ifri&U« 2 7'i V Trs'ifl, v soboto 4. oktobra 1919 Letnik XIV! vsak da::, udi ob nedelji!! In praznikih, zjutraj. — UircdniJtvo: ailca sv. Frac.Itika Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dc^ii naj s* pciljajo urcd-riJivu. — Nek lakirana pi^ina se ne sprejemajo, rokopisi se ne vranjo. — Izdfljstclj in odgovorni urtdnik štetan Godina. — Lastnik fcruarcij Usta iuiinosti. — Tisk ifckame Ečino^L — Naročnina auj ha mesec L 3'—, pol leta L 18 — in'ceio lete L 36—. — Telefon arednišhra in oprave šlev. 11-57. Posamezne številke v Tistu in okolici po 10 stotiak. — Oglasi se računajo * Hrokosti «ae kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov nn po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglas« sprejem« Inscraiiii oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 2d Iz »Slovenec« o vladni krizi. LJUBLJANA, 1. Današnji »Slovenec* piše takole o vladni krizi: Težko je najti državo, ki bi bila. doživela vladno krizo, kakor jo prenašamo že cele mesece v Jugoslaviji. JDS in naši marksisti niso ime!; čirta za odgovornost dovolj, da bi nemudoma. odstopili, čim so videli, *da Jugoslavije vladati ne znajo. Ker se jim je zdelo težko, pustiti komaj dobljeno ministrsko obiasi iz nesposobnih rok, so vztrajali v kvar Jugoslavije na svojih sedežih in pričelo se je vladanje, ki ]e vzbujalo, ker *e bilo ne vladanje, le usmiljenje, sram in c&orče->ie v uu^em ljudstvu. Njih krivuia je naravnost o-sromna. Naio je začela nevtralna oseba Draže Pa vio viču reševati krizo. Pcsvetoval se je, govoril, se pogajal, trudil, iskal, »poizvedoval in končno Piiše! v reševanju tako daieč, da je povpraševal pri političnih voditeljih, če bi mu znali povedati osebo, k; bi mc^Ia začeti reševati krizo. Tudi Korošca je vpraša!, će ve za kuga, ki bi znal re.šiii vladno krizo. Medtem, ko je mož iskal z lučjo v rokah osebo, se je državno življenje pogrezalo in je iiud-tvo zgubljalo potrpežljivost. Demokratski mož Draža Pavlovič ]e konca! svoje reševanje s tem, da je presJiol' nasledniku, kakor poroča Narode sam, izjavil, da ne ve za noben izhod iz te krize in da ra'Ji tega ne more ničesar svetovati.* Prestolonasledniku *e je zdela stvar že neznosna In sramotna in ;e dal izato DavMovičti in Slovana Protx5u ukaz. da napra\i nemudoma konec nesrečni krizi«. iCcr se je izkazala tako JDS, kakor socijalna demokracija iii povrhu še nevtralna oseba popolno nesposobna, da reši sramotno krizo, ie edino logično, da poskusi Protič sestaviti vlado. Izjavi! je. da odstopi takoj, če s svojim poskusom v 45 urah ne u-pe. JDS in • državotvorni Slov. Narod«, odklanja pa že koj spočetka, preden je Protič poskusil sestaviti koncentracijski ali koalicijski kabinet. preden je povedal, kaj hoče in kaj misli, kratkomalo vsako sodelovanje. Liit, ki govori na vse grlo o saboterjih parlamentarnega življenja«, in s^Ti puhti ci paJtrrjotizma. ropota in 'besni, da je sramota, ko sliši, da hoče nedemokrat poskusiti koncentracijo državnih političnih sil. Nam -pa je vseeno, kdo sestavi vlado; slavno ie, da *l>o 5po-sobna in močna dovolj, da potegne državo iz nižin. Le če bo nova vlada pomilovanja vreden stvor, ki ne more vladati, kakor ie bil uemokrat--ki-socijaKsitični kabinet ga bomo odklonili. De-mokratje, ne izzivajte ljudstva! Ce ste pripravljeni, kakor vedno besedujete, žrtvovati za državo vse: ?ebe, stranko in svojo moč, potem pomagajte stvoriti koncentracijo ali p* povejte naravnost, da je ne marate. Stavite pogoje in potem odklanjajte. Ce tega ne napravite, potem molčite o separatistih, grobokopih iržave in vseh drugih lepih naslovih, ki jih mečete v obraz vsem strankam naše države. Ljudstvo vas bo, ko pride ura, oprostilo vseh »državotvornih- skrbi, ki jih gojite — zase. Ljudska stranka v Hercegovini. LJUBLJANA. 