Published and distributed under permit (No. 728) autho r. by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. s. Burleson, Postmaster, General
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV. — LETO IV.	CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) JANUARY	21. 1921	ŠT. 17 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under	the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
briand objavil svojo politiko
napram nemčiji.
Nemčija se mora razorožiti in plačati odškodnino, ali pa pričakovati novo vojno, pravi briand. v notranje zadeve rusije se francija ne bo vmešavala, obljublja briand v svojem programu pred parlamentom.
PARIZ, 20. januarja. — Danes je novi francoski ministrski predsednik Aristide Briand predložil poslanski ln. senatni zbornici načrt, katerega bo skušalo uveljaviti njegovo ministrstvo.
Njegov program, kot ga je objavil, obsega štiri poglavitne točke, in sicer:
Nemčija se mora razorožiti ter plačati naloženo ji odškodnino. Francija ima moč, da prisili izpolnitev njenih obveznosti, in te moči se lahko posluži, ako se izkaže Potreba, toda želi, da Nemčija na miroljuben način izpol-ni mirovne pogoje.
Mir s Turčijo se mora uveljaviti, pri čemur je treba upoštevati nove okolščine, ki so nastale v zadnjem času.
Francija se ne bo vmešavala v notranje zadeve Rusije- toda dovoliti tudi ne more sovjetskim armadam, da bi Prestopile ruske meje in napadle zaveznik« Francije.
Poleg teh štirih točk je Briand v svojem programu Povdarjal potrebo ekonomije in rekonstrukcije od vojne opustošenih pokrajin, kar je sodeč po aplavzu, zadovolji-10 veČino parlamenta.	*
S tem nastopom je Briand že Sedmič postal franco-K 1 ministrski predsednik. Njegova proti-nemška izva-J ^Ja so povzročila pri poslancih silno odobravanje. " ^ smo s*cer ženili z Nemčijo," je dejal Briand °da nimamo še pravega miru, miru, ki bi trdno ustano-Pravice Francije, in ki bi zasigural njeno varnost. To arnost bomo dosegli šele, ko bo Nemčija razorožena.
3e najVitalnejše vprašanje, pred katerim stoji vlada,
To
in VQv,I " " J~r	"u ui/^ji iiuuu,
, rešitev istega je njega prva in najsvetejša dolžnost, katero bomo tudi izvršili."
^ Potem se je Briand lotil reparacijskega vprašanja.
ejal je: "Rekonstrukcija naše opustošene zemlje, naše pičene industrije in ravnotežje našega finančnega polo-v,Ja nam je mogoče obdržati, ako Nemčija uresniči od-odninske pogoje versaillske pogodbe. V ta namen nam 0 pomagale tudi naše zaveznice." r. Briand je opozarjal na dejstvo, da nemške tovarne uničene, da je njena industrija ostala nedotaknjena vojne in da celo pogoji izmenjave, katere se ji je nalo-Voj* Poraza' odpirajo upanje za njen trgovski raz-
^ Omenil je tudi Združene države, in izrazil upanje, da do vezi, katere je ustvarila skupna borba, ostale ne-^^etrgane, in da bo Amerika stala za Francijo v njeni za-p. e,Vl za izpolnitev odškodninskih pogojev mirovne po-^odbe z Nemčijo.
Z oziram na razmerje Združenih držav napram Ligi rodov pravi izjava ministrskega predsednika sledeče: od 1KS?0.štuJemo razloge, iz katerih se Amerika obotavlja nih ? narodov' katere velikodušnih in (blagodej-Pj'incipov navzlic temu ni nikdar postavljala v dvom." ne z ozirom na Rusijo se je Briand izjavil, da Francija kle^01*6 obnovi^ diplomaticnih odnošajev toliko časa, do-v ,r Se ne ustanovi v Moskvi vlada, ki bo v resnici zasto-v a ruski narod, in ki bo pripravljena sprejeti odgo-ševv°St Za dejanJ'a in pogodbe prejšnjih ruskih vlad. Bolj-*ie T* Je ruski" nadaljuje vladna izjava, "in dokler se sred - raztekniti preko ruskih meja, nam ni treba po-tud"°Vati V notran.je zadeve Rusije, medtem ko nam je nemogoče, da bi dopustili sovjetskim armadam, da Puste svoje ozemlje in napadejo naše zaveznike."
Zavezniki bodo vprašali Ameriko za svet.
Washington, 20. jan. — V državnem departmentu prevladuje prepričanje, da zavezniki ne bodo sami ukrepali glede položaja, ki ga je ustvarila finančna propast avstrijske republike, temveč da se bodo pred zavzetjem kake definitivne odločitve najprej obrnili ia ameriško vlado, da poda svoje mnenje.
Vprašanje se je razpravljalo že na seji reparacijskega komiteja, pri katerem imajo tudi Združene države svojega zastopnika, toda navzlic temu se ne more reči, v koliki meri je Amerika pripravljena sodelovati za stabiliziranje Avstrije.
Ker je Amerika odpoklicala svojega zastopnika pri koncilu poslanikov, in je tudi odklonila poslati svojega zastopnika na sejo ministrskih predsednikov, na kateri se bo brez dvoma rešetalo avstrijsko vprašanje, se smatra, da bo tudi v bodoče nadaljevala svojim stališčem nevmešavanja.
Dunaj, 20. jan.—Henry Whitman, ki je bil ameriški član komisije za likvidacijo avstro-madžar-ske banke, je resigniral in se vrne domov. Danes je bil objavljen pogovor ž njim, v katerem se je izjavil, da počasnost reparacijske komisije v Parizu onemogočuje uspešnost njegove misije.
Boj za odpravo primarnih volitev.
PREDLOGA ZA VEČ SODNIKOV.
Columbus, 20. jan.—Danes je bila vložena predloga, da se število common pleas sodnikov v Clevelandu poveča za štiri.
Sedanje število znaša dvanajst. Izmed teh naj bi se izbral vrhovni sodnik, ki bi poleg $8000 redne plače dobival še $7000. Eden izmed sodnikov naj bi imel pred-sedništvo nad razporočnim sodiščem, katero se je ustvarilo v soglasju z Marshallovo predlogo, in ki bo imelo v rokah vse zadeve glede razporok, alimonija in zločinov proti osebam, ki še niso dosegle polnoletnosti.
EMA GOLDMAN O RUSIJI.
London, 20. jan.—Ema Goldman, ki je bila svoječasno deportirana iz Amerike v Rusijo radi svojega anarhističnega na-ziranja se je baje izjavila napram Morris Schwartzu, ki je bil poslan od ameriške socialistične stranke, da preišče ruske razmere, da bi bila raje 10 let v ameriški ječi ikot pa v tako-zvani svobodni Rusiji. Z ozirom na ameriškega radikalca John Reeda, ki je pred kratkem umrl v Moskvi za tifusom, se Schwartz izjavlja, da je užival pri Leninu in Trotzkiju izredno velik vpliv.
Mula
JE IZBRALA NAPAČNO GLAVO.
Jo^ville, Ala.. 20. jan,—Jos. bolnSv' se nahaja v Marrimac kajti,8nici' 'ma Jako trdo "bučo," v0, 'vJUla,vki S* je brcnila v gla-bolniv ed. česar se sedai nahaja v ftogo^V?1' si ie P" tem zlomila
2a nob ° b°do U8trelili' ker ni b0 J^eno rabo več, medtem kp
°ne« okreval.
OSEM MILJONOV LJUDI IZGUBILO ŽIVLJENJE V VOJNI.
Pariz, 20. jan. — Glasom proračuna slavnega francoskega Statistika Louis Marina, je od 2. avgusta 1914 do 11. novembra 1918 izgubilo življenje 8,051.437 oseb. Pri tem so všteti tudi oni, »katere se je po grešalo, in ki se dosedaj Se niso od nikoder zglasili.
Columbus, 20, jan.—Pred ohij-sko zakonodajo se nahaja predloga poslanca Burnaa, katere namen je odpraviti primarne volitve. Zagovorniki te predioge prfavijo, da bi se s tem prihranilo veliko denarja.Ako bo predloga sprejeta te daj se bo zopet uvedel stari način izbere kandidatov, namreč potom konvencije vsake stranke. Dosedaj so ljudje volili ne samo po-slence, temveč tudi kandidate, in oni kandidati ene ali druge stranke, ki so pri primarnih volitvah dobili največ glasov, so bili od stranke sprejeti kot njeni kandidati. Nasprotniki primarnih voli> tev pravijo, da po sedanjem sistemu dosežejo kandidaturo v največ slučajih oni, ki imajo pred primarnimi volitvami na razpolago največ denarja za propagandi-stične namene.
Boj proti Burnsovi predlogi bo vodil državni senator Bender iz Clevelanda.Bender pravi,da bopri redil, da prideta v Ohio in vodita kampanjo proti nameravani predlogi senator Johnson iz Californi-je in senator Albert J. Beveridge iz Indiane.
Edmund B. Haserodt bo županski kandidat.
Prohibicijska predloga bo najbrže sprejeta.
Columbus, 20. jan. — Miller-ie\a prohibicijska predloga bo kot izgleda v najkrai»-m času sprejeta, kajti opaziti nt sploh nobene opozicije.
Predlogo je raz notiivm na dveh sejah temperenrni komitej senatne zbornice, ter jo priporočal senatu, da jo sprejme. Proti predlogi je nastopil samo en senator, in sicer Fred Emmert iz Cincinnati. Sploh je opažiti zelo malo zanimanja za prohibicijsko vprašanje. V preddvorani zbornice ni opaziti običajnih zastopnikov "mokrih' interesov kot je bilo v navadi zadnje čase, tako da imajo suhači popolnoma prosto roko in da se jih sploh ni treba boriti proti opoziciji.
ZAKON PROTI TUJEZEM-CEM V OREGONU.
Sinoči je sedanji okrajni klerk Edmund B. Haserodt, ki je bil svoječasno tudi mestni svetnik za okraj 23, v katerem žive povečini Slovenci, naznanil, da bo pri volitvah za župana, ki se bodo vršile meseca novembra, zopet kandidiral kot "neodvisen demokrat."
