Posamezna številka 10 vinarjev. SIEV. 62. V UMHl V srsflo, 17. marca 1915. LeiO XLE == Velja po pošti: == K 28'-„ 2'20 „ 29'-„ 35'- Za oelo leto naprej . za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za 0R*al0 inozemsivo V Ljubljani na dom: Za celo le o naprej . . K 24 — za en me: eo „ , . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ i-70 =~ Sobotna izdaja: = za celo leto........ 7-— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'— Inserati: Enostolpna petltmta (72 mm): za enkrat . ... po 18 T za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat 13 za večkrat primeren popnit. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice IU.: enostolpna petitvrsta po 2 J vin. Poslano: ■ enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemil ne-dolje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red. Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. Slovenski junak! iz Koroške. Andrej Mak, rezervnik 4. domobranskega pešpolka, je šel kmalu po mobilizacijskih dneh na severno bojišče in je bil tam neprestano, ob vročini in mrazu, ob žeji in pri najhujših nalivih, podnevi in ponoči, nepretrgoma v prvih vrstah na bojnem polju ter se je hrabro bojeval. Pravi, da tega, kar je moral prestati in pretrpeti, kar je vse doživel, bi ne mogel povedati niti v več dneh. Zalo pa rajši ne začenja. Doslužil je v tem času sedem kompanij. Ko je zmanjkalo ene, so ga djali k drugi, in tako je šlo naprej. Pri celem polku ali regimentu sta bila le dva tako nad vse pogumna in čila, ki sta bila od poletja sem neprestano v ognju, namreč imenovani An drej Mak in Valentin Jug. Kakor kažeta že imeni, sta oba pristna Slovenca, in sicer (kar je gotovo zelo znamenito) doma sta oba na Šajdi ob Selah, pošta Borovlje, Tiste Sele torej, ki so se v našem narodnem življenju že tolikokrat imenovale v javnosti, dale so domovini najboljše junake. Ti so sc izkazali, kakor v boju za narodnost, tako tudi v boju za državo kot naravnost jeklene. Andrej Mak, ki ga ni moglo premagati ničesar, ne sovražnikova sulica, ne krogla, ne neizrečno trpljenje, ne bolezen, ne mraz, ne golazen; on, ki je žel občudovanje vseh tovarišev, jc bil zadet meseca februarja, žal, od nevarne krogle v glavo. K sreči pa vendar ne do smrti, ker jc krogla zdrobila lobanjo, a možgani so ostali zdravi, tako da je upati, da kmalu ozdravi. Drugi jekleni tovariš, Valentin Jug, pa je ostal tudi februarja, ko so morali spraviti Andreja Maka radi dobljene rane v bolnišnico, na bojnem polju (v ognju). — Dne 10. januarja sta se sešla na bojišču z Jožefom Mak, ki je bratranec Andreja Maka, doma istotako na Šajdi v Selah, in ki je došel tedaj potem, ko se mu je zacelila prej dobljena rana (strel skozi nogo), že vdrugič na bojno polje. Andrej Mak je imel lase dolge čez ramo in bratranec skoro do pasa, tako da bi ga bratranec Jožef ne bil spoznal, če bi se ne bilo zgodilo to obratno. Veselje je bilo nepopisno in Jožef ni mogel dovolj napovedati, kaj je še z domačimi v Selah. Zatem so dobili vendar neke škarje, da so se ostrigli. Andrej Mak in Valentin Jug sta vzbudila tudi pozornost generala, ki si je njiju imeni zapisal, a dozdaj še nista dobila za vztrajnost nobenega odlikovanja. Preden je bil Andrej zadet, je bil že tako slab, da se je komaj vlačil in pravi, da bi ne bil živel več par dni. Zdaj se nahaja v dolgi baraki poleg domobranske vojašnice v Celovcu, iz volne. Francoska loža in francoski katoliški generali. Najboljši francoski generali so tudi jako dobri katoliki: Joffre, Pau in Castel-nau. Vsakemu Francozu so danes znana ta imena in zlasti Joffra hvalijo nemški vojskovodje brez nevoščljivosti kot izvrstnega generala. Tudi general Pau slovi po izredni nadarjenosti in velikanskih vojaških sposobnostih. Zanimiv je napad na tega generala, izdan 16. julija 1902 v loži »Patrie et Humanite« v Soissonsu. >Reichs-post« prestavi: »General Pau, poveljnik sedme brigade, preje polkovnik 54. pešpolka, nc ljubi civilistov. Hoče postati na vsak način divizijonar. Ves svoj čas prebije v cerkvi, civilno opravljen, ne kot vojak. Vsako leto se je udeležil spominske sv. maše vojaškega društva v Soissonsu; odkar je društvo odpravilo mašo, ga pa ni več. Sedaj skriva svojo mržnjo do republike, samo da bi avanziral; a postal bi takoj javen katolik in nasprotnik ministrstva, kakor hitro bo divizijonar. Kajti tedaj bo dosegel svoj cilj, se mu ne bo treba ničesar bati in bo lahko povsod kazal svoje nazadnjaško mišljenje.« Tako ga je loža priporočila svojim članom. Nekaj so pa le zadeli: Pau je ravnotako dober katolik kot je bil prej, svojega katoliškega mišljenja nikdar ne skriva, ponosen jc nanj. Sedanja njegova misija na Rusko je pač najboljši dokaz, kako mora biti nazadnjaški. Angleški glavni stan. Angleški časnikar je z dovoljenjem generala Frencha ogledal si glavni stan. Pripoveduje: Belo in črno, premog in sladkor sta oni dve industriji, ki preživljata v mirnih časih mesto, kjer je sedaj glava angleške armade, Semintja nas spominja ostanek starega trdnjavskega zidu na one burne čase, ko so sc borili Marlborough, Turenne in Conde za vsako ped flanderske zemlje. Sedaj jc pa zopet vojska tamošnja industrija. Sicer je mesto daleč od bojnega polja, vendar ga sovražnik neprestano oblega: vsi napadi povzročijo namreč naj-prvo tukaj reakcijo, ki se izpremeni v protinapade, v tem ozkem okvirju se razvija vse mišljenje naših čet. Štab je kakor kaka vlada; koliko šteje sedaj članov, sicer ne vem, vem pa, da se je zadovoljil začetkom vojske s štirimi sobami, sedaj ima na razpolago pa šest hiš. Vse vojne po- LISTEK. Pismo i Paiiia. 1. Vojnik v železju. (Piše: Dr. R. pl. Pradovlin.( Tako sc imenuje najnovejša dunajska znamenitost. To je 3 m visoka soha vileza v srednjeveški opravi, s šlemom in oklepom, držečega goi pozlačen meč v rokah. Vizir je sklenjen, tako da se o njegovem obrazu sploh nič ne vidi. In to je dobro; zakaj vendar nekako čudno bi bilo človeku pri srcu, ko bi zabijal žeblje — četudi le v dozdevno človeško bilje. Kako to? me vprašate. Da, to je ravno senzacionalna in obenem ženialna misel, ki se je porodila v dunajskih krogih ter se da tolmačili le iz dunajske zgodovine. Da pomaga vdovam in sirotam na bojiščih padlih naših junakov, sc je osnoval tu poseben odbor, iz katerega je izšla misel (podal jo je prvi c. in kr. korvetni kapitan Božidar grnf H a r t i g), naj bi se v zgoraj omenjeno svrho zabijali na kak predmet žeblji, od katerih bi vsak stal najmanj 1 krono. Mesto Dunaj ima že nekaj podobnega, namreč takozvani »Štor v železju« (Stock im Eisen) na voglu Grabna in Stefanskega trga. Ta trol je iz meces-novega lesa; vanj so zabijali v srednjem veku ključavničarski pomočniki, ko so dohajali na Dunaj, po en žebelj v spomin,* Iz te tradicije se je torej rodila podobna misel o »vojniku v železju« (Der Wehr-mann im Eisen). Soha je iz bukovega lesa in črno pobarvana, tako da napravi od daleč vtis železa. Postavili so jo v paviljon, podoben majhnemu svetišču, z belimi stebrički in stopnicami. Cela stavba sloji na Švarcenbergovem trgu pred spomenikom maršala Švarcenberga in naprav-lja vzlic notranji zgraditvi lep, umetniški vtis. Dunajčanje pa hite v velikih množicah k »črnemu vitezu« ter zabijajo žebljičke vanj; 52.000 jih gre kvečjemu v so-ho. Nad 10.000 žebljev se je dosedaj v prvem tednu že zabilo. Preje temna sprednja stran vojnika se dan na dan bolj blišči, — posebno noge so zelo priljubljen predmet za zabijanje. Če pojde tako naprej, bo vojnik do Velike noči res žc ves v železju. * Sedaj se od bivšega trola nič več ne vidi; zarjaveli žeblji so se spojili v močno celoto. Zanimivo je gledati to pestro množico pred vojnikom. Tu sem hiti preprost delavec, vojak, in kmet poleg trgovca in uradnika, lu so pa tudi dame iz najfinejše družbe, ki lastnoročno zabijajo žebljičke v soho, tu so državniki in ministri, visoki vojaški dostojanstveniki in mogočni denarni baroni — vsak od njih si hoče ohraniti spomin na to zgodovinsko dobo. Pri blagajni, kjer se tudi preplačila rada sprejemajo, mora vsakdo na kontrolni kupon zapisati svoje ime. Pristopim ter kupim en žebljiček; pred manoj stoji eleganten gospod, ki ravnokar zapisuje svoje ime: Grof B. . . . Berem in ga pogledam; zraven mene je stal ter pridno z menoj zabijal historičen žebelj; — državnik, ki je bil še pred kratkim ena najmerodajnejših oseb v naši državi. A železni vitez tudi njemu ni odprl vizirja. — 2. Spomini padlim junakom. Res zlato je dunajsko srce! Živečim pomaga, mrtve časti in proslavlja. Če za-sedeš na Švarcenbergovem trgu tramvajski voz št. 71, le pelje v dobri pol uri v 10 kilometrov oddaljeno veliko mrtvaško mesto na meji predmestja Simmcring, ki mu pravijo »Zentralfriedhof« (osrednje pokopališče). Tu počivajo vrli možje, ki so podlegli na Dunaju ranam, za dobljenim na bojišču. Žalostno število jih je: čez 1700, A kakor so skupaj reševali domovino pred krutimi sovragi, tako uživajo tudi skupaj večni mir v srcu domovine. Mirno počivajo tu, po štirje in štirje v enem grobu (pa v posebnih krstah) Slovani, Nemci in Mažari, katoliki, evangelci in celo — muslimani. Ti