cena 170 dinarjev številka 11 (866)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 19. marca 1987
Zasedanje zborov velenjske občinske skupščine
Kako potekajo priprave na graditev 7. osnovne šole?
V torek ob 9. uri bodo v Titovem Velenju zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Skupne točke vseh treh zasedanj so: predlog odloka o proračunu občine Velenje za leto 1987, poročilo občinskih organov za leto 1986 in usmeritve za letos, osnuU.v poslovnika Skupščine občine Velenje, poročilo o zaposlitvenih gibanjih v letu 1986 in načrt zaposlovanja za leto 1987, predlog programa dela zborov za obdobje april — avgust 1987, poročilo o pripravah na gradnjo Vil. osnovne šole in poročilo o uresničevanju ukrepa družbenega varstva v DO Ve-plas.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa imat^ poleg teh točk na dnevnem redu še: predlog odloka o spremembah odloka in dopolnitvah odloka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno v občini Velenje, predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah, osnutek odloka o zazidalnem načr-
tu Topolšica — center (cona A), osnutek odloka o lokacijskem načrtu za vodooskrbo Šentilj, osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju katastrskih občin Bevče, Črnova in Lipje, odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Šaleške doline, predlog sklepov: o brezplačnem prenosu pravice uporabe stanovanjskih stavb v KS Bele vode na samoupravno stanovanjsko skupnost, o prenosu pravice uporabe na kmetijsko zemljiško skupnost za zemljišče v k. o. Topolšica, o prenosu pravice uporabe na kmetijsko zemljiško skupnost za zemljišče v k. o. Zavodnje in soglasje k programu nalog in finančnem načrtu 1987 sklada stavbnih zemljišč.
Zbor krajevnih skupnosti pa bo zasedanje nadaljeval še z eno točko in sicer ima na dnevnem redu še predlog odloka o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine Velenje in izvršnega sveta.
Maturantje spet zaplesali
Letos končuje na vseh usmeritvah Centra srednjih šol v Titovem Velenju šolanje 484 dijakov. Vsi ti so skupaj s svojimi starši, gosti, učitelji... 13. in 14. marca zaplesali na že 11. maturantskem plesu v Rdeči dvorani. V obeh večerih je bilo približno 2500 udeležencev.
Pokrovitelja 11. maturantskega plesa v Rdeči dvorani sta bila sozd Gorenje in Ru-darsko-elektroenergetski kombinat.
Kurirčkova torbica
Na pot že
petin-
dvajsetič
To soboto, 21. marca, se bodo s pomembnim sporočilom po skritih poteh podali že petindvaj-setič na pot tudi pionirji. Kurirčkova torbica bo krenila na pot iz petih krajev Slovenije, in sicer bo koroška odšla na pot iz Raven — po tej progi bodo hodili tudi pionirji velenjske občine, »start« primorske kurirčkove torbice bo v Novi Gorici, štajerski pionirji bodo zaupno sporočilo ponesli iz Maribora, gorenjski iz Bohinjske Bistrice, dolenjska kurirčkova torbica pa bo krenila na pot iz Brežic. Nosili jo bodo vse do 9. maja, ko bodo na osrednji slovesnosti ob pohodu ob žici okupirane Ljubljane prebrali vsebino zaupnega sporočila. V občini Velenje se bo kurirčkova torbica mudila po 15. do 17. aprila.
Letošnja bo jubilejna, saj bo že petindvajseta po vrsti. Tako kot z prejšnjimi tudi z letošnjo želijo pionirji ohranjati tradicije in pridobitve NOB, razvijati bratstvo in enotnost, v sporočilih pa je med drugim zapisana želja po miru.
V javni razgrnitvi je lokacijski načrt objekta, ki pomeni za našo občino spet dodatno onesnaževanje — Železniška tovorna postaja Velenje. Z njo bomo najbolj prizadeli že itak prizadeto naselje Pesje. Gre spet za objekt, katerega izgradnjo potrjujemo več ali manj molče, ker pač mora biti, podobno kot
NASA TEMA
smo sprejeli zazidave že za številne nadomestne rudniške objekte. Pri tem je še posebej problematično, da sprejemamo tovrstne zazidave parcialno. Tako so problemi, ki sijih nalagamo pač videti manjši, namesto, da bi takšne dokumente izdelali in sprejemali celovito in ob tem začrtali tudi potrebno akcijo za ohranitev ali še bolje, sanacijo okolja.
Zakaj pravzaprav gre? Industrijske tire v Prelogah je treba zaradi pogrezanja prestaviti in da bi to vprašanje celovito razrešili (i tem bi se znebili tudi industrijskega tira preko Koroške ceste), na-
črtujemo izgradnjo nove tovorne postaje Velenje. Skupaj z njo pa je načrtovana tudi nakladalno razkladalna postaja za premog. Po novih industrijskih tirih pa naj bi vozilo kar 42 vlakov dnevno. Če takšno gradnjo sprejmemo, seveda molče potrdimo, da bomo še naprej prevažali letno iz doline 600 tisoč ton premoga in ga toliko pripeljali od drugod. In to kljub temu, da smo že pred leti spoznali, da prav ti premogi od drugod najbolj škodljivo vplivajo na okolje.
Omenjeni objekti so verjetno tudi predimenzionirani, da pa bo ironija še večja, pripravljala dokumentov oziroma tisti, ki so pripravili razrez financiranja te drage gradnje, nekako ne vedo oziroma nočejo vedeti, zaradi koga načrtujemo to gradnjo in še posebej zaradi koga je potrebna v tolikšnem obsegu. Zaradi potreb mesta Titovo Velenje in občanov prav gotovo ne. Pa vendar naj bi zagotovila občinska skupščina (!) v ta namen kar 15 odstotkov potrebnega denarja.
Mira Zakošek
Radio Velenje
0 vpisu v šole usmerjenega izobraževanja
V sredo, 25. marca, bo na Radiu Velenje oddaja v živo za učence, ki bodo letos končali osnovno šolo. Med drugim jih bomo seznanili, koliko se jih je vpisalo v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1987/88. Ti podatki bodo zajeli srednje šole celjskega in koroškega območja. Poleg tega boste med poslušanjem od-ki jo bodo začeli ob
17. uri, zvedeli še vse druge podrobnosti o vpisih, štipendijah itd.
Zato sodelujte v oddaji v živo z vprašanji, ki jih boste lahko postavljali neposredno po telefonu 855-963. Vprašanja pa lahko pošljete tudi na dopisnici na naslov Informativni center (Radio Velenje) Foitova 10, 63320 Titovo Velenje.
Kaj nam prinaša nova tovorna železniška postaja?
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje
Težke razmere v borčevskih družinah
Dom kulture Velenje
Kamenček več v kulturni ustvarjalnosti
V mozirski občini so pred dnevi sklenili letne programske konference v krajevnih združenjih borcev NOV. Uspešno so jih opravili v vseh desetih krajevnih združenjih, bile pa so seveda temeljita priprava na letno sejo občinskega odbora. Kljub visoki povprečni starosti in bolezenskim težavam je bila udeležba na vseh konferencah izredno visoka, kar dokazuje močno zavest pripadnosti borčevski organizaciji. Bolj kot očitno je tudi zanimanje borcev za stanje in dogodke, ki skušajo razvrednotiti pridobitve narodnoosvobodilnega boja, velika pa je tudi njihova prizadetost zaradi vsega tega.
Razprava na vseh konferencah je bila živahna in ponekod tudi zelo ostra, naperjena zlasti proti nesprejemljivim izpadom skupin okrog Nove revije in Novega kolektivizma, osnovni del razprav pa je bil usmerjen v razreševanje socialnih in zdravstvenih problemov borcev. Razumljivo je, daje čedalje težje zdravstveno stanje večine borcev. V dobrem sodelovanju z zdravstveno službo si občinski odbor močno prizadeva za kakovost in širjenje obsega zdravstvenih uslug. Žal borci ugotavljajo, da kljub ugodnim rezultatom, ki so jih v zadnjih dveh letih dosegli na tem področju, še vedno močno zaostajajo za bogatejšimi občinami, zlasti pri možnostih zdraviliškega zdravljenja. Neučinkovita solidarnost v slovenskem merilu je prav tu najbolj boleča.
Za mozirsko občino so še po-
sebej očitne izredno težke socialne razmere v mnogih borčevskih družinah. To so na letnih programskih konferencah še posebej poudarili. Konec lanskega leta je priznavalnine koristilo 227 borcev, s tem pa niti približno niso rešeni vsi primeri socialne ogroženosti borcev. Na občinskem odboru računajo, da je v občini vsaj še 100 članov zveze borcev, ki bi bili glede na nizke osebne prejemke in zadnji povišani cenzus, bili upravičeni do priznavalnine. V prihodnjih mesecih bodo zato delo usmerili v otkrivanje teh primerov, obenem pa tudi v preverjanje že odobrenih priznavalnin, ki so morda le
v redkih primerih previsoke, v večini primerov pa tako nizke, da bistveno ne izboljšujejo materialnega stanja borčevskih družin.
V razpravah so borci zelo ostro napadli tudi razna iskri-vljanja v naši socialistični samoupravni družbi in pri tem obsodili neovirane možnosti bogatenja posameznih slojev državljanov, večina upokojenih borcev in tudi drugih občanov pa mora živeti izredno skromno. Borci so ožigosali tudi privilegije vseh vrst, ki se v družbi vse bolj razraščajo in bi jih morali odločneje odpravljati in preprečevati.
J. P.
slednje besede: »Veseli smo, da smo uspeli, saj Zveza kulturnih organizacij oziroma tisti, ki ljubiteljsko delamo, potrebujemo takšen prostor.
Veseli pa smo tudi zato, ker smo ga uredili kljub finančni stiski, ki nas tare na vsakem koraku.«
Stiskama je morda nena-vando ime, pa je kar primerno. Zaradi: a — ker je tu nekoč res bila tiskarna, b. — ker je prostor majhen in c. — ker je nastal v času stiske.
V stiskami bodo zaživeli raznoliki kulturni dogodki.
Ob otvoritvi se je z odličnim igranjem na kitaro predstavil Vitkor Papež, člani fotokluba Zrno so za to priložnost pripravili klubsko razstavo, zavrteli pa so tudi kratki film Dušana Makavejeva Parada.
Naj tale kratek zapis sklenemo z besedami izrečenimi ob otvoritvi: Pridružite se
nam!	S. Vovk
Velenjski dom kulture do-biiva vse bolj vsebino, ki mu gre. V soboto so s priložno-stino slovesnostjo v njem odprli STISKARNO, novi prrostor, ki pomeni, tako so napovedali tudi ob otvoritvi, še: en kamenček več v mozai-kui kulturne ustvarjalnosti.
Ob otvoritvi sta spregovo-rilla Rado Slane, predsednik Olbčinske kulturne skupnosti ini Vano Gošnik, predsednik imiciativnega odbora. Njune miisli pa bi lahko zlili v na-
SSuper model
2_jtran*J"|asCaS
od četrtka do četrtka
titovo velenje -k	19. marca 1987
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Več pozornosti pripravi na šolo
otrok
Ob dnevu otroka, leta 1985, je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje posvet na temo Priprava otrok na vstop v šolo, v želji, da bi organizatorji in izvajalci te priprave, šolski svetovalni delavci in drugi odgovorni izpostavili pomanjkljivosti na tem področju in jih seveda skušali tudi odpraviti. Sprejetih je bila vrsta obvezujočih sklepov, njihovo uresničevanje pa spremljajo pri občinski zvezi prijateljev mladine.
Ugotavljajo, da je posvetovanje pripomoglo k resnejši analizi prestopa iz vzgojno varstvenega zavoda v osnovno šolo. Toda še vedno je na tem področju kup
pomanjkljivosti, ki se med drugim prav gotovo odražajo v izredno velikem številu odklonjenih otrok (v zadnjem šolskem letu so bili to predvsem letniki 1980, januar in februar). To vsekakor ni sprejemljivo, saj pomeni odklon velik udarec za otroka, ki se je celo leto pripravljal na vstop v šolo in se je skupaj s svojimi vrstniki veselil. Ker ga pač v šoli odklonijo, mora »ponavljati« malo šolo, si v novi skupini iskati nove prijatelje... To so prav gotovo problemi, ki bi se jim lahko izognili z bolj organizirano akcijo in otroka prej pripravili na to, da v šolo morda ne bo
sprejet, oziroma še bolje, že prej bi lahko ocenili, da je priprava na šolo zanj še prezgodnja. Tu pa je treba izpostaviti še en problem. Utemeljitve šolskih svetovalnih služb, zakaj je otrok odklonjen, so pogosto preskope. Brez tega pa si v vzgojno varstvenem zavodu ni mogoče zamisliti uspešnega dela z odklonjenim otrokom, brez tega ni mogoče nadoknaditi vrzeli, zaradi katerih je bil ta odklonjen.
Torej bo treba še več koordiniranega dela med starši, vzgojno varstvenim zavodom in šolo.
M. Zakošek
Pravočasno
i Pod prho i
Nov odlok o stavbnih zemljiščih
Skrbno ravnanje z razpoložljivim prostorom
Delegati občinske skupščine bodo na seji v mesecu aprilu obravnavali med drugim osnutek odloka o stavbnih zemljiščih, s katerim bomo v bodoče urejali upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči.
Kot določa ta dokument, ki ga bomo v razpravi prav gotovo še dopolnili odda sklad za stavbno zemljišče v uporabo družbeno pravnim osebam in občanom za njihove potrebe oziroma civilno pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov le zemljišče, ki leži v območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in je urejeno v skladu z investijskim programom urejanja stavbnih zemljišč. Izven omenjenih območij pa lahko odda sklad zemljišče, če se investitor obveže, da ga bo sam uredil. Omenjeni odlok tudi jasno določa stroške urejanja oziroma
opremljanja stavbnega zemljišča in seveda stroške nakupa takšnega zemljišča. Za izdajo komunalnih in drugih objektov in naprav skupne in individualne rabe je določena vrednost za vsak načrtovani kvadratni meter etažne površine na dan 31. 12. 1986 v višini 59.900 dinarjev.
O osnutku odloka o stavbnih zemljiščih so opredeljeni tudi kriteriji razdeljevanja stavbnih zemljišč in sicer se delijo te praviloma na osnovi javnega razpisa po posebnih merilih, ki pa so zelo socialno obarvana. Prednost imajo namreč občani brez oziroma z majhnimi stanovanji, mladine družine, tisti, ki imajo nizke osebne dohodke itd. Prav gotovo bi bilo treba ta merila dopolniti še z nekaterimi drugimi, kot na primer izobrazba, finančna sposobnost bodočega graditelja itd. Deficitarnost po-
klica je sicer opredeljena, vendar so točke za to le skopo odmerjene. Seveda bomo o omenjenem odloku še razpravljali in ga dopolnili.
Na zadnji seji pa so člani poleg omenjenega osnutka odloka potrdili tudi novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos. Ta znaša 0,03 dinarjev mesečno za kvadratni meter stavbnega zemljišča. Tako bomo v občini Velenje predvidoma zbrali 120 milijonov dinarjev, ki jih bomo namenili za fazno izgradnjo cestne povezave med soseskama Salek II in Šalek III v višini 48,5 milijona dinarjev, za fazno izgradnjo industrijske ceste z železniškim podvozom, za kar bomo porabili 70 milijonov dinarjev, za elementarne nezgode pa bomo rezervirali 1,5 milijona dinarjev, (mz)
. Odlok o lokacijskem načrtu čistilne naprave
Bomo vendarle dobili čistilno napravo?