Tozadevno izjavo je podal Haserodt tekom govora, ki ga je držal sinoči v East Glenville meto-distovski cerkvi, kjer je tudi podal program, na podlagi katerega bo kandidiral.
Kot znano, je Haserodt tudi pri zadnjih volitvah kandidiral kot neodvisen demokrat, ker ga demokratična stranka ni hotela nominirati svojim kandidatom, tet je tudi veliko primogel, da je demokratični kandidat Stinchcomb pogorel. Haserodt je na vsak način zmožen strateg, in hoče prisiliti demokratično stranko, da ga ali nominira ali pa da doživi nov poraz.
Tudi v republikanskem taboru se je pojavil en upornik proti glavnim voditeljem stranke, in to v osebi okrajnega komisarja Fred Kohlerja, ki bo tudi kandidiral za županski stolček. Kot izgleda tudi v republikanski stranki ne bo enotnega nastopa pri županskih volitvah, in to bo morda demokratom morda pomagalo, ako bo-da znali pametno postopati, da pridejo zopet k mestni vladi.
"KOPAJOČA DIANA."
Salem, Ore., 20. ijan.—-V ore-gonski državni zakonodaji je bila danes vložena predloga, glasom ikatere bi noben tujezemec v državi ne mogel lastovati zemljo.
— Prijatelje delavstva in
pristno domače zabave opozarjamo, da se vrši jutri zvečer v prostorih S. N. Doma v Clevelandu zanimiva veselica, ki jo priredi slov. soc. klub &t. 27. Na vsporedu je več pevskih took in tudi druge zanimivosti, zato se pričakuje od strani občinstva iz-redno obilne vdeležbe.
—Sedaj je v teku sestava porote, ki bo sodila detektiva Charles Gallagherja, ki je obtožen u-mora drugega reda. Gallagher je, kot je znano, svoječ|asno ustrelil salonerja Andreja LeBoin. Gallagher pravi, da je streljal v sa-mobranu, in da bodo štiri priče pri obr^vani to potrdile. . i
— Sodnik Stevens je čuden
možakar. Na eni strani gladi na drugi pa ščiplje. Včeraj je odredil, da se pokliče iz prisilne ! delavnice John Kovačiča, 7922 Crumb ave., katerega je prvega obsodil na $1,000 globe radi ikr-šenja prohibieije. Ker Kovačič Ikazni ni mogel plačati, je bil poslan v prisilno delavnico, kjer bi moral ostati devet let, ako bi hotel odslužiti kazen. Sedaj je Kovačič prost. Da pa "pokaže, da se nič j ne boji grozilnih pisem, katere prejema dan za dnem, pa je včeraj zopet obsodil na $1,000 globe John Herku-loviča, stanujočega na 2718 Hamilton ave. Herkulovič je bil aretiran v sredo, iko je ravno kuhal. Policija je zaplenila kotliček ter 160 galonov rozinove gošče.
—Poročno dovoljenje sta dobila Tony Ujčič, 27, 25Ž0 St. Clair in Josipina Snajder^ 20, 1369 E. 4 7. i St. Mnogo sreče!
Washington, 20. jan.—Ko so prihibicijski uradniki preiskovali neko tukajšnje stanovanje, o katerem se je mislilo, da se v lijem izdeluje prepovedana kapljica, so prišli do vrat, ki so vodile v kopalno sobo. Tedaj se oglasi notri nežen ženski glasek: "Ne notri.. Jaz se ravno kopljem." Policijski poročnik se je popraskal za ušesi in malo pomislil, potem pa je ko-rajžno odprl vrata. Ampak njegove oči niso imele sreče videti sramežljivo kopajoče Diane, temveč popolnoma oblečeno žensko, ki je zlivala v lijak za odteko nesnage goščo, ki je bila pripravljena za kuho. Kaj je sledilo nato, že sami veste.
ŽENA SKOČILA S PETEGA NADSTROPJA.
New York, 20. jan. —Komaj par mesecev poročena žena švedskega bankarja, Mrs. Dagmai Bexelius, je v odsotnosti bolniške strežnice skočila s petega nadstropja neke tukajšnje bolnišnice. Mrs. Bexelius je stara šele 22 let, ter je zbolela vsled skrbi, ki ji jo povzročila moževa bolezen, ki se nahaja v isti bolnišnici, bolan za pljučnico. Veruje se, da je žena izvršila samomor v hipni blaznosti.
Žena obtožena umora moža.
300 NEVEST V NEW YORKU.
New York, 30. jan.—Na grškem parniku Megalli Hellas je do-šlo danes semkaj 300 grških, judovskih, ruskih in armenskih nevest, ki poznajo svoje bodoče soproge, ki so jih čakali na pomolu, samo potom slik. Jako zanimivo je bilo gledati, ko so srečni ženini s slikami v rokah skušali ugotoviti, katera je prava.
WIENSTEIN DEPORTIRAN.
Washington, 20. jan. — Delavski department je danes odredil, da se deportira tajnika ruskega sovjetskega poslaništva v New Yorku, Gregorija Weinsteina.
ONA PRAVI, DA GA JE U-STRELILA, KER JE MISLILA, DA JE ROPAR.
Cleveland, O. — Mrs. Maude Miller, stanujoča na 1563 E. 82. St. je bila včeraj aretirana, ker je obtožen^, da je včeraj nekoliko po polniči ustrelila svojega moža, s katerim je bila poročena šele štiri mesece.
Ustrelila ga je ravno v sence, potem ko je skušal priti v stanovanje najprej skozi okno, potem pa je s silo odprl vrata in stopil v hišo.
Mrs. Miller, o kateri pravi policija, da je bivša žena čikaškega gamblerja Frank Breena, ki se je pred nekaj časa obesil v ječi, pravi, da je ustrelila svojega moža v prepričanju, da je ropar.
Toda po daljšem izpraševanju se je policiji posrečilo, da je priznala, da je bilo njeno štirimeseč-no zakonsko življenje z Milerjem en sam prepir, in da je komaj eno uro pred streljanjem spravila skupaj svojo obleko, in da ga je nameravala zapustiti.
Sedaj se nahaji v ječi, ker sodnik Stevens ini hotel dovoliti, da bi kdo zanjo položil varščino. Izročena bo veliki poroti.
"Jaz ga nisem mislila ubiti," je jokaje izjavila pred časnikarskim poročevalcem v jeČi. "Mislila sem, da je kak ropar. Jaz nisem vedela, da je moj mož, dokler nisem prižgala luč, in videla njegovo suknjo. Oh, zakaj me držijo zaprto. Moja mati bo umrla, če zve o tem, in moj oče je ravno sedaj nevarno bolan. Da, resnica je, da sem ga namerava zapustiti. Povedala sem mu to, ko je prišel domov okrog 1 1. ure. Spravila sem v kovček mojo obleko in drugo lastnino in danes sem mislila iti k starišem. On je dejal, da ne morem iti, dokler mu ne plačam denarja, ki ga je zapravil za dija-mante, ko sem se ž njim poročila. Začela sva se prepirati in končno sem mu ukazala, da naj odide. V tistem trenotku je odhitel v pritličje, in slišala sem, ko je zaloputnil vrata za seboj. Dejal je, da se ne vrne, in ga tudi nisem pričakovala."
Nato pravi da je šla spat, toda ker je bila razburjena ni mogla zaspati. Vstala je ter šla ležat na zofo. S seboj pravi da je vzela revolver, katerega je imela vedno pod vzglavjem.
Ko je napol dremala, je zaslišala ropot okrog oken. Potem je slišala, ko je nekdo odprl zunanje vrata. Notranja vrata so bila tudi zaklenjena. Slišala je, kako se je nekdo z vso silo zapodil v vrata, tako da so začele pokati. Prijela je revolver in ga namerila proti vratom. V tistem trenotku so se vrata vdale in treščile v sobo. O-na sproži revolver, in po tleh se zgrudi temiia moška postava.
"Ko sem prižgala luč, sem spoznala suknjo mojega moža," je pripovedovala Mrs. Miller. "Hitela sem k njemu, in videla, da mu iz rane v sencih teče kri. Bil je popolnoma nezavesten."
Nato je Mrs. Miller telefončnim potom poklicala policijo. Došla policija njeni zgodbi, češ da je mislila, da je bil ropar, ni verjela, temveč jo je aretirala in odgnala v ječp.
Obtožena ženska je včeraj priznala, da je bila v Chicagi svoje-čaSno obsojena v sedemmesečen zapor radi tatvine.
Delavski department in radikalci.
Washington, 20. jan.—Danes je bila objavljena izjava tajnika delavskega departmenta, William B. Wilsona z ozirom na aretacije in deportacijo radikalnih tuje-zemcev, pri čemur je kakor znano svoječasno prišlo do hudega nesporazuma med delavskim in justičnim departmentom.
Izj ava delavskega departmenta, da se bo v bodoče v vseh takih slučajih držal naslednjih določb:
1.	Nobena oseba aj se ne aretira brez zapriseženega afidavita, ki se naslanja na informacije in prepričanje.	;
2.	Nobeni osebi, ki se jo aretira, se ne sme odreči pravico do zveze s svojci in drugimi osebami, s katerimi želi priti v stiko.
3.	Vsaka seba naj ima takoj po aretaciji pravico poslužiti se odvetniške pomoči.
4.	Vsem aretirancem se mora podati dokaze, ki so dovedli do a-retacije, in dovoliti se jim mora zagovor.
5.	Pretiranih varščin naj se ne predpisuje.
"Ako se po podvzetju vsei: teh korakov, ki naj varujejo ameriško svobodo, dokaže z dokazi, da je tujezemec predmet deportacije, kot zahteva takozvan anarhistični zakon, ga ne bomo deportirali z nič večjim obžalovanjem kot napadaj očega sovražnika. Toda deportirali ne bomo nikogar samo iz razloga, ker je obtožen oziroma osumljen, da je "rdečkar," kajti zakon nam tega ne dovoljuje."
