Spedlzlone In abbonnmento postale _	....
puiiuioa plačano » fsoiotini rrezzo — Lena L U.oU
Naročnina mesečno 13 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno J4 Lir, ta inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate.
SLOVENEC
Abbonamenti: Men 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-lione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.: Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-terzioni.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika.
Filiale!
Novo mesto.
Podružnlcal Novo mesto.
S Uredništvo In nprarat Kopitarjeva 6, LJubljana. □
Izključna pooblaSčenka za Oglaševanje Italijanskega ln Tujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. i Concesdonarla escTmlva per la pnhblieltft dl proventenza italiana izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano.	|	Telefon 4001—4005,	g	ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 996
Inftensa attiwita di patfugiie sul fronte libico-tunisino
Bombardieri italiani bombardano Tobruch ed Algeri — 13 velivoli nemici distrutti
II Quartiere Generale delle Forze Arniate comunica:
Intensa attivilh <11 opposto pattuglie esplo-rnnli sul fronto I i l> i c o t u 11 i s i 11 o.
In violenti sronlri con la aviazione avversa-ria cacciatnri germaniri ahbattcvano II Spitfire.
Nostri bombardieri liniino agitn sulic altrrz-zatturo portualj di A Igor i c Tobruk pro-vocando vas t i incendi.
Ieri a larda sera aerei nemiri, in piu ondale. hanno lancialo bombo di vario calibro c speizoni inrondiari sulla c i 11 ti di Milano eausando danili gravi a numerosi fabbrirali civili.
I.1© villinie finora accerlato sedici morli e 221 f priti. Ono dei qiiadriniotori souo preči pi ta t i ml opera delia arliglieria delia ditesa; tino in via Iloffahira o min trn Merrallo e Inveruno.
Un uffiriulo nemico lanciatosi eni paracaduto č stalo raliurato.
Allra incursiono effeltiiata silila Spoti a causava tra la popolaziono un morto o 22 feriti.
Vojno poročilo št. 996
Živahno ogledniško delovanje na libijsko - funiškem
I ■ «vv
bojišču
Italijanski bombniki napadli Tobruk in Alžir — 13 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Močno obojestransko ogledniško delovanje na libi'jsko-tuniškem bojišču.
V močnih spopadih z nasprotnim letalstvom so nemški lovfi sestrelili 11 »Spilfirejev«.
Naši bombniki so delovali nad pristaniškimi napravami vTobrukuin Alžiruter povzročili obširne požare.
Včeraj pozno zvečer so sovražna letala v več valovih spuščala bombe razne velikosti ter za-žigalna sredstva na mesto Milano in so povzročila hudo škodo na številnih civilnih zgradbah. Doslej ugotovljene žrtve znašajo 16 mrtvih in 224 ranjenih. Dva šlirimotornika sta treščila na tla, zadeta od obrambnega topništva, eden na Via Boffalora in eden med Mercallo in Inveruno. En sovražni častnik, ki se je spustil s padalom, je bil zajet.
Drugi napad na Spezio je povzročil med civilnim prebivalstvom enega mrtvega in 22 ranjenih.
Močan odpor nemških armad
Odbiti napadi pri Novorosijsku in kubanjskem mostišču - Oživeli so boji med Donom in Kurskom ■ 19 sovjetskih letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. febr.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dane« naslednje vojno poročilo:
Sovražnik poskuša na vzhodnem bojišču z vedno novimi oddelki, ki jih namesto izkrvavelih čet meče v bitko, r obkoljevalnimi in prodornimi nastopi doseči odločilne uspehe. Nemške armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim vojevanjem in odločnimi proti napadi namen sovražnika in mu prizadevajo vedno znova najtežje izgube.
Pri Novorosijsku in na nekaterih drugih točkah k u b a n j s k e g a mostišča p od vzeti sovražni napadi so bili 7. velikimi krvavimi izgubami odbiti.
Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od K u r s k a je zoprt pridobila nn silovitosti. Sovražni konjeniški oddelek, ki jc ob srednjem Doncu prodrl v naše zaledje, je bil odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju nasproti.
V	teku odmikalnih premikov iz Dončevega kolena na predvideno skrajšano obrambno črto sta bili po načrtu in brez motenj s strani sovražnika, izpraznjeni mesti Rostov in Vorošilov-g rad.