Čeprav se v občini Velenje že dolgo zavedamo, da je povsem nesprejemljivo, da puščamo vse odpadke v našo reko Pakd in da je izgradnja čistilne naprave za prečiščevanje odplak iz gospodinjstev, sanitarne vode iz industrije in prečiščenih industrijskih odpadkov, več kot nujna, potrebnega denarja nismo uspeli zbrati. Komunalna skupnost je mnogo prešibka in izgradnja tega pomembnega komunalnega objekta je bila zgolj želja, ki smo si jo zapisovali v letnih planih, zdaj pa naj bi jo vendarle začeli graditi. Že na prihodnji seji, konec tega meseca bodo delegati občinske skupščine obravnavali odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Šaleške doline. Z gradnjo prve faze naj bi začeli še letos, sredstva pa bo zagotovila zveza vodnih skupnosti, občinska
komunalna skupnost, seveda pa bo potrebno najeti tudi kredite. V prvi fazi je predvidena izgradnja objektov prečiščevanja, objektov mehanskega čiščenja, gnilišče, objekt dehidracije, upravno pogonska stavba, trafo postaja ter vsa spremljajoča komunalna infrastruktura. Čim prej pa bo potrebno zgraditi še objekt biološkega čiščenja, bioagregat in plinohram. Vsi omenjeni objekti so predvideni v prvi fazi izgradnje čistilne naprave, ki bo zadoščala le trenutnim potrebam, ob koncu tega srednjeročnega obdobja, pa naj bi pristopili k drugi fazi izgradnje z zmogljivostjo za takratne potrebe.
Lokacija za izgradnjo čistilne naprave Šaleške doline je že nekaj časa določena, gradili jo bomo v Penku pri Šoštanju, ob reki Paki.	(mz)
Načrt
zaposlovanja za letos
V sredo, 25. marca, se bodo v sejni sobi Zdravstvenega centra v Titovem Velenju sestali delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Seja bo ob 12. uri.
Na dnevnem redu je dvanajst točk, med njimi: razprava in sklepanje o analizi realizacije kadrovske reprodukcije v preteklem letu, obravnava načrta zaposlovanja za letos, razprava in sklepanje o realizaciji dogovorjene kadrovske reprodukcije v preteklem letu in planu dela skupnosti za letos. Poleg tega pa bodo delegati obravnavali tudi osnutke finančnega plana, sprejemali samoupravne akte — samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje in statut, spregovorili bodo o razpisu štipendij za šolsko leto 1987/88 ter obravnavali pritožbe prejemnikov denarnih nadomestil.
V nedeljo, 8. marca, so se v restavraciji Kajuhovega doma v Šoštanju zbrali vojaški vojni invalidi, partizanske vdove in matere, člani Združenja vojaških vojnih invalidov Šoštanj, na redni letni konferenci. Ocenili so delo v preteklem letu in sprejeli smernice za delovanje v letošnjem letu.
Konferenco je vodil predsednik Ivan Gušič. Po pozdravu predstavnikov ZZB NOV Velenje, ZB NOV Šoštanj, predsednika skupščine krajevne skupnosti Šoštanj, je naprej izrekel iskrene čestitke ženam, partizanskim vdovam in materam, za praznik dan žena.
Združenje vojaških vojnih invalidov Šoštanj šteje danes samo še 68 članov, od tega 31 vojaških vojnih invalidov in 37 partizanskih vdov in mater.
Odborniki in poverjeniki so lani dvakrat obiskali bolne in ne-pokretne člane, teh je 25, in jih ob tej priložnosti tudi primerno obdarili. 38 članov prejema invalidski" dodatek, 5 članov občinsko priznavalnino, lani je bilo 15
Naša
beseda 87
Med prireditvami, ki se bodo zvrstile na sedmem festivalnem dnevu ob letošnji štafeti mladosti v Titovem Velenju, sodi tudi Naša beseda.
Tako bo v petek, 27. marca, v kulturnem domu predstavilo svoje delo na kulturnem področju osem skupin. Učenci Srednje družboslovne šole so za letošnjo Našo besedo pripravili gledališko delo Mali strah Bav — bav, prav tako s Centra srednjih šol — družboslovna usmeritev je tudi plesna skupina Čar, člani pionirske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki bodo nastopili z delom Franca Kuntnerja Medved z vrtnico, člani osnovne organizacije ZSMS Tovarne usnja Šoštanj pa bodo predstavili odlomke iz dela Miloša Mikelna Zaradi inventure zaprto. Med nastopajočimi bodo še člani mladinske organizacije iz Šmartnega ob Paki, in sicer so pripravili recital Minati-jevih pesmi, Zločin proti človeštvu je naslov recitala mladincev osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, gledališko delo Čudežna srajca bodo poskušali kar najbolje zaigrati mladinci osnovne šole bratov Mra-vljakov iz Titovega Velenja, svoje stvaritve na kulturnem področju pa bodo na Naši besedi 87 pokazali še mladi recitatorji osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja. Delu pa so dali naslov Vse ptice lepo pojejo.
Zdravstveno varstvo otrok
Slabi prostorski pogoji šolskih ambulant
V občini Velenje imamo zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok v glavnem zadovoljivo urejeno. Takšna ocena je bila podana tudi na posvetu, ki ga je na temo Zdrava mladina, naše največje bogastvo, pred dobrim letom pripravila Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Vendar pa je bilo na tem posvetu izpostavljenih veliko pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba nujno odpraviti.
Lahko rečemo, da je preventivno zdravstveno varstvo predšolskih otrok zadovoljivo, vendar pa se preventivna in kurativna dejavnost v prostorih Zdravstvenega centra prepleta. To seveda pomeni, da sedijo v čakalnici skupaj zdravi in bolni otroci, kar pa nikakor ni sprejemljivo. Še vedno tudi niso uspeli organizirati preventivnih zdravstvenih
pregledov za srednješolsko mladino. Največji problem so vsekakor neustrezni in premajhni prostori šolske in predšolske ambulante, zadovoljiva pa tudi ni kadrovska zasedba.
Uspešno deluje zobozdravstvena služba, ki je v svoje delo vključila tudi program za srednješolce. Vendar pa ugotavljajo zobozdravstveni delavci, da so starši in otroci pogosto premalo pripravljeni sodelovati v nujnih preventivnih izobraževalnih akcijah. Tako na tem področju niso izkoristili niti razpoložljivih sredstev.
Na področju preventivnega dela lahko veliko naredijo v vzgojno varstvenih ustanovah, kjer so v letošnji program s posebnim poudarkom zapisali področje telesne in zdravstvene vzgoje. Na področju zdravstvene
vzgoje družin deluje materinska šola v referatu za zdravstveno vzgojo, dispanzer za žene, patro-nažna služba. Vsi ti pripravljajo strokovna predavanja v sodelovanju z vrtci, šolami in krajevnimi skupnostmi.
Še posebej velja pohvaliti usklajeno delo občinske skupnosti otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, VIZ in VVZ z Zdravstvenim centrom, ki dobro sodelujejo na preventivnem področju. Pomembno nalogo na tem področju pa ima tudi komisija za prehrano, ki deluje pri občinski skupnosti otroškega varstva Velenje. Skrbno spremlja biološko vrednost obrokov in porabo namenskih sredstev za nabavo prehrambenih artiklov ter skrbi za subvencije.
Posebej pa je treba izpostaviti še en problem. Kljub velikim po-
trebam, v občini Velenje še vedno nimamo vzgojne posvetovalnice. Problematiko vedenjsko in osebnostno motenih otrok razrešujejo v Centru za socialno delo v okviru obstoječe dejavnosti ob sodelovanju strokovnih institucij. Zdravstveni center se na to delo kadrovsko že pripravlja in sicer usposabljajo pedopsihiatra, šolajo pa tudi fizioterapevta, ki se bo predvidoma ukvarjal z nevrofizioterapi-
jo-
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje seveda v celoti podpira izgradnjo prizidka Zdravstvenega doma, saj so prepričani, da bo potem bolje preskrbljeno za zdravstveno varstvo otrok, seveda pa upajo tudi, da bo dobila v novih prostorih mesto tudi vzgojna posvetovalnica.
Mira Zakošek
članov tudi na zdraviliško — klimatskem zdravljenju iz zveznega proračuna, 10 članov pa se ga je udeležilo s pomočjo sredstev sklada občinske zdravstvene skupnosti.
Člani združenja so aktivno sodelovali pri sprejemu kurirčkove pošte, štafete mladosti, pri sprejemu pohodnikov XIV. divizije, namesto izleta so pripravili nadvse uspel piknik v Šmihelu nad Mozirjem in še bi lahko naštevali, saj so bili člani zraven pri vseh akcijah, proslavah, pri odkritju spominika NOB v Pesju in Ravnah pri Šoštanju ter drugih proslavah, manifestacijah in kome-morativnih svečanostih.
Ob občinskem in krajevnem prazniku je Občinski odbor ZZB NOV Velenje lani podelil priznanji s plaketama zaslužnima članoma Rudiju Drevu iz Topolšice in Francu Kugoniču iz Gaberk.
Na konferenci so ugotovili, da je Združenje vojaških vojnih invalidov Šoštanj lankoletni program dela uspešno uresničilo ob izdatni pomoči občinskega sklada z borce in invalide.
Predsednik je vse prisotne seznanil tudi s problematiko in aktivnostjo OO ZZB NOV Velenje v zvezi z vsebino zadnjega sestanka s predstavniki ZB in ZBBI, kjer so bili seznanjeni s problemi uveljavljanja zakonitih pravic borcem in invalidom v zvezi z invalidninami, varstvenim dodatkom, priznavalninami, zdravstvenim in socialnim varstvom, stanovanjskimi problemi, krediti in o delovanju dispanzerje za borce.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala Berta Trpin je bilo razvidno skrbno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi.
Po poročilih se je razvila plodna razprava iz katere seje videlo, daje bilo dosedanje delo združenja res uspešno, in da je treba s takšnim delom nadaljevati tudi v bodoče. Med drugim so obsodili tudi maličenje zgodovinopisja NOB.
Sprejeli so program dela in določili članarino za letošnje leto, ki znaša 500 dinarjev. Niso pa bili za to, da bi dispanzer za borce ukinili, menili so, da bi bilo treba njegove prostorske zmogljivosti še povečati.
Miloš Volk
Pisma bralcev
Velika skrb za upokojence
Kot upokojenka sem se včlanila v Andragoško društvo Slovenije, podružnico Titovo Velenje in obiskujem izobraževalne oblike, ki jih organizirajo. Prav tako se aktivno udeležujem sekcije za telovadbo pri društvu upokojencev Velenje.
Izobraževalne oblike za starejše občane niso v uteho le meni, temveč lahko rečem, kar vsem, ki se jih udeležujemo. Te dejavnosti nas povezujejo v skupnost, nas osrečujejo, pomlajajo in zbližujejo, v tem najdemo svojo uteho in zadoščenje.
V imenu vseh udeleženk omenjenih dejavnosti se iskreno zahvaljujem Roziki Frankovič, ki vodi telovadbo, ter Slavki Mijoč za ves trud in delo z nami. Zahvaljujem se tudi vsem družbe-no-političnim organizacijam občine Velenje, skratka vsem, ki nam kakorkoli omogočajo, da dneve, ki bi bili sicer za nas pusti in osamljeni, lepo preživljamo v prijetni družbi, ki je ne bomo pozabili do konca dni. Torej vsem, ki nam lepšate jesen življenja, od srca hvala.
V imenu udeleženk Lojzka Trbulj
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET
Št. 06-20-/87-3 Datum: 10. 3. 1987
Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na svoji 36. seji, dne 4. 3. 1987 na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 17/84) sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKEGA NAČRTA ŽELEZNIŠKE TOVORNE POSTAJE VELENJE
Lokacijski načrt Železniške tovorne postaje Velenje LN 3927-ZUV se skupaj z Elaboratom o vplivih na okolje in strokovnim mnenjem SEPO javno razgrne.
Izvršni svet določa 30-dnevno javno razgrnitev, ki prične teči od dneva objave sklepa v sredstvih javnega obveščanja. Lokacijski načrt se razgrne v avli Skupščine občine Velenje, Zavodu za urbanizem, K.S Pesje in KS Stara vas.
3.
Lokacijski načrt se naj dopolni s projekti rešitve za varstvo bivalnega in delovnega okolja. V projektu zavarovanja okolja se naj upošteva tudi vpliv praha in vibracij. Lokacijski načrt se mora dopolniti tudi z ostalimi tehničnimi elementi (skladno z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor).
4.
Dopolnjeni Lokacijski načrt se i Odlokom v končni fazi predloži zborom občinske skupščine v potrditev.
5.
Glede na celokupen nivo hrupa v Pesju vsled obratovanja klasirnice, deponije, tovorne postaje in cestnega prometa bodo morali investitorji oziroma upravljalci teh naprav izdelati sanacijski program za zmanjšanje škodljivega vpliva hrupa.
6.
V času javne razgrnitve lahko dajo k Osnutku lokacijskega načrta svoje pripombe organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti ter občani.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO VELENJE
Miran ARZENŠEK I. r.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita.10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 6d 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
:
19. marca 1987
* titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Rek Elektrostrojna oprema
Z novimi naložbami so izboljšali delo
Rekova delovna organizacija Elektrostrojna oprema s štirimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo ter z okrog 750 delavci je kljub nekajletnim težavam v gospodarstvu, lansko poslovno leto uspešno sklenila. Dosegli so približno 11 milijard 300 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali 40 odstotkov več od načrtovanega. Porabljena sredstva so lani rasla nekoliko počasneje kot celotni prihodek in so dosegla znesek 7 milijard dinarjev in to je kar 111 odstotkov več kot leto poprej. Pri porabljenih sredstvih je potrebno omeniti amortizacijo, ki je bila dosežena v višini 267 milijonov, kar je 83 odstotkov v primerjavi z letom prej.
Zaradi počasne rasti amortizacije so v Elektrostrojni opremi razumljivo obnavljali sredstva za delo bistveno počasneje, kot bi morali. Ko so odšteli porabljena sredstva od celotnega dohodka, so dobili 4 milijarde 245 milijonov dohodka, kar je za 145 odstotkov več kot prejšnje leto. Z enako stopnjo rasti so lani izplačali tudi osebne dohodke in oblikovali sklade skupne porabe, od tega del za stanovanjsko izgradnjo.
Obveznosti iz dohodka so bile lani znatno višje od rasti dohodka, zaradi tega je ostalo tudi manj sredstev za akumulacijo. K tem gospodarskim rezultatom dodajmo za boljše razumevanje nekaj primerjav podskupine dejavnosti, to je proizvodnja gradbenih strojev in naprav, v katero sodi tudi ESO. Podatki so le za devetmesečno obdobje, vendar so dovolj zgovorni. Dohodek na delavca je V ESO za 30 odstotkov višji kot v podskupini, dohodek v primerjavi s povprečno porabljenimi poslovnimi sredstvi pa je bil v ESO za skoraj 50 odstotkov višji. Zanimiv je kazalec, če ga primerjamo s podskupino, da so v ESO porabili za izplačilo čistih osebnih dohodkov mesečno na delavca le slabih 19 odstotkov, za skupno porabo in osebne dohodke pa le za 16 odstotkov več kot v podskupini. To
pomeni, da so delitvena razmerja v Esu znatno boljša v korist akumulacije.
O tem, kako uspešni so bili z izvozom in kakšne so nadaljnje možnosti, je vodja sektorja za gospodarjenje Jože Zaje povedal:
»Naša prizadevanja za izvoz v lanskem letu so bila precejšna. Zastavljene cilje smo sicer dosegli, saj je bil izvoz višji za sedem odstotkov. Ob tem je potrebno poudariti, da naš proizvodni program ne dopušča večjega izvoza iz preprostega razloga, ker je na tujih tržiščih izredna konkurenca, v kateri nastopajo tuji proizvajalci enake opreme, pri katerih se mi praktično učimo. Povrh vsega na zunanjem trgu zaenkrat ne nastopamo kot kompletni ponudnik določene opreme, ampak ponujamo le izdelke in sestavne dele kot kooperanti. Zavedamo se, da nas na izvoznem področju čaka še veliko dela in obveznosti in upamo, da bomo tudi temu kos.«
Poleg izvoznih nalog za letos je tu še vrsta drugih, ki tudi niso majhne.