Delavski tajnik zagovarja v svoji izjavi tudi pomožnega delavskega tajnika Louis F. Posta, katerega so reakcij onarni krogi hoteli na vsak načip spraviti iz delavskega departments. Predsednikov tajnik Tumu'v je o-brambo Posta od strani tajnika Wilsona poslal tudi na polkovnika Lindsleyja, predsednika ekseku-tovnega odbora Ameriške legije, ki je meseca oktobra izročila v Beli hiši resoluc:jo, v kateri se je zahtevalo, da se pomožnega tajnika Posta z oziro-n na njegovo postopanje v slučajih tujezemcev, ki so bili obtoženi radikalizma, odstavi.
Delavski tajnik pravi v svoji o-brambi Poeta, da ta ni le vestno vršil danih naročil z ozirom na tujezemce, temveč da je eden izmed najmožnejših in najbolših administrativnih uradnikov v vladni službi ier tudi eden izmed naj-resničnejših Amerikancev, kar jih je kdaj porral.
JE KUPIL MESTNO JECO ZA $30.
Wausaukee, Wis., 20. jan.— Za $30 je kupil Jos. Jepois ječo tega mesteca, ter jo bo rabil za drvarnico. Mestni uradniki pravijo, da okdar je prišla prohibicija, nimajo ječe za kaj rabiti.
CENJENE TRGOVCE OBVEŠČAMO,
da bomo tudi v bodoče izdelovali atenske koledarje kot do seda'j. V kratkem času vas obišče naš zastopnik, da vam razkaže po polno zalogo raznih vzorcev, da lahko izberete po vaši volji in vašem okusu. Ne oddajajte naročil tujim podjetjem, ko je tu naša tiskarna, iki vam garantira zmerne cene in popolno zadovoljstvo.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 21st, 1921.
44
JI
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Cernoration.	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ................>....1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuje in izdaia era
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredničtvo. ne upravništvo.
CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) JANUARY 21. 1921
J	104
Ime Harding je pred predsedniškimi volitvami oziroma republikansko konvencijo v Chicagi v ameriškem javnem življenju jako malo veljalo. Celo pri nas v Ohio, kjer je bil izvoljen, da zastopa državo kot senator, je bilo njegovo ime redkokdaj slišati.
Da je bilo temu tako, se ni čuditi, če pogledamo rekord, ki ga ima Harding v svojem političnem življenju. Bil je lastnik dnevnega časopisa v Marion, O. in kot tak ■si Je pri gotovi skupini republikanskih prijateljev priboril nominacijo za senat, tam pa je mirno sedel, ter pritrjeval onim, o katerih je bil prepričan, da vedo več kot on. Vedno je glasoval tako kot mu je narekovala "stara garda" republikanskih senatorjev, in niti na misel mu ni prišlo, da bi kdaj v kaki zadevi p odvzel incijativo sam, in skušal pridobiti na svojo stran podporo drugih., morda nekoliko nasprotnih sil.
Skoro tragično je, da se je naložilo breme predsed-ništva na tako breznačelno in tako malo samostojno figuro. Sicer ni dvoma, da mu je Čast, ki ga je doletela, močno po godu, ampak na drugi strani pa gotovo čuti, kako popolnoma nezmožen je za delo, katero mu je poverjeno.
Eden izme'd republikanskih časopisov pravi v tem oziru, da je Harding danes središče pravcate mreže intrig. in da je slednji pričel prihajati do prepričanja, da je jako malo prvakov v stranki, katerim more kaj zaupati. Iz raznih virov prihajajo poročila, da se je Hard-inga prijela velika nervoznost.
To je čisto naravno,' kajti vloga, ki mu je izročena, mu je popolnoma tuja, in Človeku je teško predrugačiti način mišlenja proti koncu svojega življenja. Medtem ko se preje ni nihče zmenil zanj, pa je sedaj naenkrat središče vsega javnega zanimanja. Vsak dan mora sprejeti brez števila raznih voditeljev te ali one frakcije v republikanski stranki, ki ga vsi skušajo pridobiti za svoje posebne načrte. Seveda sestava njegovega kabineta mu dela največje preglavice.
Nekdo priporoča tega prvaka, drugi zopet drugega, Harding kima zdaj na levo, zdaj na desno, sam ne ve, komu bi ustregel ,in z vsakim dnem prihajajo na dan poročila, da je sestavljen "definitiven" kabinet za prihodnjo administracijo.
Liga narodov in mirovna pogodba mu ne dela nič manj neprilik. Znano je, da obstojajo v republikanski
stranki dve načeloma različni frakciji z ozirom na politično vmešavanje v evropske zadeve. Ena, katere glavne sile so Lodge, Johnson in Borah, je sovražna vmešavanju v evropski politični vrtinec, druga maiy močna frakcija, h kateri spada tudi nekdanji predsedniški kandidat Houghes, pa je za gotove rezervacije, pod katerimi naj bi se Amerika vdeleževala evropskega političnega življenja.
Hardingova naloga je, da najde srednjo pot in pomiri ^nasprotujoče elemente. Toda kako naj on to napravi, ko ni bil še nikdar vodilna oseba temveč vedno le ubogljiv učenec, ki je delal le tako kot so mu povedali njegovi "višji". K njemu ne pride tudi sedaj nihče, da dobi nasvet v tem ali onem oziru, temveč le da pridobi njega, Hardinga, za svoj načrt.
Vsak pravi prijatelj Združenih držav mora obžalovati, da je 'bil v tej važni perijodi rekonstrukcije na krmilo ameriške vlade izvoljen človek, ki niti v najmanjši meri ne odgovarja veličini nalog, katere bi moral rešiti. To ne bo imelo slabih posledic samo za Ameriko, temveč za ves svet.'
DESETI BRAT.
Ideja dramatične umetnosti med Slovenci v Clevelandu je prodrla že med najširše kroge. Dramatično društvo Ivan Cankar je. tekom dveh let svojega obstanka uprizorilo dela, ki bi delala čast mnogo večjim odrom. Videli smo globoko zamišljene drame domačih in tujih dramatikov, kakor tu-c^i izvirne slovenske ljudske igre, katere naše občinstvo očividno najbolj ljubi.
Ena izmed teh je brez dvoma Jurčič-Govekarjev "Deseti brat", narodna igra s petjem v petih dejanjih in dveh izpremembah. katero vprizori dram. dr. "Ivan Cankar" v nedeljo 23. januarja v Bir-kovi dvorani in sicer popoldne in zvečer.
Igra vsebuje mnogo zdravega humorja, kakor tudi tragičnih prizorov. Vloge so razdeljene med najboljše moči našega diletant-skega osobja. Glavni obrisi igre so sledeči:
Prvo dejanje se vrši na vrtu slemeniškega gradu. GraSčak Gornik ima krasno hčer Mar.ico, ;za katere ljubezen tekmujeta privatni učitelj graščakovega sina ■Balčka, Lovro Kvas, ubožen polten dijak, ter ošabni sin sosednjega graščaka Piškova, Marijan. »''Deseti brat" Martinek Spak, sin g. Piškovega iz skrivnega zakona ter polbrat Marijana, je pa iz gotovih razlogov mnogo bolj naklonjen Kvasu kot pa Marijanu, in pa posreduje Kvasu v prid.
Drugo dejanje se odigrava v Obreščakovi gostilni. Pri mizi sedi več kmetov, med njimi tudi Dolef, graščakov brat, pokvarjen star študent in dobrovoljček. Kot večina sinov bogatih starišev je tudi on obesil študije na klin ter
se udal uživanju do skrajnosti. V tem dejanju nastopi tudi Krjavelj, lastnik koze in podrte koče, ki s svojim pripovedovanjem, kako je hudiča na barki na dvoje presekal, in kako se je seznanil z be-račico Urško, spravi vse v najboljše razpoloženje, za kar mu pa tudi kar dežuje polnih kozarcev, katerih se on niti malo ne brani.
Tretje dejanje na gradu Pole-sek. Vstopi Martinek Spak, ki edini ve za skrivnost svojega očeta, g. Piškava, da on namreč ni Pi-škav, temveč dr. Peter Kaves, svoj čas zdravnik v bližnjem mestu, ki je na skrivnem poročil njegovo mater Magdaleno Strugovo, katero je vzel njen stric na svoj grad. Ko pa ji je sleparskim potom vzel premoženje in zastrupil njenega strica, je izginil brez sledu, ter se preko več let pod izmišljenim imenom zopet vrnil.— Sedaj je živel na Polesku v večnem strahu, da ga Martinek razkrije. Martinek je v posesti gotovih obtežilnih listin, katere po burnem preprekanju proda svojemu očetu za štiristo tolarjev. ;
Izprememba. Cevljarjeva koča. Cevi j ar jeva hči Franica se misli na očetovo prigovarjanje poročiti z bogatim, toda starim kmetom Mihom izpod Gaja, akoravno ljubi mladega, toda ubožnega Dra-žarjevega Franceljna. Martinek Spak zopet posreduje. Iz njegovih skrivnostnih namigavanj je razvidno, da namerava nekaj dobrega. In res zapoklje na vrtu štiri sto dolarjev, katere je dobil od očeta za listine Dražarjev Fran-celj izkoplje drugi dan 'zaklad,' in oče Krivec dovoli Franici, da ga vzame za moža.
Četrto dejanje v gozdu, kjer se završi tudi tragedija. Martinek in
sovražnika se pričneta prerekati. Marijan ustreli usodepolno kro-gljo, ki pozneje prinese Martine-ku smrt. Razvije se kratka borba. Martinek s poslednjimi močmi iztrga Marijanu puško ter ga ž njo tidari po glavi. Vsega v krvi ga najde veseljak Dolef, katerega najdenje smrtno ranjenega Marijana mahoma strezni. Izprememba. Krjavljova koča in njegova koza. Po usodepolnem strelu se priplazi Martinek v Krjavljevo kočo, nakar se tam vleže na slamo. Krjavlja pošlje na Slemeni-ce, da pripelje domačega učitelja Kvasa. Ko Kvas pride k Martin-ku, mu ta pove svojo zgodovino in razmerje med njim in Piška-vom. Piškav je namreč Kvasov stric. Martinek pnu tudi izroči o-stala pisma, da jih odda očetu, potem pa umre. Za uboj zve tudi Piškov. Začne ga peči vest, da je tako kruto ravnal s svojim zata-jenim sinom, zato se hitro poda proti koči. Toda prišel je že pre pozno. Martinek je izdihnil. Kr javlju pa ni dosti za Martinkovo smrt; več mu je za njegove čevlje in srebrne kebre. V ta namen porabi vso zgovornost, ki mu je lastna.