Na bojišču med Volkovom in Ladoškim jezerom ter pred Leningradom je sovražnik tudi včeraj napadel na široki fronti. Napadi so se zrušili v koncentričnem ognju vseh vrst orožja.
Letalski oddelki so kljub težkim vremenskim pogojem sovražnim napadalnim oddelkom prizadejali velike izgube in so na tem bojnem področju sestrelili 19 sovražnih letal. V Kronstadsketn zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva odbila sovražni napad.
Na bojišču v Severni Afriki je bilo včeraj živahno delovanje izvidniških oddelkov. V nizkih poletih je letalstvo uspešno nastopilo proti sovražnim zbirališčem oklepnih vozil, topov in motornih vozil. V letalskih bitkah so sestrelili nemški lovci 11 »Spilfirejev«.
V	D o v r s k i ožini je bila skupina sovražnih pomorskih edinic, ki so jc skušala približati rtu G ris M ©z, 1 ognjem mornariške obalne baterije pregnana.
Britanska letala so včeraj t večernih urah metala na nekatero kraje zapadno Nemčije, predvsem na vasi, razdiralne in zažigalne bombe. Prebivalstvo je imelo predvsem v Ko 1 n u izgube. Povzročena jo bila škoda zaradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih. Osem izmed napadajočih bombnikov jo bilo sestreljenih, štiri nadaljnja letala so bila sestreljena podnevi ob obali Rokavskcga preliva.
Berlin, 15. febr. AS. Pičla poročila vojaškega značaja, ki so prispela to noč iz vzhodnega bojišča, soglasno potrjujejo srditost borbe, ki divja zlasti na srednjem in severnem odseku MTWMn>|rTnTrm.»,,....«-■, .»u^i.iji «, južnega bojišča ter med Volhovom in Ladoškim
Zaključno poročilo o japonskih pomorskih zmagah
Potopljenih je bilo 93 vojnih ladij, med njimi 6 oklopnic, 4 letalonosilke
in 35 križark
Tokio, 15. febr. Poročilo japonskega glavnega stana povzema dosedanje japonske pomorske uspehe pri Salomonskih otokih in pri Novi Gvineji. Poročilo pravi: Doslej še neobljavljeni uspehi japonskih pomorskih nastopov v Salomonskih vodah kakor tudi v vodah Nove Gvineje Znašajo od 7-avgusta 1942 do 7. februarja letošnjega leta: potopljene vojne ladje: 4 podmornice, 3 torpedovke, 1 patrolna ladja. Težko poškodovane:- 3 rušilci, 4 podmornice in 1 patrolna ladja. Skupno 3 vojnih ladij potopljenih in prav toliko poškodovanih. Sovražnih letal je bilo sestreljenih 203, na tleh uničenih 32, skupno 237. Od nevojnih ladij je bilo 8 potopljenih, 2 pa težko poškodovani. Doslej neobjavljeno japonske izgube pa so: potopljeni 3
Schmidt obiskal Romunijo
Bukarešta, 15. februarja. AS. Minister Paul Sclimidt, vodja nemškega tiska, ki je bil te dni gost romunske vlade, je odpotoval iz Bukarešte v Berlin. Spremljali so ga nemški časnikarji. No posta ji ga je pozdravil romunski propagandni minister Marcu, nemški minister v Bukarešti, ter druge oblasti in osebnosti.
Japonsko postopanje z vojnimi ujetniki
Tokio, 15. febr. AS. V zvezi z japonskim postopanjem z vojnimi ujetniki poudarjajo v Tokiu, da je sam ameriški general Vaimvright poslal japonskim oblastem pismo, v katerem zatrjuje, da je to postopanje v vsakem oziru plemenito in da vojni ujetniki dolgujejo Japoncem hvaležnost. Življenje ujetnikov po koncentracijskih taboriščih poteka v redu, prehrana jim ne povzroča skrbi in ujetniki se lahko posvečajo intelektualnemu ter športnemu udejstvovanju.
Alarm v Švici
Bern, 15. februarja. AS. V večini švicarskih krajev je trajal ponoči med 21. uro in pol in 24. uro in 15 minut letalski alarm.