1. »Slovenec^ poroča, Tajništvo hrvatske ljudske stranke v Hercegovini ski.cuje za tekoči mesec svoj« okrajne, kakor tudi pokrajinski svet. Razen tega. pa pozivlje vse župnijske svete, naj okličejo sestanke zaupnikov, na ka erih naj protestirajo: I. proti protiversi nameri \ ^de, da sc zmanjša verski pouk v liiiJskih in •::>V'i! kolali, a. na višjih razredih srednjih šol T-nn ukine, ker brez vere ni rbstanka niti v;-i. n :; narodu; 2. proti sramotni nedelavnosti . r.dneaa predstavništva v Belgradu, ki je v ve-meri krivo današnjemu težkemu in neuzdr-ž-jiveuiu položaju v naši državi; 3. naj zahtevajo I n prejšnji razpis volitev in nato takojšnje sklica-.Je ustavotvorne skupščine, da pride prava volja i:1 "da do veljave. Jugoslavija podpiše mirovno pogodbo z Avstrijo. BELGRAD, 2. (^Giornale d'Italia«.) Po po-.uvn;h sejah kronskega sveta, katerih so se v ieleževaii Pašič, Trumbič in drugi delegati rs mirovni konferenci v Parizu in vsi ministri, ki so odstopili in po pogajanjih z raznimi strankami je bilo danes sklenjeno, da se z o-zirora na težavni mednarodni položaj mi-' vna pogodba z Avstrijo podpiše. Razprava v kronskem svetu je bila zelo burna vsled dveh vzrokov. Ker je vlada od-rtopila, je nastalo vprašanje, če ima pravico do pooblastitve delegatov za podpis mirovne pojodbe ali ne, in če se bo smatral la ponpis z? veljavnega. '/, druge strani so prihajali v poštev ugovori nekaterih delegatov in voditeljev srbskih s! ank. 'ti so vztrajali na stališču, da pomenja rprejem mirovnih pogojev £lede manjšin pooblastiti Bolgarje, Nemce, Madžarje itd., ki i i ve v državi SHS, naj vzdržujejo nevarno i Jentistično gibanje v škodo državni varnosti. Prevladalo je pa po dolgi razpravi Trumbi-ce -. o načelo, da se mirovna pogodba mora podpisati, ker če se to ne zgodi, bo postavljena Jugoslavija v tak položaj napram zavez- sačeni od karabinjer je v, ko so se hoteli izkrcati v bližini Reke. Prišlo je baje do spopada. Eden izmed prostovoljcev je bil baje ranjen, a drugi so bili aretirani. Glavno uredništvo »Samouprave«. ZAGRIaB, 2. »Jutranji lisi« poroča, da bo glavni urednik »Samouprave* dr. S&za iMarkovič, za ravnatelja pa 2>o imenovan Stojan Protič. Zborovanje beguncev in Izseljencev t LJubljani. LJUBLJANA, 2. V nedeljo, 5. t m. se bo vršil v Ljubljani velik shod beguncev in izseljencev. Na tem- shodu se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja, zlasti pa se bodo položili temelji samostojni organi-zaciji vseh neodrešeneev Sirom Jugoslavije. nikom, da bi imela vsled tega veliko škode, ker je večji del državnili zahtev, posebno glede meje za Italijo še nerešen. Občinski drobiž v Ljubljani. LJUBLJANA, 2. V torkovi seji ljubljanskega občinskega sveta je .podžupan ar. Triller predlagal, da naj izda cb^ na drobiž in sicer 10 in 20 vir., do najvišje svote 300.000 K in siccr do konca efa 1920. ObČins&i svetnik Kccmur je nasvetoval, naj bi se izdelali vsaj. tudi 2 vinarski novci. Dr. TfiKer je priporočal, naj se sprejme resolucija <{udi za 2 in 50 vin. drdbiž. Dr. Tavčar: Nasvetov ne bo mogoče v 14 dneh izpeljati. Potom poverieništva za finance se bo moralo dcbU: dovoljenje od ilnan-čnega ministra v Btigradu, kar gre po znanih izkušnjah v Belgradu počasi in se bo moralo na hitro rešitev pritiskati. Opozarja, da j© stala v Zagrebi: cela zadeva 32.000 K. Storil bom vse, kar bo mogoče; mislim, da borno dobro vozili, če z-peljemo stvar do K decembra. — Pre-Jiog je bi! sprejet. Jugoslovansko streljanje na italijanski parnik? BARI, 1. (»Gazzelta del Popolo«.) V našo. luko je priplul iz Kotora parnik »Epiro«, last paroplovne družbe ^Puglie«. Čim je parnik pristal, je bil izkrcan en ranjen italijanski vojak, ki je bil takoj sprejet v naš^o vojaško bolnišnico. Iz prvin informacij je razvidno, da so začele jugoslovanske čete, ki so se nahajale na obali v Boki Kotorski, streljati na parnik, čim se je oddaljil od obali. Parnik je imel na krovu italijanske vojake. Ta dogodek je naredil velikanski vtisk. Istemu listu brzojavljajo iz Neapelja, 2. t. . # m., nekoliko podrobnosii. »Epir« je vzel v [ je prepovedano širjenje vesli in priobeitev, Draču na krov 160 odpuščenih vojakov, ki i ki so nevarne za državno obrambo in za ita-so se vračali v Italifo. Razun