Peto dejanje v gradu na Sle menicah. Vsa družba zbrana. Sledi sodnijsko zasliševanje. Vse o-kolščine govore zoper Kvasa. Ze ga mislijo odgnati v zapor, ko prihiti Krjavelj, ki izroči pismo, katero je naslovil na svojega stri-čnika Kvasa. G. Piskov, ki je v svojem obupu izvršil samomor. Vse je pojasnjeno, in graščak Benjamin, ki je ravnokar spoznal skrivno ljubezen med Kvasom in Manico, in je temu razmerju močno nasprotoval, sedaj privoli, da Manica vzame Kvasa, kajti on je sedaj lastnik Poleska, katerega mu je zapustil stric Piškav, oziroma cir. Peter Kaves.
F. C.
Iz stare domovine.
STRAJKOVNI NEMIRI V BOSNI.
na, so se sami izselili v sosednje vasi, zlasti v Lipnico in Husinje. Ko se je včeraj popoldne približala Husinji žendarmerijska pa-trula/so jo sprejeli rudarji z revol-verskimi streli. Ubili so pri tem dva orožnika, tretjega pa smrtno ranili, tako, da je kmalu nato u-mrl. Alarmirano je bilo vojaštvo, ki je obkolilo vas in aretiralo o-krog 50 rudarjev, med njimi znanega boljševiškega agitatorja Iv-koviča. V vasi so našli štiri strojnice in večje število pušk in drugega orožja z veliko zalogo mu-nicije.
Tudi Lipnico je obkolilo vojaštvo. Komunisti pa so bili pravočasno obveščeni in so večinoma utekli. Aretiranih je bilo še nekaj nad 30, ki so se udali brez odpora.
Razen v Banjaluki, kjer je stavka še splošna, delajo že v vseh rudnikih, čeprav v zmanjšanem obsegu. V Kreki so nakopali včeraj 15 vagonov, v Mostarju 5, v Zenici 8, v Brezi nad 20. Tu se je vrnilo na delo, že nad dve tretjine delavcev. Tudi v Kreki jih dela že 400.
Zagreb, 29. dec.—Nocoj o polnoči se začne v Zagrebu generalna stavka v znak protesta proti dogodkom 'V bosanskih rudarskih revirjih ob enem v znak solidarnosti rudarskim pokretom v Bosni in v Sloveniji. Stavka bo trajala 24 ur in bo obsegala vsa podjetja. Edino nastavljenci vodovoda bodo opravljali svoj posel. Policijsko ravnateljstvo je za jutri prepovedalo točenje alkoholnih pijač. Časopisi izidejo poprej in v manjšem obsegu, kakor navadno.
Tatovi v mesnici.—Včeraj ponoči so vdrli neznani tatovi v mesnico, last Ivana Kocijančiča v ulici viale XX. settembre št. 89. Iz mesnice so odnesli tatovi 30 kg. govejega mesa, 12 kg. teietine, več mesarskih nožev in 203 lir v denarju. Tatvina je bilo izvršena v včerajšnji noči od 1. do 2. ure. Lastnik, ki trpi nad 1500 lir škode, je naznanil tatvino kvesturi.
domačo oskrbo.
Poizkužen samomor. Preteklo noč v okoli 1 I. ure so prijeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico 28-letno Ivano Skabar. Omenjena mladenka je imela ljubavno razmerje z nekim vojakom. Ali pretekli večer sta se sprla in se lco-nečno stepla. Skabar jeva si je vzela vso to stvar preveč k srcu in spila s samomorilnim namenom •precejšnjo količino karbolne kise-^ line. Ko so to zapazili njeni stariši, so nemudoma pozvali zdravnika rešilne postaje, ki je dal odpeljati Skabarjevo v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IV. oddelek. Njeno stanje je zelo nevarno.
Sarajevo, 29. dec.—Med stavku j očimi rudarji v bosanskih rudarskih revirjih so se pojavili boljševiški agitatorji, ki so speljali stavko popolnoma na politično polje. To je, v zvezi s proglašeno militarizacijo, povzročilo, da se je vrnilo na delo še večje število rudarjev, zlasti nekomu-
IZ TRŽAŠKEGA ŽIVLJENJA.
V lase sta si skočile. Včeraj dopoldne je prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 241etna Kar-mela Gombach, stanujoča v ulici del Rivo št. 1 7. Zdravniku je pri-povedala, da se je prepirala radi družinskih razmer z neko Elviro Vicario, stanujočo v ulici della
nistov. Komunisti pa se pripravi- Guardia ^ ^ ^ ^ jajo na skrajen odpor.	tudega sporekanja> ja skočila
V Kreki so ustanovili sovjetsko j Vicarijeva vsa razjarjena vlado z vsemi funkcijonarji. Da se izognejo nasilni deložaciji iz ru-
Marijan se srečata, in kot večna darskih hiš, ki so državna lastni-
na
Gombachevo ter jo opraskala po obrazu. Zdravnik ji je opral in zavezal rane ter je nato poslal v
Avstrije in Nemčija se brigata
za Jugoslavijo. Avstrija se nahaja danes v stanju bankerota. Pred kratkim se je trdovratno' širila vest in verjelo se je, da se bo proglasil državni bankrot in da se bodo sedanje novačnice zamenjale za nove, v doslej &e nedoločeni relaciji. Sele ekspoze avstrijskega finančnega ministra je dementiral to vest. Vsled brezupnega padanja vrednosti avstrijske krone je Dunaj za nas najcenejši vir skoraj za vse industrijske predmete. Posledica za Dunaj in Avstrijo je ta, da jim tujci odvažajo vse, dočim se cene zvišujejo na višino svetovnih cen, kar je za nje uprav katastrofalno. V Nemčiji se opaža, da se tudi ta država ne oporavlja tako hitro od posledic vojne, kakor se je to pričakovalo. Vzrok je i-skati v negotovosti, koliko bo Nemčija morala plačati vojne odškodnine. Zato tudi mnoge tovarne delajo samo v omejenom obsegu. Vkljub temu neugodnemu razpoloženju namerava Nemčija pričeti z ekspanzivno gospodarsko politiko, čim bo na čistem glede reparacijskih zahtev entente. Njeni cilji so usmerjeni proti Južni A-meriki, Rusiji in Jugoslaviji. Naravnost čudno je, kako so v višjih finančnih krogih točno informirani o gospodarskih in političnih razmerah v Jugoslaviji. Gotovo imajo dobro organizirano službo za poročila iz naše države in da jej posvečajo veliko poznornost. Zaupanje v našo bodočnost je veliko. Prepričani pa so, da je Jugoslavija, kakor nobena druga država v srednji Evropi v položaju da more zadoščati vsem svojim potrebam iz svojih lastnih virov, ako se razvije obrt in industrija.
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s
tem. da boste hitro prodali.
®®®G>®®®®SXiXSXš^
®5


Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.



33
"Ko je cesarica prišla nazaj, ji je gospa Ferenzi sporočila, da prosi baronica Večera za avdijenco. Baronica je trdila, da ji je prestolonaslednik odpeljal hčer ter je prosila cesarico, da j:i pomaga.
"Elizabeta se je pomišljala, nato ipa je povedala gospe j Ferenzi, da hoče sprejeti gospo Večero. Cesarica je stala sredi predsodbe; strašen je bil pogled nanjo vsled njene nenaravne mirnosti. Pripeljali so baronico pred njo. Materi sta se molče spogledali, nato pa je gospa Večera padla na ikolena z obupnim krikom: "Marija — moja hči ..."
"Eli'zabeta se je umaknila pred iztegnjenimi rokami uboge ženske. Ogledovala si jo je z brezsrčno radovednostjo, nato pa rekla mrzlo in okrutno: — 'C est trop tard. Ils sont mort tous les deux.' (Prepozno je. Obadva sta mrtva.)
"Gospa Večera je omedlela. Cesarica se je br?z vsakega ganotja ozrla in je brez vsake besedice odšla."
Z nepopisljivimi čustvi sem poslušala .to strašno pripovest. Vedela sem, da je moja usoda, kar se tiče tete Cissi, zapečatena; nikoli ne bo hotela slišati niika-kih pojasnil od mene. Prosila sem zdravnika, da nadaljuje svojo zgodbo, ne da bi vedela, ali bom imela toliko moči, da jo bom poslušala.
Wiederhoffer je nadalje pripovedoval, da še je podal v Meyerling, kjer so ga takoj peljali v sobane, ki jih je imel prestolonaslednik. Tam je našel vse precej tako, kakor je grof Hoyos ipopisal. Na mizi malega salona so bili še vedno ostanki večerje; 'bilo je tudi nekaj praznih šampanjskih steklenic in en
istol je bil prevrnjen.
Steklenica, napol polna konjaka, je ležala na preprogi blizu postelje, in Wiederhoffer jo je velel odstraniti, da je cesar ne bi videl. Nato je 'začasno obvezal razbito glavo ter umil prestolonaslednikov obraz in vrat. Z Loschekovo pomočjo je pokril okrvavljeno posteljo in naredil truplo nekoliko čednejše. Vse ostalo pa so pustili nedotaknjeno do cesarjevega prihoda.	?
"Sedaj pa," je rekel Loschek dr. Wiederhofer ju, "morate videti še žensko," Stopal je pred zdravnikom ter ga peljal po nekem' hodniku; odprl je neka vrata in Wiederhoffer je stal v mali sobici, iki je dobivala svetlobo iskozi okno v stropu. Izprva mu je bilo precej težavno razločevati razne stvari okrog njega, naposled pa je uzrl veliko platneno košaro. Vrhu nje je bil klobuk, okrašen iz nojevimi peresi m po tleh je ležalo vse polno raznih ženskih reči.