Berlin, 15. febr. AS. Uradna nemška poročevalska agencija javlja, da je v eoboio proli |kj'i-dnevu nastala eksplozija na kolodvoru Friedrieh-strassen in jo povzročila smrt dveh oseb.
rušilci, 3 podmornice in 1 patrolna ladja( poškodovana pa 1 križarka, 4 podmornice in 1 patrolna ladja. Na sovražne cilje se je vrglo 215 japonskih letal, poškodovanih pa je bilo 114 letal.
Skupno šlevilo že objavljenih potopljenih sovražnih ladij v bitkah pri Salomonskih otokih in Novi Gvineji pa znaša: potopljene vojne ladje: 6 oklepnic, 4 letalonosilke, 22 rušilcev, 13 podmornic, 3 petrolejske ladje, 1 polagalka min in 13 lorpedovk. Skupno 98 ladij. Težko poškodovane pa so bile naslednje sovražne ladje: 4 oklepnice, 6 letalonosilk, 6 križark, 18 rušilcev, 5 podmornic, 1 polagalka min, 1 petrolejska ladja in 3 neugotovljene ladje. Potopljenih je bilo še 53 sovražnih trgovskih ladij, poškodovanih pa 8.
Japonske izgube so: potopljene 6o bile: 1 oklepnica, 3 križarke, 10 rušilcev. 4 podmornice, 1 petrolejska ladja, torej skupno 19. Poškodovane so bile: 1 oklepnica, 1 letalonosilka, 2 križarki, 6 rušilcev, 5 podmornic, skupno 15. Potopljenih je bilo še 10 japonskih trgovskih ladij, poškodovanih pa 17.
jezerom, kakor tudi pred Petrogradom, kjer Sovjeti navzlic obupnim izgubam nadaljujejo svoje ofenzive s svežimi rezervami in vojnim gradivom, ki stalno priteka na bojišče z raznimi sredstvi. Mnenje leh vojaških krogov je, da je sovražnik v tem času, ki je leto« izredno ugoden zanj. napel vse svoje sile, da bi utrdil svoje ozemeljske pridobitve vsaj no glavnih središčih fronte, preden nc bo propadla njegova tako draga in obširna zimska kampanja. V luči te sovražnikove življenjske nujnosti dobijo dogodki na vzhodu poseben pomen, ki opravičuje tudi stališče tukajšnjih političnih krogov o taktiki nemškega vrhovnega poveljstva. ki namerava predvsem izčrpavati nasprotne sile. prezirajoč činitelj prostor, ki ima zlasti v tem letnem času zelo relativen pomen. V Berlinu se pripominja, da s tega stališča gledajo tudi na bolj ali manj avtentične izjave anglosaških vladnih ljudi, ki, dn bi opogumili sovjetskega trmoglavca pri njegovem hiranju, kateremu je izpostavljen in da bi gn ščuvali k vedno novim »junaštvom«, ne razmišljajoč preveč o obljubljenih ozemeljskih razširitvah, ker gre za evropske države, za katere Anglosasi dobro vedo, do ne morejo stremeti ne danes ne kdaj koli za nndoblast nad njimi. Današnji listi, zlasti »Viilkischer Beobachterc, to omenjajo ter podčrtujejo dejstvo, tla se Churchill in lloose-velt nc delata slučajno za paladinn sovjetskih teženj v Evropi pod pretvezo na jobsttrdnejših in najbolj otročjih političnih formul kakor »mednarodna varnost«, »čuvanje svetovnega
miru«, ali ustanovitve »svetovne vlade«, v kai-teri bi imela Sovjetska Zveza veliko besedo.
Berlin, 15. februarja. AS. Mednarodna poročevalska agencija poroča: V obširnih strateških premikih, ki jih izvajajo nemške in zavezniške čete na južnem odseku vzhodnega bojišča, «tn bili metodično izpraznjeni mesti Itostov in Vorošilov-grad, potem ko so bile uničene vse vojaško naprave. Dejstvo, da niso bili evakuirani le vsi ranjenci, marveč tudi vso orožje in vse vojno gradivo v popolnem redu. jo posledica brezprimor-nega napora nemških in romunskih zaščitnih čet. V večdnevnih silovitih bitkah so s čudovitim pogumom vztrajale proli po številu in orožju nad-močnim boliSeviškim silam, dokler ni vsak upniški vojak dospel na novo določeno mesto. Pripominja sc, da je tudi pri prejšnji sovjetski ofenzivi bil Hostov provizorično Izpraznjen.