»Da, res je tako. Pred nami je pravzaprav prepričanje, da je le znanje porok za boljše in uspešnejše delo. Prepričan sem, da je kolektiv najbrž do zadnjega delavca že toliko zavesten, da ve, da je brez lastnega znanja in usposa-
bljanja težko nadaljevati začrtano pot. Zato je nuja zaposlovati predvsem delavce z visoko stopnjo znanja, to so diplomirani inženirji vseh tehničnih poklicev (elektro, strojnih, računalniških, metalurških in drugih). Prav tako imamo letos in prihodnje leto v načrtu nekaj pomembnih naložb, ki jih nismo izvršili obenem z novimi objekti, sedaj pa se kaže potreba po njih. Naprimer na področju lakiranja smo še vedno na ravni obrtništva, zato smo se odločili, da bomo letos to prepotrebno lakirnico tudi zgradili. Veljala nas bo približno 400 milijonov dinarjev. Prestavili in posodobili bomo plinsko postajo, vredno 150 milijonov dinarjev.
Ker smo bivšo delovno organizacijo Efe združili z našo temeljno organizacijo Krovsko-ključav-ničarski obrati, bomo objekte bivše delovne organizacije obnovili. Za to bo potrebno približno 700 milijonov dinarjev. Nabavili bomo
nekaj nove opreme v višini 400 milijonov dinarjev in opravili še nekaj nujnih posegov, kar nas bo veljalo 300 mili jonov.
Najzahtevnejša naložba, ki je pred nami pa je vsekakor izgradnja skladišča, ki ga imamo sedaj skupaj z RLV na stari lokaciji v Prelogah. Ker želimo skladišče zgraditi ne le za danes, temveč tudi za jutri, bomo morali zanj odšteti milijardo in 700 milijonov dinarjev. Skupaj nas bodo vse naložbe veljale približno 4 milijarde dinarjev. To je veliko ob dejstvu, da denarja za tako velike naložbe nimamo. Zato se bo potrebno krepko potruditi, da si ga bomo priskrbeli. Načrtujemo z dobro četrtino lastnih sredstev, približno enako višino iz rudarskih škod, medtem, ko pričakujemo, da bodo slabo polovico sredstev zbrali s krediti izvajalcev in Ljubljanske banke, temeljne banke Velenje.«
B. Mugerle
BIVŠIM INTERNIRANCEM IN SVOJCEM ŽE UMRLIH INTERNIRANCEV
KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA MAUTHAUSEN
V pripravi je izdaja zbornika o koncentracijskem taborišču Mauthausen, ki bo izšel v prihodnjem letu ob petdesetletnici ustanovitve tega taborišča. Zbornik pripravlja poseben odbor, ki mu moramo posredovati podatke o vseh interniranih v tem taborišču.
Posebej podatke o umrlih v taborišču, o tistih, ki so umrli po izpustitvi iz taborišča vse do osvoboditve in po osvoboditvi. Potrebni bodo čim bolj točni osebni podatki internirancev, časovni in krajevni podatki o internaciji, o smrti umrlih internirancev.
Pozivamo bivše še živeče internirance in svojce umrlih, da se zglasijo pri komisiji, ki bo delala v sejni sobi društva upokojencev v Titovem Velenju v dneh od 25. do 27. marca 1987 od 9. do 11. ure in prinesejo s seboj čim več že nakazanih podatkov. Če tega ne bodo storili, žal, imena teh internirancev ne bodo zajeta v zborniku.
Če imata še živeči interniranec ali svojec umrlega kakršnokoli dokumentacijo ali slikovno gradivo v zvezi s taboriščem, naj ga prinese s sabo, če ne izvirnik pa vsaj kopijo.
Komisija bivših političnih internirancev in izgnancev pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje
Le z dobrimi strokovnimi delavci bodo kos zastavljenim nalogam
Gostinsko podjetje Turist Nazarje
Kmalu boljša ponudba
V nazarskem Gostinskem podjetju Turist, sicer sodi v sklop sozda Mera, se v zadnjih mesecih srečujejo predvsem s kadrovskimi problemi. Zelo visoka fluktuacija povzroča pomanjkanje delavcev in obenem znatno povečuje stroške poslovanja.
Naslednji problem, značilen za gostinstvo v celoti, je padec količinskega obsega prodaje. Lani se je v primerjavi z letom poprej prodaja zmanjšala za 8 odstotkov, zato. letos njen obseg spremljajo in ocenjujejo vsak mesec posebej. Glede na primerjalno obdobje je prodaja v letošnjem januarju padla za 7 odsto-
Gorenje Gospodinjski aparati
Znova akcija »Predlagaj nekaj koristnega«
Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela Zamrzovalna in hladilna tehnika, Štedilniki, Pralno pomivalna tehnika Titovo Velenje ter Kompresorji Črnomelj in Kondenzatorji Rogatec delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so se znova odločili za razpis akcije »Predlagaj nekaj koristnega!«
Z akcijo, ki se je začela ta ponedeljek, trajala pa bo do 15. junija, želijo v Gorenju Gospodinjski aparati še posebej spodbuditi razreševanje proizvodno tehničnih problemov. Zlasti so zainteresirani za predloge za zmanjšanje izmeta pri pločevini in plastiki, povečanje produktivnosti z
nadomestitvijo ročnega dela s tehničnotehnološkimi pripravami in pripomočki, izboljšanjem organizacije dela in zmanjšanjem zastojev, nadalje za povečanje kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter olajšanje delovnih pogojev. Vsak predlog s smiselno vsebino bodo nagradili s 25.000 dinarjev, predlagatelj pa bo prejel tudi značko »Predlagaj nekaj koristnega!« Realizirani predlogi bodo še posebej nagrajeni, avtorjem pa bo dodeljena značka »Inovator«.
Predloge inovacij zbirajo mojstri, oddelkovodje, predsedniki delavskih svetov, predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter
referenti za inovacijsko dejavnost v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenja Gospodinjski aparati.
Ob tem omenimo, da je 416 delavcev Gorenja Gospodinjski aparati lani prispevalo 272 inovacijskih predlogov, izračunana gospodarska korist pa znaša 1,615.867.000 dinarjev. Inovacijski predlog je v povprečju prispeval vsaKi šesti zaposleni v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, sicer pa so v letu 1986 zbrali v tozdu Zamrzovalno hladilna tehnika 88 inovacijskih predlogov, v tozdu Pralna in pomivalna tehnika 65, v tozdu Štedilniki 63 itd.
Posodobljena prašna lakirnica
V tozdu Galvana Gorenja Gospodinjski aparati so posodobili prašno lakirnico, v kateri lakirajo mreže in košare za zamrzovalnike in hladilnike ter druge po-lizidelke. Namestili so nove naprave za brizganje in mešanje,
kai vse zagotavlja zmanjšano porabo laka.
Novo opremo za prašno lakirnico so izdelali v švicarski tovarni Gema, v Gorenju Procesna oprema pa pripravili načrte za rekonstrukcijo transportnega traku.
Avtomatizirano delovanje niaprave
'V tozdu Zamrzovalna in hla-dillna tehnika Gorenja Gospo-dimjski aparati pa so rekonstruirani doziranje laka v lakirnici ob>rata Zamrzovalne omare, isto-čassno pa obnovili in dopolnili lužžilni del v lakirnici. Pri obnovi in dopolnitvi lužilnega dela so
sodelovali tudi delavci SuP Krško.
Z opravljenimi deli so avtomatizirali delovanje celotne naprave, sicer pa so ustvarili vse pogoje za izboljšanje kvalitete lakiranja ter za zmanjšanje izmeta.
Prvomajski izlet v Rovinj
Med prvomajskimi prazniki bo tudi letos pripravil Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD že tradicionalni izlet na Jadransko morje, tokrat vnovič v Rovinj. Udeleženci izleta bodo prvomajske praznike preživeli v bungalovih Villas Rubin v Rubinu.
Tridnevni aranžma, od 30. aprila do 3. maja, z avtobusnim prevozom vred, bo veljal 24.800 dinarjev, otroci do 10. leta starosti pa bodo plačali 21.680 din
Organizatorji so pripravili za udeležence vrsto rekreativnih in družabnih aktivnosti. Pripravili bodo jutranji trim tek, organizirali tekmovanja v malem nogometu, tenisu, namiznem tenisu, pikadu, odbojki, streljanju z zračno puško, šahu in balinanju, v načrtu pa je tudi tečaj tenisa.
Gorenje Notranja oprema
Nova generacija kuhinj
V	tozdu Pohištvo delovne organizacije Gorenje Notranja oprema so lani izdelali 175.500 elementov kuhinjskega in kopalniškega pohištva ter 15.400 kubičnih metrov embalaže. Vrednost proizvodnje pohištva je znašala 1.842 milijonov dinarjev, na tuje pa so prodali za 171 milijonov dinarjev elementov. Planskih nalog niso dosegli, pa tudi izvoz, čeprav so ga v primerjavi z letom 1985 podvojili, je zaostajal za predvidevanji. Pomembno pa je, da se je vrednost izvoza v vrednosti proizvodnje povečala od 4 % iz leta 1985 na 9 % v lanskem letu.
V	tozdu Pohištvo so lani začeli uvajanje proizvodnje nove generacije kuhinj International, zače-
li pa so tudi priprave za naložbo v lakirnico. To naložbo, skupaj s posodobitvijo prirezovalnice, želijo skleniti letos.
Za uresničitev letošnjih proizvodnih in izvoznih nalog so sprejeli vrsto ukrepov. Posebej si bodo prizadevali nadalje povečati prodajo na tuje. Lani so izvažali kuhinjske elemente predvsem na Dansko, prav tako so prodajali na tuje vrata za kuhinjske elemente, veliko pa je bilo tudi povpraševanje po deskah za straniščne školjke. Boljši finančni učinki tozda Pohištvo Gorenja Notranja oprema pa naj bi bili še posebej tudi rezultat povečanja prodaje kompletnih kuhinj in kopalnic.
10 novih industrijskih mizarjev
Pred dvema letoma je izobraževalni center Gorenje skupaj s tozdom Pohištvo Gorenja Notranja oprema in Tehnično lesarsko šolo iz Maribora organiziral oddelek lesarske šole v Titovem Velenju. Po opravljenih izpitih so
slušatelji pred dnevi predstavili izpitni komisiji še praktične izdelke. 10 delavcev tozda Pohištvo Gorenja Notranja oprema si je po uspešno opravljenem šolanju pridobilo naziv industrijskega mizarja.
tkov, v februarju pa za 4, vendar na račun pustovanja, kije bilo lani v tem mesecu in letos v marcu, pust pa k mesečni prodaji prispeva vsaj 5 odstotkov. Podobno kot lani tudi v letošnji zimi vpliva Golt v dolini skorajda ni čutiti, saj smučarjev in smučarskih tekačev od drugod više Mozirja skorajda ni.
Problematični so tudi osebni dohodki, ki so bili pri njih zlasti slabi v zadnjih treh mesecih lanskega leta. Na to je vplivalo posebej slabo vreme, saj ni bilo snega in zaradi tega tudi ne smučarjev in penzionskih gostov v mozirskem hotelu. Promet je bil zato slabši od pričakovanega, prav od tega pa so v dobršni meri odvisni osebni dohodki. Slabo povprečje se jim tako otepa v začetku tega leta, saj bi lahko glede na promet izplačevali precej višje osebne dohodke.
Da bi popestrili ponudbo in s tem povečali obseg prodaje, so se lotili izgradnje novega lokala v Nazarjih. Gostinci, predvsem pa seveda prebivalci in obiskovalci Nazarij, že dolga leta ugotavljajo, da edino gostišče v Nazarjih ne zadošča, zlasti ne s ponudbo. Že pred leti se je tako porodila upravičena zamisel, da bi v prostorih nekdanje trgovine z zelenjavo uredili slaščičarno.
Edina smiselna oblika novega lokala je restavracija z vrtom, samo prodjalna bi bila premalo. V notranjem delu bo 35 sedežev, namenjenih postrežbi slaščic, toplih napitkov in pekarskega peciva, kajenje seveda ne bo dovoljeno. Zunanji del bo predstavljala terasa s prav tako 35 sedeži in tudi s ponudbo izbranih pijač.
Ob vsem tem razmišljajo tudi o potrebah vsakodnevnih obiskovalcev Nazarij, zlasti osrednjega zdravstvenega doma, zato se pripravljajo na ponudbo lažjih zajtrkov, ki bodo za marsikoga še kako dobrodošli. Urejanje slaščičarne so zaupali Lesnini, dela so že v teku in novi lokal bo predvidoma odprt konec aprila.
Sejem »moda« v Sarajevu
Elkroju zlata in srebrna plaketa
Grorenje Commerce
Na vagonih Transvvaggona znak Gorenja
YV prizadevanjih za racionali-zaccijo in sodobnejšo organizacijo t transporta materiala in proiz-voddov so se v Gorenju Commerce i odločili za sodelovanje s švi-canrsko tvrdko Transvvaggon, last-nikkom več tisoč posebnih velikih želdezniških vagonov.
Uporaba le-teh omogoča okrog 25% prihranek. V Gorenju Commerce, ki odpremi letno z železniške postaje Titovo Velenje okrog 12.500 železniških vagonov, od tega 7.000 v druge države, bodo letos petino izvozne
proizvodnje odpremili s posebnimi železniškimi vagoni Trans-waggon.
Pet posebnih železniških vagonov Transwaggon, ki vozijo po vsej Evropi, pa so opremili z znakom Gorenje,-
Na mednarodnem pomladanskem sejmu »Moda« v olimpijskem centru Skenderija v Sarajevu se je uspešno predstavila tudi Modna konfekcija Elkroj iz Nazarij. Tako so nazarski kon-fekcionarji prejeli zlato plaketo za najbolje urejen razstavni prostor in srebrno plaketo za kolekcijo hlač. Posebno priznanje za dsign je dobil Rudi Pur, vodja marketinga v Elkroju. Še bolj zadovoljni so v Elkroju s prodajno akcijo za naslednjo jesen in zimo, ki so jo izvedli v času sejma, saj so dosegli rekordno prodajo 500.000 izdelkov različnim kupcem v Jugoslaviji, Ker se zavedajo, da bodo sami težko zmogli narediti tolikšno količino izdelkov, zlasti hlač, bodo pritegnili k sodelovanju tudi nove kooperante. Med drugim načrtujejo tudi poslovno-tehnično sodelovanje s celjskim Toprom. (vos)
4. stran ★ ROS C8S
naši kraji in ljudje
titovo velenje k 19- marca 1987
Krajevna skupnost Gorenje
Z velikim optimizmom in
novim nalogam naproti
Franc Štefančič
Ivan Ribič
Približno 856 krajanov šestih zaselkov, in sicer Gavc, Velikega vrha, Skornega, Slatin, Gorenja in Paške vasi združujejo svoje potrebe in želje v krajevni skupnosti Gorenje. Počasi, a vztrajno tudi na tem koncu Šaleške doline krajani hitijo po poti razvoja. Na pridobitve so seveda ponosni, saj jih je malo, potreb pa toliko. Kakšni so njihovi načrti v prihodnje, sadove dosedanjih skupnih prizadevanj so na nedavnem obisku v tej krajevni skupnosti predstavili FRANC ŠTEFANČIČ, predsednik sveta, IVAN RIBIČ, predsednik skupščine te krajevne skupnosti, ANDREJ VOLK je predsednik krajevne konference SZDL, o delu edinega društva v kraju — gasilskega pa je nekaj več povedal njegov predsednik FRANC SEVČNIKAR.