Wiederhofer je bil vajen groznih prizorov v izvrševanju svojega poklica, "ali tedaj", je reikel, "mi je prvikrat v mojem poklicu začelo prihajati slabo, ko je Loschek odgrnil rjuho, ki je zakrivala košaro."
"Tam sem uzrl truplo ženske — bilo je nago, če se odvzame fino batistasto čipkasti srajco, ki ji je bila potegnjena čez glavo. Rekel isem Loscheku, da je zame pretemno, da bi mogel preiskati truplo, kjer je ležalo, in tako ga je ponesel v sosednjo sobo, kjer je je položil na biljar.
"Zatem sem je začel preiskovati. Odstranil sem dolge lase raz obraz, ki je bil malone popolnoma zakrit, iri nato ... o, grofica . . . sem spoznal Marijo Večero — dekle, ki sem jo poznal še izza njenih dekliških let."	•	*
Glas se je tresel dobremu zdravniku od ginjenja.
"Revica," je rekel, "isaj je bila le malo več, nego otrok."
Marija ni bila tako grozovito iakfižerfa, kakor Rudolf: del njenega obraza je bil močno ranjen in eno oko je padlo, iz očesne jamice, a neranjena gtfan je
ohranila svo svojo lepoto in njen obraz je bil malone miroben.
Dr. Wiederhofer je raztrgal batistasto srajco v bandaže; zatem je položil oko nazaj na svoje mesto in obvezal glavo; umil je Marijin obra'z in potem, ko je zavil mrtvo revo v rjuho, jo je velel Loscheky nesti nazaj v platneno sobo.
Prizor v sobi smrti po cesarjevem prihodiu v Meyerling je bil v srce segajoč. Franc Jožef se je naslonil ob zid in je jokal, kakor da bi mu hotelo srce počiti. Nato je poslušal vse, kar se je dalo povedati in se je zatem vrnil na Dunaj, da počaka poslednjega prihoda prestolonaslednika domov.
"Jaz nisem hotel svedočiti kapi kot vzroka smrti," nii je rekel doktor ogorčeno, "celo zadevo so vse preveč zavijali v skrivnost, in vihar ljudske nevolje bi se vzdignil zoper cesarja, ako bi obdržali ljudstvo Avstro-Ogrske v nejasnosti glede vzroka cesarjeviče-ve smrti." .
"Ali je moj bratranec zapustil kake papirje?" sem vprašala nenadno prestrašena.
'Cesarska policija je zasegla vse. Bila pa so gotova pisma, menim," je odvrnil dr. Wiederhofer.
"Rudolfovo truplo so balzamirali," je pristavil, "in je položili v rakev. Nekaj ur je ostalo v obedni-ci, zvečer so je pripeljali na Dunaj."
"Kaj pa se je zgodilo z ubogo Marijo?"
"Ne morem povedati," se je glasil odgovor . "Rekli so mi pa, da bodo njeni sorodniki pozneje prišli ponjo."
Nisem mogla udušiti solza, ko sem isi predstavljala Marijino truplo samo v tako umazani okolici.
Reva! Ce človek pomisli, da je umrla od roke človeka, ki ga je oboževala!
Kam je zletel njun duh? Bilo mi je, kakor da se gibljem med svetom duhov in da sem sama kakor senca sanj. Nato sem začula glas naraščajočih voda, ki so me zalile in se nisem spominjala ničesar, dokler se nisem zopet zavedla. Jeny mi je .močila senca s
kolinsko vodo, dr. Wiederhofer pa se je skrtino sklanjal preko mene.
"Pogum, draga grofica," je zašepetal. "Sedaj vas moram zapustiti. Moram na dvor. Lahko pa se zanesete name, da storim za vais vse, kar je v moji moči."
"Prosite cesarico, da me sprejme," sem prosila-'to je vse, kar si želim. Toliko ji imam povedati."
Dobri zdravnik mi je obljubil, da uporabi svoj vpliv, nato pa me je pustil z Jeny samo.
Vendar mi ni bilo dano, da bi dolgo vživala mir, bodisi telesni, bodisi duševni. Trkanje se je začulo na vratih. Jeny je šla. pogledat, kdo da je, in je oznanila Marijinega 'strica, grofa Stockau.
Nisem mu mogla odreči obiska, bila sem ipa zelo potrta spričo njegove izpremenjene zunanjosti, kajti bil je videti čisto potrt od skrbi; res, komaj sem ga spoznala. Grof me 'je prišel prosit, da mu razodene^ vse, kar vem o žaloigri in je — kakor Wiederhofer —' s presenečenjem spoznal, da sem tako malo vedela.
Vprašala isem, kaj se je zgodilo z gospo Večero.
"O, ta reva," je vzkliknil grof Stockau žalostno. "Zapustila je Dunaj za vedno."
"Na čigav ukaz?" sem vprašala. 1
"Ko je moja svakinja po razgovoru s cesarico zapustila cesarski dvor, se je vrnila domov," ije odvrni' grof, "skoraj istočasno pa je dobila od tajne policije obvestilo, da ji pod nikakršnimi okoliščinami ne dovoljeno videti trupla njene hčere. Nadalje je dobila ukaz, da nemudoma zapusti Avstrijo in odpotuje \ Benetke, odtod pa pošlje v časnike oznanilo o nenadni smrti Marije v istem mestu."
1 "Kakšno tri-noštvo!" sem vzkliknila. "Ali, povejte mi, kje pa je Marija pokopana."
\	(Dalje prih.)
Cenjenemu občinstvu v naznanje na izvanredno znižane cene:
M°ški jopiči $5.00
sedaj po ...................
oska sp. obleka (Fleece) $1.50
sedaj p« ...................
Moški Union Suits (Fleece) $3.00
sedaj po ...................
Moške flanelaste srajce $2.50 sedaj PO ...................
Moške praznične srajce $2.50
sedaj po .......;
Moški klobuki $5.00
sedaj po	.........
Moške kape $2.00,
®edaj po ...................
Moške obleke $35.00
.sedaj po ................
ajce za dečke $1.75
r sedaj po ...................
delujemo moške obleke po meri, sedaj po ................
BELAJ & MOČNIK,
6205 ST. CLAIR AVENUE.
Ull^1»l«iuiiiiiii!iiiiniiiiiiiiiiitr3iiitniiliiit3iiiiiniiuiHiiiiiiiiiiiiuiiiii..............................................................
»LAD & HMELJ se prodaja	J
na debelo in drobno.	*Tft
HOME SUPPLY COMPANY	- ft
Ave- — Cleveland, O.	^»r
I!!?11«!!! ^011' Prospect 2769— Iščemo zastopnika. ^—!!!l!!!l!"'i'»HiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiimiin....................................................................
^draviu , dr- l- e- siegelste1n
308 p Je krvTjih »n kroničnih bolezni je naša specijaliteta. c ermanent B,dg	746 Eucjid	v%ra, E 9th st.
»do 8. 2vn? ure v Pisarni : od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure sg^-ecer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
VSTOPNINA $1.00, 75c IN 50e.
Ker je igra "DESETI BRAT" ena izmed najbolj popularnih iger, zato upamo, da nas bode cenjeno občinstvo obiskalo v ravno tako velikem številu, kot nas jo pri zadnjih prireditvah. Zadnja predstava "Grča" je bila bolj duševna igra in1 v njej je bilo malo dejanja. Med tem pa, ko je "DESETI BRAT" poln dejanja in humorja. Krjavelj s svojo kozo je tudi prišel z Desetim Bratom. Če bodete napolnili dvorano do zadnjega kota bodete s tem največ pomogli S. N. Domu, ker krvavo potrebujemo S. N. D. za prirejanje veselic in iger.
Začetek popoldne točno ob pol treh, zvečer ob pol osmih,
dr. "ivan cankar"
Zopet JTe . Tolcaj!
"Deseti Brat"
Po dveh letih romanja je prišel zopet med nas.
SI. Dram. Dr. "Ivan Cankar
uprizori gori omenjeno dramo v nedeljo
dne 23. januarja 1921.
v prostorih R. Božeglava, 6006 St. Člair Ave. OSEBE:
BENJAMIN GORNIK, grajščak na Slemenicah........g. Josip TerbiŽan
MANICA, njegova hči, ......•....................gd«. Emilija Koprivcc
BALČEK, njegov sin .................................g. Stanko Kalan
DOLEF GORNIK, grajščakov brat .....................jakob Ilomovc
LOVRO KVAS, Balčkov učitelj ......................... yatroslav Grill
PETER PIŠKAV, graščak na polesku ....................g. ivan Steblaj
MARIJAN, njegov sin' .................................... Ivan Krže
VENCELJ, okrajni zdravnik .........................g. Avgust Komar
MARIČKA, njegova hči, .............................gdč. Brigita Kržan
MEŽON, okrajni sodnik .............................. Ivan popetnik
ZMUZNE, ljudski učitelj ..............................France ž
ANDREJČEK KRIVEC, čevljar .........................g. Josip Mrhar
NEŽA, njegova žena ...............................gdž. Annie petrovčič
FRANICA, njuna hči................................. josipina Močnik
OBRSGAK, gostilničar in župan .......................g. Ivan Breščak
PEHARČEK,	... .........................g. Peter Česen
MATEVZEK,	kmetje ..............g. France Klemenčič
MIHA izpod Gaja,	..............'................ivan česen
DRAZARJEV FRANGELJ ......................g. Alojzij Oražem
MARTIN, deseti brat ....................'.............France čest,n
KRJAVELJ, kočar ...................................... France Horaovc
KOS, sodni pisar ......... v........................France Švigelj
Igra orkester pod vodstvom g. Ivanuš-a.
JANUARY 21st, 1921.
'flfU!IIJXIC3IIIII TTf f IIEC3]lKI|IITI[TlC3!EMIEIFfT)fC^I1IIFlIEJCtlC3EiFiriiTllll C^ ITIFIIEIflfKC^lEllTlXlfii f IIJIIIIllfIIC3llltllill^t^t3lliIIIJl^lll^J^IT,
= STE LS STORSLi SVOJO DOLŽNOST? J
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
"ENAKOPRAVNOST*
NE POZABITE
niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila	g
vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar	g
Vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v	|
6 arem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko, z lastnoročnimi	| Podpisi prejemnikov dokažemo.