zadnji imajo pač vsak zase posebni grob, a vendar tudi v okviru skupnega prostora, ki ga je dunajska občina odločila za padle vojake. Ta prostor sc razteza v zapadni smeri od spominske cerkve, ki je zgrajena kot pokopališka cerkev nad sarkofagom nepozabnega velikega župana dr. Luegerja — ter jc ločen v polkrogu s cipresami od ostalih pokopaliških prostorov. Od omenjene cerkve vodi široka in ravna cesta k temu bojnemu miro-dvoru; lahko ga najdeš, saj ga označuje prekrasen spomenik (Kriegerdenkmal), ki ga jc mesto Dunaj v pieteli do padlih branilcev države že zdaj dalo postaviti, čeprav je določeno, da sc bo ob koncu vojne zgradil ondi drug, šc veličastnejši spomenik, na katerem bodo baje zapisana imena vseh ondi zakopanih vojnikov. Sedanji spomenik je, svojemu začasnemu značaju primeren; zgrajen jc le iz lesa, ki ie malo z malto in gipsom obit; a kdor te* trebščinc preskrbijo tukaj. Vojno ministrstvo ima svoj oddelek. Justično ministrstvo zastopa vojaško sodišče, finančno višji vojni blagajnik, javna dela generalni kvartirni mojster, naučno ministrstvo je pa poosebljeno v častniški šoli, ki je tukaj nastanjena. Tako ima vsak vladni oddelek svoje zastopstvo, vse stanove opazimo: može strategije, politike, uprave, trgovine, ekonomije itd.; torej je organizem glavnega stanu zasnovan na jako široki podlagi. Juanšikaj — visoki duhovnik. Težki časi so nastopili za Kitajsko; predsednik Juanšikaj mora zbrati vse sile, da reši obstoj države. V Pekingu so 23. decembra 1914 prvič po odstopu mandžurske dinastije zopet praznovali na slovesen način praznik solnčnega obrata. Molijo nebo v svetišču Tientau. Cerkvene obredeje letos opravil predsednik republike. » Times« pravijo, da je to prvi slučaj, da je službo najvišjega duhovnika opravljal mož, ki nima nikake zgodovinske pravice do kitajskega prestola. Način pa, kako je Juanšikaj nastopil, je moral globoko užaliti visoke sence cesarjev, ki potujejo po deveteri spomladi vic. Visoko dostojanstvo in strogo natančnost, posvečeno vsled stoletne tradicije, je namreč predsednik znatno prikrajšal. Bali so se, da ga ne bi kdo napadel, in ukrenili so vse potrebno za njegovo varnost. Kajti mož, ki je ljudstvo pravzaprav rešil tlačanstva, je vedno v smrtni nevarnosti; nobenemu prejšnjemu vladarju se ni bilo treba tako bati. Juanšikaj se boji maščevanja »mladokitajcev«, ki ga hočejo na vsak način spraviti v boljše življenje. Zmiraj ga stražijo, zaprt je tako-rekoč, in sicer v palači, kjer je cesarica Tsu-hej zaprla mladega cesarja Kvang-hsuza. Če gre Juanšikaj iz palače, napravi to prav natihem in hoče kar najhitreje priti zopet nazai. Vsak korak njegov spremljajo vojaki z nataknjenimi bajoneti; nobena varnostna odredba se prvemu Kitajcu ne zdi odveč. Ni čuda, da je pri imenovanem obredu še bolj pazil. Pustili so nosilnice in mule pri miru, odrekli so se vsakemu sijaju, nič ni bilo opaziti stare slikovitosti in bajnih spominov preteklosti: Juanšikaj se je peljal v svetišče v oklopnem avtomobilu. V najsvetejše, skoro do belega oltarja, simbola filozofičnega dostojanstva stare kitajske civilizacije, se jc podal predsednik republike kot na kako bojno polje. Peljal se je v svojem avtomobilu po široki cesti med palačo in svetiščem, na obeh straneh natlačeno polno vojakov, oboroženih a la stari kitajski zmaj. Zelo hitro se je peljal. Šele o mraku je šel nazaj v Peking, pred njim in za njim goste gruče stražnikov. Na celi poti se ni smela niti oddaleč pokazati postava kakega civilista, polnega zlobnih namenov in črnih nakan. Švicarsko brodovje. Poleg Francozov znajo Severoameri-kanci najmanj geografije. Pripovedujejo o tem uprav gorostasne stvari; večina Ame-rikancev n. pr. ne pozna lege svojih največjih mest, Poincare je predsednik ruske republike, Juanšikaj je perzijski šah, Kaira je na Španskem itd. A višek je dosegel časopis »Central American Express«; vedel je, kake bralce ima in jim je prinesel povest o švicarskem brodovju pod poveljstvom starega Telia. »Tagliche Rundschau« takole prestavi: Veliko veselje vlada na Angleškem, ker je Švica mobilizirala svoje brodovje in se pridružila zaveznikom. Admiral Teli, star že okoli 70 let, je prevzel poveljstvo brodovja; admiralska zastava vihra na drednotu »J u n g -f r a u«. Kralj Jurij mu je pisal lastnoročno dve pismi in se mu zahvalil za njegovo zaveznikom prijazno mišljenje in pa za pomoč, ki jo je naklonil pravični stvari. ga ne ve, smatral bi ga za delo iz mogočnega kamenja. Utis ki ga napravlja, je nad vse veličasten. Med štirimi širokimi stebri stoji kamenita rakev, ki jo krije, sloneč na zglavju stebrov, ogromna cesarska krona. Ves spomenik je približno 10 m visok in ves bel. Na pročelju stoji pod dunajskim grbom napis: »Mesto Dunaj hrabrim bojevnikom zavezniških armad Avstro-Ogrske in Nemčije.« Na obeh straneh tega napisa stojita dva stebra za plamenice. Spomenik stoji na majhnem umetnem gričku, tako da pada na vse štiri strani zelena ruša k cesti. Kakor sem se prepričal, leži okolu spomenika lepo število slovenskih vojakov, ki so umrli tu na Dunaju. Pri tej priliki se mi poraja misel, da bi že zdaj premišljali o tem, kako bi se na primeren način proslavil spomin vseh v tej svetovni vojski padlih sinov našega naroda. Lepa misel bi bila, postaviti na vrhu šišenskega hriba cerkvico ali spominsko kapelo; na stenah naj bi bile ovekovečene vse bitke na daljnem severu in jugu, kier £0 se bojevali naši slovenski polki in vsa imena onih naših junakov, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Tako svetišče bi bilo dostojen spomenik in ob enem izraz naše hvaležnosti do onih, ki so nam s svojo srčno krvjo ohranili življenje in imetje. Na Nemškem so vsled švicarskega nastopa zelo potrti; poslali so podmorske čolne, da branijo dolnji Ren proti novemu sovražniku. Magnet v službi kirurgije. V neki bolnici na Češkem se je dogodil tale slučaj: Vojak je imel težko rano na glavi, več granatnih drobcev mu je bilo zašlo v možgane. Glavne stvari so mu operativnim potom pobrali iz glave, a globoko notri, 6 cm globoko, je tičal še majhen železen drobec, do katerega zdravnik ni mogel na noben način. Pustiti notri ga pa ni kazalo, ker je praksa pokazala, da so začele n. pr. že čisto zaraščene krogle čez dolgo časa potovati po možganih in tako povzročile večkrat popolnoma nenadno smrt. Kako si torej pomagati? Spomnijo se na magnet. Nobenega nimajo pri rokah. A pomagajo si z elektromagnetom; potisnejo ga globoko v rano in — klink!, že je visel granatni drobec na njem. Elektromagnet je rešil vojaku življenje. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Težke ruske izgube na Poljskem in pri Užoku. — Ponesrečen ruski prodiralni poizkus proti Kolomeji. — Dva ruska bataljona uničena. — Nad 1000 Rusov ujetih, — Hraber hrvaški polk. Dunaj, 16. marca. Uradno se poroča: Napade močnejše sovražne pehote na naše postojanke vzhodno od Sulejova in pri Lopusznu na poljski fronti smo zavrnili. Prav tako se je izjalovilo več ruskih ponočnih napadov pri Gorlicah. Med temi napadi je naša artiljerija z ognjem od strani na najbližjo razdaljo zadala sovražniku težke izgube. V Karpatih se je včeraj na večini fronte vršil le artiljerijski boj. Tudi na postojankah severno od užoškega prelaza je vladal po dogodkih 14. marca razmeroma mir. Sovražnik je v bojih tega dne imel velike izgube. Od prejšnjih ruskih oddelkov sta bila dva bataljona uničena, 11 častnikov in 650 mož ujetih ter zaplenjene 3 strojne puške. Severovzhodno od Wyszkowa so naše čete osvojile neko višino, ujele 380 mož in obdržale kliub ponovnim ruskim protinapadom pridobljeno postojanko. Bitka južno od Dnjestra traja dalje. Rusi so z močnimi silami poizkušali na višinah vzhodno od Ottynije (na pol pota od Kolomeje v tSanislav) prodreti v smeri proti Kolomeji, pa smo jih v večdnevnih srditih bojih z velikimi izgubami za sovražnika vrgli nazaj. Ko je dobil nadaljnja ojačenja, je sovražnik še enkrat nastopil na teh višinah, napadal v strnjenih množicah tekom popoldneva trikrat na naše tam se nahajajoče sile in imel zopet težke izgube. Pešpolk »General Danki« št. 53 je junaško vzdržal ponovne naskoke sovražnih sil, ki so bile v premoči. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba i pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Odbiti ruski napadi pri Prasznvszu. — 2000 Rusov ujetih. Berolin, 16. marca. Veliki glavni stan: Na obeh straneh Orzyca severovzhodno od Prasznysza so napadli Rusi. Povsod smo jih odbili. Posebno hud boj se je bil pri Jednoroseku. 2000 ruskih ujetnikov jc ostalo v naših rokah. Južno od Visle ni ničesar poročati. Najvišje armadno vodstvo. VELIKE RUSKE IZGUBE. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo dne 16. marca zvečer: Tudi včerajšnji dan je bil za Ruse nenavadno izgubepoln. Bojevalo se je na večjem delu fronte in povsod so naše čete vnovič pokazale največjo hrabrost. Rusi so se včeraj posebno severno od Nadwor-ne zelo trudili in polagali največjo pozornost očividno na cesto Stanislav— Kolomeja. Trikrat so z došlimi ojačenji poizkušali prodreti, pa so vedno odnesli krvave glave. V teh bojih se jc posebno odlikoval zagrebški pešpolk številka 53. Tudi pri Gorlicah so se Rusi trudili, da bi zopet osvojili svoje izgubljene postojanke, bili so odbiti, kakor tudi na Rusko Poljskem. Omeniti je vredno boj pri Lopusznu. BOJI V DOLINI OPOR. Eudimpešta, 16. marca. »Esti Ujsag-poroča: Včeraj so priborile naše čete po večdnevnih bojih v dolini Opor, ki vodi čez prelaz Javornik proti Stryju, izredno važne uspehe, Ruski napadi so bili popolnoma odbiti. Tudi na karpatski bojni črti je položaj popolnoma zadovoljiv, dasi se še bije ljut boj. Monakovo, 16. marca. Neki avstro-I ogrski voiak, ki se jc bil v Karpatih, piše svojim sorodnikom v Monakovu: Rusi so tu izgubili toliko ljudi, da se morajo na-zvati izgube naravnost blazne. Teh izgub ne bodo nikomur in nikdar priznali, ker bi državo in dinastijo odnesel vihar ogorčenja ljudskih množic, ko bi izgube uradno priznali. BOJI PRI STANISLAVU IN ČRNOVICAH. Budimpešta, 16. marca. »Az Est« poroča iz Črnovic: Ko se je vreme izboljšalo, so se južno in jugovzhodno od Stanislava pričeli boji, ki sedaj za nas ugodnejše potekajo. Rušo so včeraj brezuspešno napadli most pri Črnovicah in vnovič ponavljali svoje napade. Vsi ti napadi so se pa v ognju naših topov popolnoma ponesrečili. Uničili smo nekaj ruskih tonov. Sovražnik jo imel težke izgube na moštvu in materi j al u. ODLOČITVE PRIČAKUJEJO V GALICIJI. Berolin, 16. marca. Dopisnik lista »Berliner Zeitung« poroča iz avstrijskega poročevalskega stana: Odločitve je vedno bolj pričakovati na gališki strani Karpatov. Kajti tu zbirajo Rusi vse čete, ki jih lahko pogrešajo v severovzhodni Galiciji. V Lvovu ni skoro nič več vojaštva. Tudi oblegovalna posadka pred Przemvslom jc morala odposlali čete. RUSIJA NAROČA ŽELEZNIŠKE VOZOVE V AMERIKI. Petrograd, 16. marca. »Novo Vreme« poroča: V Ameriki je naročila Rusija 10 tisoč tovornih voz. NAMERAVANO ZASEDANJE RUSKE DUME. Curih, 16. marca. (Kor. urad.) »Neue Ziiricher Zeitung« poroča zasebno iz Petrograda: Vlada namerava sklicati dumo. Zborovala bo le nekaj dni. MAKSIM GORKI BIVA NA FINSKEM. Kristijanija, 15. marca. Maksim Gorki živi na Finskem. Poročilo, da jc vstopil v rusko armado, je neresnično. RUSKE ODREDBE PROTI DRAGINJI. Ženeva, 14. marca, »Temps« poroča, da je s posebnim ruskim zakonom prepovedan vsak izvoz žita in obenem tudi prodaja v Rusiji stanujočim tujcem. Za vsako kupčijo je treba posebnega dovoljenja, kar velja tudi za pripadnike zavezniških držav. Omenjeni zakon je sad raznih vladnih posvetovanj proti špekulantom, ki so zelo dražili živila in krmila. Odslej bodo gu-bernijaine gosposke lahko rekvirirale živila po cenah, ki jih bodo same določile. Izvoz žita je že dosedaj lahko prepovedala upravna oblast, sedaj je prepovedan zakonitim potom. IZPRAZNITEV VARŠAVE? Dunaj, 16. marca. »Neue Freie Pre-sse« poroča, da se ruska posadka pripravlja za odhod iz Varšave. Intenda-tura gre baje za Wilico. Povsod zelo strogo rekvizirajo konje. (Kraja Wilice na zemljevidu ni najti. Na vsak način je vest glede izpraznitve Varšave še prezgodnja. Op. ur.) XXX RUSI V RADLOVU IN OKOLICI. V »W. Kuryeru Polskem« poroča očividec dr. Gavvelek, kako so Rusi gospodarili v mestu Radiov ob Dunajcu. Dne 14. novembra je prišla prva četa kozakov. Na trgu so klicali preplašenim meščanom: »Ne bojte se, mi smo vaši bratje. Prišli smo vas rešit Židov in Nemcev. Židom bomo vse vzeli in vam razdelili; naš batjuška car vas bo oprostil vseh davkov.« Potem so kozaki začeli preiskovati hiše, če se kje skrivajo avstrijski vojaki. Popoldne so oropali eno restavracijo, eno prodajalno in eno zasebno hišo. Blago so metali na ulico ter ga dajali radovedni množici. V restavraciji so se pošteno napili in najedli, potem so pa na trgu pospali. Naslednji dan so prišle nove čete ter oropale več trgovin. V praznih trgovinah so napravili konjske hleve; tudi občinski urad in dvorano »Sokola« so izpremenili v hlev. Začeli so se strašni časi, tatvine, plenjenje in roparski napadi. Več hiš je zgorelo. Skoraj vsako noč smo videli požare. Kozaki so vedno stikali po hišah, kradli živila in denar. Celo bolnike so metali s postelj in postelje preiskovali, če ni v njih skrit denar. Več na srcu bolnih ljudi je od strahu umrlo. Ljudje so jokali in prosili, a ni nič pomagalo. S posebnim veseljem so kradli perutnino. Potem so pa začeli krasti krave in konje; včasih so plačali 10 rubljev, včasih pa nič. Kmetom so vzeli ne samo živino, ampak tudi seno. Kozaki so kar na cesti ljudem jemali kape, suknje in jim sezuvali čevlje. Tudi po hišah so kradli obleko in perilo; celo žensko in otroško perilo so jemali. Nasproti ženam so si dovoljevali strašne surovosti; celo starkam niso prizanašali. Tako so gospodarili do 16. decembra. Kozaki so sploh veliko hujši kot pešci. Med kozaki so Čerkesi, Kirgizi in Ta-tari, pravi divjaki. Že njih obraz in cela zunanjost je zoprna. PREGANJANJE KATOLIČANOV V GALICIJI. Kolin, 16. marca. »Kolnische Zeitung« posnema po nekem nizozemskem listu: Rusi so v Galiciji prijeli in odvedli v Lvov štiri jezuite. Med potjo so s puškinimi kopiti ubili enega patra, drugega pa tako podili, da se je zgrudil mrtev na tla. Dva patra so Rusi ustrelili v neki lvovski cerkvi. V nekem kraju Galicije so kozaki 250 prebivalcem zagrozili, da naj prestopijo v pravoslavje, ker jih usmrte, če tega ne store. Kozaki so vseh 250 prebivalcev umorili, ker niso hoteli prestopiti v pravoslavje. XXX RUSKI DIJAKI V VOJAŠKI SLUŽBI. Petrofirad, 16. marca. Carski ukaz razveljavlja dosedanjo oprostitev dijakov vojaške službe in odreja, cla morajo vsi dijaki napraviti Smesečni častniški tečaj. RUSKO POSOJILO. Petrograd, 16. marca. »Reč« priporoča podpisovanje posojila 500 milijonov rubljev in izvaja, da si Rusija lahko preskrbi s popirnim denarjem sredstev, ki jih potrebuje, a bi Io po vojski povzročilo nc-prilike. Želeti je zato, da se kolikor mogoče vojnega posojila nodniša. Uspeh sv. Očeta glede zamenjave civilnih ujetnikov. Rim, 16. marca. (Kor. u.) »Osserva-tore Romano« objavlja: Ko je dosegel papež po velikodušnosti vladarjev in glavarjev držav, da se je soglasno ugodno sprejel njegov predlog o oprostita vi tistih vojakov vojnih ujetnikov, o katerih so dognali, cla niso več za vojaško službo sposobni, oprostitev, ki se žc srečno v blagor teh nesrečnežev in ujetih rodbin izvaja, se jc zavzel sveti oče, da bi tako ugodno postopali tudi v korist zadržanih civilnih oseb. Zaupno je naprosil vsako vojskujoče se ve-i lesilo, naj dovoli, da sc več vrst zadržanih civilnih ujetnikov sme svobodno vrniti domov. Sveti stolici jc došlo kmalu več odgovorov in čaka nadalj-nih, ki so ugodni njegovemu plemenitemu in človekoljubnemu predlogu, Resna težava sc je pojavila glede na to vprašanje med Anglijo in Nemčijo. An* glija je namreč pritrdila, da naj se os-vobodc tisti civilni ujetniki, ki so že prekoračili 55. leto, Nemčija pa zahteva naj se oproste vsi, ki so že prekoračili 45. leto starosti. Angleška vlada je nato prosila papeža, naj posreduje pri Nemčiji. Sv. oče je obvestil potom pruskega poslanika pri Vatikanu nemško vlado, da bi mu ustregla, če pritrdi zamenjavo za vojaško službo nesposobnih oseb, ne da bi vzdrževala zahtevo po zgoraj omenjeni starostni meji. Cesarska vlada jc zelo hitro odgovorila, da ugodi vzvišeni papeževi želji. Kardinal državni tajnik, ki sc jc požuril, da jc o tem obvestil angleškega poslanika, je dobil sledeče 3., oziroma 4. marca t. 1. datirana odgovora: »Počaščam se, da potrdim sprejem note, ki mi jo je Vaša eminenca clobrotljivo tloposlala, s katero ste me obvestili, cla pritrjuje nemška vlada papeževemu predlogu o zamenjavi za vojaško službo nesposobnih civilnih oseb. Ginjen sem po tako veliki dobrohotnosti, ki jo ie papež Benedikt XV. pokazal s svojimi prizadevanji, da se izvede želja, ki je bila tako na srcu moje vlade. Vaši eminenci zagotavljam že zdaj veliko zadoščenje moje vlade o tako velikem uspehu, ki venca izproženo misel Njegove Svetosti. Počaščam se, da se istočasno Vaši Eminenci živahno zahvaljujem, ker ste me tako hitro obvestili in čestitam veliki uspešnosti, s katero se je izvedla želja moje vlade. Podpisal IIowara«. Drugi dopis se glasi: »Čast mi je naznaniti Vaši eminenci, da sem ravnokar sprejel brzojavko svoje vlade, ki izraža svoje zadovoljstvo glede na veselo poročilo, da je nemški cesar pritrdil predlogom Njegove Svetosti o zamenjavi za vojaško službo nesposobnih civilnih ujetnikov, lzpolnujoč naročilo svoje vlade prosim Vašo eminenco, izjaviti veliko zahvalo moje vlade Njegovi Svetosti za delovanje ob izpeljavi tega človekoljubnega smotra. Podpisal Hovvard. Nove molitve za mir. Rim, 16. marca. Na željo mnogih verskih družb jc državni tajnik kardinal Gaspari včeraj izdal dekret, da sc dne 21. marca po vseh cerkvah Evrope ponovi papeževa molitev za mir. Ta. dan jc bil prvotno določen za molitev izvenevropskih dežel. Zdaj bo molil na en dan celi svet. Z molitvijo »u združeni posebni odpustki. Avstrijski topničarji v ognju. Bolgari m Poljake. »Glos Narodu« poroča iz Sofije: Poljska kolonija v Sofiji je osnovala odbor, ki zbira prispevke za opustošeno Poljsko. Bolgarski listi so objavili oklic poljskega odbora ter ga občinstvu toplo priporočali. Bolgarsko občinstvo se je obilno odzvalo temu oklicu. V več mestih so se ustanovili bolgarski odbori za podporo opustošene Poljske, Bolgarsko časopisje poudarja, da je usoda nesrečne Poljske podobna bolgarski usodi. Anglež general Pagel v Solili. Sofija, 16, marca. (Kor, ur.) Angleški general Paget je došel v Sofijo ob svojem povratku iz Petrograda. Na kolodvoru ga je pozdravil dvorni maršal, angleški poslanik in angleški vojaški ataše. Finančna pogodba Francije, Anglije in Rusije. Hamburg, 16. marca. (K. u.) »Ham-fjurger Nachrichten« poročajo: Iz Pariza se poroča, da določa nova finančna pogodba med Francijo, Anglijo in Rusijo v glavnem: Francija in Anglija pokrijeta v vsej nadaljni dobi vojske iz lastnih sredstev vse v Parizu, Londonu in v Newyorku zapadle obveznosti Rusije vojnih dobav in obresti ruskega državnega dolga in po ruski državi jamčenih železniških obligacij. 