tega se je na- ' lijanske mednarodne odnošaje, s kakršmmisi-hajalo na krovu 200 potnikov turške in fran- bodi sredstvi. Prepovedane so tndi priobčitve, coske narodnosti. Parnik je pristal v Baru in ki vsebujejo žaljenje aH zasramovanje kra^je-je nato nadaljeval svojo pot v Kotor. Ko je ve vojske ali kraljeve mornarice. Čl. 2) V svrlio udejstvitve prvega člen - se zopet uveljavljajo in se bodo morale točno izvrševati naredbe in določbe čl. 3, 4, 5, 6 in 7. našega odloka od 23. mafnika 1915. št. 675 čl 3. Odlok je izdan dne 2. oktobra 1919. Podpisani so: Vittorio Emanuele, Nitti, Tittoni, iMortara, Albricci in Secchi. Avtomobilska nesreča POSTOJNA, 2. General Vaccari, bivši načelnik vrhovnega štaba vojvode d'Aosle in sedaj poveljnik 28. armadnega zbora, se je včeraj vozil v avtomobilu iz Planine v Postojno. Generala je spremljal major Boarini. Iz doslej neznanega vzroka je zadel avtomobil nenadoma ob kamen na robu ceste in se prevrnil. General Vaccari in njegov spremlje-\alec sta bila težko ranjena. Odnesli so ju v vojno bolnišnico št. 055, kjer je major Boarini kmalu potem izdihnil. Generalovo stanje je zelo nevarno. Kaj se ne sme pisati. RIM, 3. (S.) »Gazzetta Ufficiale« priobčuje kraljev odlok, ki stopi v veljavo z dnem priobčitve v uradnem listu kraljestva in ki se predloži parlamentu, da ga izpremeni v zakon. Odlok pravit Čl. 1) do proglašenja miru plul parnik mimo trdnjave Marmura(7), v kateri se nanaia srbska posadka, je počilo na trdnjavi nekoliko strelov. Poveljnik Domenik Gargiulo je ukazal, da stopijo potniki v pod-palubje. Nastala je grozna zmešnjava. Medtem je streljanje še vedno trajalo, 5d konjenik Evgen Balcani je bil ranjen. Parnik je odphil naglo proti Kotoru, kjer se nahajala naša > Dandolo«, ki je ranjenca takoj sprejela. Ep-irov poveljnik je sporočil, kaj sc je zgodilo, in okoli 17 je zapustil »Epir« luko v spremstvu francoske torpedovke, ki je imela nalog, da odpre ogenj na trdnjavo, če bi se še nadalje streljalo na italijansko ladjo. »Epir - je dospel tako srečno v Bari. Ranjenega vojaka so spravili v mesfno bolnišnico. Ranjen je na plečih in na levi nogi. Položaj na Reki. REKA, !. (Po »Gazzetti di Venezia<.) Co-lonnini, poročevalec lista >Gazzetla di Vene-zia«, daja v svojem dopisu precej duška svoji mržnji proti Jugoslovanom in episuje nato položaj na Reki takole: Tući danes ni pošte, a listov je le malo. Prebivalstvo zaupa, da bo ciosegel poziv narodnega sveta na Tittoniia zaželjiv uspeh. Povprašuje se upravičeno, če ima italijanska vlada, ki noče Reke in ki ne izvršuje ter nima pravice potemtakem izvrševati kakršnosibodi državno oblast,- če ima ta vlada pravico, da nalaga blokado svobodnemu mestu ter da pleni pošćo in brzojav, da ovira trgovino in promet ter tako oškoduje važne interese ne samo italijanskih državljanov in Rečanov, temveč tudi tujih državljanov? Če bi se kaj takega godilo n. pr. v Jugoslaviji, bi vsi mi zakričali: »To je balkansko ravnanje!« Toda ravno Italijanska vlada je tista, ki vpeljuje balkansko postopanje v te kraje in ki postopa z nami, ne samo sedaj, ko je tukaj D'Annunzio, temveč že zdavnaj prej, to je, odkar se rahajo Nitti na vladi, kakor s sovražno državo in še hujše. Položaj v" Angliji. LONDON, 2. (S.) LIoyd George je imel pogovor z delegati trans^rlne zveze; -popustil je v načelu ea povrnitev na delo. Ksr se tiče živil, ie položaj preccj zadovoljiv; v Lon tonu in na deželi je anro-vLzaeija skoraj .normalna Železničar;ka stavka. LONDON, 2. (S.) Promet z vlaki se je izboljšal. Promet po ve! -:ih progah velikih središč je bil popolnoma zagotovljen. Razkla-dalci niso hoteli razkladati blaga, toda niso mogli preprečiti prostovoljcem, da bi ne razložili blaga, ki sc kmalu pokvari. Vlaki so prevzeli veliko množino rib, ki so prišle v luko. Pogsjjoia med Lloyd Oeorgeom in odposlanstvom traiisportne zveze. LONDON, 3. (S.) L!oyd George je odgovoril odposlanstvu transportne zveze, da -s-matra vlada na-daljna pogajanja z?, nemogoča, -dokler se delo z ipet redno ne začne. Med drugim je rekel: j-Prizadeti ministri sc nikakor ne morejo udeleževati teh pogajanj, dokler so primorani uporabljati vse svoje sile za ukrepe, ki so ipotrebni za državni napredek.