Berlin. 15. februaja. AS. Preteklo noč so angleška letala napadla zahodno Nemčijo ter povzročila žrtve med civilnim prebivalstvom in podrla nekaj hiš. l'o dosedanjih poročilih je bilo zbitih 8 sovražnih letal.
Berlin, 15. februarja. AS. Včeraj so močne skupine nemškega letalstva napadle vojaško pristanišče Plvmoutr na južni angleški obali. Napad je trajal pol tire. Številne razdiralne in zažigalne bombe so zadele ladjedelnice in pristaniške naprave, kakor tudi mestno industrijsko področje Po prvem napadu so sq dvignili veliki oblaki dima ter pokazali, da so bili cilji dobro zadeti. Istočasno drugi nemški bombniki tolkli neko drugo mesto v južni Angliji, kjer so povzročili velike požare in razdejanja, vsa lelala, ki ;o se udeležila leh dveh poletov, so vrnila v svoja oporišča.
Berlin, 15. februarja	AS V poznih včerajšnjih
urah je manjše število	angleških letal na slepo
spuščalo nekaj bomb na	zahodno Nemčijo. Skoda ni bila znatna.
Boji na 1000 km dolgem bojišču
Obnovila se je silovita bitka med Orlom in Rostovom
Berlin, 15. februarja. Govorilo se je o popuščanju velike bitke na vzhodu. Te govorice so bile prezgodnje. Po kratkem odmoru je sovražnik, ki mu zaradi dotoka novih rezerv ni bilo treba reorganizirati svojih sil, še povečal 6voj pritisk proti Harkovu in Rostovu. V zvezi s tem je zanimivo vedeti, kakšne rezerve imajo Sovjeti in katera je nova črta, na kaleri se nameravajo dokončno utrditi nemške sile. Na prvo vprašanje odgovarja obnova bojev, ki jih vodijo Rusi z zelo velikimi silami, kakor da ne bi pretekli trije meseci od začetka ofenzive. Iz tega se da sklepati, da maršal Zukov razpolaga še s številnimi rezervami. (Nima smisla spraševati 6e, če ni to morda skrajni sovjetski napor z uporabo zadnjega razpoložljivega vojaka; zadošča, ako se omejimo na pripombo, da vsaj zaenkrat Sovjeti brez ozira na težke izgube in na oddaljenejša izhodišča ne trpe pomanjkanja ljudi in gradiva.)
Kakšen je odgovor na drugo vprašanje? V Berlinu o tem ne dajejo nobenih izjav, kajti postavitev nove dokončne zaporne črte je skrivnost vrhovnega poveljstva, zato pa je tudi vsako ugibanje brezpredmetno. Sedanje bojišče poteka od Kurska preko Belgoroda in teče nato vzhodno od Harkova (odkoder je sovražnik oddaljen še takih 10 km)
nato pa 6ep proti Slavjansku in Vorošilovgradu in preko Rostova proti Novorosijsku. Sovra ■ vdori proti vzhodu te črte doslej še niso it. uspeha razen južno od Slavjanska, kjer je sovražnik malenkostno napredoval. Nemški tisk, od koder so vzeti ti podalki, pripominja, da poteka velika bitka na Ironti Orel-Roslov, ki meri v zračni črti 700 km, na kopnem pa nad 1000 km. Tukaj posega v boje tako na sovjetski kakor na nemški 6trani velikansko šlevilo sil. V trimesečni bitki je sovražnik izgubil že 7000 tankov ler desetine in desetine tisočev ljudi, toda njegove rezerve še niso izčrpane. Nemške izgube niso tako hude. Z izjemo Stalingrada se je nemškemu poveljstvu vedno posrečilo izmakniti se obkolitvi in nemški premiki na nove črte 6e vrše v redu. Tudi če se je boljševikotn posrečilo zasesti večji del krajev ki so jih izgubili v poletni ofenzivi 1942, vendarle niso mogli doslej zadeti glavnine nemških sil ter zasesti nekaterih važnih ciljev.