NAJVEČ NAREDILI NA KOMUNALNEM PODROČJU
Naj so bili programi v preteklih letih še tako obsežni, so jih — po besedah naših sogovornikov — uresničili in s tem tako rešili največ komunalnih zagat. Vseh kljub vsemu še ne. »Trenutno pri nas vlada mrtvilo. Pri tem mislim predvsem na razne delovne akcije. Bolj se sedaj ukvarjamo z družbenopolitičnimi stvarmi. Gnjavijo nas sisi, treba je izpolniti to, drugič drugo,... Drugače pa dela polno in kmalu nam ga bo zmanjkalo. V preteklih letih so bile v ospredju naših skrbi predvsem krajevne ceste. Nekaj nam jih je že uspelo posodobiti, druge še bomo, trenutno pa urejamo 2200 metrov dolgo krajevno cesto v Tajno. Do konca maja naj bi bila ta težko in dolgo načrtovana pridobitev končana. Stala nas bo po predračunu iz preteklega leta okrog 50 milijonov dinarjev. Vsega potrebnega denarja zanjo nimamo, čeprav imamo približno 4650 kvadratnih metrov asfalta že plačanega. Veliko smo že in še bomo delali udarniško, krajani so prispevali poleg referendumskih sredstev tudi precej denarja, za preostala pa se bo treba truditi tako ali drugače. Pričakujemo, da nam bo priskočila na pomoč tudi širša družbenopolitična skupnost. Smo optimisti in prepričani smo, da tudi v naslednjih letih naš trud ne bo zaman,« je začel pogovor Franc Štefančič. Poleg razširitve pokopališča, ureditve vodovoda v Gavcah, postavitve avtobusnih postajališč, vzdrževanja doma krajanov, ureditve makadamskih cest ne smemo pozabiti na »enkratno stvar«, ki so jo krajani Gorenja vodili skupaj s krajani šmarskih Slatin in Lepe njive — izgradnjo vodovoda. Resnici na ljubo, so naši sogovorniki »priznali«, da je bil ta konec krajevne skupnosti do sedaj skoraj povsem na repu razvoja. Prav zato je vodovod za vse pomembna pridobitev. Osnovni preskrbi so že večkrat namenili nekaj besedi, sedli s predstavniki Ere za skupno mizo, vendar zaenkrat kam dlje še niso prišli.« Zgleda, da
nekaj vendarle bo, saj je tudi druga stran pokazala kanček razumevanja. Sicer pa, če se že moremo pohvaliti z nevem kako velikimi pridobitvami, se lahko s pridnimi krajani. Nikoli ni bilo težav, naj si je šlo za delovno akcijo, ali družbenopolitično dejavnost. Prepričan sem, da bodo tako zavzeto delali na vseh področjih dela in življenja tudi v prihodnjih letih.«
ZADOVOLJIVO DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
Akcije v krajevni skupnosti vodita in usmerjata seveda svet in skupščina. Ob teh dveh pa ima pomembno besedo tudi krajevna konferenca SZDL. Andrej Volk je takole ocenil njeno delo: »Vseskozi smo se držali načela, da moramo biti prisotni na vseh koncih in krajih, pri vsakem dogajanju v krajevni skupnosti. Lahko rečem, da nam je to še kar uspelo, in da je ta družbenopolitična organizacija delovala frontno v pravem pomenu besede.« Poleg te deluje v krajevni skupnosti tudi osnovna mladinska organizacija, ki je po izvolitvi novih članov predsedstva precej bolj-aktivna kot je bila pred leti, več od sebe bi lahko dali, po besedah sogovornika, člani osnovne organizacije ZK, borci in upokojenci s področja te krajevne skupnosti pa so vključeni v osnovno organizacijo ZZB NOV Šmartno ob Paki in v tamkajšnje društvo upokojencev.
Deluje še krajevna organizacija Rdečega križa, od društev pa, kot smo že omenili, gasilci. »Z drugimi društvi pa je tako: razmišljali smo sicer o ustanovitvi društva prijateljev mladine, nič konkretnega na tem področju pa še nismo naredili. Nekaj kulturnikov deluje pri mladinski organizaciji, tisti, ki bi bili lahko predsedniki oziroma prva violina v kulturnem društvu, pa še vključeni v sekcije šmarškega tovrstnega društva.«
Prednostna naloga krajevne konference SZDL Gorenje v pri-
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov
Tudi v prihodnje veliko dela
Osnovna misel varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja na občnem zboru v prostorih velenjske Name je bila, da je delo potekalo dobro, zlasti na strokovnem področju. Bilo je pestro in plodno, zato kaže tako tudi nadaljevati. Sodelovanje z delavsko univerzo je v obojestransko zadovoljstvo. Izobraževanje, ki sodi med pomembnejše dejavnosti društva, se izvaja po programu, s posebnim poudarkom na kakovosti in strokovnosti. Odvisno je od potreb združenega dela in zasebnikov. Lani je bilo opravljenih 73 tečajev iz varstva pri delu, enako število pa pričakujejo tudi letos. Potrebe v naši dolini so seveda večje, vendar je več tečajev zaradi
prostorske stiske in števila strokovnih kadrov — predavateljev zaenkrat neizvedljivo.
Ko so člani obravnavali delovni program, so ga dopolnili s pobudami iz razprave. Med drugim je bilo slišati, da v naši občini invalidnost narašča, zato bi bilo prav, je dejal razpravljalec, da bi tudi o tem vprašanju v društvu kdaj spregovorili. Predstavnik socialistične zveze je spregovoril o izredni vlogi in pomenu dela varnostnih inženirjev in tehnikbv v združenem delu. Prav ti bi morali aktivno sodelovati pri načrtovanju nove tehnologije in pri razvoju proizvodnje in seveda vztrajati pri odpravljanju vseh nepravilnosti, ki bi kakorkoli
ogrožale človeka, okolje in naravo. Tega pa je pri nas v zadnjem času izredno veliko. Seveda je potrebno najprej na bolje spremeniti svoje, notranje okolje. Tudi proti hrupu, ki že močno povzroča naglušnost, se moramo vztrajno' boriti, je menil predstavnik SZDL in dejal, da bi ta vprašanja morali obravnavati v društvu in čez čas oceniti, kako se prizadevanja varnostnih inženirjev in tehnikov izvajajo v praksi. Sicer pa društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Titovo Velenje v letošnjem letu čaka še veliko dela. V načrtu imajo tudi okroglo mizo, na kateri bodo spregovorili o zdravstvenem varstvu in o zdravniških pregledih,
pri tem pa bi sodelovala zdravstveni center in center za informiranje. Veliko dela jih čaka pri pripravah na republiško posvetovanje o varstvu pri delu, ki bo 15. in 16. oktobra v Titovem Velenju.
Pred zaključkom občnega zbora je inženirka Šmidova spregovorila o varstvu okolja in narave v občini Velenje. Ko je govorila, kako kritično je že onesnaženo pri nas olcolje in ta problem že prerašča iz lokalnega v regionalnega, je za boljše razumevanje navedla nekaj podatkov, ki so kar grozeči. Še zlasti to velja za podatek o koncentraciji žvepla v zraku, ki ga vdihavamo. Opozorila je tudi na nenehno krčenje rodovitne zemlje zaradi ugreza-nja in zalitja vode, pa o reki Pa-kj, ki od Hude Luknje skozi naše mesto izgublja svojo neoporečnost in je v Šoštanju že mrtva

reka. Po njenih besedah ne kaže, da bi takšno ekološko stanje kaj kmalu izboljšali. Nasprotno, še slabšamo ga, tudi z načrtovano širitvijo energetike v naši dolini. Na kraju te nadvse zanimive ra-
zlage o ekologiji so sklenili, da bodo v društvu tudi o tej problematiki posebej spregovorili in sprejeli ustrezne sklepe.
B. Mugerle
Na občnem zboru so opozorili na vrsto nalog, ki jih čakajo v tem letu
hodnje bo še naprej ostati frontna, torej biti prisotna povsod in se po svojih močeh vključevati v uresničevanje zastavljenih ciljev. »Pred nami je veliko dela. V jeseni nas čakajo volitve. Izbrati prave ljudi za prava mesta največkrat ni tako enostavno. Pomladiti moramo naše predsedstvo in ga razširiti. Morda pa nam bo letos uspelo ustanoviti društvo prijateljev mladine. Še ena naloga nas čaka.
V	krajevni skupnosti imamo samo Gorenjevo temeljno organizacijo Keramika. Z njo smo prejšnja leta slabo sodelovali ali bolje nič. Zato moramo temu povezovanju dati v tem letu veliko več pozornosti.«
MARLJIVI ČLANI EDINEGA DRUŠTVA
V	KRAJU
Ko je Andrej Volk našteval, katere družbenopolitične organizacije in društva delujejo v krajevni skupnosti Gorenje, je o gasilcih govoril vse naj, naj. Povsod so; na delovnih akcijah, prosla-
li«, po njegovih besedah, ob mesecu požarne varnosti, saj so opravili več kot 100 požarnovarnostnih pregledov. Precej pozornosti pa so skozi celo leto namenili urjenju 11 desetin, ki so na raznih tekmovanjih dosegale poprečne uvrstitve. Se najbolje seje odrezala druga članska desetina.
In kaj bodo delali paški gasilci letos? Poleg preventive, usposabljanja desetin, bodo tudi letos poskrbeli za modernizacijo strojnega parka. Kupili so namreč novo orodno vozilo — kombi.
Ker letos mineva 35 let, odkar je začela delati v tem društvu pionirska desetina, bodo ob tej priložnosti razvili pionirski gasilski prapor. Izobraževanje pa tako ostaja stalna naloga. »Vedno je treba narediti kaj okrog našega doma, aktivno pa smo se že in se še bomo vključevali v uresničevanje zastavljenih nalog v krajevni skupnosti. Med drugim smo v tem letu hoteli opremiti vaške odbore s hidranti, vendar imamo za to I
vah, prireditvah, vestno opravljajo svoje naloge. Dejavnost gasilskega društva Paška vas se je v preteklem letu »vrtela« največ okrog nakupa novega orodnega vozila. »V naše društvo je vključenih 78 članov in okrog 40 pionirjev ter mladincev. Prednostna naloga vseh je seveda preventiva — preprečevanje požarov, izobraževanje kadra. Tako smo lani »pridobili« 27 izprašanih gasilcev, šest strojnikov, v svoji sredi pa imamo tudi enega častnika«, je pripovedoval Franc Sevčnikar. Veliko dela so si lani »nakopa-
svojega denarja premalo, drugega pa nismo dobili. Zato s tem tokrat ne bo nič.«
NE MANJKA JIM OPTIMIZMA, DOBRE VOLJE IN PRIPRAVLJENOSTI
V vaških krajevnih skupnostih so prav komunalne zagate vprašanje številka ena. Žal, na tem področju čaka največ dela krajane krajevne skupnosti Gorenje tudi v naslednjih letih. Posodo-
Šmartno ob Paki načrtujejo razširitev telefonskega omrežja. V delovnem programu pa imajo zapisano še izgradnjo Prislanove brvi, ureditev okolice doma krajanov in ogrevanja v njem, izgradnjo mrliške vežice, ureditev lokalnih cest. Čimprej pa bi radi rešili težave krajanov Skornega in Velikega vrha pri oskrbi s pitno vodo. >>ubadaH gg ^„,0 seveda tudi z malenkostmi, s katerimi se srečujejo krajani vsak dan. Teži nas seveda še marsikaj drugega. Vendar, če nam bo uspelo narediti
Franc Sevčnikar
vse to, bomo kar zadovoljni. Vse je drago in denar je tisti, ki ima niti v svojih rokah. Volje in pripravljenosti, sloge nam ne manjka,« je dejal Franc Štefančič in nadaljeval: »Sprašujemo pa se, kaj bi danes še lahko delali v krajevnih skupnostih, če ne bi bilo samoprispevka, če ne bi bili krajani za to. Tako pa se vsi trudimo narediti čimveč. Koliko denarja smo imeli, vedno smo ga znali oplemenititi.«
Referendumski program je tako »natrpan«, da ureditve kanalizacijskih poti v Gavcah niso mogli »spraviti« vanj. Kljub vsemu o tem že sedaj razmišljajo.
»Prve nevšečnosti so z izgradnjo novih hiš tu, zato moramo govoriti o tem. Namenskega denarja za kanalizacijo nimamo. Bojimo se sicer, da nam bo že za načrtovane naloge zmanjkalo denarja. Kljub vsemu pa pravimo, da bomo izdelavo projektov za to zahtevno zadevo naročili takoj, ko bo mogoče. Poleg optimizma, se bomo v prihodnje krepko držali tudi rekov: v slogi je moč ter tisti, ki hitro da, dvakrat da. Ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti sem prepričan, da vse načrtovane naloge za nas ne bodo prevelik zalogaj, je končal pogovor Ivan Ribič.
Veliko so imeli povedati ob našem obisku. Vse, kar so do sedaj naredili za razvoj svojega kraja, jim je velika spodbuda za še boljše delo v prihodnje. Ne bo jim lahko uresničiti vseh potreb in želja, saj čas za večje naložbe ni najprimernejši. Bili smo že med vrati delovne sobe paških gasilcev, ko je piko na i k vsemu povedanem dodal Franc Štefančič:«
Pridno bomo delali in ob naslednjem vašem obisku pri nas bomo morda lahko še kaj več povedali kot smo sedaj.«
Andrej Volk
bljeno cesto v Tajno bodo, po besedah sogovornikov, predali svojemu namenu maja letos, prav tako letos naj bi naredili javno razsvetljavo na paškem mostu, skupaj s krajevno skupnostjo
19. marca 1987
■k titovo velenje'
KULTURA
nas cas * stran 5
KUD Stane Sever Škale
r
Sezona je bila uspešna
Na občnem zboru Kulturno umetniškega društva »Stane Sever« iz Škal so pregledali svoje lansko delo. Sezona je bila uspešna, so lahko z zadovoljstvom ugotovili, saj so v celoti uresničili vse naloge, vso potrebno moralno in materialno pomoč pa jim je nudila Zveza kulturnih organizacij Občine Velenje.
S pomočjo strokovne sodelavke iz celjskega gledališča Ljerke Be-lakove so lani na odru uprizorili komedijo Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta. Pri tej predstavi se je pokazalo, kako zelo se izplača dobra strokovna pomoč človeka, ki pozna razvoj gledališča in ve, kaj se lahko danes naredi na odrskih deskah in kaj ne.
Ob obletnici smrti Staneta Se-verja je gledališka sekcija pripravila recital z naslovom »Severjev večer«. Tudi ta recital je režirala Ljerka Belakova.
Kljub težavam je v novi sezoni uspešno nastopal pevski zbor. Pavla Lipnik, zborovodkinja se kot odličen glasbeni pedagog trudi, da bi zbor dosegel čim večjo kakovostno raven. Ob tem pa
se ubada z vrsto težav kot so recimo slaba udeležba na pevskih vajah, velik problem s tenorji, ki jih kot kaže v Škalah nimajo ali pa nočejo sodelovati.
Ponovno je zaživel tudi har-monikaški zbor. Sodeloval je na najrazličnejših prireditvah, saj je njihov nastop povsod zaželjen.
Nova aktivnost, ki jo želijo razvijati tudi v prihodnje in naj bi postala nekakšna marčevska prireditev, je likovna razstava. Vsako leto bodo na tej razstavi predstavili enega od domačih likovnikov, v goste pa povabili tudi likovnika iz kroga šaleških likovnikov.
Ob otvoritvi likovne razstave je izviren zabavni program pripravila literarno — recitatorska sekcija. S svojim programom se je uspešno predstavila še na letni konferenci ZRVS in skupaj s harmonikaši tudi pred Namo v okviru turističnega tedna v Titovem Velenju.