* Razgovor med L!oydom Georgeom in od-■roshnjivom ie trajal s.korai 4 ure. Železničarji se povrnejo na deio? LONDON, 3. (S.) »Thomas« javlja: fzvrše-valna železničarska komisija je sprejela vladni predlog, naj se razpravlja o odgodenih vprašanjih, in je takoj odšla k prvemu ministru. Ni znano, če to pomenja, da železničarji pristajajo na to, ^ia velja kot pogoj za vzpo-tavitev pogajanj povrnitev na delo. Železni- (Uboge reve, kako po nedolžnem -trpe 1... čarji se sedaj pogajajo z Lloydom Georgeom Pr. ur.) D'Annunzio prepoveduje druge pofeode ali podjetja v Dalmacijo. »Nazionic brzojavljajo iz Rima, da smatra D'Annunzio, čeravno ni pozabil Dalmacije in ze je nikakor ne odreka, da je sedai neprimerna vsaka eksped:cija, ki bi še mogla priti v poštev, in da ne dovoljuje, da bi posamezniki ali skupine oseb organizirale ekspedicije ali kakršnosibodi akcijo. Spopad med karabinjerji in prostovoljci. BARI, 2. Govori se, da je prišlo do spopada med karabinjerji in prostovoljci, ki so hoteli VVilsoaovo zdravstveno stanje. WAirHiNGTON, 2. (S.) Naznanja se, da se je predsednik Wilson po noči dobro .počutil in da se je njegovo zdravstveno sitanje '.popoldne nekoliko poslabšalo. Poklican je bil ■specija-Iist za živčne ibolezni. Izjavlja se, da je bil leta poklican is varnostnih vzrokov, da pomaga Orajsomi, Wl!sonove-mu zdravniku. WASH1NGTQN, 2. (S.) Stanje Wilsonovega zdravja je neizpremenieno. Senat odklonil vse popravke razun enega. VVASHiNGTON, 2. (S.) Senatova komisija, tki proučuje mirovno pogodijo, }e odklonila popravek, ki ima namen, izključiti zastopnika Zedinjenih dr- na Reko. Zdi se, da so bili ti prostovoljci za-' žav iz komisije za nemške meje. P O D LI S T EK Za staro pravdo. (4) Argust Šenna: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Plemenitemu gospodu Pallfyju je bilo čudno pri duši, ko se je ploha iz ust gospe Heingo-ve vsipala na njegovo glavo. Ves osupel je gl^al to čudno ženo, ki je z razgretim licem in Hiskajočimi se očmi hitro stopala semter-tfa po sobi, kjer se sedaj ni slišalo nič drugega ko njene stopinje po kamenitem podu in njeno težko dihanje. Za trenutek se jr Madžar osvestil nekoliko. — Vaša milost, — je dejal kratko, — iz srca mi je žal, da sem bil nehote povod, da ste se tako razjezila. Pravicoljubna ste, vdova, mati. Krivica vas boli, in to je prav. Govorila ste važne, težke stvari, naštela velike krivice, in jaz, spoštujoč va^o plemenito nžaljenost, nočem dvomiti o njih. Moj milostivi gospodar mi je natančno dokazal, odkod jzliaia in čigavo je pravo na Susedu in Stu- bici. Ali dasiravno se vse krivice, ki ste jih doživeli tu, ne m Drejo vpisavati v greh mojemu velemožnemu gospodarju, temveč bolj ii:etežu, ki v tem kraljestvu in na Ogrskem nastal po nesrečnem mohaškem porazu, pa \ endar priznava in obžaluje gospod kraljevi sodnik, da je morebiti tudi on nekoliko kriv, toda ne morda, češ ker naj bi imel hudobno srce, temveč zaradi razdraženosti v teh razburkanih časih in ker so nepošteni služabniki krivo poučili. Žal mu je in ima trdno voljo, da popravi vse, kakor je treba. Jaz sem torej poslanec miru in vas prosim, plemenita gospa, da nie trenutek mirno poslušate. Palliy je omolknil, čakajoč, kaj odgovori gospa Uršula. — Govorite tako, kratko! — je odgovorila žena, ne da bi pogledala poslanca, in začela s prekrižanimi rokami gledati skozi okno na ravnino. Tedaj je pričel Madžar: — Posestvo, za katero gre, namreč Sused in Gornja Stubica, je veliko in rodovitno. Od vasi Stenjevca se razteza vse do Štajerske meje ob Sotli, in od Stupnika skoraj do Bistrice. Tu j« njiv, travnikov, vinogradov, ^ gozdov, pašnikov, pristav, kleti, mlinov, dva lavnih kmetov. Ni torej čudo, da se jih je veliko polakomilo po njem; toda ni dvoma, če-gava je pravica tu. Po nasledstvu pripada po polovici