2. Rusija se zaveže, da povrne najkasneje eno leto potem, ko se podpiše mir, ves založen denar kakor tudi obresti in stroške. 3. Kot poseben zaklad naroči Rusija zaloge žita, ki se nahajajo v Odesi, s katerimi lahko razpolagajo dajalci denarja v Parizu in v Londonu v obliki konossementov. 4. Z istimi pogoji dovolita Rusiji Francija in Anglija predujem na Rusiji pripadli del finančne podpore Belgiji, Srbiji in Crnigori, kakor tudi morebitnim drugim državam, ki tekom svetovne vojske pristopijo trojnemu sporazumu. Grki in Srhi. Solun, 16. marca. (Kor. u.) Izvoz gotovil stvari in živil v Srbijo, ki je bil ipred nekaj dnevi prepovedan, so je zo-. pet dovolil. Perzija ostane nevtralna. Carigrad, 16. marca. (Kor. u.)" Ura-3no se poroča, da je perzijska zbornica skoraj soglasno sprejela program nove vlade, ki napoveduje obsežne preosno-ive. V zunanji politiki namerava nova Vlada zasledovati nevtralno poltiko. Anarhija na Portugalskem. Berlin, 16. marca. Iz Madrida se poroča: V Lizbono se zopet težko brzojavi. Zasebne brzojavke strogo cenzurirajo. Na Portugalskem vlada anarhija. Nasprotujejo si tri velike stranke, vsaka bi se rada polastila moči in se krvoprelitja ne boje. Stare republikance vodi general Castro, mlade republikance ugledni senatorji, tudi monarhisti so močni. Anarhisti tudi iz-kušajo v splošni zmešnjavi pridobiti. Krvavih spopadov je bilo že več. Pri Gran-doli je napadel neki Castrov pešpolk neki bataljon senatorske stranke, ki je izgubil 100 mrtvih in ranjencev. Monarhisti so razdelili na severnem Portugalskem veliko denarja in orožja med kralju zveste kmete, ki jih že zbirajo, da poizkusijo večjo vojaško operacijo. Pobožne želje trojnega sporazuma. Rim, 16. marca. (»Miinchner Neueste Nachrichten«,) General Garibaldi je pred več rimskimi politiki predaval o svojem potovanju po Francoski in Angleški. Grey mu je rekel dobesedno: Zavzetje Pulja prepuščamo vam Italijanom, mi tačas mislimo na Dardanele. — Grey in Poincare sta izjavila, da se bo po vojni nevtraliziralo Sredozemsko, Rdeče, Jadransko in Črno morje. Vojno odškodnino proračunavajo na 140 milijard, ki jih Nemčija in Avsrija ne boste zmogli, zato se bo ententa zadovoljila z razdelitvijo Turčije. Japonci in Kilajci. Prerekanj in pogajanj bo kmalu konec. Govorilo bo orožje. Petrograjski »Courir« poroča iz Pekina, da je japonski poslanik zahteval od Juanšikaja temeljito rešitev do 30. marca. Milanski listi poročajo, da je japonski vojni minister vpoklical že štiri letnike rezerve in vse letnike deželne brambe. Japonci izkrcali na Kitajskem 27.000 mož. London, 16. marca. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Iz zanes- ljivih virov se poroča, da je Japonska 27.000 mož japonskih čet že izkrcala na Kitajskem ali da jih izkrcava, oziroma da so pripravljeni za izkrcanje. Predsednik Juanšikaj je izjavil svojim prijateljem, da smatra položaj za brezupen in da je brez vsakega poguma glede na pogajanja z Japonsko, ker je že šla Kitajska do skrajnosti. Z ozirom na osebne grožnje proti njemu, ki jim sledi izkrcavanje velike japonske vojaške sile, se morajo pogajanja prekiniti. Anglija se naravnost opozori, da se položaj lahko vsak trenutek tako poojstri, da ga diplomacija ne bo mogla več obvladati. XXX Milan, 16. marca. Listi poročajo iz Tokia: Japonski vojni minister jc pozval pod orožje še štiri letnike rezerv-nikov in y_se letnike deželne hrambe* Ruski letalci nad Przemyslom. Krakov, 15, marca. »Naprzod« poroča po »Ziemia przemyska«, ki jo cenzurira przemyslsko trdnjavsko poveljstvo: Ruski letalci, ki letajo od časa do časa nad mestom, se ne morejo bahati z uspehi. Njih napadi so brezuspešni. Vladni komisar dr. B!asowski je razglasil: Ker sovražni letalci prilete večkrat nad mesto in poizkušajo z bombami — dozdaj brezuspešno — pro-vzročiti škodo in zmešnjavo, se opozarja prebivalstvo, da če prileti kako letalo nad mesto, naj ne stoji na cestah, marveč naj gre v spodnje prostore bližnjih hiš. General Pau v Varšavi. Kristijanija, 16, marca. General Pau se je mudil tudi v Lvovu, odkoder je odpotoval v Varšavo, kjer ostane več dni. Genf, 16. marca. General Pau je došel v Varšavo; čuje se, da bo vodil ondot-ne operacije. šnjim bil boj, je v naših rokah'. Na južni strmini višine Loretto jugozahodno od Arrasa se bije boj za pobočje hriba. V Champagni smo premagali več francoskih delnih napadov z našim ognjem; sovražnik je imel pri tem težke izgube. Severno od Beau de Sejourja so iztrgale naše čete Francozom več jarkov, V Argonih in na njih vzhodnem robu so se vneli boji, ki še trajajo. Boj v Vogezih se na posameznih po^ stojankah šc nadaljuje. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Genf, 16. marca. Francoski generalni štab poroča dne 14. marca: Belgijske čete ob Yseri so napredovale. Njih artiljerija, podpirana od naših težkih topov, je porušila nemško opirališče na pokopališču v Dixmuidnu. Sovražnik je obstreljeval Ypern. Več civilnih oseb je padlo. Nemci so obstreljevali tudi katedralo v Soissonsu in mestne dele okoli katedrale. Severno od Reimsa, nasproti gozda Luxembourg se je sovražnik poizkušal polastiti nekega naših prednjih jarkov, pa jc bil odbit. Nato je obstreljeval Reims. V Champagni smo 13. marca zvečer odbili dva sovražna napada in pri zasledovanju sovražnika osvojili več jarkov. V enem jarku smo našli 100 mrtvih vojakov. V Argonih jc poizkušal sovražnik napasti Four de Pariš, pa je bil odbit. V Lotaringiji so naše prednje čete zasedle Embermenil, v Vogezih so se vršili le artiljerijski boji. Poročilo ob 11. uri zvečer: Angleško brodovje je obstreljevalo Westendc in doseglo uspehe. Pri Neuve Chapelle so Angleži imeli popolen uspeh. V Champagni smo utrdili svojo novo fronto. V Argonih smo se polastili 300 metrov jarka med Four de Pariš in Bolante. Sovražnik je tekom dneva dvakrat napadel, pa smo ga popolnoma vrgli nazaj. Na višinah ob Maasi so Nemci v Epayesu poizkušali napasti, pa so bili takoj zavrnjeni, enako tudi severno Badenvillerja. Najnovejše poročilo generala Frencha. Amsterdam, 15. marca. Maršal French je 12. marca poročal: Odkar sem zadnjič poročal, se je položaj na naši bojni črti med Armentieresom in La Bassee-jem vsled uspešne inicijative naših čet bistveno izpremenil. Čete so 10. marca napadle takoj po 8. uri zjutraj in zavzele nemške strelske jarke pri Neuve Chapelle. Prav dobro je sodelovala vsa artiljerija s pehoto, tako da niso bile izgube v primeri z uspehom velike. Naša težka artiljerija je zelo učinkovala. Neglede na vidne uspehe potrjujejo izpovedi ujetnikov natančno zadevanje našega ognja in povzročeno škodo. Proti večeru je bil ves labirint strelskih jarkov v približnem obsegu 4000 metrov v naših rokah; stali smo približno do 1200 metrov za prvimi sovražnimi strelskimi jarki. V glavni stan je bilo pripeljanih 750 vojnih ujetnikov, število se najbrže še pomnoži. Sovražnik je 11. marca večkrat poizkušal, da zopet pribori izgubljeno ozemlje. Odbili smo vse protinapade s težkimi izgubami. Stalno napredujemo. Ljuti boji se še bijejo. Iniciativa, ki jo tu vsak dan izvajajo naše čete, je občudovanja vredna in govori jasno, kakšen duh da preveva armado. Boji na Flanderskem. Berlin, 16. marca. »Telegraaf« poroča iz Sluisa: Belgijci v obmejnih okrajih so bili razočarani, ko so zvedeli, da so belgijske čete napredovale v smeri iz Schoor-beeke, ker so splošno mislili, da so zavezniki že prekoračili kanal Yser, Schoor-beeke leži sicer na vzhodni strani reke Yser, vendar pa na zahodni strani kanala Yser. Nemci so celo v posesti nekaterih utrjenih sel na oni strani reke Yser, odkoder obstreljujejo Beurne. Belgijsko ljudstvo vedno pričakuje prodiranja Belgijcev proti Ostende, o tem pa ni govora, ker je tam le malo slišati o bojih. Obisk Yperna. Berlin, 16. marca. »Beri. Tageblatt« poroča: Dopisnik »Tida« je obiskal Ypern. Piše: Mesto izgleda jako žalostno. Večinoma je mesto opustošeno, najznamenitejša poslopja so zgorela. Še zdaj obstreljujejo Nemci skoraj vsak dan Ypern. Hrabro vztraja na tisoče meščanov v mestu. Če jih vprašaš, ali sc ne boje krogel, odgovarjajo: »Navadili smo se jih že.