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.	|
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, = 111 sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega' kraja v najkrajšem času in g opravljamo vse javne notarsko posle.	s
>	n
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
IMETI STATE BANK J
IVAN NEMETH, Predsednik.
22nd Str. 1597 Second Ave., |
NEW YORK CITY, N. Y.
*!^'Hnniinniin»Hiniinit3iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiic3ii.....................................................................
Prank J. Lausche slovenski odvetnik
Dix^naP''am cenienemu občinstvu, da sem otvoril svoio odvetniško čer o bom uradoval P« dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-odvot -x, do 8> ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v vale«	stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-
va t v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-
ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. .^PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
''»''■liTiil^iilKliilEliil.liilaliilaliilMliil.liilJiilBlii!^
Tel- Main 2063	O. S. Cent. 1690 M
John Li. IVliHelicH	|
slovenski odvetnik 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. ||
PODRUŽNICA: ®127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. jj
30 odstotkov popusta
DA RAZLOŽIMO IN RAZPRODAMO NAŠO ZALOGO — JE TU!
Iseri 30% ceneje — Najboljše ure in zlatnina 30% ceneje
LEE JEWELRY CO.
90 PUBLIC SQUARE
(Dalje)
"Poslušaj," je rekel Jeanu, 'jesti moram. . .Rajši hočem jesti, pa makar da me takoj ustrele!"
Maurice je odprl svoj telečnjak, zagrabil kruh z obema drtečima rekama—in. požrešno ugriznil Krogle so žvižgale, dve granate sta se razleteli par metrov pred njim. Toda zanj ni živelo nič več pod nebom, razen gladu, ki ga je Kotel utešiti."
"Jean, ali hočeš kruha?"
Ta ga je gledal s topimi, široko odprtimi očmi.
"Da, naj že bo, kakor hoče; preveč mi je hudo!" ,
Razdelila sta si kruh in ga željno pojedla, in se nista menila za nič drugega, dokler jima je ostajal le šč grižljej v rokah. Sele nato sta zagledala svojega polkovnika na njegovem visokem konju, s krvavečim škornjem. 106. polk je bil v stiski od vseh strani Cele k^mpanije so že morale bežati. Takrat, videč, da se mora udati hudourniku, je gospod dc Vineuil dvignil meč in zaklical, či zalite s solzami-
"Otroci! Čuvaj vas Bog, ki nas ni hotel vzeti!"
Tolpe bežeč h so ga obdale tako je izginil v zare/i ozemlja.
Ne da bi vedela, kako se je zgodilo, sta se znašla IVlaurice in Jean z ostanki svoje kompanije za gnriovjem. Ost do je bilo kv-i^e mu štirideset r^iož pod poveli stvomporočnika Rochasa, in 7 njimi je bila zastav^; podporoč nik, ki jo je nosil, je bil ovil židr kioginkrog droga, da jo laglje re ši. Hiteli so do konca grmovja te se vrgli po bregu med nizko drev-j:če, kjer je Rochas ukazal zope' etvoriti ogenj. Vojaki, razkroplje ni v zakritih strelnih vrstah so sr mogli tu d-vpti, tem bolj, či -n sr je na njihovi desnici vršilo mogo čre gibanje konjenice, nji v opc ro pa so polki na novo korakali v ogenj.
Maurice je zdaj razumel po-lagno, nepremagljivo obkoljenje ki se je vršilo in zaključevalo. Zju traj o'e videl Pruse, kako so se iz Hvali iz Saintalbertske soteske te' dosegli Saint Mengeš in nato Fleigneux. In zdaj je slišal zb Garenskim gozdom grmenje gar-dinih topov in pričenjal opažati druge nemške uniforme, prihajo-če preko Givonnskih gričev. Se par minut, in obroč se je moral skleniti, garda podati roko V. ar-madnemu zboru ter obkrožiti francosko armado z živim zidom in s treskajočim pasom topništva. V obupni misli, napraviti zadnji poizkus in prodreti ta prihajajoči zid, se je moralo goditi, da se je divizija rezervne konjiče pod
.poveljstvom generala Marguerit-le-a zbirala v neki dolini ter se pripravljala k naskoku. Sla je v smrtno atako brez možnosti uspeha, samo za čast Francije. Mau-,rice, ki je mislil na Prospera, je bil gledalec tega strašnega prizora.
Ze izza rane zore je Prosper na neprestanih marših sem in tja podil svojega konja, vedno le z enega konca MIy-ske planote do drugega. Zbudili so jiK bili v jutranjem mraku, brez signalov, moža za možem, in ko so kuhali kavo, so skušali skriti vsak ogenj za razprostrtim plaščem, da ne bi opozorili Prusov nase. Nato niso izyedeli ničesar več; slišali so topove, videli oblake dima in gibanja pehote, ki so se vršila v dalj avi, a v popolni brezdelnosti, v kateri so jih puščali generali, niso imeli niti najmanjše vesti o bitki, o njem pomenu in njenih vspehih. Prosper je padal od zaspanosti; veliko trpljfenje, ki ga je bil piestal, nakopičena trudnost m spanec, ki ga ob zibajočem tra-bu konja ni bilo mogoče pregnati -—vse to je zmagovalo nad njim. Mučile so ga prikazni; videl se je na zemlji, smrčal je na žimnici iz kremena, in sanjai, da spi v dobri postelji z belimi rjuhami. Po cele minute je v resnici zadremaj na sedlu in je bil le še reč, ki jo jc odnašal marš, kakor se je zdelo ijegovemu dirjajočemu konju. Vlnogo tovarišev je tako popadalo s konj; bili so tako trudni, dr. iih glas trobente ni več budil. Morali so jih spravljati na noge te-ih z brcami dramiti iz uničenosti.
"A kaj vendar počenjajo, kaj vendar počenjajo z nami?" je ponavljal Prosper, da se otrese tegr leodoljivega drevenenja.
Topovi so grmeli že od šeste u--e. Ko so jezdili po nekem bregr lavzgor, je ubila granata dva tovariša ob njegovi strani. Nekoliko Jalje je padlo še troje drugih, ki x> jim krogle preluknjale kožo ie da bi kdo vede}, odkod lete Ta nepotrebni in nevarni vojaški 'zprehod preko bojišča je bil tak, da bi bil človek obupal. Naposled, okrog ene, je zaznal, da so jih iklenili vsaj spodobno poslati v smrt.
Vsa divizija MargUeritte—trije oolki afriških lovcev, polk lovcev na konjih in polk huzarjev—se jc bila zbrala v zarezi ozemlja, nekoliko pod Kalvarijo, na lev: strani ceste. Trobente so zatrobi !e "Na tla!" in zaslišalo se je povelje častnikov:
"Pritegnite pasove, zavarujte prtljago!"
Prosper je bil skočil s konja; iztezal se je in božal Zefira z roko. Ubogi Zefir! Tudi njemu jc bilo prav tako neumno kakor go spodarju, in pasji posel, ki ga jc moral opravljati, ga je bil popolnoma umoril. Pri vsem tem pa jc nosil neverjetno breme: pred sed-
I
vabi na
00 VESELICO
V SOBOTO ZVEČER, DNE 22. t m.
v slov. nar. domu
6409 St. Clair Ave.
Preskrbljeno je, da vam bo potekel čas v veselju in kratkoeasju.
Da bomo tudi plesali, se samo ob sebi razume. Priporočamo vam, da pridete na to zabavo s praznimi želodci, kajti čakalo vas bo prijetno iznenadenje v obliki
okusne večerje
kakoršne se ne dobi vsak dan. Pridite in pripeljite seboj svoje prijatelje in znance.
vstopjvina prosta. ~
STRAN 3.
lom perilo, preko njega zviti plašč, za sedlom bluzo, hlače in prečno vrečo s pripravo za snaže-nje, čez vse to vrečo za provijant, ne vštevši kozlovega meha, vojaške steklenice in vojnega kotla. Nežno sočutje je polnilo jezdeče-vo srce, ko je natezal jermene in se ogotavljal, ,da vsi dobro drže.
Bil je krut trenotek. Prosper, ki ni bil strahopetnejši od drugih, si je zapalil cigareto, tako suha so mu bila usta. Kadar se bliža ata-ka, si lahko sleherni reče: "To pot obležim!" To je trajalo ali sest minut; govorica je šla, da je jezdil general Marguerite naprej, razgledovat ozemlje. Čakali so. Vseh petero polkov se je bilo postavilo v treh kolonah, vsaka kolona tri škadrone globoka—pač dovolj krme za topove.
Naenkrat so trobente z^donele: "Na konja!" In skoro istočasno je zapel drug signal: "Sabljo v roko!"
Polkovniki vseh polkov so bili že zajahali naprej, da zavzemo svoja bojna mesta, petindvajset metrov pred fronto. Kapitani so bili na svojih mestih na čelu oddelkov. Zdaj se je ob smrtni tišini pričelo čakanje. Nobenega šuma nobenega diha ni bilo več slišati pod žarečih solncem. Le še eno— zadnje povelje, in vsa ta nepremična masa se je imela premakniti in se z brzino burje vreči naprej.
A v tem trenotku se je pokazal na grebenu griča častnik na konju; bil je ranjen, dvoje mož ga je držalo. Najprej ga niso spoznali; nato se je dvignilo srdito mrmranje in mahoma narastlo do besnega trušča. Bil je general Margueritte, ki mu je krogla predrla lice in ga ranila na smrt. Govoriti ni mogel; smo z roko je mahal tja proti sovražniku.
'Naš general. . . Maščujmo ga, maščujmo ga!"
Takrat je polkovnik prvega polka visoko dvignil svojo sabljo in kriknil z gromovitim glasom:
"Naskok!"