Heningovft po polovici pa Batorjevi rodbini, ker je bila gospa Kata, rojena Bo-zgonjeva, mati gospoda kraljevega sodnika po rodu Heningova. Ali ta nedvomna pravica se je nasilno prekršila, kakor ste tudi rekla sama, v onem nesrečnem času, ko sta se Ferdinand Habsburg in Ivan Zapolja rovala za ogrsko krono, dočim pa je po Hrvatskem pustošil Turek. Težko je v takih nasilnih časih ohraniti tudi najjasnejšo pravico. Kedar kak vladar poseže po novi kroni, mu je prva skrb, da zbere okoli sebe čim največ močnih pristašev, in njim v korist, sebi p* v prid iztrga prav rad po kakšen list iz knjige pravice. V takih strankarskih bojih se ne briga za besedo »qmd iuris«, temveč se drži načela: »Do, ut des«.*) Moj gospodar je stopil na Ferdinandovo stran in tako tudi pokojni gospod Andrej Hening, ali kakor se je preje imenoval po svojem rodu, Teuffenbach, kar je popolnoma naravno, ker je bil nemškega WASHINGTON, 3. (S.) Senat je odklonil vse popravke razun enega. Senat se je odgodi!: pozneje bo proučeval popravek, ki zahteva, da se Zedi-tcene države ne udeleže komisije za odškodnine. Belgijska kraljevska dvojica v New Yorku. NEW YORK, 2. (S.) Belgijska kraljevska dvojica je danes prispela. Sprejel jo je zvezni podpredsednik Marskall. Topovi na trdnjavah eo oddali salve v pozdrav. Boljše viška fronta pretrgana. HELS5NGFORS, 2. (S.) »Novaja Rosija* javlja, da so čete Božaka Balaiiovlča prebile boljševiško fronto; mnogo rdečih čet in vojnega materijala je padlo v roke Balahovičevih oddelkov. Zarota prod sovjetom. REVAiL, 2 (S.) Ascnciji »Union« brzojavljajo iz Moskve, da se je razkrila zarota proti sovjetom, katero ]e organiziralo narodno središče; voditelj zarote je bil bivši poslanec v ruski dumi Nikolaj ShiJtsobepbin (Cičerin?) Komplota so se udeleževali oiani kadetske stranke in častniškega -zbora. Iz dokumentov, ki so .prišli rdeči vladi v roke, se da skleipati, da je bilo narodno središče agencija generala Denjikina v Moskvi. Na ukaz izredne komisije je bilo ustreljenih 66 oseb. (Druga brzojavka pravi, da je neka neznana oseba vrgla 2 rbcirJbi proti sedežu centralnega komunističnega odbora, kateri ie ravno imel sejo. Vsled eks-plozije sta bHa komisarja Krotpeftov in Zagor-s!kij smrtno ranjena in sta 'kmalu potem .umrla. Ranjenih je bilo 35 oseb, med temi tudi Kamonov in Stokov. Pohod kozak o v generala Mamantova. ARHANGELSK, 2. (S.) Radiobrzojavka iz Moskve javlja, da so vkrcali kozaki generala Mamantova v Boronego, in da so se rdeče čete umaknile na vsej črti zapustivši Eppel in Gluhov. Prebivalstvo pomaga povsod generalu Memontovu, ki je dal razdreti železniško progo, dolgo nekoliko vrst, in porezati brzojavne žice. Francija želi ostati v tesni zvezi s svojimi zavezniki. PARIZ, 2. (S.) Minister Pichon je podal po zbornični seji sotrudniku agencije »Havas« naslednje izjave: Odobritev mirovne pogodbe z Nemčijo in dogovor z Zedinjenimi državami ter Anglijo o vojaških jamstvih bo imela velik vpliv na ves svet. Natančna razprava, ki je trajala 5 tednov, je imela za uspeh popolno izpoznanje pogodbe. Po angleški in belgijski odobritvi je to tretja odobritev. Današnje glasovanje dokazuje, kako hoče Francija ostati tesno zvezana s svojima zaveznikoma Anglijo in Zedinjenimi državami, katerih pogodbe so bile enoglasno odobrene; ravnotako pa dokazuje, da želi ostati solidarna z vsemi drugimi zavezniki. Ne ostaja drugega, je zaključil minister, nego pričakovati z zaupanjem odobritve še od druge velevlasti, da pride končno mir na svet, katerega je vojna tako preobrazila. Zedimeiije baltiških držav. ItELSiNGFGRS, 2. (S.) Iz ttojal Ali. Helsing (?) brzojavljajo, da je dosegla konferenca v Dorpatu popolno zedinjenje baltiških držav v svrlio skupnega delovanja. _ _ SkMeaiije glavnega odseka tu narodne skupščine. Cl Riti, 2L (S.) Iz Dunaja poročajo: Glavni odsek se skliče na 8., narečna skupščina pa na 14. it. m. Male šolsko vprašanje. Zabeležili smo pred nekaterimi dnevi, kako se ie z neko posebno vnemo lotilo tržaško