Predsednica Kulturnega društva »Stane Sever« iz Škal Rosvi-ta Vugrinec je v svojem poročilu ob koncu dejala: »Dolžni smo se ob tej priliki zahvaliti delavcem in vodstvu osnovne šole Škale, ki
1	M	M	M	M	1 1	1 1	1 1	1 .
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 19. 3. ob 18. in 20. uri BMX BANDITI — avstralski, akcijski. Trije najstniki najdejo WALKIE-TALKE, s katerim se vmešajo v policijsko postajo. Začne jih loviti policija in lopovi, ki so zanj zainteresirani saj bi jim pomagal pri veliki kraji.
Petek, 20. 3. ob 10. in 18. uri ROCKY IV — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Sylvester Stallone
Petek, 20. 3. ob 20. uri BMX BANDITI - avstralski, akcijski. V gl. vi.: David Argue
Sobota in nedelja, 21., 22. 3. ob 16., 18. in 20. uri ROCKY IV -ameriški, akcijski. V gl. vi.: Sylvester Stallone
Sobota, 21. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - PRIHAJAJO SMRKCI — ameriški, risanka
Ponedeljek, 23. 3. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 24. 3. ob 18. in 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST — ameriški, znanstveno-fantastični, komedija.
Sreda, 25. 3. ob 10., 18. in 20. uri DIRKA ZA ŽIVLJENJE -ameriški. V gl. vi.: Kevin Costner. Režija: John Badham (Vojne igre, Vročica sobotne noči, Modra strela), Zgodba o bratih, ki svoje nera-ščiščene odnose rešujeta na kolesarski dirki. KINO DOM KULTURE
Četrtek, 19. 3. ob 20. uri MINI FEST '87 — IDIOTSKA NOČ — ameriški.
Petek, 20. 3. ob 21. uri MINI FEST '87 - PONORELI VLAK -ameriški.
Sobota, 21. 3. ob 21. uri MINI FEST '87 - HANNAH IN NJENI SESTRI - ameriški
Nedelja, 22. 3. ob 20. uri MINI FEST '87 — PLESALCI ZA PRVO VRSTO - ameriški
Ponedeljek, 23. 3. ob 20. uri MINI FEST '87 - BETTY BLUE — francoski.
Nedelja, 22. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - PRIHAJAJO SMRKCI
RESTAVRACIJA MERX ROKICA
Petek. 20. 3. ob 20. uri ROCKY IV - ameriški, akcijski. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 21. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - PRIHAJAJO SMRKCI — ameriški, risanka.
Sobota, 21. 3. ob 18. uri ŠEST ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE — nemški, erotski. Mladini pod 16 let ne priporočamo Ogleda nima.
Nedelja, 22. 3. ob 17.30 in 19.30 uri BMX BANDITI - avstral-ski akcijski
' Ponedeljek, 23. 3. ob 19.30 uri ROCKY IV - ameriški. Sreda, 25. 3. ob 19.30 uri VRNITEV V PRIHODNOST - ameriški, znanstveno-fantastični, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 22. 3. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - PRIHAJAJO SMRKCI — ameriški, risanka.
Petek, 20. 3. ob 19. uri ŠEST ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE — nemški, erotski.
Torek, 24. 3. ob 19. uri ROCKY IV - ameriški.
Minifest 87
- filmi, ki so jih gledali na FEST-u
Od 19. do 23. 3. v DOMU KULTURE
Četrtek, 19. 3. ob 20. uri IDIOTSKA NOČ (After hours) — ameriški, komedija. Režija: Martin Scorsese. Nepomembni strokovnjak za kompjuterje je srečal atraktivno Mersi in v eni newyorški noči doživel neverjetno avanturo. Vloge: Griffin Dunne, Rosanna Arquette Petek, 20. 3. ob 21. uri PONORELI VLAK (Runaway train) — ameriški, akcijski. Režija: Andrei Končalovskij. Vloge: Jon Voight, Eric Roberts
Dva pobegla zapornika se skrijeta na vlak, kjer se jima pridruži tudi neka ženska. Vlak brez strojevodje pa samo brzi brez kontrole proti raziskovalnemu rudnemu polju. Nekaj časa begunce še lovi policija toda ponoreli vlak ubeži vsem kontrolam.
Sobota, 21. 3. ob 21. uri HANNAH IN NJENI SESTRI (Hannah and her sisters) — ameriški, komedija. Režija: Woody Allen. Vloge: Mia Farrow, Woody Allen
Ljubezenske zgode in nezgode treh sester in njihovih moških v obdobju dveh let spremljajo razne težave in prinesejo nemir v družinsko življenje, kije že tako zelo zapleteno. Film je resni kandidat za letošnjega OSKARJA.
Nedelja, 2. 3. ob 20. uri PLESALCI ZA PRVO VRSTO (A chorus line) — ameriški, glasbeni. Režija: Richard Attenborough (Gandhi). Vloge: Michael Douglas, Alyson Reed. Na avdicijo za nov glasbeni spektakl se je prijavilo okoli 3000 kandidatov. Komu bo uspelo v boju za slavo in vsakodnevni kruh?
Ponedeljek, 23. 3. ob 20. uri BETTY BLUE — francoski. Režija: Jean-Jacques Beneix. Vloge: Beatrice Dalle, Jean-Hugues Anglade
nam omogoča izvajanje vseh aktivnosti in seveda tudi Gasilskemu društvu za vso pomoč. Vsi močo upamo, da se bomo že v drugi polovici te sezone preselili v nove prostore, kjer bodo vse sekcije imele boljše pogoje za nadaljnje delo.
Vsem članom Kulturnega dru-
štva se zahvaljujem za ves njihov trud in požrtvovalnost. Naši uspehi so in bodo ostali plod pripravljenosti za delo. Vi ste nosilni steber kulture v naših Škalah in nikar ne dopustimo, da bi se ti stebri razmajali, kot se majejo stare Škale, temveč jih s skupno močjo naredimo še močnejše.«
PRIREDITVE # PRIREDITVE
Gospa ministrica v
w
Smartnem ob Paki

Drevi ob 19.00 se bo Amatersko gledališče iz Titovega Velenja predstavilo publiki v
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Vodilni jugoslovanski simfonični orkester bo zaigral v dvorani glasbene šole jutri, 20. marca, ob 19.30.
Za svoje drugo gostovanje v okviru rdečega glasbenega abonmaja so nam filharmo-niki pod vodstvom uveljavljenega slovenskega dirigenta Uroša Lajovica in v sodelovanju solistov — pianista Acija Bertonclja in trobentar-ja Antona Grčarja pripravili dela iz svetovne glasbene zakladnice.
Program: Haydn, Simfonija št. 85 v B-duru »La Reine« Demetrij Žebre, Bacchanale, Dmitrij Sostakovič, Koncert, za klavir, trobento in godala v c-molu op. 35, Sergej Pro-kofjev, Klasična simfonija v D-duru op. 25
Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina 500 din.
Anton Gržar
domu kulture v Šmartnem ob Paki. Komedijo človeških strasti in napak je režiral in priredil Bogomir Veras. Vstopnice 500 din. Popustov ni.
Razstava v Karaki
Karaka bar pričenja sezono z otvoritvijo kiparske razstave Roberta Klančnika. Otvoritev razstave bo v petek, 20. marca, ob 21.30 uri. Razstava bo odprta vsak dan do 27. marca.
VABLJENI!
Razstava v Stiskami
Kiparska razstava: »Meščani« razstavlja Robert Klančnik. Otvoritev razstave bo v soboto, 28. marca, ob 20.30 uri.
VABLJENI!
Razstava bo odprta v: SOBOTO, 28. marca TOREK, 31. marca ČETRTEK, 2. aprila PETEK, 3. aprila SOBOTO, 4. aprila TOREK, 7. aprila PETEK, 10. aprila od 20 do 22. ure.
Dvignjeni zastor 32
Ehologija
Spoštovane bralke in bralce najprej opozarjamo, da v naslovu ni nastopil tiskarski škrat, kar se sicer pogosto dogaja. Govorili bomo o ehologiji, ki na prvi pogled z ekologijo nima nič skupnega.
Ehologija je zloženka, označuje pa poizkus prodiranja v bistvo odmevanjskih pojavov. Njen namen ni le raziskovanje najbolj pogostega od njih, še posebej znanega obiskovalcem gora (tam zakričiš besedo: »Posel!«, ta pa se odbije od kamnitih sten, da slišiš, kot da ti ie nekdo zakričal nazaj: »Osel!«). Ehologija naj bi razkrivala tudi vzroke in vzvode odmevanja najrazličnejših dogodkov, ki naj ne bi zatonili v pozabo. Tisti, čigar namen je doseči množično odmevnost, mora do potankosti poznati skrivnostne moči medijev, to je posrednikov določenega dogodka.
Ehlologija je raziskovanje enega važnejših pojavov časa, ki se bo na krilih postindustrijske družbe, družbe informatike, prevesil v enaindvajseto stoletje.
Ehologija je pojem, ki ga kompleksno najbrž nikjer, pri nas pa še posebej ne proučujejo. Obvladati ga, je naravna danost in kdor v sebi prepozna sposobnost uravnavanja odmevov in njih spletanje v mrežo eho-efektov, takšen ima danes moč!
Zapisano lahko koga zavede, češ da je ehologija veda, navadnim smrtnikom neprepoznavna. To ne drži povsem. Njene korenine namreč segajo v najbolj zakotno vas in v najdavnejše rojevanje človeka — socialnega bitja. Odmevanjski pojavi, ki lahko celo iz laži in iz izmišljotin naredijo čisto resnico, temeljijo na zelo znanem in razširjenem dejstvu, ki se mu po domače reče: prenašanje čvek. Motor odmevanjskih pojavov je prirojena človeška radovednost in potreba do senzacionalističnih dogodkih. V njih ne zaznavamo toliko vsebine odmevanega »objekta— dogodka«, kot lastno neodmev-nost, navidezen mir in varljivo varnost; v procesu odmevanja namreč nismo del »objekta—dogodka«, ki odmeva, ampak smo samo prevodnik, prenašalec, od katerega se »objekt —dogodek« odbije in v rahlo popačeni obliki prenese naprej. Tako moremo razumeti in računati na neizbežen pojav, omenjen že malo prej:
laž postane resnica in obratno!
»Objekt —dogodek« v času odmevanja ni dobro prepoznaven, saj se njegova forma v hitrih odbojiii od ust do ust, od časopisa do časopisa, od sestanka do sestanka neprestano spreminja, ob tem pa ostaja premalo časa, da bi se iz forme mogli poglobiti tudi v vsebino.
To spoznanje ehologije je že osvojeno, zato se tudi s pridom uporablja. Še posebej pride prav tistim, ki rokujejo s potencialno senzacijo in želijo isto obvarovati pred odmevanjem. Zato zasitijo »odmevanjski prostor« z drugimi senzacijami ter tako ustvarijo zastor pred »objektom —dogodkom«, ki naj bi ostal skrit...
Takšne in podobne nauke bi luščila in razkrivala ehologija, ako bi načrtno raziskovali vzroke in posledice odmevanja.
Tej fiktivni znanosti ob rob velja razdreti še to in ono o besedi sami. Eho — logija je beseda, skovana iz tujk. To pridaja pojmu zelo pomemben in umen prizvok, človeku pa vsiljuje tudi modrost naših očakov, ki so od»-mevanje vedno povezovali z do-nenjem praznih sodov. Vseeno pa občestvo spominjamo, da je Eho nimfa iz grške mitologije, ki se je tako zelo zaljubila v čustveno brezbrižnega Narcisa, da je od silne ljubezni kratkomalo skoprnela. Od nje je ostal samo glas, ki se še danes klati po gorah. Toda Narcis ni ostal nekaznovan! Afrodita, boginja lepote, ga je uročila tako, da se je zaljubil v lasto podobo! Po sebi je za-hrepenel tako močno, da je od tega umrl in se spremenil v drobno, neškodljivo narciso, cvetočo na obali vode, v kateri je svoje krasno obličje prvič uzrl.
Tako govori prigoda iz grške mitologije. Moč teh zgodb pa ni samo v dejstvu, da so človeštvu obogatile besedišče, ampak jih lahko kot prispodobe uporabljamo za slikanje našega časa. Tako nam lahko prigoda o Eho in Narcisu napoveduje ne eholo-ško, ampak ekološko bodočnost, ki si je nikakor ne želimo.
O Narcisu ne bi več izgubljali besed, ehologija pa nam bi lahko razkrila tudi kako, od kod in kam se zliva »Eho« javne razprave o ekologiji.
v prazno zadonel: Peter REZMAN
Kino 16: Pismo Brežnjevu
(angleški kultni film)
Na prvi filmski predstavi KINA 16 v S/TISKARNI bo naslednji torek prikazan film iz angleške neodvisne produkcije. PISMO BREŽNJEVU je film iz leta 1985 in je delo uigrane skupine: režiserja CHRISA BERNARDA, scenarista FRANKA CLARKA in glavnih igralk MARGI CLARKE in ALE-XANDRE PIGG.
Film pripoveduje zgodbo Romea in Julije med Vzhodom in Zahodom. Dekleti iz predmestja Liverpoola med potikanjem po diskotekah in krčmah srečata ruska mornarja. Vname se ljubezen in ko mornarja zapustita Liver-pool, ostane le hrepenje po ljubezni. Zaljubljeno angleško dekle se sprašuje, ali je življenje v Moskvi lahko še bolj grozno kot
v Liverpoolu in napiše pismo partijskemu voditelju Brežnjevu. Starša in zunanje ministrstvo so šokirani: dekletu odsvetujejo potovanje k mračnim Rusom za železno zaveso. Toda ona je trmasta ...
Pismo Brežnjevu je proletar-sko — romantična komedija o nemožnosti ljubezni med Vzhodom in Zahodom, govori pa tudi o brezposelnosti, mukah dela in revščini velikih mest. V Angliji je lani bil kultni film, kritiki pa so ga ocenili kot delo, ki je povrnilo vero v angleško kinematografijo, v delavski razred in v moč nizko-proračunskega filma. PREDSTAVA BO V TOREK, 24. MARCA, OB 20. URI V S/ TISKARNI (klet Doma kulture). /
Silvo GRMOVŠEK
■-v, .-, pa
V soboto so v domu kulture > Titovem Velenju odprli lep kulturni prostor, ki ga bodo vsebinsko polnili raznoliki kulturni dogodki, v njem se bo dogajalo vse, od filmskih projekcij, glasbenih dogodkov, debatnih večerov, razstav do okroglih miz in še kaj.
Prvo razstavo so pripravili člani fotokluba Zrno, bila je to klubska razstava, o kateri se je pohvalno izrekel predsednik Foto-kino zveze Slovenije Edo Marušic, -.ploh pa je pohvalil delo. tega velenjskega kluba. Klubske nagrade so prejeli: za prosto temo. Peter JVIariošck, za ekologijo pa Stane Jeršič. (foto vos)
6. stran *
od tu in tam
titovo velenje *
19. marca 1987
arstvo starejših občanov
Na spremembe se moramo takoj in temeljito pripraviti
Reševanje težav predšolskega varstva ter vzgoje in izobraževanja sta skoraj povsem potisnile razmišljanja o varstvu starejših občanov v ozadje. Ob popisu leta 1981 smo imeli v naši občini najmanjši delež starejših občanov med vsemi občinami v Sloveniji, in sicer je bilo 6,1 odstotka prebivalcev starejših nad 65 let (v Sloveniji 11,3 odstotka). Največ starejših občanov je v krajevni skupnosti Bevče (16,9 odstotka), v Šmartnem ob Paki 11,8, v Šentilju in Lokovici pa živi nekaj več kot 10 odstotkov. Po demografski projekciji do leta 2000 naj bi bilo v občini starih nad 65 let, v primerjavi z letom 1981, za 67 odstotkov več občanov. Ob koncu preteklega leta je bilo takšnih 2451. Na spremembe se hočemo ali ne temeljito pripraviti že v času, ko pojav še ni dosegel razsežnosti družbenega problema.