1 robente so zadonele in masa se je premaknila, najprej v trabu. Prosper se je nahajal v prvi četi,
a skoraj na skrajnem robu desnega krila. Največja nevarnost je v sredi, ki si jo sovražnik z instinktivno zagrizenostjo izbira za cilj streljenja. Ko so bili na grebenu Kalvarije ter so pričeli po drugi strani jezditi navzdol proti širni ravnini, je Prosper v daljavi kakih tisoč metrov prav jasno videl pruske kareje, nad katere so jih gnali. Sicer pa je dirjal kakor v sanjah, s plavajočo lahkotnostjo spečega človeka in z nenavadno praznoto možganov, ki ga je puščala brez vsakršne misli. Bil je stroj, obračajoč se pod nepremagljivim vzgonom. Poveljniki so ponavlja-
li: 'Uzdo k uzdi!' da bi čim najte- \ sneje skleniji čete in jim dali odpornost granita. Nato, čim hitrejši je postajal trab in se izpreminjal v divji galob, so afriški lovci po arabski šegi izuščali divje krike, ki so delali njih konje blazne. — Kmalu je bilo vse samo še satansko drevenje, peklenski lov in besen galop, ki ga je spremljalo prasketanje krogeli, ki so udarjale ob kovino, ob skodelive, vojaške steklenice, medenino uniform in konjskih oprav, kakor rožljajoča
toča.
(Dalje prih.)
VABILO NA VELIKO
ILIDO
katero priredi
v
Ženski odsek Waterloo Kluba
V SOBOTO, 29. JANUARJA, 1.921 m v Jos. Kimčičevi dvorani
Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. VSTOPNINA 50c ZA OSEBO.
Maškerada, kakoršno mislijo prirediti naše ženske bo izrednost v Collinwoqdski naselbini. Točke na programu >so tako bogate in nenavadne, da Vas bodo gotovo zanimale in boste imeli od njih mnogo vesele in kratko časne zabave. Zaito vabimo vse Collinwood-čane in Collinwoodcanke, da pridejo v maskah če le mogoče, ako ne, pa pridite, da si ogledate razposajene in misterijozne maske. V kuhinji se bo dobilo mnogo dobrin za želodec v gostilni pa krepikie pijače. Postrežba bo prijazna in domača v vseh ozirih.
IGRALA BO GODBA "TRIGLAV".
Torej, da se vidimo v soboto zvečer!
ŽENSKI ODSEK WATERLOO KLUBA.
ii

0100010001020000010100000001010102015300000201010202
 "" " ! ""  !"   !!"""  !!"!"PU
020200010102020000000101020201000202000000010202020201000202020200000001010102010102000201010202020000000202000202025323
5353532353532323482353480102485323534823535348485323484853235353235353484802010223
Stran 4.
"ENAKOPRAVNOST"
Lokalne novice.
—Pismo ima v našem uradu Louis Zupane.
—Pred skoro štirimi leti je Glenn Windsor ICissel, 386 Eddy rd. rešil življenje Miss Fatan-baugh iz Akrona, Ohio. Takrat je bil star 1 5 let. Slišal je njeno vpitje in da ni bilo njaga, ki je skočil v jezero, bi bila gotovo vtonila. Včeraj pa je prejel za svoj čin bronasto Carnegijervo medeljo.— Pravi, da je že skoro pozabil na tisti dogodek, akora.vno sta on in Miss Faranbaugh izza tistega časa postala jako dobra prijatelja.
—Žejni tatovi so obiskali dom James A. Harrisa rta 1 785 E. 90. St. Kot pripoveduje hišni služabnik, sta dva moška pozvonila zvonec, ko pa je odprl -vrata, sta ga z revolverji v rokah prepričala, da je zanj najboljše, da molči, potem pa sta mu ukazala, da ju pelje v klet, kjer sta si prilastila 12 zabojev starega žganja, nato pa sta z "zakladom" izginila nezna-nokam.
—Včeraj je bila aretirana Mrs. Rose Brown. 2412 E. 79 St. ker se je v ozadju avtomobila, s katerim se peljala, našlo 35 galonov viške. Mrs. Brown je pred sodnikom Stevensom izjavila, da se je nahajala na poti k jezeru, da tam zmeče visko v vodo, ker ji je na doma delala prevelike skrbi. Stevens je odredil da slučaj še nekrat pride na vrsto prihodnji ponde-ljek.
—Proti ravnatelju javne var-r.osti, Antonu B. Sprostyju je sedaj nastopila tudi elevelandska delavska federacija. Sprosty je pretekli teden oslovil ognjegasne-ga kapitana C. A. Phillipsa, ker pravi, da se ga je našlo, ko je tekom svojega službenega časa spal. Unija ognjegascev pa trditev zanikuje in zahteva, da se Phillipsa zopet sprejme v mestno službo.
—Doba, do katere mora vsak lastnik avtomobila dobiti licenco za leto 1921, se je podaljšala za nedoločen čas. Ko je bilo zadnjič naznajeno, da je 20. januar zadnji dan, do katerega mora vsak lastnik avtomobila dobiti novo li-censco, se je v sredo in včeraj navalilo v urad avtomobilskega kluba toliko avtomobilistov, da ni bilo mogoče vsem ustreči.
—Zupan Fitzgerald je včeraj izjavil, da je proti priporočilu, ki ga je sprejela mestna zbornica na pondeljkovi seji, da se namreč nastavi posebni komitej, ki naj bi proučil brezposelnostni položaj v Clevelandu. Zupan je dejal, da to delo že vrši tozadevni mestni u-rad, in da bi nastavljanje novega odseka pomenilo samo dodatne stroške. V tem oziru ima župan čisto prav, kar nam dokazujejo vse slične preiskave v preteklosti.
O LESNI PRODUKCIJI IN TRGOVINI V SLOVENIJI.
Pri izvozu lesa iz Slovenije v inozemstvo pride v prvi vrsti je-lovina in bukovina v poštev. Naš hrast je lokalnega pomena in nima, ker je pretrd, dovolj interesentov na svetovnem trgu. Slavonski hrast, ki raste po dolini dostikrat na močvirnatih tleh in je mehkejši, se da veliko lepše in lažje obdelati. V predvojnih časih ste bili Sicilija in Španija najboljša odjemalca naše bukovine. Sicilija je rabila naš les za pomarančne zaboje, danes seka Italija v Abrucih lastne gozdove. Sedaj gre približno 90 procent našega izvoza jelovine in bukovine v Levanto (Grčija, Mala Azija, Egipt itd.)
Sedanji stagnaciji v lesni trgovini so krivi različni vzroki. Eden izmed najtehtnejših je konservativnost domačih producentov. — Svetovni trg zahteva tipizirano blago n. pr. pri deskah paralelni tip, to so deske z ostrimi, v celi svoji 4 meterski dolžini in paralelnimi robovi. Vzroki te konservativnosti ležijo deloma v tehnič-
no-zastarelih obratih, deloma v tem, da si naši ljudje tega ne pustijo dopovedati. Navzlic veliko boljši kvaliteti našega lesa, vendar nas izpodriva romunska, češkoslovaška in nemško-avstrijska konkurenca na svetovnem trgu. Rumunska kapaciteta sama se presoja danes na 100,000 vagonov paralelnega tipa. Ce upoštevamo nadalje za približno 1 5 procent nižje cene češkoslovaškega in nemško-avstrijskega lesa, lastne obupne prometne razmere in končno pomanjkanje železniških dogovorov z Italijo, ki so preje posebno mali lesni trgovini bili v veliko korist, si bližnjega razvoja naše lesne trgovine ne moremo kar najbolj rožnato naslikati. Naša izvozna lesna trgovina je tudi v inozemstvu samem nezadovoljivi splošna situacija. Italija sami ma več nacijonalne produkcije na Tirolskem in v naših neosvobojenih krajih. V starem kraljestvu počivajo vslted socijalnih težkoč mnoge industrijske panoge, kupčija z Levanto, ki se nahaja v grških rokah stagnira. Novih kupčijskih sklepov je jako malo, Grki steni-rajo stare pogodbe vsled velikega padca drahme. Trst in Bakar sta polna jelovine, nalaga p.1 se
JANUARY 21st, 1921.
na ladje malo blaga in še to edino iz starih kupčijskih sklepov.
Pa tudi bosanska lesna produkcija uspešno konkurira z našo. Bosanska industrija ponuja les po nižjih cenah n. pr. deskah za 20 lir in to franko brod Metkovič.
Končno omenimo pri naštevanju težkoč naše lesne trgovine še izvozno carino. Izvozna carina je n. pr. skoro uničila produkcijo bukovega oglja, ker ga obremeni s 6000 K za 10 ton. In vendar bi bila Slovenija v tej panogi zelo produktivna. S forsirano produkcijo bi mogli dobiti letno do 10,-000 vagonov bukovega oglja samo v Sloveniji Ce računamo vagon samo petnajsttisoč kron, bi dobil za oglje lepo vsoto 150 milijonov kron. Na intervencijo Zveze industrij cev, je ministrstvo za šume in rude odgovorilo, da je produkcija bukovega oglja proti interesom gospodarstva, pri tem čudnem odgovoru pa ni pomislilo, da nam ta postranski produkt izčisti gozdove, da se mnogokrat vsled težavnega dovoza ne more prodati lesa po ugodni ceni, da bi se mogle velike množine odpadkov dobro uporabiti itd.
Ce pozamemo glavne misli tega izvajanja, moramo povdariti,
da naša lesna produkcija niti od daleč ni tako odvisna od Trsta, kakor si to Italijani mislijo, da pa nam je navzlic temu treba priboriti si v bodočih pogajanjih primeren prostor v tržaški luki in da je treba podpreti izvoz lesa in lesnih izdelkov, da se na ta način poboljša naša trgovska bilanca.
Iz vojnih časov. V občini Trnovo pri Gorici je bil v poletju 1917 in sicer v vasici Nemci blizu "debele jelke," ustreljen enoletni prostovoljec Planč s Štajerskega. Culo se je, da je dva meseca pozneje došla pomilostitev, ker je bil sodnik zagrizen Nemec, tiščal na usmrtitev v odsotnosti generala Hrozny-a, ki bi ga gotovo ne pustil obsoditi v smrt. Ker se bodo pasamez grobovi odpirali in se trupla preneso na skupno grobišče, se opozarjajo stariši, za slučaj egshumacije in prevoza v Jugoslavijo! Listi v Jugoslaviji in na Štajerskem naj ponatisnejo!