italijansko časopisje mSeca šolskega vprašanja. Socijalno-de:nokratski > Lavoraiore« se je odločno postavil na stališče, da je italijanska \la«đa dolžna dati tr-žaškim Slovencem vsaj tisiio prvo stepajo šolstva, do katerega imo.io svojo neizpodbitno pravico, po-tem£?.fcem torej vsaj ljudske šole. Ta »Lavorator-jeva« izjava in pa dejstvo, da se je na Acqucdottu •začelo vpisovanje naših šolskih otrok, pa -sta iz-vala v nacijonalni »Nazione« najhujši odpor, češ da Je Trsti italijansko mesto in da slovenski privati-dranci nimajo nikake pravice do svojih šol v mestu. Ce hočejo, naj pošiljajo svoje otroke v samo štiri do šest kilometrov oddaljene okoličanske slo-ventke lju bke šole, ne pa da se s slovensko šolo v mestu ustvarja ognjišče Jugoslovanske pro-pae-.nde in t;!rja stališče Jujoslovan-stva sredi italijanskega Tfsta. : Lavoratoreor je odgovoril na ta izvajanja in da 'bo naše občinstvo vsaj kolikor-toliko poučeno o načinu, kako se vodi ta boj med italijanskima listoma, naj podamo v naslednjem nekatere odstavke iz Lavoratorjevega" odgovora, ki je precej cipopran in pravi: »Z-man je: nekatere bolezni so neozdravljive. »Nazione« umre za kroničnim nacijonalizmom. Bolezen, ki je že zelo napredovala, je že prišla do močna gradova in veliko število krepkih, dc- — Dani. da ti daš •) Qud juris = kaj :e pravično. — Do, tft des pokolenja. Toda kralj Ferdinand je daroval posestvo najprej svojemu konjušniku, kar ni nikakršno čudo. Španjolec je jezičen preliz-njenec in vedno pri kralju. Pozneje je dal posestvo Šimnu Edodu, zagrebškemu škofu; tudi to ni čudno. Erdodova rodbina je bogata, močna, junaška, in malokdo med njimi je bil tako trd in nezlomljiv, tako vztrajen in smel, kakor pokojni škof Šimen, glavna opora Ivana Zapolje na Hrvatskem, in Ferdinand bi mu bil dal več ko Sused in Stubicu, da ga zvabi na habsburško stran. Za generala Kacijanerja je mislil, da je toliko močan in izkušen, da bo znal pregnati Turke, dokler se ni pokazalo, da so ga podkupili Turki. Glejte, povsod se je vpragalo, kdo je koristil novemu vladarju, nikakor pa ne, kdo ima več pravice. Končno so zopet premagali Batorjevci in He-ningovci vse narinjence. Leta 1559. je kralj Ferdinand v Lincu potrdil Batorjevi in He-ningovi rodbini posest Suseda in Stubice. — Da, — je dodala gospa Uršula, obrnivši glavo, — vsaki rodbini pol užitka in sicer potomcem moSkega in ženskega spola. — Ali kako se je to zgodilo m kdo je dosegel to, plemenita gospa? (Dalje.) možganov in posledice so jasue vsakomur. Krize prihajajo danzaidnein pogosteje; danes pa je povzročila v resnici silovit napad nevarnost, da italijanska vlada zagreši neumnost in obdari Trst nič inanje ko s slovensko šolo. S šolo, ki pospešuje slovanske vdornike sredi najbolj italijanskega Trsta! Sola v mestu Slovanom, ki morejo samo štiri in šest kilometrov daleč svoje šestletne otroke pošiljali i v okoličanske slovenske šole? 2e sama misel o tem se zdi prokletstvo, in še tembolj, ker tedaj, če ne bodo hoteli storiti tako, kakor so že storili Nemci, namreč pošiljati svojih otrok v masah v italijanske šole, ne bo nihče oviral Slovencev, da ne bi sledili zgledu tolikih in tolikih svojih sorojakov, ki so se že vsedli v vlak in se vrnili v svojo »rodno Jugoslavijo«. Draga, preudarna, liberalna »Nazione«! Mi, se razume, z obeh vidikov, socijahiodemo-kratskega in italijansko nacijonalnega, smo, kakor vedno za »ono, kar je manje italijansko*, kakor pravi ^Nazione«, namreč tisto, 'kar je strogo so-cijaTnosdemokratsko. Mi hočemo, da naj vlada sama da Slovanom v mestu vsaj ono prvo stopnjo šolstva, do kaf.erega imajo neizpodbitno pravico. In če naši (laški) nacijonalci ne bodo zadovoljni s to rešitvijo, jim svetujemo, da naj s svoje strani sedejo v viak in se vrnejo v »rodno Florenco«, kjer ne bodo niti Čuli govoriti o slovenskih šolah. »Lavor at ore« pravi nadalje, da noče odgovarjati sam, češ, ker (bi le škodoval stvari, ki Jo brani, ko je sam »pokvarjen«, m navaja zato mnenje poštenjaka, «ki je bil sedem