Temeljno izhodišče za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev v starosti je, da si človek družbeni in osebni položaj ustvarja s svojim živim ter minulim delom. Pri razmišljanju o zagotavljanju najustreznejših življenjskih pogojev za stare ljudi ne moremo mimo osnovnih načel sodobne socialne ge-rontologije, ki izražajo eno samo težnjo: starega človeka, zdravega ali bolnega, ne smemo ločiti od drugih ljudi le zato, ker je star. Zanj je treba poskrbeti tako, da bodo ti čimdlje ostali v tistem okolju, kjer so preživeli aktivna leta življenja. Tistim, ki pa ne morejo bodisi iz takšnih ali drugačnih razlogov tako živeti, je treba omogočiti bivanje v domovih za varstvo odraslih. Tretje načelo sodobne gerontologije se dotika predvsem zdravstvene dejavnosti, izvira pa predvsem iz humanega spoznanja^ da ima starejši bolnik pravico do enako kakovostne medicinske oskrbe kot drugi bolniki.
V občini Velenje je vsako leto za 8 odstotkov več upokojencev. Predvsem zaradi rudarjenja izjemno narašča število invalidskih upokojencev. Po podatkih z dne 31. december 1986 je v občini prejemalo pokojnino 5896 občanov, od tega največ starostnih upokojencev (2400), invalidskih je bilo nekaj več kot 2000, 1248 družinskih, kmečkih pa 239. Poleg pokojni-
ne prejemajo upravičenci še druge vrste denarnih pomoči. Tako je bilo lani izplačanih 791 nadomestil za telesno okvaro, za pomoč in postrežbo pa 288. Družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja je prejemalo 7 starejših občanov, kot dopolnilni vir 53. Obe pravici so uveljavljali predvsem tisti starejši, ki niso uspeli pridobiti pravic iz pokojninsko-invalid-skega zavarovanja in nimajo sorodnikov, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljati. Družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 42 tisoč dinarjev.
Stanovanjska vprašanja starih ljudi smo v velenjski občini najpogosteje reševali s pomočjo solidarnosti v stanovanjski skupnosti ali z uporabo sredstev sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Od leta 1980 je bila borcem-upoko-jencem namenjena četrtina stanovanj, zgrajena pa so bila iz sredstev solidarnosti. Še pred dvema letoma so .vsi upokojenci oziroma invalidi, ki so prosili za stanovanja, ta dobili, lani pa je od 35 prošnjikov dobilo stanovanje le 23 upokojencev in invalidov. Kot kaže, bo na tem področju stanje v prihodnjih letih še slabše. Že prožnejša zakonodaja bi pri zamenjavi stanovanj zagotovo precej pripomogla k ustreznejšemu in hitrejšemu reševanju stanovanjskih vprašanj starejših občanov.
Zdravstveno varstvo je poleg stanovanjskega eno zelo pomembnih področij za uresničevanje teh načel sodobne gerontologije. Vlogo gerontološkega dispanzerja v Titovem Velenju po vsebini pravzaprav že opravlja dispanzer za borce. Ko bodo z nadgraditvijo Zdravstvenega centra zagotovljene prostorske možnosti, bo vsaj po obljubah, dispanzer za geron-tologijo enota Zdravstvenega centra.
Potrebe po domskem varstvu so postale v velenjski občini posebej aktualne v začetku osemdesetih let. Z dograditvijo doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju smo nekako tem potrebam zadovoljili. Njegove zmogljivosti so že nekaj časa povsem zasedene. Zaradi
hitrega naraščanja števila starejših prebivalcev, ki ga predvidevajo v naslednjih letih, je izgradnja novega doma nujna. Tega naj bi zgradili ob koncu tega srednjeročnega obdobja na Gorici.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je približno 80 odstotkov starejših ljudi, starih več kot 65 let, kolikortoliko zdravih, in da lahko živijo samostojno. 5 odstotkov jih po njihovem mnenju potrebuje zavodsko varstvo, okrog 15 odstotkov pa stalno ali občasno pomoč na domu. Razne oblike sosedske pomoči, ki jo izvajajo predvsem mladi člani Rdečega križa, v primerih, ko je ta nujna, ne zadošča. Prav tako bi ta morala biti celovita, sposobna prilagajati se spremenjenim potrebam družin, dinamična in raznolika. Za dosego takšnega cilja pa je sodelovanje vseh ustanov, služb nujno potrebno. V občini Velenje je pomoč na domu prvotno potekala v okviru prostovoljnega dela posamez-
nikov. Potrebe pa so narekovale bolj organizirano obliko nu-denja pomoči. Zato je dom za varstvo odraslih v Titovem Velenju leta 1983 vzel pod svoje okrilje nego na domu. Žal, ta ni organizirana tako, da bi v celoti pokrila vse naraščajoče potrebe.
Vsa ta dejstva ob hitro naraščajočem številu starejših ljudi opozarjajo sama po sebi na vrsto nerešenih težav in takojšnje zavzeto delo na tem področju. Pravijo, da je po toči prepozno zvoniti. Zato, vsaj tokrat, naj ne bo tako. Temeljna in dolgoročna usmeritev na področju varstva starejših ni nazadovanje oziroma osamitev te populacije, ampak v sožitku človeka v njegovem vsakdanjem življenjskem okolju. Če bomo uspešni v preseganju medčloveške odtujenosti in sploh de-humanizacije bivalnega okolja, bomo hkrati s tem dosegli večjo solidarnost, ki je lahko izhodišče številnim oblikam medsebojne pomoči.
Za večjo varnost pred požari
Usposabljanje odgovornih oseb
Lani je bilo v Sloveniji 1.778 požarov, ki so povzročili za 3,789.175.054 dinarjev materialne škode. V družbenem sektorju je gorelo 822-krat, v zasebnem pa 943-krat. Na družbeni sektor odpade 73,4 odstotkov vse škode. Ko te podatke primerjamo z letom 1985 ugotovimo, da seje število požarov lani povečalo za 2,4 odstotka, materialna škoda pa kar za 73,7 odstotka. Ob tem velja posebej poudariti, da je vzrok večine požarov človeška nepazljivost, malomarnost in neupoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov, končno tudi neupoštevanje zakonskih določil.
. Da bi se požarna varnost pri nas izboljšala, je potrebno poleg zakona o varstvu pred požari, dosledno izvajati tudi pravilnik o organiziranosti varstva pred požarom, ki med drugim predpisuje, da mora vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela, delovna skupnost in podobno imenovati in pooblastiti odgovorno osebo
za varstvo pred požarom. Ker mora biti takšna oseba tudi strokovno usposobljena, so pri Delavski univerzi Velenje v okviru izobraževanja na področju varstva pri delu in požarne varnosti organizirali 60-urni tečaj. Prva takšna oblika izobraževanja, ki so jo obiskovali delavci Zdravstvenega centra, Ere, Veplasa, Sipaka, osnovnih šol Gustava Šiliha in 14. divizije ter Vzgojno varstvenega zavoda Velenje, bo sklenjena te dni, jutri, v petek, pa , bodo udeleženci opravili še zaključni izpit. Že naslednji mesec bo delavska univerza s tovrstnim usposabljanjem odgovornih oseb nadaljevala, udeleženci pa bodo iz Gorenja, Ve-kosa in Vegrada.
Seveda na delavski univerzi pričakujejo, da se bodo za naslednje tečaje prijavili še kandidati iz drugih delovnih in drugih organizacij. Vedeti je namreč treba, da bodo poslej inšpekcijske službe dosledno kontrolirale upoštevanje tega pravilnika, (b. m.)
Biserna poroka Marije in Martina Slivnika
Skromna, pa toliko bolj srečna
titovo velenje
Trgovska in proizvodna DO »ERA« KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD MALOPRODAJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas VODENJE POSLOVNE ENOTE KRO Šmartno ob Paki
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje;
1.	da imajo SŠ izobrazbo trgovske smeri (trgovski poslovodja ali komercialni tehnik — V. stopnja) ter uspešno opravljen tečaj o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (tečaj ni pogoj);
— ali kmetijska srednja šola (kmetijski tehnik - V. st.).
2.	najmanj 2 leti delovnih izkušenj v trgovini
3.	smisel za vodenje in organiziranje ter delo z ljudmi.
Poskusni rok je 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, najkasneje 8 dni po objavi na naslov:
DO »ERA« — Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja — Titovo Velenje, Prešernova 10. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
Kar težko smo v Pesju našli Marijo in Martina Slivnik, ki sta pred nedavnim praznovala visok jubilej — 60 let skupnega življenja. Njun dom je namreč v tistem delu Pesja, ki ga bo z nekaj
Moj vzornik
Meni je vzornik oče. Morda tudi zato, ker sva istega spola. Vsak dan bolj dojemam njegovo odraslost, ki se kaže z veliko izkušenostjo. Rodil se je pred vojno in doživel marsikatere grozote vojne še kot otrok. Večkrat mi je pravil, kako so morali bežati pred napadom Nemcev višje v hrib, da so se izognili nevarnosti. Njegova mama je na koncu življenjske poti oslepela in umrla, ko je bil oče še zelo mlad. Vem, da je bil to prehud udarec zanj in se ga ne da nikoli pozabiti. Tako je oče odrastel v pametnega in poštenega človeka. Sedaj vidim, da zna ceniti življenje, ker ga je pokusil z vseh strani. Občudujem vsa njegova dejanja, ki so zares odrasla. Vsak dan mi pripoveduje dogodke iz službe in me usmerja na pravo pot življenja.
To počenja v korist meni, saj hoče, da bi bil pošten človek, vse pa zajema iz velike življenjske izkušenosti. Boštjan Part, 7. a OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
hišami vred kaj kmalu pogoltnila zemlja, zaradi pogrezanja seveda. Tjakaj sta se iz Spodnjega Razborja preselila k hčerki, ki ju je pod svojo streho sprejela pred šestimi leti, ko zaradi častitljivih let, Marija jih bo imela letos 80 in Martin 85, nista bila več kos vsem delom in opravilom na svojem domu.
Sicer se je življenjska pot Marije in Martina pričela v Zgornjem, oziroma Spodnjem Raz-borju. Marija se je rodila v delavski družini 6. septembra 1907 in je bila najstarejša od šestih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Razborju, po tem pa je ostala doma in materi pomagala pri vsakdanjih opravilih. Imeli so
nekaj zemlje, kot najstarejša pa je pazila tudi na mlajše brate in sestre. Oče je bil zaposlen in je delal na žagi.
Martin se je rodil v Spodnjem Razborju 31. oktobra 1902 kot najstarejši Slivnikov sin, skupaj pa je bilo sedem otrok. Ko se je pričela prva vojna, je Martinov oče odšel na fronto in se ni več vrnil. Imeli so srednje veliko kmetijo in veliko dela, zato Martinu ni ostalo nič drugega, kot da je ostal doma in pomagal pri vseh opravilih. Tako je že v rani mladosti skusil težko kmečko delo in trpljenje, ki ga na hribovskih kmetijah ni manjkalo.
Ko se je Marija leta 1927 priženila k Martinu Slivniku, sta
Marija in Martin sta po 60 letih znova rekla DA
nadaljevala s kmetovanjem, Martin pa se je tudi zaposlil na žagi in tam delal vse do upokojitve leta 1963. V zakonu se jima je rodila hčerka. Ko smo ju povprašali, kako živita, sta skoraj hkrati dejala, da sta zadovoljna, le slabše naj ne bo. »Čeprav ima Martin majhno pokojnino, gre, saj sva vajena skromnega življenja. Še vedno'rada pomagava hčerki pri raznih lažjih opravilih, da se malo razgibava. Ker so leta tu, zdravje razumljivo ni več takšno kot pred leti, sama tudi na živcih boleham,« je povedala zgovorna Marija. »Da bi bila le še kolikor toliko zdrava, pa bo vse dobro, nič nama ne manjka,« je še dodala.
Marija in Martin Slivnik sta po šestih desetletjih ponovno opravila poročni obred, si rekla DA in si nadela prstana, v družbi svojih najbližjih pa biserno poroko proslavila kar najbolj veselo. Obiskali so ju tudi predstavniki krajevne skupnosti, jima čestitali in izročili šopek rož. Malce smo bili radovedni in Marijo bolj za šalo kot zares povprašali, kakšna je razlika, med tem ko sta si pred 60 leti prvič nadela prstana in med danes. »O, velika. Spominjam se, da sem se prvič kar nekam kislo držala, tokrat pa veselo in nasmejano. Kaj hočemo, čas in leta prinesejo svoje.« Bisernopo-ročencema Mariji in Martinu tudi naše iskrene čestitke in veliko zdravja jima želimo.
B. Mugerle
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
OBJAVE POTREB P0 DELAVCIH V OBČINI VELENJE - MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
OBČINA VELENJE
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJE DS SPLOŠNI POSLI DO INŽENIRING DO INŽENIRING DO INŽENIRING GORENJE DO GA STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE OŠ BIBA ROČK ŠOŠTANJ VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD čEPLAK JOŽE - ČISTILNI SERVIS ŠTANGLER JOŽE - KLEPARSTVO ŠTANGLER JOŽE - KLEPARSTVO OŠ BIBA ROČK ŠOŠTANJ Oš BIBA RČCK ŠOŠTANJ CENTER SREDNJIH ŠOL OBČINA MOZIRJE MERCATOR ZKZ ELKROJ
ZAVAROVALNA SKUPNOST MERCATOR ZKZ MERCATOR ZKZ PETROL TOZD TRGOVINA MERCATOR ZKZ MERCATOR ZKZ DOBELŠEK Mozirje
dipl. ekonomist ali družboslovna smer VII. st. dipl. ing. strojništva dipl. ing. strojništva dipl. ing. elektrotehnike ing. strojništva ing. elektrotehnike
VI. st. družboslovne smeri učitelj razrednega p. varuhinja
gimnazijski maturant klepar
pomožni delavec pomožni kuhar snažilka snažilka
dipl. ing. kmetijstva konfekcijski tehnik ekonomski tehnik prodajalec prodajalec prodajalec kuhar
skladiščni delavec NK delavec
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas DČ delavcev
PROSTA DELA IN NALOGE		Dl	NČ DČ	ROK P	00	ŠT. DEL.
	analitik 1.	1	nč	8	255.400	1
—	sam. referent varstva pri delu	X	nč	8	202.100	1
—	vodja proj. prodaje in izvedbe	5	nč	8	288.000	1
—	odgovorni elektroprojektant	3	nč	8	260.000	1
—	konstruktor	5	nč	15	210.000	1
—	glavni konstruktor tehnolo. opreme	3	nč	8	220.000	1
—	svetovalec zaposlitve za Slovenj					
	Gradec in Dravograd	9m	nč	8	215.000	1
—	učitelj razrednega pouka	X	dč	8	220.000	1
—	varuhinja	X	dč	8	140.000	1
—	razna čistilna dela in prevoz na d.	X	nč	8	200.000	1
—	razna kleparska dela	X	nč	15	200.000	2
-	pomožna kleparska dela	X	nč	15	160.000	1
—	pomivalka	4	nč	8	140.000	1
—	čiščenje	X	nč	8	140.000	1
—	čiščenje	X	nč	8	100.000	1
—	pripravnik II. ali 1. st.	X	dč	10	120.000	1
—	referent za kooperacijo	3	nč	8	230.000	1
—	zavar. zastop. - Mozirje, Bočna G. G.	2	nč	8	120.000	2
—	prodajalec-voznik	2	nč	10	197 000	1
—	prodajalec	2	nč	10	126.000	1
—	prodajalec na bencinskem s.	1	nč	15	140.000	1
—	kuhar	1	nč	10	150.000	2
—	skladiščna dela	X	dč	10	123 000	1
—	pomožna dela	1	nč	8	150.000	7
= določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število
19. marca 1987
* titovo velenje
nas obvescevalec
nas cas * stran 7
KOLEDAR
Četrtek, 19. marca - jo-
ŽEF
PETEK, 20. marca - KLAV-DIJA
SOBOTA, 21. marca - NI KO NEDELJA, 22. marca — LEA PONEDELJEK, 23. marca -VIKTOR
TOREK, 24. marca - SIMONA
SREDA, 25. marca - M INKA
M ALi OGLAS!