Grof Alfred Coronini. Umrl je v Gorici gr. Alfred Coronini, ve-leposednik, bivši slovenski deželni in državni poslanec. Pokojnik je bil pravi plemenitaš ne le po rojstvu, ampak tudi po mišljenju in čustvovanju. " Goriška Straža"
je prinesla zanimivo in pristno karakteristiko individualnosti tega znamenitega moža—poštejaka, ki je svojedobno intenzivno posezal v javno življenje tržaških Slovencev. Dolžni smo spominu pokojnika, da tudi mi posnamemo besedo po goriškem listu.
Pogreb Ivana Olive, znanega tržaškega socialističnega delova-telja, se je vršil 31. dec. ob 1 5 ob ogromni udeležbi. Gotovo nad 35,000 ljudi je izkazalo rajniku zadnjo čast. Preden se je začel sprevod premikati proti pokopališču, je imel g. Josip Passigli primeren poslovilen govor, v katerem je orisal vrline pok. Olive in njegove zasluge za tržaški proletariat.
Koliko je veljal Orlovski zlet v
Mariboru. — "Obzor" poroča, da je Orlovski zlet v Mariboru veljal približno 3 milijone ir. 4 stotisoč kron.
RADI ODHODA
iz Clevelanda opozarjam vse tiste, ki bi mogoče radi govorili k menoj, da se zglasijo pri meni v nedeljo dne 23. januarja, podnevi.
JOHN GODNJAVEC, 5605 Bonna Ave.
MALI OGLASI
Lepa prilika za novoporočenca!
Proda se še skoro novo pohištvo po nizki ceni. Dobi se lahko tudi stanovanje, ki obstoji iz 4 sob, elektrika in kopališče. Vprašajte v uradu Enakopravnosti. 1 7
DOBRO IDOČA TRGOVINA z raz-
ličnim blagom, ter na glavni cesti v Collinwoodu se proda po nizki ceni- J Jako ugodna prilika za Slovenca, ka-fterega veseli trgovina. Več ' se P0' | izve v uradu lista Enakopravnost.
(17 i
SLUŽBO IŠČE slovensko dekle došlo iz starega kraja — želi dobiti službo pri slovenski družini ali v trgovini. Oglasiti se je v uradu Enakopravnosti.
(18
LASTIT J TE DOM!
Nemudoma želim videti okrog 100 ljudi, ki hočejo postati samostojni. Jaz imam ravno sedaj več dobrih hiš na razpolago po zelo nizkih cenah. Lahki obroki. Vprašajte za MR. WACHTEL, 616—17 Hippodrome Bldg. G. & R. Realty Co. (13
GROCERIJA NAPRODAJ.
Radi prevzetja druge trgovine se proda grocerija na 317 E. 156. Str. blizu Waterloo Rd. Dober prostor tudi za mesnico. Stanarina nizka
(13
V mestu Wheeling - takoj poleg pli-novnih polj West Virginije -je že pripoznano dejstvo, da grozi popolno izčrpanje plina.
Wheeling, West Virginija, ki se nahaja na pragu plinovnih polj omenjene države pripoznava, da grozi plinovni zalogi popolno izčrpanje. Sledeči uredniški članek povzet iz vodilnega lista v mestu Wheeling, "The Register", vam pokaže jasno sliko o položaju. Zanimanje mesta kot je Cleveland, ki se nahaja 200
milj od plinovnih polj ne sme zaostajati za mestom, ki leži na veliko bolj ugodnem kraju.
Popolnoma naravno je, da kadarkoli hoče kaka javna naprava dvigniti ceno svojemu produktu, se takoj dvigne velik vihar protestov, kar je popolnoma pravilno, kajti drugače bi se' prav lahko razvil nagib izkoriščanja pri profitarjih. Vedno je potreba uvesti pravilne preiskave, da se dožene vzroke in povode za zvišanje. Ljudstvo mora, ako noče, da se ga izkorišča, zavarovati samo sebe potom svojih legislativnih 'zastopnikov in mestnih organizacij.
Najkasnejša prošnja za zvišanje cen prihaja od Natural Gas Company iz West Virginije, od korporacije, ki obstoja v Wheel-ingu že zadnjih dvajset let ali več. Za vzrok se navaja pomanjkanje plina. Uredništvo Register-ja je prepričano, da plina v resnici primanjkuje; in treba je tudi plin v tem delu dežele zelo varčevati, ako ga hočemo še obdržati za nekaj let. Izpričujoč pred nekim javnim zborovanjem se je izjavil Dr. I. C. White, državni geologist, da je mogoče West Virginijskim plinovnim poljem zadoščati ljudskim potrebam le še deset let, če se ga varčuje in pet let ako se ga porablja na sedanji potratni podlagi. Kar velja za West Virginijo velja tudi za zapadno Pennsylvani-jo in vzhodno Ohio, odkoder prihaja zaloga plina za Wheeling.
Brez najmanjšega dvoma ve Dr. White, kaj govori. Zato torej moramo vzeti izjavo družbe, da primanjkuje plina resničnim, in očigled temu predlaga družba, da se cena plinu zviša, da se bo -omejilo vporabo le na domovanja. Ako se odbije večje in-dustrijalne odjemalce s tem, da se cena plinu viša, čim več 'ga odjemalec porabi, tedaj bo ostalo dovolj plina za domače svrhe in to po nižjih cenah kot bodo plačali oni, ki ga porabijo veliko.
Naravni plin je nenadomestljiv luksus. Devet desetin prebivalstva te dežele ne pozna blagoslov plina in jih najbrže tudi nikdar ne bo. Odvisno je od prebivalstva mesta Wheeling-a, ali hočejo plačati nekoliko več za plin potom predlagane vspenjajo-če lestvice ali pa zgubiti plin v teku parih let.
WHEELING, W. VA. REGISTER,
2. jan. 1921.
(Priobča The East Ohio Gas Company.)
PRAŠIČI NAPRODAJ!
Vsem, ki žele kupiti tolste praši če, naznanjam, da se jih lahko dobi pri
JIM ROBICH E. Gollar Str.
EUCLID, OHIO.
C 23
I-—HI
ŽENITNA PONUDBA.
Rad bi se seznanil s Slovenko^ Jaz sem star 38 let, sem eden izmed boljših delavcev, in imam tudi nekaj denarja. Ponudbe naj se pošlje V. M. 5608 Carry Ave. Cleveland, Ohio.	(1" I
HIŠA Z 6 SOBAMI SE PRODA P"
jako nizki ceni; v hiši je vse potreb- ; no, luč, plin in sploh vse kar spada < k hiši. Kot prvo vplačilo zadostuj® I $400 ostalo na lahke obroke. Več se poizve na 14311 Darwin Ave. ali P" 541 Engineers Bldg. pri Mr. I" Abrams. Telefon Wood 104—^ Central 461.	'	(1&
GRAMOFONI
, SO
zelo dobrega in trpežnega izdelka, in vam dajo mnogo veselja in zabave; ne le o božiču temveč vsak čas. poleti aH po zimi.
Cleveland Electric Phonograph & Machine Co. 1745 EAST 12th STR.
POZOR!
Članstvu društva Slovan št. 3 S. D. Z. naznanjam, da bodem 'pobiral asesment vselej na seji ki se vrši drugo sredo v mesecu | v dvorani št. 4 v S. N. Domu in pa 24. v mesecu v sobi št. 6 v j S. N. Domu od 6 do 8. ure zvečer. L. MEDVEŠEK, tajnik.
ŽENSKE, KI ŽELIJO SLUŽITI DENAR DOMA!
Dobra plača za pletenje, u-jmetno in navadno šivanje; ra-jbijo se najboljši materijali. Prinesite vzroce pogač in drugega peciva in razne druge vzorce na 3122 Euclid Ave. Tel. Prospect 387.
PRODA SE POCENI gostilna z mehkimi pijačami.
Proda se tudi hiša v kateri se gostilna nahaja — oziroma cela hi'ša se odda v najem. Odda se tudi stanovanje obstoječe iz 6 sob z električno razsvetljavo. Več se poizve na 15616 Calcutta Ave., Collinwood.	(19
81-LETNI NAJEM.
Pogodba narejena za 99 letno najemnino 4 nadstropne zidane hiše in od enonadstropne hiše s trgovinami, od katere preostaja še 81 let se proda za nizko ceno $24.000. Letni dohodki znašajo $3,250. Dobra inve-stacija.
THE HERMAN LARONGE CO.
1523 Williamson Bldg. Cent. 356	Ont. 36
(17
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
Razne lončene posode
Za domače in tovarniške namen«. Sifoni, brizgalne cevi, cedila, steklenice.
Pustite, da vam pomogamo pri izbiri steklenic in drugih priprav
Mi razvažamo Cleveland Bottle & Cork Co. 2190 E. 9. St. vogal Bolivar Rd-Main 3924	Central 2048

IŠČE SE i
dobra ter izvežbana kuha' rica za slovenski restav'' rant. Restavrant se naha' j a v sredini slovenske na! selbine. Katero veseli, se oglasi za takojšni stop.
16011 WATERLOO RD-in E. 160. St. ^
Poleg vašega imena je zazfl*' movano, do kdaj imate plač*11 list. Kadar poteče naročnik obnovite jo takoj, da vam ustavimo lista.
IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII|f
KUPITE DELNICE SLOV.D^ DOMA V COLLINWOODU-.
01Iill[!ill!lllJ^ll!ll!lIll| THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
]ih
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov last-.nJk.
LIBERTY BOND! US NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačaj
v	gotovini takoj .Simon, zanefll v
vi	prekupčevalec, soba 216 noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal de^ ta cesta in Eucli dave., nad S*5 ger Sewing Machine Co. Odi'' tu do 6. ure zvečeir.
«X!XsX.Xs)(!Xj^
Tel. Central 2373 R.
Gramofonsk e Plošče
zahtevajte novi cenifc
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
S805 ST. OLA**
avenub
Cleveland, O-