mesecev načelnik laškega generalnega •komisarijala za civilno asistenco In notranjo propagando, torej urada, !ki se ne more poveriti »iizdajalcaj domovine^ Ta visoki ilaški državni funkcijonar smatra vprašanje odno-šajev med Slovani In Italijani za silno važno, temeljno in pravi, kla so Jnidi medsebojni .boji pač •poostrili te odnošaje in da so in ostanejo posledice tefc bojev za dolge čase neprerač uniji ve, in temu da je glavni vzrok dejstvo, da -se Italijani In Slovani ne poznajo med seboj. Ta napetost med obema narodnostima da je 'bila razumljiva, opravičljiva, ker le tako da so se mogli Italijani obraniti avstrijsko-slovanskih osvojevalnih napadov; sedaj pa da bi * bila z italijanske strani slkor-ajda otročja in neopravičljiva, ker bi bila njena naravna posledica neizprosno raznarodovanje Slovanov, pripadajočih Italiji, kar pa se prentivi italijanskemu duhu, italijanski vesti ta italijanskim tradicijam svobode. Govoreč o učenju slovanskih jeszi-kov pravi ta Jaški državni funkcijonar, da je vprašanje, ali }e laški odpor .proti učenju slovanskih jezikov v av-strijsHcih Časih pomagal laški nacijonalni stvaTl. Vsekakor, da.se je pokazalo večkrat, da so -Lavcratore-: zaključuje, čudeč se, da sta oiba tržaška Stalliaitska lista prezrla ta važna izvajanja oinenjenegi državnega funkcijonarja, "dasiravno sta btfa v najožjem stfikit z njegovim uradom. •Mi s svoje strani bi izasedaj pripomnili samo toliko, da dovolitev ljudskih šol niti oddaleč ne pomenja priznanja vseh državljanskih pravic polnopravnih državljanov, in da je potemtakem ljuds&a šola. ki nam jo tprivošČa »Lavoratore« in ibi je nas rada oropala »Na^ioue«, še preden smo lo dobili, le drobtinica, ki n tj bi se nam milostno podarila z bogato cbbžere bogatinove mize. Domače vesti. »Goriška Straža« zopet izSla. Prejeli smo prvo številko zopet izhajajoče »GoriSke Straže«. Z največjo radostjo pozdravljamo veselo dejstvo, da je naš narod na Gori&kcm zopet dobil svoje glasilo, okoli katerega so se združile vse stranke. Kakšna bo smer »Goriške Straže«, je sicer umljivo samo po sebi, ali vendar naj navedemo vsaj nekatere važnejše odstavke iz uvodnika, s katerim stopa list zopet med narod. »Goriška Straža« pravi: »•Ni zmeraj tako hudo, kakor se misli. Tako v naravi, tako v domačem, tako v političnem življenju. Po težkih dneh pride zmeraj kaj boljšega. Morebiti ste vi, predragi Slovenci, mislili, da ne ugledate več svojega slovenskega lista v sedanjih novih razmerah, in tožili ste in hudo vam je bilo, pa vendar, prišel je vendar dan, ko je zapet stopil v vašo hišo slovenski list, ki je vaš list, »Goriška Straža«. Slovenci, mi smo in hočemo biti in ostati kulturen narod. Vsak kulturen narod ima in mora imeti svoje liste, ki ga poučujejo, izobražujejo in zmeraj bolj dvigajo do višje stopinje kulture. Temu se tudi mi nočemo in ne moremo nikdar odpovedati. Saj vemo, kaj pomeni pouk in izobrazba za vsak narod. Do življenja ima pravico vsako ljudstvo, tud: vsak del ljudstva, zato zahteva in hoče imet' to pravico do življenja tudi ta naš del sloven skega prebivalstva, ki danes prebiva v zasedenem ozemlju. Zato stopa danes »Goriška Straža« pred vas, kot vaša prijateljica, vaša učiteljica. V kulturnih, gospodarskih in narodnih zadevah vam hoče zmeraj zvesto stati ob strani, stare svetinje naše sv. vere in našega jezika hoče zmeraj neustrašeno braniti, zato ji v vsak hiši odprite vrata na stežaj in zakličite ji dobro došla! Danes je na vsem zasedenem ozemlju slovenski narod edin, zedinjen, pri nas na Goriškem se je ves združil okoli edinega slovenskega lista, ki prihaja danes med vas, in se imenuje — »Goriška Straža«. V Trstu obstoja politično društvo »Edinost«, ki ima ie v svojem prvotnem programu, da Stran 1L frOUt dne 4. oktobra 1919. deluje med Jugoslovani v obsegu vsega ozem-na Primorskem, to je v Trstu, na Goriškem in v Istri. Program je bil zelo obsežen, in ker se je narod po vseh teh ozemljih začel nagloma probujati in dvigati, zato so po vseh slovenskih ozemljih