PRODAM KOMPLET AKVARIJ (350 1) s stojalom in hišne orgle Yamaha s spremljavo. Telefon 855-350 - Mladen Jurko-vič, Jenkova 9, Titovo Velenje — dopoldan.
PRODAM JADRO »MI-STRAL« 5,5 m! in lok za jadralno desko. Telefon 882-360. PRODAM ŠTEDILNIK, dva
plin dva elektrika z električno pečico, cena 55.000 din. Telefon 882-781
PRODAM SKOBELNO OS
40 cm, dve rezili nerabljeni, cena 130.000 din. Telefon 882-781. UGODNO PRODAM nov dimnik (tuljave) 9,5 m 0 20. Informacije po telefonu 854-360. BARVNI TV »NORDMENDE« ugodno prodam. Telefon 854-643, popoldne. VILIČAR TIP »POBEDA« ugodno prodam. Tel. (062) 811-322
UGODNO PRODAM nov bar
vni TV Gorenje — Orbit, dirkalno kolo Puch, 4 aluminijasta platišča — Dolničar in gume Sava best 13 x 175/70, trajnožarečo peč Emo 5, telefon 778-089. PRODAM RISALNO DESKO format AO libela koordinat. Telefon 854-667.
PRODAM sedežno garnituro, rjavi žamet. Telefon 858-758, popoldne.
HLADILNIK S SKRINJO -HDS, star dve leti prodam. Telefon 856—910, zvečer. HI-FI gramofon Technics in nov
avtoradio kasetofon (deklarirano) prodam. Telefon 858-802. KUPIM DOBRO OHRANJENO BRAKO PRIKOLICO, Telefon 853-979, popoldan in zvečer.
MALODOPOROČENCA BREZ OTROK iščeta garosnjero ali sobo s souporabo sanitarij ter kuhinje v Šoštanju ali v Titovem Velenju. Telefon 882-268. TAKOJ ZAPOSLIM DELAVCA za določen čas za strojno struženje lesa, OD po dogovoru. Tone Dolejši, Žarova 24, Titovo Velenje, telefon 858-540. UGODNO PRODAM manjše gospodarsko poslopje z nekaj zemlje. Ažman Franc, Gorenje 25, p. Šmartno ob Paki. FIAT »UNO 60 S«, prevoženih 3000 km prodam. Informacije po telefonu 31-297 od 12. do 13. ure in 32-263 od 15. do 16. ure. PRODAM PARCELO 8,45 a, primerno za leseni vikend. Informacije vsak dan popoldne — telefon 714-310.
PRODAM NOVO ZAMRZOVALNO SKRINJO 310 1 in kolo Pony. Telefon 587-573, Šalek 83/16 Titovo Velenje. SPALNICO, ŠTEDILNIK, PRALNI STROJ IN DNEVNO SOBO ugodno prodam. Informacije po telefonu 857-275, 25-344 od 8. do 11. ure in od 16. do 19. ure.
KUPIM BOLEČINSKI STIMU-LATOR »NEVROBOL«. Ponud be popoldne na telefon 857-930. PRODAM BOSCH ČRPALKO
(z membrano) za traktor tip »SA-MEDELFINO 35«. Telefon 855-761, popoldan. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 79, prevoženih 55.000 km. Telefon 857-235.
m Iskra
ISKRA ELEMENTI, n. sol. o FERITI, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 19 objavlja prosta dela in naloge v proizvodnji Ljubno
VZDRŽEVALCA ELEKTRONIKE
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih
RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA —
za avtomatsko obdelavo podatkov
Pogoji: računalniški tehnik, delovne izkušnje zaželjene.
VEČ DELAVK
za dela v montažni proizvodnji
Pogoji: dokončana osnovna šola, dvoizmensko delo v proizvodnji SOLČAVA
POMOČNIKA VODJE MONTAŽNE DELAVNICE SOLČAVA
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj ali RTV mehanik, 3 leta delovnih izkušenj.
VEČ DELAVK
za dela v montažni proizvodnji
Delo združujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poiz-kusnim delom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA ELEMENTI - FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu: (061) 576-928.
Zdravstveni center Velenje TOZD Splošno zdravstvo Velenje
Na podlagi sklepa delavskega sveta tozd Splošno zdravstvo Velenje objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
—	osebni avtomobil FIAT 132, leto izdelave 1979, reg. št. CE 134-499, prevoženih 86.000 km, izklicna cena 700.000 din;
—	kombi VW — reševalni, leto izdelave 1975, reg. št. CE 125-910, prevoženih cca 200.000 km, izklicna cena 500.000 din.
Javna licitacija bo v ponedeljek, 23. 3. 1987 ob 8. uri v prostorih reševalne službe ZD Velenje. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v prostorih reševalne postaje.
Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.


20. in 21. marca preseneča z veliko
akcijsko prodajo
ugoden nakup velja za vrsto
—	živil in pijač
—	garderobe za vso družino
—	odej in meterskih tkanin
—	kozmetičnih izdelkov
—	posode
—	in še in še ostalih izdelkov.
Obiščite veleblagovnico
nama
nama Splača se
Sporočamo žalostno vest, da je nepričakovano umrl delavec Termoelektrarn Šoštanj
Alija Čustič
KV tesar
Od njega smo se poslovili v četrtek, 5. marca, v Podkraju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci Termoelektrarn Šoštanj
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
21. in 22. marca — dr. Zvonka Petek, Koroška 31, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 20. do 27. marca — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.'
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Marije Videmšek
roj. 15. I. 1931
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojnici darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Kikcu, dr. Žičkarju in ostalemu zdravstvenemu osebju, govorniku in duhovniku za opravljena obreda.
Žalujoči: mož Jože in sin Vojko z družino
Merx Restavracija Titovo Velenje
Gorica
MERX TOZD GOSTINSTVA IN
TURIZMA CELJE RESTAVRACIJA GORICA TITOVO VELENJE
razpisuje prosta dela in naloge:
- 2 KV kuhar(ja)ice
Pogoj:
Končana V. stopnja gostinske šole — smer kuhar in najmanj 2 leti delovnih izkušenj
Vloge pošljite na naslov: Restavracija Merx — Gorica Titovo Velenje v roku 8 dni po objavi.
MERX RESTAVRACIJA GORICA TITOVO VELENJE išče garsonjero, stanovanje ali podnajemniško sobo za delavki v Titovem Velenju. Informacije na telefon: 853-745. PRODAM Z 750 LE, letnik november 1983, 20.000 km, zelo dobro ohranjeno in nov otroški športni voziček (marela). Informacije po telefonu 858-667 po 18. uri.
SEDEŽNO GARNITURO in
dve nizki omarici v mahagoniju prodam. Telefon 853-533. PRODAM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE - TRAVNIK z bivalno uto v Letušu. Kupci so lahko samo kmetje! Telefon 856-238, zvečer.
R 4 GTL UGODNO PRODAM.
Informacije po telefonu (063) 721-122 (dopoldne). PRODAM HI-FI ojačevalnik Korting A — 100. Telefon 853-314.
ZARADI ODDAJE STANOVANJA UGODNO PRODAMO:
orehovo spalnico, kredenco, električni štedilnik in hladilnik. Telefon 857-792, Finžgarjeva 4, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM gradbeno barako 4 x 5 m. Možna tudi preureditev v garažo. Telefon 881-015.
PRODAM MOTORNO BRIZGALKO »PANONIJA«. Telefon 853-205.
SOZD, N.SUB.O.
ERX
GOSTINSKO PODJETJE
TURIST
NAZARJE
SOZD MERX CELJE GOSTINSKO PODJETJE »TURIST«
Nazarje
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta
javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev
zap.	naziv	kos	izklicna
št.			cena/kos
1.	pralni stroj	1	500.000,-
2.	pečica — tridelna	1	200.000,-
3.	cisterna za gorivo 1500 I	1	100.000,-
4.	mesoreznica	1	3.000,—
Licitacija bo v torek, 24. marca 1987 ob 13. uri na sedežu del. org. Ogled predmetov je mogoč na dan licitacije od 11. do 13. ure.
Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni delovne organizacije. Predstavniki pravnih oseb morajo ob plačilu varščine predložiti pooblastilo OZD, ki jo zastopajo.
Nakup bo po načelu bomo upoštevali.
>videno-kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne
Kupec mora plačati kupnino in spraviti kupljeno najkasneje v treh dneh po licitaciji. V kupnini ni vračunan prometni davek in ga plača kupec posebej.
MIZKX

RESTAVRACIJA GORICA
vas vabi
v soboto, 21. marca, od 20. do 02. ure — na »PRVI POMLADANSKI VEČER«
—	Gostji večera: ELEONORA in IZOLDA BARUD-ŽIJA
—	Glasba: Ansambel »HAPPY END«
—	Modna revija z manekensko skupino »KARA«
Sodelujejo: Boutiqe »NITKA« Titovo Velenje, Bouti-que »NENO« Maribor in Prodajalna »UTOK« Titovo Velenje
—	Nagradno žrebanje vstopnic
Rezervacije v restavraciji Merx Gorica Titovo Velenje od 15. do 2. ure.
Teden ugodnega nakupa
EMONA LJUBLJANA
—	Emonska salama 1 kg
—	Suha domača salama 1 kg
—	Ljubljanska salama 1 kg
—	Savska salama 1 kg
—	Planinska salama 1 kg
—	Goveji golaž 400 gr KK ŠENTJUR
—	Planinska salama 1 kg
—	Čajna klobasa Mitros 1 kg Pridite, pri nas je v tem tednu
akcijska cena: 4.268 din 4.007 din 1.598 din 980 din 2.139 din 491 din
1.930 din 2.871 din
ceneje.
iJ
Občinska gasilska zveza Velenje
Večino požarov zakrivi človek
V soboto je bila v prostorih gasilskega doma v Pesju letna konferenca občinske gasilske zveze Velenje, ki so se je udeležili delegati vseh 14 društev, predstavniki sosednjih gasilskih zvez ter gostje, med njimi predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek in predsednica občinske konference socialistične zveze Nada Zavolovšek-Hudarin. Predsednik občinske skupščine je v svojem nagovoru med drugim dejal, »da si je občinska gasilska zveza izbrala pravilno pot pri svojem delovanju, kar potrjujejo tudi delovni uspehi.« V nadaljevanju je vsem gasilskim društvom zaželel uspešno delo s čim manj požari in drugih nesreč.
Sicer pa so delegati na letni konferenci najprej ocenili delo v preteklem letu,' obravnavali in sprejeli so tudi delovni in finančni načrt za letos in na koncu najzaslužnejšim gasilcem podelili priznanja. Gasilsko zvezdo II. stopnje Gasilske zveze Jugoslavije je prejel sektorski poveljnik Miha Valenci, Plamenico I. stopnje Gasilske zveze Slovenije podpoveljnik občinske gasilske zveze Slavko Dragar in gasilec Hinko Valenci, občinsko priznanje II. stopnje pa predsednik skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje Oto Zaverla.
V organizacijsko-tehničnem poročilu je vrsta pomembnih ugotovitev in dejstev. Gasilci so lani opravili 13.205 prostovoljnih delovnih ur pri popravilih in gradnjah gasilskih domov, pri vzdrževanju tehnične opreme in podobno. S tem so bistveno obogatili družbena sredstva, ki so jih dobili preko samoupravne skupnosti za varstvo pred požari. V društva seje lani vpisalo 107 novih članov, kar 864 članov, članic, mladincev in pionirjev pa je sodelovalo na občinskem tekmovanju in pokazalo visoko stopnjo strokovne usposobljenosti. Tudi zato je bilo potrebno opraviti ogromno vaj in odrekanj. V izobraževalnih oblikah je sodelova-
lo preko 200 članov iz vseh društev, ki so ob vsem rednem delu uspeli najti čas za sodelovanje na tečajih občinske gasilske zveze. Pomembno pri tem je, da se vedno več žena odloča za strokovno izobraževanje.
Dežurni gasilci so pregledali kar 11.000 gasilnih aparatov v zasebnem in družbenem sektorju. Na konferenci so kritično obravnavali požarno preventivo in odnos do požarne varnosti. Čeprav so člani opravili 540 požarno—varnostnih pregledov v gospodinjstvih in v zasebnem sektorju, se je število požarov lani povečalo. Tako so zabeležili 25 požarov, od tega kar 18 v zasebnem sektorju. Pri ugotavljanju vzrokov so žal ugotovili, da je za večino požarov kriv človek s svojo neprevidnostjo. Prav tako še vedno ni rešeno obveščanje in alarmiranje gasilcev in pripadnikov civilne zaščite ob požarih in drugih elementarnih nesrečah. Tu se namreč nikakor ne morejo dogovoriti s centrom za obveščanje o skupnem sodelovanju. Od občinskih organov so na konferenci terjali odgovornost zaradi zavlačevanja pri zaposlitvi požarnega inšpektorja. Menili so, da iz prakse vedo, da vsak pozablja na dolžnosti, ki jih nalaga zakon o požarni varnosti, če ga nekdo ne kontrolira stalno.
Tudi letos si bodo prizadevali, da bi v gasilsko organizacijo vključili čim več novih članov in jih strokovno usposobili, da bi bili kos vsem nalogam, ki jih terja tehnološki razvoj. Poglobiti bodo morali sodelovanje z vsemi dejavniki, ki kakorkoli vplivajo na požarno varnost. Tu mislijo predvsem na sodelovanje s šolami, z občani v krajevnih skupnostih in z delavci v združenem delu. Zavedajo se namreč, da bodo le s skupnimi močmi lahko uspeli in tako v letošnjem letu zabeležili manj požarov z manjšo materialno škodo, kar bi vsekakor bilo v korist in zadovoljstvo vseh.
B. Mugerie
Z letne konference v gasilskem domu v Pesju
Rokometne novice
Hud boj za obstanek
Rokometašice Velenja so v pomladanskem delu prvenstva odigrale že tri srečanja. Dvakrat so gostovale in obakrat tesno izgubile, v nedeljskem kolu z ekipo Dubavca z 20:21 (9:12). Škoda, da jim v derbiju z dna lestvice v Karlovcu ni uspelo osvojiti vsaj točke. V prejšnjem kolu so doma premagale Železničarja iz Novega Sada z 18:16. Povedati velja, da je ekipa zelo oslabljena, saj od starejših igralk nastopa le še Slava Golič, ki je na vseh srečanjih dosegla tudi največ zadetkov, še vedno pa ne igra poškodovana Kričejeva. Velenjčanke so sedaj na predzadnjem mestu in jih čaka hud boj za obstanek v drugi zvezni ligi in v tem boju si doma ne smejo privoščiti spodrsljaja. Težko delo jih čaka že to soboto, ko se bodo doma pomerile z drugouvrščeno ekipo Po-dravke. Srečanje bodo v Rdeči dvorani pričelo ob 19. uri, ob 17. uri pa bo na istem igrišču še srečanje drugega pomladanskega kola v slovenski moški rokometni ligi, v katerem bodo rokometaši Šoštanja gostili igralce Partizana iz Slovenj Gradca.
Soštanjčani so na začetku drugega dela prvenstva gostovali na Ravnah pri Fužinarju in zmagali s 25:17 (10:9). Sedaj so na prvem mestu, z enakim številom točk, kot drugo in tretjeuvrščeni ekipi Inlesa in Usnjarja.