« Vsak dan zahtevajo granate svoje žrtve. Tatvin je veliko. Plenijo tudi vojaki. Francoski vpoklici starejših. Gospodarske posledice. Ženeva, 16. marca. Vpoklicanje 19-letnih fantov in 43- do 451etnih mož je rodilo za Francosko zelo resne posledice. Mnogo industrijskih in trgovskih podjetij bodo morali zapreti. V Parizu so posebno prizadete gostilne in kavarne, ker je večina moških uslužbencev vpoklicanih. Zelo sc išče ženskih moči, pa jih ni dovolj. V gospodarskem oziru sc kažejo sedaj zelo žalostne posledice. Na Francoskem primanjkuje moških uslužbencev. Basel, 15. marca. Iz Pariza se poroča: Vpoklicanje novega razreda, namreč 19 ji v Bukovini. Gura Humora, 15. marca. Rusi so poizkušali iz svojih postojank, ki leže nasproti Crnovicam, s topovi vznemirjati avstro-ogrsko bojno črto. Njih namen se je izjalovil, čuječe avstro-ogrske čete so odgovarjalo na ogenj in so zadale Rusom velike izgube. Ruska baterija je najbrže razstreljena. V buko-vinskem ozemlju severno od Pruta ni več Rusov. V Črnovicah so včasih čuje grmenje topov, a mesto ni prizadeto. V Bukovini se jc izpremenilo vreme, predvčerajšnjim jc močno snežilo in zmrzovalo, danes že zopet sneg kopni. Reke v Bukovini so prestopile bregove. Pričakujejo zopet spomladanskega vremena. Knezoškol Repia zopet v svoji slolici. Kološ, 16. marca. Črnoviški knezoškof Vladimir Repta, ki se jc pred Rusi umaknil v Kološ, se je v soboto vrnil v svojo stolico. Sibirska železnica v nevarnosti. Berolin, 16. marca. »Tagliche Rundschau« poroča iz Petrograda: Veliko pozornost posvečujejo poročilu iz Pekinga, da je odrinil pekinški nemški vojaški ataše z večjim številom spremljevalcev, z 20 velblodi in z razstrelivom, da bi razstrelil mostove in predore sibirske železnice. Japonci vozijo po tej železnici neprestano topove, puške, zdravila, obveze in druge stvari. Iz Avstralije pričakujejo zdaj 400 tisoč parov škornjev, ki jih izdeljujejo v Sidneyu. Podvojili so straže ob mandžur-sko-sibirski progi. Proti vzhodu so odposlali veliko oddelkov sibirske kavalerije, da straži železniško progo. Proti prodaji žganja v Rusiji. Petrograd, 16. marca. Prodaja dena-turiranega špirita, ki se priredi tako, da ga lahko pijejo, se je prepovedala. Kdor bi ga prodajal, se obsodi na prisilno delo in se izžene v Sibirijo. Visoke kazni so napovedane tistim, ki bi kupovali kruh, jedila ali obleko od vojakov. Zborovali so tvorničarji žganja, ki zahtevajo od vlade odškodnino. Pred vojsko so namreč razširili svoje tvornice, ki so zdaj brez pomena, ker so prepovedali prodajati žganje. Boji na zo&odu. Nemško uradno poročilo. Boji z Angleži. — Novi boji v Argonih. Berolin, 16. marca. Veliki glavni stan: Angleška postojanka na višini St. Eloi južno od Yperna, za katero sc je predvčeraj- let starih mladeničev, in starejših letnikov, to jc moških od 43, 44 in 45 let, ima za posledico, da se čedalje bolj čuti primanjka-nje moških uslužbencev v industriji in trgovini. Kavarne in restavracije nameravajo nastaviti samo žensko osobje, od kuharice do natakarice, ker bi drugače morale zapreti svoje prostore. Odpnščeni Garlbaldincl. Milan, 16. marca. V Rimu so čuje, da bo vsled razpustitve garibaldinske legije Nemčija izpustila ujete Garibal-dince. Garibaldince še vedno odpuščajo. V Avignonu bodo ostali le nekateri, ki so zahtevali francosko državljanstvo. Francoska trgovska prepoved proti Avstriji in Nemčiji. Lyon, 13. marca. »Republicain« poroča iz Pariza: V četrtek je justični minister B r i a n d razlagal značaj zakona o trgovski prepovedi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, Rekel je, da se mora trgovina s sovražniki Francije na vse mogoče načine ovirati in v Franciji popolnoma onemogočiti. V ta namen jc treba najprej zapleniti na Francoskem se nahajajočo sovražnikovo lastnino, kar služi Franciji za gospodarsko zastavo. Da se ta gospodarska zastava ne oslabi, sc ne sme dopustiti likvidacija sovražnikove lastnine. Zaplenitev je dopolnitev trgovske prepovedi. Francoska trgovina se mora sedaj organizirati, da dopolni francoski gospodarski procvit. Trgovski minister Thomson je izjavil, da hoče vlada s prepovedjo doseči, da se francoski trgovci osvobodijo vsake gospodarske odvisnosti od tuje trgovine in vendar enkrat zagotove francosko gospodarsko neodvisnost. Zbornica je nato sprejela zakon, ki z ozirom na vojno stanje in v interesu narodne obrambe prepoveduje vsako trgovino z Nemčijo in Avstro-Ogrsko in tako tudi z osebami, ki stanujejo v teh deželah, pa naj se vrši ta trgovina naravnost ali po posredovalcih. Prepoved velja za Nemčijo od 4. avgusta, za Avstrijo od 13. avgusta 1914. naprej in velja za ves čas vojne do onega časa, ki se bo kasneje določil. Pogodbe in dogovori, ki so se sklenili pred zgorajšnjimi dnevi, ostanejo za čas prepovedi viseči in jih civilna sodišča lahko izrečejo za neveljavne, če se je izvrševanje pogodbe pred izbruhom vojne začelo v obliki pošiljanja blaga ali plačevanja. Rusi iu Carigrad. Angleški glas proti ruskim željam. Rusi sami priznavajo, da so njihove želje po morskih ožinah in Carigradu vzbudile na Angleškem vznemirjenje. Grey je izjavil, da Angleži popolnoma umevajo težnje ruskega naroda, toda srca zanje nimajo. Obstreljevanje Dardanel in morebitni padec Carigrada zna prinesti Rusom veliko razočaranje. Ali zahteva časopisja, da se mora rusko brodovje in armada brez odlašanja udeležiti ob strani zaveznikov napada na Bospor, ne izvira iz ruske slutnje, da se hočejo Angleži sami še pred Rusi vgnjezditi v Carigradu? Anglež se kaj rad usede na morske ožine, ker je te politike vajen in sloni njegova svetovna moč na takih sedežih. Da bi sedaj kar tako odkritosrčno pustil vso neomejeno oblast nad Dardanelami in Carigradom Rusiji, bi pomenjalo, da se je Anglež čisto iz-premenil v svoji kramarski politiki. Pa to bo šlo kaj težko, kakor kaže glas enega glavnih angleških listov »Daily News-a«, ki piše: Kaj bi sledilo, če preide Carigrad iz posesti ene v posest druge moči? Stara sovraštva bi ostala in okoli glavnega mesta ob Bosporu bi se naplela nova mreža političnih intrig. Bilo bi prav vseeno, kakšne obljube bi se dale; na razvalinah onih for-tov, ki so jih danes porušile angleške granate, bi nastali novi forti. Politična prijateljstva so ravnotako nestanovitna kakor vreme in prijatelj danes bo lahko jutri sovražnik in morda bo treba poslati naše vnuke in sinove, da porušijo nove forte, ravnotako kakor mi danes rušimo stare. Kako more Rusija zahtevati mesto, ki ni bilo nikdar njeno in čegar prebivalstvo ni kri njenega ljudstva? Če imajo zgodovinska in etnologična razmišljevanja še kaj vrednosti, potem bi bila že bolj upravičena grška zahteva; pa v resnici bi bilo ravnotako krivično proti Rusiji, če bi se Grški dalo ključ do Dardanel in suvereni-teto nad Carigradom, kakor bi bilo krivično napram svetu in za bodočnost uso-depolno, če bi se ta ključ izročil Rusiji. In tudi če bi se moglo vprašanje Carigrada izločiti in osamiti, vendar ne bi imeli za prihodnost nobene garancije, če bi se Carigrad izročil sili, katere zemlja ne meji na carigrajsko ozemlje, ki nc govori istega jezika in nima istih tradicij. Pa vprašanje se ne da izolirati. Prihodnjost Carigrada je najtesnejše zvezana z interesi nas vseh in posebno za one, ki iinajo svoje interese v Sredozemskem morju in v O r i e n t u. Velika vprašanja bo treba v prihodnje in si- cer v bližnji bodočnosti rešiti v Perziji, Armeniji, Mezopotamiji in Siriji. Vsa ta vprašanja bi bila zelo obtežena, če bi šle Dar-danelske utrdbe v zrak, mi pa hoteli ustvariti politični temelj za nove utrdbe. Kako se je trojni sporazum sporazumel glede Dardanel ? Graški listi priobčujejo po »Journal de Geneve«: Vlade trojnega sporazuma so se v dardanelskem vprašanju zedinile. Carigrad naj postane mednarodno mesto, katero bodo upravljale Ruska, Angleška in Francoska. Vožnja skozi Dardanele in Bospor bodi prosta, V posebno zadoščenje Rusije se bo v cerkvi sv. Sofije zopet uvedla krščanska služba božja, XXX BOJI ZA DARDANELE. Carigrad, 16. marca. (Kor. u.) Sovražno brodovje je zadnje dni podvze-malo pri Dardanelali le nevažne operacije in se omejevalo na demonstracije. Dva nova sovražna poizkusa, da bi se ponoči lcrižarke in torpedni rušilci prepeljali čez skrajne ovire in da bi odstranili mine, sta se izjalovila vsled čuječnosti in uspešnega ognja. Izmišljena so poročila, ki jih razširja sovražno časopisje, da so se sovražniki izkrcali in dosegli uspehe pri Smyrni. V Carigradu je mirno in je prebivalstvo glede na blokado Daradnel ravnodušno. NAPAD OD SUHE STRANI. Kolin, 16. marca. Iz Aten prinaša »Kolnische Zeitung«; Priprave za napad angleško-francoskih čet od suhe strani se trajno nadaljujejo. Poleg ekspedicijskega zbora, ki je že pred Dardanelami, stoji baje v Alžiru ali v Toulonu pripravljena cela armada, da se vkrca na ladje. Ta armada bo štela 100.000 mož. V bližini Bospora pa se hočejo izkrcati Rusi. BREZUSPEŠNO OBSTRELJEVANJE DARDANEL. Carigrad, 16. marca. (Kor. u.) Turško časopisje poroča: Obstreljevanje dardanelskih utrdb ni doseglo nobenega uspeha, dasi traja že 25 dni. POŠKODOVANE LADJE PRI DARDA-NELAH. Berolin, 16. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Turkom se je posrečilo, da so v Kumkale razvrstili nove težke topove, ki so včeraj ponoči ljuto odgovarjali na ogenj francoskega brodovja. Na Malto so odpeljali dve težko poškodovani angleški križarki; ena je bila 20krat zadeta. Rotterdam, 16. marca. »Daily Tele-graph« poroča iz Tenedosa: Krogle turških topov so med operacijami proti Dardanelami sedemkrat zadele angleško križarko »Triumpli.« ENAJST BOJNIH LADIJ POŠKODOVANIH. Atene, 17. marca. Dosedaj so prepeljali 11 poškodovanih bojnih ladij izpred Dardanel na otok Lemnos. XXX POGOVOR Z ANGLEŠKIM POSLANIKOM V ATENAH. Milan, 15. marca. Iz Pariza se poroča: »Temps« priobčuje izjavo angleškega poslanika v Atenah nasproti nekemu grškemu častnikarju. Diplomat je rekel, da je obvestil grško vlado, da so se operacije angleškega brodovja proti otoku Lemnos izvršile zato, ker je Turčija ta otok še vedno smatrala za del otomanskega cesarstva. Diplomat ni mogel pristaviti, ali so se morda podobne operacije izvršile tudi napram drugim otokom Egejskega moja ali ne. Na morju. NEMŠKA KRIŽARICA »DRESDEN« POTOPLJENA. Berolin, 16. marca. (Kor. u.) Angleška admiraliteta uradno naznanja: Angleški križarici »Kent« in »Glasgov« in pomožna križarica »Orames« so zadele na Tihem oceanu pri otoku Juan Fer-nancles na malo nemško križarico »Dresden«. Po kratkem boju jc pričela križarica »Dresden« goreti vsled eksplozije v municijski shrambi in se potopila. Posadko so baje rešile križarice. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Bchnke. XXX Mala križarka »Dresden« je, kakor znano, ušla iz bitke 8. decembra 1914. pri Falklandskih otokih. Angleško japonsko brodovje je potopilo v tisti bitki nemške križarke »Scharnhorst«, »Gneisenau«, »Leipzig« in »NUrnberg«. Križarka »Dresden« se jc znala izogibati anglešk. brodovju skoraj štiri mesce. Zavarovano križarko »Dresden «so izpustili v morje leta 1907; dolga je bila 117'9 m, široka 13'5 m, globoka 5T m, obegala je 3470 ton. Oborožena je bila z lOtimi 105 cm topovi, z dvema stroj- nima topovoma in z dvemi ccvmi za izpuščanje torpedov. Posadka je štela 322 mož. PREVOZI ANGLEŠKIH ČET USTAVLJENI. Amsterdam, 17, marca. Zdi se, da so prevozi angleških čet na Francosko popolnoma ustavljeni. Očividno je učinkovalo, ker sta bila svoječasno potopljena dva prevozna parnika s četami. ANGLEŠKA POMOŽNA KRIŽARKA »OPOTOVO« V SREDOZEMSKEM MORJU POTOPLJENA? Kodanj, 16. marca. Švedski parnik »Campania«, ki se je pripeljal 16. t. m. v G6teborg iz Sredozemskega morja, je v Sredozemskem morju potegnil iz vode neki rešilni čoln angleške pomožne križarke »Opotovo«, o kateri trde, da se je potopila. VELIK PREVOZNI PARNK POTOPLJEN? Frankfurt, 16. marca. (Kor. urad.) »Frankfurter Ztg,« piše: »Daily News« poročajo iz Madrida: Brzojavke iz E1 Fer-rola javlja, da je na sosednji obali tega pristanišča morje naplavilo veliko število konj in goveje živine, vsled česar sklepajo, da se je tam potopil velik prevozni parnik. ANGLEŽI USTAVILI GRŠKI PARNIK. Neapelj, 17. marca. Angleške ladje so pri Alžiru ustavile rrSki parnik, ki je bil obložen z železniškimi pragi in z žitom. Angleži so zahtevali jamstvo, da je blago namenjeno za Grško. BLOKADA NEMČIJE. Včeraj smo poročali, da je Francoska sklenila blokirati nemška pristanišča. V zvezi z angleško mornarico bo izvajala obsežno efektivno blokado. V boljše umeva-nej sledečih odredb angleške vlade opozarjamo na včerajšnji uvodnik: Vojnopo-morsko pravo. London, 16. marca. »Reuter« poroča: Uradna »London Gazette« objavlja odredbe, s katerimi hoče vlada preprečiti, da bi blago prihajalo v Nemčijo ali pa odhajalo iz nje. Določeno je: Nobena ladja, ki je po 1. marcu od-plula proti Nemčiji, ne sme nadaljevati svoje vožnje v Nemčijo. Če ne dobi potnega lista, ki ji dovoljuje poiskati luko v kaki nevtralni ali zavezniški deželi, mora blago razložiti v kakem angleškem pristanišču. Blago, ki ni konterbanda, bo lahko angleška vlada rekvirirala. Če pa ne bo tega storila, se bo blago vrnilo pod pogoji, ki jih bo določilo prizno sodišče. Ravnotako naj se ravna z ladjami, ki iz Nemčije ali nenemških luk vozijo blago nemškega izvora ali lastnine, toda rekvi-rirano ali prodano blago se pred sklepom miru ne bo plačalo. Ladje, ki s sovražno namembo vozijo v nenemška pristanišča, se lahko prisili, da pod enakimi pogoji razložijo svoje blago v kaki angleški ali zavezniški luki. NA LOVU ZA NEMŠKO KRIŽARICO »PRINZ EITEL FRIEDRICH«. Basel, 16. marca. (Kor. urad.) Iz New-Yorka poročajo »Baseler Nachrichten«, da so se angleške bojne ladje zbrale pri rtu Henry ob obali Virginije, da ujamejo nemško pomožno križarico »Prinz Eitel Frie-drich«. NEMCI USTAVILI PARNIK »GLORIA«. Helsingborg, 16. marca. (Kor. urad.) Nemške vojne ladje so odvedle parnik »Gloria« v Swinemiinde, da ga preiščejo, Parnik vozi koruzo iz La Plata v Stockholm. AMERIKANSKA LADJA »PASS OF BALMAHA« PONESREČENA. Bremen, 16. marca. (Kor. ur.) »Weser-zeitung« poroča iz Wyka: Amerikariska trojadrnica »Pass of Balmaha« se je potopila pri otoku Sylt. Vozila je bombaž iz New Yorka v Bremen. KAKO SO POTOPILI NEMCI ANGLEŠKI PARNIK »HARTDAALE«. London, 16. marca. (Kor. urad.) »Mor-ningpost« poroča: Podvodni čoln, ki je potopil v soboto angleški parnik »Hart-daale«, je mogel šele čez eno uro izstreliti torpedo. Dva moža, ki sta padla v morje, je podvodni čoln rešil in oba izročil njih tovarišem v čolnih. Tudi švedski parnik iHeimdal«, ki je rešil moštvo, so ustavili Nemci, a je s papirji dokazal, da je švedski, nakar so ga Nemci izpustili. ZRAČNI NAPAD NA LADJO. Amsterdam, 16. marca. ; Daily Tele-graph« poroča: V četrtek je došel v Shields parnik »Linhope«. Moštvo poroča, da so v sredo opolnoči čuli na morju v zraku močno ropotanje. Prvi častnik je videl na poveljniškem mostu, ko jc gledal kvišku, močno luč, kmalu nato je padel velik, temen predmet v morje. Eksplozija ni sledila. Ljudje trde, da gre za Zcppelinov zrakoplov ali pa za kak aeroplan. Parnik je hitro vozil, da ic ušel. AMERIKA IN ANGLIJA. London, 16, marca. (Kor. urad.) »ReU' ter« poroča: Angleška vlada je obvestila amerikansko vlado, da takoj izpuste parnik »Pacific«, ko se dožene, da ne vozi sumljivega blaga. Zunanja potilo Bolgarije. Budimpešta, 16. marca. Iz Sofije se poroča: Ministrski predsednik Rado-slavov je rekel svojim prijateljem, da se še ta mesec izrazi o bolgarski zunanji politiki. Miški kronski svel. Bukarešt, 16. marca. Kronski svet zboruje še ta teden. Predsedoval mu bo kralj. Udeleže se ga vsi ministri in voditelji političnih strank. GOSPODARSKE ODREDBE NA RU-MUNSKEM. Bukarešt, 15. marca. Finančni minister je zbornici predložil zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, da v slučaju, ako bi nastopile izredne razmere, dovoli potrebnim poljedelcem in industrijcem posojila do polovice vrednosti njihovega zemljišča, oziroma zgradb proti Oodstotnim obrestim in polletni odpovedi. V to svrho da država na razpolago 100 milijonov lejev. S tem se hoče kmetovalcem in industrijskim podjetjem zagotoviti obstanek. Izvozno prepoved španske. Madrid, 16. marca. Vlada je prepovedala izvoz sledečih predmetov: Olje, ribe, perutnina, žveplo, premog, sveže meso, platno, govedo, moka, žito, soda, srebro, zlato itd. Za razne predmete, na primer za riž, je uvedena carina. VOLITVE NA ŠPANSKEM. Lijon, 16. marca. (Kor, urad.) »NoU-velist« poroča iz Madnda, da so pri včerajšnjih volitvah v Španiji dosegli vladni kandidati večino. Splošen izid še ni znan. V Barceloni je prišlo do spopada med republikanci in jaimisti. V Timbao so bili neznatni nemiri. Sicer je položaj miren. Državljana vojska v Me&iki. Washington, 16. marca. Ker so naznanile Združene države, da mora ostati pristanišče Rogreso odprto in da bi Združene države odposlale križarko, če se to ne zgodi, je odpravil Carranza blokado. Newyork, 16. marca. Kor. u.) Iz Los Angelesa se poroča: 2000 Mehikancev jc naskočilo narodno palačo v Mehiko Ci-ty, da oproste 250 zaprtih duhovnikov. Kožna poročila. KOLIKO ČASA BO TRAJALA VOJNA PO MNENJU JAPONSKEGA GENERALA. »National Tidende« v Kodanju poro* ča, da je japonski general Oba, ki zasleduje vojno v ruskem glavnem stanu, v Petrogradu nekomu izjavil, da se je v svojem petmesečnem bivanju na Poljskem in v Galiciji prepričal, da vojna ne more trajati dlje, nego še nadaljnjih šest mesecev, Operacije spomladi bodo odločilne. POLJSKI POSLANCI PRI SIENKIE-WICZU. Krakov, 16. marca. Tukajšnji listi po ročajo, da so avstrijski poljski državni poslanci: bivši minister Dlugosz, Telmaier in Witos odpotovali v Švico, da se razgovore s predsednikom pomožnega odbora za Poljake, pisateljem Henrikom Sienkiewiczem, UREDNIK »NEUES WIENER TAG-BLATTA« UMRL. Dunaj, 16, marca. (Kor. urad.) Znani publicist in urednik »Neues V/iener Tag-blaltac, baron Evgen D Albon je po več-tedenski bolezni umrl v 56. letu starosti. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOLGARIJI. 