nastala posamezna politična vodstva, ki so s svojimi društvi in s svojimi listi vsako posamezno vodila svej del naroda. Sedaj ko so se razmere izpremenile, je bilo v narodnem interesu potrebno, da se je vse narodno delovanje združilo zopet okoli društva »Edinosti«, katero ima že od začetka v smislu svojih pravil pravico delovati tudi po vsem Primorskem. V ta namen se je sklicala v Trstu letos 3. avgusta glavna skupščina političnega društva »Edinosti«, kjer so se zopet vsi primorski Jugoslovani združili in izvolili za vsa svoia o-zemlja en skupen odbor. Tu je torej skupno narodno vodstvo, ki ima danes za svoje delovanje tri liste: »Edinost« kot dnevnik. »Puč-kega Prijatelja« in ^Goriško Stražo* kot pokrajinski glasili. Vs2k naj ve, da so danes aa Goriškem v&e stranke združene, to je, Slovenska Ljudska Stranka, jcgoslovanska demokratična in a-grama stranka. Socijalni demokrati hodijo še zmeraj svoja strankarska pota, mislijo tudi irdajati svoj list, potem ko so se v svojih strankarskih zadevah združili z Italijani. »Goriška Straža*. je torej danes edini skupni slovenski list na Goriškem. ^Goriška Straža« bo izhajala vsak teden enkrat in sicer vsak četrtek; do konca tekočega leta bo stala 3 L. List smo odpoflali vsem. ki so bili do zadnjega naročniki »Go-riJke Straže <, in ne dvomimo, da list obdrže, saj ;e edini naš slovenski na Goriškem. Obenem smo v zavojih odposlali list tudi raznim rojakom na deželi in jih prosimo, da list razširijo in nam pridobe novih naročnikov. V Gorici se bo list dobival v raznih trafikah in v prodajalni Kat. tisk. društva. Vse naročnike prosimo, da nam pošljejo naročnino naprej; kdor bi lista ne hotel, naj ga pošlje takoj nazaj. Brez vplačane naročnine se list ne bo pošiljal nikomur. Tretja številka lista se ustavi vsem, ki niso poslali naročnine. Naročnikom je treba plačati list naprej, ker je njegov obstoj edino od naročnine odvisen. Drago slovensko ljudstvo, ki si komaj čakalo svojega lista, *!ej ga, tukaj je, sprejmi ga, t>eri ga, razširjaj ga!« Srebrna porcic. V nedeljo dne 2S. septembra t. L ssk' pozdravljat liubez- Izpretnemba priimka. Generalni civilni komisar za JutifsBto Benečijo ie dovolil Aagefc Romanu Bratanicbu. rojenemu S. decembra 1853. in -pristojnemu v Trstu. izpremeiribo prtfmfca v »Brattani«. Nov prifmc-k dobi tudi njegova soproga Alojzija, rojena As--qu:ni, in njegov sm Befcar (kakor tuči snpre^a zadnjei meno va nega. Emilija, rojena Fonda, in njegova obroka Lidija in A-ncel.) Iz sodne službe v Sloveniji- Mkiisier za pravosodje je imenoval za dežeSnosodne svetnika pri >S_že!rtem sodišču v Ljtshfcani: drž. sod. svetnika Frana Peteri ina z nača>em vis. dežs. svetnika, začasnega dež. sod. svet. pojas-r'ia se dc^e ~ri generalnemu civilnemu komisari-ja'u za Julijsko Eknečijo (oddelek I.) Pristojbina za priporočene pošfilatve in postne zavoje. Ministrstvo iza pošte naznanja občinstvu, da so z odlokom od 4. oktobra poštni uradi v Tri-dentu In Julijski Benečiji pooblaščeni za vzrposta-vlte\ prcme:a s pri«poročenimi pošiižatvami (pisma postni listki, vzorci, rokopisi, tiskovine in trgovski , računi) in poštnih zavojev z oonačeno VTednostjo med seboj in z uradi v kraljestvu ter italijanskimi kolonijami. Posebna naikazna pristcH?ina za po-šfljatve znaša za vsak predmeR 30 stotink v znamkah, ki se tprHepijo na dotično pošiljatev. Določeni pristojbina za poštne zavoje maša za vsak zavoj 30 stotink m sicer v znamkah, ki jih prilepijo f^rejemni uradi na spremnice. Kar se tiče izplačevanja povzetij, poskrbe poštni uradi v kraljestvu v italijanskih kolonijah, v Tridentu in v Julijski Benečiji, da 0 Centrali: T/117 mm niRiOTii s - ms. m\) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotjr, LJ.i) ljana, Metković, Opatija. Split, Šibenit. ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v binčno stro'o spaJijila pasla Sprelama vloga na hranilne knjižice proti 31/1% letni n oVe atim. v baneogiro-prometu proti 3 » o let ii n o -brestiin. l.'a odpoved navezane znes