Pred tednom je bil v Rdeči dvorani tudi sklepni turnir v tekmovanju za Karavanški pokal. Pripravili sta ga rokometna zveza Slovenije in Koroška rokometna zveza iz Celovca v želji, da bi se mladi z obeh strani meje med sabo bolje spoznali. Igralo je osem mladinsko-kadetskih ekip Šoštnaja, Usnjarja iz Litije, KAC-a in PSK iz Celovca, Radeč in Ferlacha iz Borovelj in takšen je bil tudi končni vrstni red. Povedati velja, da mladi Soštanjčani niso izgubili nobenega srečanja.
Namizni tenis
. Zveza telesno-kulturnih organizacij in namiznoteniški klub Tempo Velenje bosta v soboto in nedeljo v prostorih osnovne šole Antona Aškerca v Pesju pripravila odprto občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Posamično bodo tekmovali pionirji in pionirke (do 14 let), mladinci (do 18 let), člani nad 18 let) in veterani (nad 35 let), v dvojicah pa člani. Tekmovanje v mlajših kategorijah se bo v soboto pričelo ob 8. uri, za člane in veterane pa bo 15. uri. Prijave sprejemajo pred začetkom tekmovanja. Pravico nastopa imajo vsi ljubitelji namiznega tenisa občine Velenje.
Nogomet
Bodo nadaljevali dobro igro?
Za nogometaše Rudarja se je ob nepravem času končal jesenski del prvenstva. Samo spomnimo se. Po slabem začetku so v zadnjih 5. kolih zaigrali tako kot si gledalci lahko samo želijo. Kar 5-krat zapored so zmagali, v zadnjem jesenskem kolu pa osvojili še točko na gostovanju v Domžalah. S tem pa so izpolnili jesenski načrt osvojitev 4. mesta. Toda pred začetkom priprav so se znašli v težavah. Finančne jih že tako vseskozi pestijo, naenkrat pa so imeli premalo igralcev, samo 12. In v Rudarju so zaprosili za pomoč nekatere prvoligaše. Tako sta iz Sarajeva prišla Senad Sirbu-balo in Elfad Struga za pol leta iz Železničarja Ranko Mrkanjič, iz Dina-ma Djuro Šmid iz Zenice pa Mujano-vič. V prvo ekipo so vključili nekaj svojih mladincev M. Mujkanovič, S. Mujkanovič, Vrhovnik, Korenjak. Pred nedeljskim začetkom spomladanskega dela prvenstva ima trener Slobodan Djurič na voljo naslednje igralce: vratarje Hrasta, S. Mujkano-viča ter Joziča, ki pa mora zaradi kazni počivati še dve tekmi, ter igralce: Novaka, Oblaka, Brdjanoviča, Djuri-ča, Jalošiča, Stjepanoviča, Fadila, Ga-briča. Dolarja, M. Mujkanoviča, Bu-škoviča. Vrhovnika, Pranjiča, Korenjaka. Juga, ki je sicer poškodovan, Smita, Sirbubalo, Strugo, Mrkajiča in Mujanoviča. Čelič in Mišetič kot kaže ne bosta več igrala, saj ne trenirata. Na treninge pa ni bilo tudi Hudarina. Toda ljubitelji nogometa upajo, da bo ponovno začel trenirati, saj gre za odličnega nogometaša, ki bi bil še ka-
ko koristen Rudarju v nadaljevanju prvenstva.
V nedeljo bodo nogometaši Rudarja gostovali v Kranju, kjer se bodo sestali z domačim Triglavom. V jesenskem delu so osvojili obe točki z zadetkom Gabriča. Upajmo, da bo njihovo gostovanje uspešno, (vos)
v
Čimprej
v slovensko ligo
V nedeljo bodo zaigrali in nadaljevali prvenstvo tudi v obeh slovenskih območnih ligah. Gotovo se bo največ gledalcev zbralo na igrišču v Šmart-nem ob Paki, kjer se bosta v derbiju slovenske lige vzhod sestali domače Šmartno in Nafta iz Lendave ekipi, ki sta na vrhu prvenstvene lestvice. Smarčani trenutno zaostajajo za Len-davčani za dve točki, ob morebitni zmagi, katero pa si seveda tako igralci kluba kot gledalci zelo želijo in verjetno pričakujejo, pa se lahko izenačijo po točkah z gosti.
Tudi igralci Smartna so se nadvse prizadevno pripravljali za nadaljevanje prvenstva saj je njihova največja želja, da se čimprej vrnejo v slovensko nogometno ligo. Ta cilj bodo skušali uresničiti že to pomlad, saj bodo gotovo močnejši kot so bili v jesenskem delu prvenstva. Za ekipo je znova začel igrati odlični Raukovič, pa Kopušar, iz Žalca je prišel Druškovič, iz JLA pa seje vrnil Laznik. Poleg teh igralcev ima trener Stevanovič na voljo še naslednje: Tasiča, Magriča, Brunška, Tomažiča, Korberja, Zvira, Fajdigo, Omladiča, Marjanoviča, Le-novška, Podvratnika, Kolenca, Mat-ka. Rudnika, Salihoviča in Duha.
Nedeljsko tekmo v Šmartnem bodo začeli ob 15.30.
Prejšnjo nedeljo so se nogometaši Rudarja iz Šmartna sestali na igrišču ob Jezeru v pokalni tekmi. Na zasneženem igrišču niso mogli pokazati kako so pripravljeni za nadaljevanje tekmovanja, poleg tega pa so na tej tekni, nekateri igralci odslužili tudi kartone. Žal, pa je gostujoči igralec Salihovic dobil rdečega. Pred blizu 100 gledalci je sodil Vugdalič iz Ljubljane, zmagali pa so gostje s strelom Korberja že v 11. minuti, (vos)
Judo
•Na izbirnem prvenstvu Slovenije v judu za mladince in mlajše mladince, ki je bilo preteklo soboto v Ljubljani, so se tudi tekmovalci Judo kluba Velenje dobro izkazali. Pri mlajših mladincih je Andrej Meža (na posnetku), dosegel drugo mesto, Robnik pa tretje mesto; pri mladin-
cih sta Hercog in Ostrovršnik dosegla vsak v svoji kategoriji 5. mesto.
Ker rezultati prvenstva veljajo kot izbor za državno prvenstvo, obstajajo precejšnje možnosti, da bo vsaj eden od mlajših mladincev iz Judo kluba Velenje nastopil tudi na državnem prvenstvu.
ŠET
Strelski šport
V zadnjih serijah ob dve zlati medalji
Na državnem prvenstvu, v mednarodnem programu v Zenici so strelci Mroža znova potrdili svojo kakovost. Osvojili so štiri kolajne in le izredna smola jih je oddvojila od najžlahtnejših. Športne sreče najprej ni imel mladinski državni reprezentant Legner, ki je zaradi slabše zadnje serije osvojil le drugo mesto z enakim izkupičkom kot prvak in samo s krogom manj od državnega rekorda. Še slabše se mu je godilo v konkurenci članov, kjer je imel enak rezultat kot tretjeuvrščeni, zaradi slabše zadnje serije pa je osvojil le šesto mesto. Zadnja serija je bila usodna tudi za mladinsko državno reprezen-tantko Denis Bola, saj je zaradi slabšega streljanja v njej osvojila drugo mesto, z enakim številom
točk, kot zmagovalka Lavrinčeva iz Laškega. Tretji mesti so osvojili člani s pištolo (Legner 567, Štuhec 563, Trinkaus in Trste-njak 560) in članice (Bola 369 Levar 342, Šafarič 331). Mladinke so bile četrte, mladinci pa zaradi nerazumljivega spodrsljaja Klančnika, ki ni izstrelil kar 13 strelov, le šesti.
Regijskega prvenstva za Zlato puščico, ki ga je izvedla strelska družina Mrož, se je udeležilo 19 tekmovalcev iz Slovenj Gradca, Doliča, Mozirja in Titovega Velenja. Zlato puščico je osvojil Franjo Žučko in tako ob eni republiški in 14 občinskih osvojil še regijsko. Tudi drugo in tretje mesto sta osvojila domačina, Drago Šafarič in Dušan Perhač.
Dokaj dobro pripravljeni
Že v nedeljo se bo pričel tudi pomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi. Nogometaši Elkroja iz Mozirja so se v to ligo uvrstili lani prvič in si takoj ob svojem velikem uspehu zadali za osnovni cilj obstanek v tej elitni druščini. Jeseni so dobro začeli in proti koncu nekoliko popustili, zato ta cilj ostaja tudi v drugem delu prvenstva in so v njegovo uresničitev tudi prepričani.
Priprave so pričeli konec januarja in so z njimi delno zadovoljni. Precej so jih ovirale izrazito neugodne vremenske razmere, ob tem pa je del igralcev premalo resno jemal tako zahtevno tekmovanje, kot je slovenska liga. Okrepili so se s tremi igralci, Marinčkom iz Celja ter Knezom in Smolnikarjem iz Dravograda. Odigrali so devet prijateljskih srečanj, zadnjo nedeljo še pokalno tekmo v Slovenj Gradcu in ob še kakšni tekmi med tednom menijo, da bodo začetek prvenstva pričakali dobro pripravljeni. Ne glede na težave menijo, da bodo tudi prihodnje leto igrali v slovenski nogometni ligi. Še to, v prvem kolu bodo nogometaši F.lkroja gostovali v Ljubljani, kjer se bodo pomerili s TE-OL Slovanom, ki se še ni odrekel boja za najvišje uvrstitve. (J. P.)
Partizan :Elkro j 4:5
Nogometaši Elkroja so v pokalnem tekmovanju gostovali pri Partizanu v Slovenj Gradcu in zmagali s 5:4 (2:1). Gostje so zmagali po zaslugi večje učinkovitosti, kar je pred skorajšnjim pričetkom drugega dela prvenstva dokaj spodbudno, manj spodbudna pa je seveda igra v obrambi. Žunter je dosegel dva zadetka, Šušnjara, Hren in Knez pa po enega.
Republiško prvenstvo v krosu
Atleti velenjskega kluba so na republiškem prvenstvu v krosu v Kopru osvojili pet medalj in vrsto drugih dobrih mest. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da lepe uspehe dosegajo mladi, ki so šele pred nedavnim prišli iz se-, lekcij.
Pri pionirkah (1.000 m) je bila Nataša Roner šesta, pri pionirjih (1.500 m) Gašper Suhadolnik tretji, tretja je bila tudi Natalija Mraz pri mlajših mladinkah (1.500 m), Grega Suhadolnik je pri starejših mladincih (6.000 m) osvojil drugo mesto, pri članih (12.000 m) je bil Samo Cmok prav tako drugi, Miran Hudournik in Dragan Anic pa sta bila četrti in peti. Ob tem so bili člani ekipno prvi, mlajši mladinci pa tretji.
Smučarski skoki
Na dveh tekmah za svetovni pokal na veliki letalnici v Planici je za našo državno reprezentanco nastopil tudi Iztok Golob. V hudi konkurenci v tekmovalnem delu zaradi neizkušenosti ni bil najbolj uspešen, izkazal pa se je pri preizkušanju letalnice, kjer je poletel kar 153 metrov.
V četrtek je bilo občinsko šolsko prvenstvo. Pri malih šolah je zmagal Sašo Brajlih, pred Luko Ograjenškom in Markom Zorkom.,Pri pionirjih C je bil vrstni red naslednji: Matej Kad-liček (Antona Aškerca), Matej Satler in David Jerele (oba Bratov Mralja-kov), pri pionirjih C pa: Rolando Ka-ligaro (Bratov Mraljakov), Robi Špe-gelj (Bibe Ročka) in Ivi Lipičnik (Antona Aškerca).
Smučarsko-skakalni klub Velenje bo bogato dejavnost v preteklem letu ocenil na rednem letnem občnem zboru, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 18. uri v klubskih prostorih v vili Bian-ci pod velenjskimi skakalnicami.
Odbojka
Partizan Narodni dom:TopoIšica 3:1
V moški slovenski odbojkarski ligi so igralci Topolšice gostovali v Ljubljani. Gostitelji, ki se borijo za prvo mesto, so bili boljši v prvih dveh mizih v tret-jem so nekoliko popustili, v četrtem pa je znova prišla do veljave razlika v kakovosti, bkipa Partizana Narodni dom je tako zmagala s 3:1 (8 8 —10 4) V prihodnjem kolu bodo odbojkarji Topolšice gostovali v Mežici. Srečanje bo precej pomembno, saj sta obe ekipi že v nevarnih vodah.
Paloma Branik ml. :Topolšica Kajuh 1:3
Odbojkarice Topolšice Kajuha se s še nekaterimi ekipami enakovredno borijo za drugo mesto na lestvici, saj je prvo že oddano ekipi Kočevja. V zadnjem kolu so gostovale v Mariboru in zanesljivo premagale mlajše igralke Palome Hranika, sicer neposredne tekmice za drugo mesto s 3 1 (9 -9 -15 -3) Zla sti razburljiv je bil tretji niz, ki so ga s požrtvovalno in borbeno igro osvojile gostje^ Igralke Topolšice Kajuha si novi točki obetajo tudi v naslednjem kolu ko bodo gostovale pri eni slabših ekip v Mežici.
Ljubno:Krim 3:2
Tudi igralke Ljubnega se borijo za drugo mesto in so v tem kolu doma proti pričakovanjem težko premagale neposredne tekmice, ekipo Krima iz Ljublia-"e s.3:2:.( "■ 10- ~ l4)- Srečanje je bil pravi derbi s številnimi preobrati, odločila pa je večja zoranost gostiteljic. Igralke Ljubnega so sedaj na četrtem mestu z enakim številom točk kot drugouvrščeni Krim in tretjeuvrščena ekipa Topolšice Kajuha. V naslednjem kolu bodo Ljubenke gostovale pri doslei nepremagljivi ekipi Kočevja.	J
Veleslalom za cicibane
Smučarski klub Velenje in zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje pripravljata tekmovanji v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Tekmovanje na Golteh bo v soboto, 21. in 28. marca. Oba dneva bodo vozili dva teka v skupno uvrstitev pa se štejejo trije najboljši.	'
Razstava značk, znamk . . .
tV Pr°st°"h osnovne šole Antona Aškerca bo konec tedna nadvse živahno Klub zbiralcev znamk, značk in starega denarja iz Titovega Velenja bo namreč v soboto m nedeljo pripravil veliko razstavo teh predmetov. Poleg lepo urejenih zbirk organizator obljublja tudi prijetno presenečenje za vse obiskovalce V nedeljo pa se bodo na razstavi srečali zbiralci iz cele Jugoslavije.
Razstava značk, znamk in starega denarja bo v soboto odprta od 8 do 18 ure, v nedeljo pa od 8. do 13. ure.
PLESNI TEČAJI
Plesni klub Velenje razpisuje plesna tečaja za odrasle v Vrtnici v Hotelu Paka:
—	začetni ob ponedeljkih ob 20,30 od 23. 3. dalje
—	izpopolnjevalni ob petkih ob 20,30 od 20. 3. dalje Vpis vsakič pred pričetkom tečaja.
Lestvjca
Petek, 20. marca, na radiu Velenje naslov — izvajalec
1.	NOTHING'S GONNA STOP US NOW - Starship
2.	THE WITCH QUEEN OF NEW ORLEANS - Saphir
3.	PLAY BOY - David Lyme	P
4.	I KNOW YOU WERE WAITING - Aretha Franklin in George Michael
5.	LITTLE BABY - Divine
6.	LOOKING FOR A NEW LOVE - Jodv Watlev
7.	BOYS IN BLACK CARS - Roxanne
Naš predlog za vstop na lestvico:
1.	CALL ME - Spagna
2.	EVERYTHING I OWN - Boy George
Moj predlog . Moj naslov ...