20 mrtvih, 128 ranjenih. Sofija, 16. marca. Velika železniška nesreča v bližini bolgarske postaje So« movit je večia kot so "oročale prve vesti. Dosedaj so doznali, da je 20 mrt\dh in 128 več ali manj ranjenih. Nesrečo je povzročila nepaznost železniškega osobja. TURŠKI PRVNC BURHAN EDDIN Ni BIL ZADAVLJEN. Berolin, 16. marca. (K. u.) Tukajšnje turško poslaništvo razglaša: Popolnoma izmišljeno je poročilo, da je bil zadavljen princ Burhan Eddin, sin prejšnjega sultana. Nasprotno sc princ prav dobro počuti. SAMOUMOR BARONICE VAUGHAN. Berlin, 16. marca. »Beri. Tageblatt« poroča iz Kodanja: »Matin« piše, da se jc morganatična soproga ranjkega belgijskega kralja Leopolda II., baronica Vaughan ustrelila. BOLEZEN GROFA WITTEJA. Stockholm, 16. marca. »Svenska Dag-blad« poroča iz Petrograda: Hudo vnetje ušes je končalo življenje grofu Witteju. Podrobnosti, kako je bolezen nastala, koliko časa je trajala in kako je potekala, manjkajo. WITTEJEVI SPOiMINI SE OBJAVIJO. Petrograd, 15. marca. (Štefani.) Grof Witte je zapustil memoare, ki vzbujajo velikansko zgodovinsko zanimanje. Spisi se objavijo. Boli v Tripolisn. Rim, 16, marca. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča iz Bengasija: Ker se je v okolici Gedabije pričel zbirati znaten tabor ustašev, je odrinil podpolkovnik Ba-jolo, poveljnik posadke v Zuetini, dne 13. t. m. z eno kolono, da razprši ustaše. Na pohodu je kolona zadela na močno sovražno skupino, ki je štela okoli 1000 mož in 2 topa. Kolona je napadla sovražnika in mu zadala znatne izgube, ki znašajo več kot 100 mrtvih in veliko ranjenih. Ko je kolona dosegla svoj cilj, se je vrnila. Na povratku je nadlegovanje sovražnika odbila s sijajnimi protinapadi. Sovražne skupine so se končno umaknile proti Benga-siju. Naše izgube znašajo: 2 častnika in 37 mož mrtvih, med temi 33 Evropejcev, 2 častnika in 42 mož ranjenih, med njimi 19 Evropejcev, Rane so vse lahke. Velikonočne počitnice italijanske zbornice. Kolin, 16. marca. :>Kolnische Zeitung« poroča, da bo italijanska zbornica 20. t. mes. šla na velikonočne počitnice. Italijanski politični krogi sodijo, da sc bo do takrat odločilo ravnanje Italije. 1500 milijonov za Rusijo. Rotterdam, 17. marca. Skupno vsoto angleško-francoskih predujemov Rusiji cenijo na 1500 milijonov frankov. Papel za mir. Dunaj, 17. marca. Sveti oče namerava o Veliki noči zopet posredovati za mir. Dnevne novice. -f- Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožei se jc 16. marca ob 1. popoldne z Dunaja odpeljal na severno bojišče. -f- Predsedstvo poslanske zbornice. Dunajski listi poročajo, da je predsednik dr. Sylvester sklical prihodnjo sejo uržavnozborskega predsedstva za petek, dne 19. marca. -f Iz seje kranjskega dež. šol. sveta dne 17. marca 1915. Dež. šol. svet je sklenil, da imajo vsled izrednih razmer kraj-ni šolski sveti pravico, oproščati šolske otroke radi dela na polju šolskega pouka, oziroma v krajih, kjer se večina otrok uporablja za poljska dela, tudi šolo predčasno zaključiti. Za meščanske šole smejo dovoljevati tozadevne oprostitve okrajni šolski sveti. — Franc Kotnikova ustanova se podeli Bogomiru Verbič. -f- »Ostmark«. Cenzurirana dunajska »Reichspost« poroča: Zelo razvito društveno življenje obrambnega društva »Ostmark« tucli v času Vojne ni bistveno trpelo, kar jc zelo razveseljivo. Dohodkov je društvo zadnje leto imelo 93.000 K; medtem so poslale podružnice 22.000 K, clarov je bilo 16.000 kron (mesto Dunaj daruje vsako leto 5000 K.) Društvenega blaga se je prodalo za 29.000 K. Društveno premoženje znaša 104.000 K in se je v zadnjem letu pomnožilo za 26.317 K. Ustanovilo se je več novih podružnic in stare podružnice so priglasile 300 novih članov. -f K ustanovitvi bronaste hrabrostne svetinje se naznanja z merodajnega mesta, cla se bo to odlikovanje naknadno podeljevalo izključno le onim osebam izmed moštva (častniškim aspirantom), ki so v posesti pismene pohvale vrhovnega ar-madnega ali armadnega poveljstva (poveljstvo armadne skupine, trdnjavsko poveljstvo in brodovno poveljstvo), katero so prejeli za kako hrabro d e j a -njc pred sovražnikom. Vse one osebe izmed moštva (častniški aspiranti), ki so prejele pismeno pohvalo za izvrstno službovanje pred so-vražnikom, nimajo pravice do naknadne podelitve bronaste hrabrostne svetinje. Bronasta hrabrostna svetinja ima svoje mesto takoj za srebrnim zaslužnim križcem. Podelitev te svetinje se bo isto-tako objavila v osebnonaredbenem listu. — Velikonočno darilo za naše vojake. Bliža se Velika noč, praznik veselja in upanja. Upanje pomenja za nas ta praznik tudi letos: utemeljeno upanje, da se monarhija popolnoma osvobodi sovražnika, upanje na mir. Veseliti se smemo sredi globoke resnosti, veseliti nad tem, kar so naše armade z neizrekljivo vztrajnostjo in neprimerljivim požrtvovanjem ohranile, nanovo pridobile in osvojile. Poslati veselje v vrste onih, ki stoje zunaj v naše varstvo in hrambo, mora biti naša velikonočna misel. Božični dar vojnoskrb-stvenega urada je stotisočem naših vojakov priredil veselo uro in v njihovih srcih vzbudil gorko zavest, da se jih v ljubezni spominjamo. Tako naj bo tudi o Veliki noči. Vsak bo hotel našim vojakom napraviti veselje, ženske pred vsem drugim, a tudi otroci ne bodo zaostali. Vojnoskrbstveni urad s svojimi podružnicami, svojo obsežno organizacijo, svojim velikim raznošiljalnim aparatom je pripravljen sprejemati velikonočne darove doma ostalih in jih poslati v roke vojakov na bojiščih. Prosi se v prvi vrsti za živila, ki se ne pokvarijo prehitro (čokolada, kalces, konzerve itd.), potem za nasladila (smod-ke, cigarete, tobak itd.), razne potrebščine: milo, sveče itd. ter za denarne darove. Naturalni daraovi naj se pošljejo deželni vladi v Ljubljani s pri-stavkom, za katere polke so darovi namenjeni. — Slovesna zadušnica po pok. M. Ter. grofici Chambord, ki je — kakor znano — pokopana v bourbonskem grobišču na Kostanjevici nad Gorico, se bo brala dne 24. t, m. ob 8. uri na Kostanjevici. — Odlikovan Goričan, Major Avgust Planinšček, rodom iz Gorice, je dobil na bojišču že dvoje odlikovanj. Najprvo je meseca novembra bil odlikovan za svojo neustrašenost pred sovražnikom z zaslužnim vojaškim križcem z vojno dekoracijo. Te dni pa mu je za ponovni njegov junaški nastop podelil vladar red železne krone z vojno dekoracijo. — O zadnjem potresu smo dobili z dežele naslednja poročila: Valtavas: Dne 15. marca ponoči krog 11. ure smo čutili tu dva potresna sunka. Prvi sunek ob % 11. uro je bil bolj slab, drugi sunek, kmalo po 11. uri, pa je bil zelo močan, da je nekatere celo vzdramil iz spanja. Tresle so se postelje, ropotala so vrata in omare in šklepetala so okna. V neki hiši je celo omet nad oknom odpadel. Kakih nesreč pa ni bilo. — Planina pri Rakeku: Dne 15. marca ob 10. uri 55 minut se je čutil tu močan potresni sunek, ki je trajal kakih 5 sekund. — Senožeče: Nocoj (15. marca) ob 10. uri 59 minut je bil tu močan potresni sunek; trajal je 3 sekunde. Smer, ako se ne motim, od zahoda proti vzhodu. Nekaj sekund kasneje je bil še en sunek, a tako slab, da se je komaj čutil. — Škofja Loka: 15. t. m. ob 10, uri 55 minut ponoči je bil tukaj kakih 5 sekund trajajoč potres. — Reteče pri Škofji Loki; Dne 15. t. m. smo ponoči ob 11. uri čutili potresno gibanje, ki je trajalo vsaj 5 sekund, — Šent Jurij pod Kumom: 15. marca ob 10, uri 50 minut smo čutili potres. Zaškripalo je v stropu okoli in okoli in na visoki omari se je zazibala posoda. — Kočevje: Sinoči, 15. t. m. ob 10. uri 58 minut je bil tu par sekund trajajoč potresni sunek. Postelja se je tresla in vrata so ropotala. — Leskovec pri Krškem: Sinoči, 15. t. m., točno ob 11, uri navpičen potres. Dvakrat me je v postelji dvignilo. Sosed ima na steni obešene rogove srn itd,, vse se je nagnilo na stran. — Umrl je češki poslanec Josip N e u m a n n, — Krušne znamke. Z Dunaja se nam brzojavlja: Dne 4. aprila bodo izdane krušne znamke. — Krušne znamke v Ustju. Mestna občina v Ustju je sklenila vpeljati krušne znamke, za katere se bo dobival kruh pri mestni občini. Kilogram kruha bo stal 46 vinarjev, — Belo pecivo brez žitne moke, V praškem preizkuševališču žitnih izdelkov so napravili belo pecivo, ki ne vsebuje niti ržene niti pšenične moke. Pecivo jc kljub temu jako okusno in redilno. Iz česa so napravili pecivo, je še tajno, vendar se poroča, da je surovin, iz katerih izdelujejo to pecivo, v Nemčiji zelo veliko. — Iz srbskega ujetništva se je oglasil naš somišljenik Mihael Snoj, posestnik v Sneberjih. Od začetka vojne ni pisal nič svojim, imeli so ga že za mrtvega. Sedaj se je pa oglasil in pisal svoji ženi, da je že od 4. decembra v srbskem ujetništvu v kraju Zarobljenik v Gilani v Novi Srbiji ter je zdrav. Priporoča se v molitev, da bi sc zdrav vrnil. — Umrl jo v Celovcu c. kr. carinski nadinspetor cesarski svetnik Jožef Schuster, star 57 let. — Na opeklinah umrl je dveletni posestnikov sin Ivan Čepek iz Zgornje Ko-šane. Ivan je sedel poleg babice, ki je pe-stovala še manjše dete. Ko fanta babica en trenotek ni opazovala, se je nagnil in segel z obema ročicama z vrelo vodo napolnjen kotel. Ivan se jc tako opekel, da je čez dva dni umrl — Umrla je v nedeljo v Gorici gospa Jožefa Bitdan, vdova bivšega okr, šolskega nadzornika v Gorici. — Osebna vest, Namestništveni kan-celist Teodor Skokau, prideljen okr. glavarstvu v Tržiču na Goriškem, je prestavljen k namestništvenemu predsedstvu v Trst. — Nesreča z vžigalicami. V Tržiču na Primorskem se je petletna deklica Roza Pičinjak, doma od Št. Ivana, igrala z vžigalicami, sedeč v borni posteljci. Pri tem se je slamnica užgala in plameni so objeli dekletce. Prihiteli so na vpitje domači in rešili deklico, ki jc bila žc vsa opečena. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je ranam podlegla. — Iz ruskega ujetništva sta pisala Franc Ušaj in Franc Lozar iz Vrtovina pri Ajdovščini. Eden je voščil srečno novo leto, drugi pa vesele božične praznike. Nahajata se v Sibiriji (Tomsk), kjer je — kakor poročata — šc več drugih Vipavcev. — Iz notarske službe. Litijski notar g. Luka Svetec jc radi visoke starosti opusti! notarijat. Izpraznjeno notarsko mesto je razpisano. Prošnje se vlagajo do dne 8. aprila, — Reeksport praznih žakljev iz Italije. Glasom iz Rima došlega obvestila morejo interesirane stranke prošnje za dovoljenje reeksporta praznih žakljev iz Italije vlagati neposredno pri kraljevem italijanskem finančnem ministrstvu, — Monakovsko časopisje je z ozirom na izredne razmere zvišalo naročnino. — Naročila za sedlarsko in jermenar-sko blago za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo namerava naročiti večjo množino jermenarskega in sedlarskega blaga pri prizadetih industrialnih firmah. Naročila oddaja c. kr. ministrstvo za javna dela. Oddati je med drugim naročila za predmete jermena za hlače, jermena za kavalerijo, laške za bajonete, taške za pt-jonirske sablie, taške za patrone, jermena za sablje, jermena za karabinerje, jermena za plašče, različne futerale, taške za pištole in za orodje, uzde, vajeti, preveze, odeje za pod sedlo. Natančen seznam predmetov je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Predmete je napraviti natanko tako, kakor kažejo vzorci in popisi, ki se dobe pri mon-turnih depotih. Ako hoče ponudnik kaj iz-premeniti pri dobavnem predmetu, mora predložiti vzorec za to. Ponudbe je vložiti do 24. marca 1915 pri c. kr, obrtno-pospe-ševalnem uradu na Dunaju v obliki pisma (K. k. Gevverbebeforderungsamt, Wien IX., Severingasse). V ponudbah je navesti podatke o načinu izvedbe ponujenega blaga, nadalje o množini, katero hoče ponudnik vsak mesec do konca junija 1915 dobaviti, najnižjo ceno ter kraj, na katerem se bo blago izdelovalo, Naznaniti je dalje, kateremu c. in kr. monturnemu depotu (Brno, Gosting Kaiser - Ebersdorf) želi ponudnik blago izročiti. V cenah morajo biti zapo-padeni tudi stroški za voznino, omot in dovoz k monturnemu depotu. Če se blago prevzame, ima dobavitelj pravico do ugodnosti vojaške vozninske tarife potom povračila. Plačilo se izvrši potom c. in kr. monturnega depota v gotovini po prevzet-ju blaga. Pobotnice je kolkovati po skali II. in III. Dodelitev naročila ne more biti odvisna od eventualaih oprostitev vojaške službe. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo trgovske in obrtniške zbornice, oziroma obrtnega oblastva, iz katerega je razvidno, da je ponudnik v resnici v položaju, da sam izdeluje ponudene predmete. Odstopanje dobljenih naročil drugim podjetnikom ali firmam ni dovoljeno brez izrecnega pritrdila onega mesta, ki je naročilo oddalo. Predstojcči razpis ne velja za rokodelce in maloobrtne družbe. -— Pegasti legar. Od 7. do 13. marca je obolelo na pegastem legarju v avstrijskem državnem ozemlju 622 oseb. Milan, 15. marca. Srbski prestolonaslednik Aleksander so je pripeljal iz Anglije v Neapelj. Odpotuje v Rim, kjer izroči italijanskemu kralju lastnoročno pismo angleškega kralja. — Pokopali so dne 15. t. m. v Stari Loki gospo Minko Kalan, rojeno Krek, lastnico znane gostilne Vincarjc v Škofji Loki. Mož rajnice Andrej Kalan jc na vojski in ga pogrešajo. Kalanova jc najbrže umrla, ker je hudo žalovala za možem. — Pozna zima na Gorenjskem. Minuli teden sc je osobito po gorenjskih dolinah ponovila zelo občutljiva zima. Snežilo je in zmrzovalo. Na Kokrski cesti so se blizu koroške meje odtrgale skale. Škodo so kmalu popravili. — Dovoz moke na Reko ustavljen. Sušaški občinski svet jc sklenil, ker je reška občina prepovedala izvoz moke in žita, naj se prepove izvoz iz hrvatskih pomorskih krajev na Reko; sušaški mlini naj ne dobavljajo moke reški občini; moka reških trgovcev v sušaških skladiščih naj sc zapleni. Reški župan je nato izjavil, da je izvoz z Reke prepovedalo ogrsko ministrstvo. — Pomanjkanje kruha na Dunaju. Omejitev prodaje kruha na Dunaju se zelo občuti. Včerai gospodinje v raznih okrajih niso dobile kruha pri pekih in razproda-jalcih kruha. Prvi so že v zgodnjih jutranjih urah izjavili, da so vso svojo zalogo razprodali. Peki se natanko drže vladne odredbe in peko ie tri četrtine prejšnje množine kruha. Namesto 100 hlebov po 1 kg, napravijo le 100 hlebov po 75 dkg. — Draginja mesa na Dunaju. Na včerajšnji dunajski živinski trg so pripeljali 9409 prašičev. Cene so poskočile za 8 do 10 kron pri 100 kg žive teže. — Podraženo surovo maslo na Dim naju. Surovo maslo se je na Dunaju 15, t. m. zelo podražilo. Čajno surovo maslo, ki se je prodajalo dozdaj osminka kilograma za 55 vinarjev, se je podražilo za 10 vin. — Mrtvega našli so 12. marca 381et-nega hlapca Antona Koleša pod neko skalo v Poini. Koleša je šel 24. februarja iz Poljšnika v Litijo na prebiranje, kjer je popival. Precej natrkan se je podal popoldne domov, a ni prišel več domov, marveč je v temi zgrešil pot, padel v prepad in se ubil. — Samoumor z britvijo. Črnovojniški novinec Egidij Zupan si je v Mariboru z britvijo prerezal žils na vratu in izkrvavel. — Ujetniški tabor pii Pranerskem. Blizu postaje Sterntal bodo j>ostavili velik ujetniški tabor, kamor bodo v kratkem pripeljali 10.000 vojnih ujetnikov. Prostora bo za 40.000 ujetnikov. — Dobava čokolade iz Švice. Firme, ki se zanimajo za nabavo čokolade iz Švice, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani informacijo o tem predmetu. ijuifflonske novice. lj Dobrodelni koncert združenih vo* jaških godb pešpolkov št. 17 in 97 se priredi bodoči petek ob 8. uri zvečer v tukajšnjem deželnem gledališču. Čisti dobiček je namenjen vojni preskrbi. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo v petek, na praznik s v, J o ž e f a , ob 7. uri zjutraj, v Križanski cerkvi sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Pri sv. maši bode pel društveni pevski zbor. Društvo vabi k udeležbi vse svoje člane, kakor tudi člane katoliškega mladeniškega društva. lj Pogreb č, g, Karola Heidricha jc bil včeraj popoldne nad vse veličasten, Truplo je blagoslovil prevzvišeni knezo-škof dr. Jeglič. Pogreba se je udeležilo veliko duhovnikov. Opazili smo generalnega vikarja prelata Flisa, prošta Sajovica, dekana Kolarja, kanonike prelata Kalana, dr. Grudna, dr. Korena, dr. Lesarja, Kržiča in Novaka ter ravnatelja knezoškofijske pisarne Stesko. Kanonik deželni odbornik dr. Evgen Lampe in deželni odbornik dr, Pegan sta zastopala deželni odbor, voditelj dež. dobrodelnih zavodov dr. Dolšak, višji zdravstveni svetnik dr. Bock, vladni svetnik dr. Šlajmer, primarija dr. Gregorič in dr. Valenta, višji nadupravitelj deželnih dobrodelnih zavodov Nebenfiihrer, vladni svetnik dr. Detela, ravnatelj vitez pl. Gras-seli, ces. svetnik Roger, Peli so gospodje bogoslovci. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Korenič, črnovojnik 97. pešpolka. — Fran Novak, sin čevljarskega mojstra, 6 mesecev. — Fran Bostič, črnovojnik-novinec 17. pešpolka. — Andrej Blaganja, črnovojnik 97. pešpolka. — Ivana Čerman, bivša kuharica, 78 let. — Virgilij Toplikar, črnovojnik 97. pešpolka. NEMŠKI AMERIKANCI SE VRAČAJO. Norimberk. »Niirnberger Zeitung« poroča iz New Yorka: Vse kaže, da se nameravajo nemški Amerikanci po končani vojski vračati v Nemčijo nazaj. Vsi, ki se že niso popolnoma poamerikanili, se nameravajo vrniti v Nemčijo. Norocojio »Slovenca". Brer posebnega obvestila, t Potrti prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem pretu/Ho vest, tla jo naša nadvse ljubljena mati, oziroma predobra stara mati, gospa Helena Pire, roj. Mmaa posestnlca danes zjutraj, 17. sušca, ob 4. uri po kratki mučni bolezni, prevideua s sv. zakramenti izdihnila svojo blago dušo v starosti 74 let. Pogreb nepozabno pokojne bo v petek ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Lenarta. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago umrlo priporočamo v molitev in blag spomini V Kropi, dne 17. sušca 1915. Ignacij, Gregor, Enrlcl, Lenard, sinovi. — Fani, hči. pK ¥ ■K Vzorne strelske jarke n ii 14. februvarja vsakega leta. hišni go?p°oSdarjTn0 P°biraj° °d SVOjih naJ'en,nik°v in jo vplačujejo v mestno blagajnlco Morebitne pritožbe zoper ta ukrep je vlagati pri podpisanemu mestnemu magistratu v štirinajstdnevnem zapadnem roku t. j. do 31. marca 1915. Mestni magistrat Ijubljansk;, dne 17. marca 1915. Največja izhlra žalnih Klobukov. Priporoča sc solidna tvrdka lil f i speciaino damskih svilenih Iklobu-- kov in ČCP|C v najnovejših oblikah BffAKIJA eOTZL, židovska ulica štev. I 423 l*ii£iLe°m E»«šte an na Izbero.