Sovjetska ofenziva pri Ladoškem jezeru še ni končana in sovražnik je privedel nove sile na bojišče med Volgo in Petrogradom, kjer bi rad uničil nemški blok okoli obleganega Petrograda. Doslej sovražnik še ni dosegel nikakega uspeha. Na jugu teče nova nemška črta od Novoro6ijska proti polotoku Taman. (»Picolo«).
IM
Angleži in Amerikanci si niso edini glede Arabcev
Berlin, 15. februarja. AS. Iz nevtralnih virov poročajo, da nameravajo Angleži ustanoviti personalno unijo med Satidovo Arabijo ter Sirijo pod Saudovo dinastijo. Zvedelo 6e je tudi, da se Amerikanci upirajo ustanovitvi tako velikega bloka arabskih držav pod angleškim vodstvom. Ihn Saud je pri pogajanjih sporočil Angležem svojo staro željo po aneksiji emirata Kovey v Perzijskem zalivu. Tam pa so že Amerikanci, ki se upirajo aneksiji, ker bi jim iztrgala važno strateško oporišče.
Umor bivšega bolgarskega vojnega ministra generala Lukova
Sofija, 15. febr. AS. D umoru generala Lukova, do katerega je prišlo predsnočnjim, poročajo

Evropski jugovzhod v borbi proti boljševizmu
Anglija se je odpovedala svoji zgodovinski odgovornosti
Bukarešta, 15. februarja AS. Tisk romunske prestoinice komentira sovjetske vojne cilje in piše, da skuša Rusija zaenkrat še zakrinkati svoje resnične namene, to je stremljenje po neposredni oblasti nad evropskim jugovzhodom. Toda, kar je treba pri tem poudariti, piše list »Porunca«, je očividno izdajstvo Anglije nad Evropo, ki je, čeprav govori, da se bori za ideje svobode, človečnosti in spoštovanja zakonov in pravic narodov, prepustila boljševiški Rusiji 6 polnoveljavnim sporazumom ves tisli evropski jugovzhod, ki ne želi drugega, kakor, da bi bil osvobojen boljševiške grožnje. Temu angleškemu ravnanju 6e ni čuditi, kajti treba se je zavedati dejstva, da 6e je Anglija odpovedala V6aki zgodovinski odgovornosti. Narodi, ki jih zanimajo boljševiški načrti, pa si ne delajo nikakih utvar, ker vedo, kaj bi se' zgodilo, če bi njihovo orožje prenehalo imeti besedo na ruskem bojišču.
Sofija, 15. februarja. Poluradni »Dnep« je ob-
javil uvodnik z naslovom »Pripravljanje za boj«, v katerem piše: »Vojna proti Rnei j i zanima celo Evropo, toda za Bolgarijo je boljševiška nevarnost večja, kakor za kalero koli drugo evropsko državo.« Angleži in Amerikanci 60 Sovjetom že obljubili veliko plačilo v ozemlju, med katero 6pada tudi bolgarska črnomonska obala, to je 6koro če-Irtina Bolgarije. Bilo bi neumno verjeti, da boljševiki ne bi več odšH iz Bolgarije, če bi enkrat zasedli del njenega ozemlja. Znane 60 tudi anglc-ško-ameriške obljube takozvani jugoslovanski in grški vladi v škodo Bolgarije. Churchill in Eden sta večkrat izjavila, da ne bodo odtrgane od Bolgarije le Macedonija, Tracija in kraji ob Moravi, marveč še nekateri drugi kraji. »Lahko je torej uganiti«^ — prijx>minja »Dties« — »kaj bi se z nami zgodilo, če bi zmagali Angleži in boljševiki.« Li6t zaključuje: »Biti moramo torej močni in pripravljeni na boj za obrambo naše države. Če bo potrebno, moramo biti tudi pripravljeni dali 6Voj krvni delež.«
naslednje podrobnosti: General se jo vračal domov v spremstvu hčerke, tedaj pa se mu je približal morilec in čisto od bliz.u oddal nanj štiri strele. Ko se je prepričal, da je njegova žrtev mrtva, mu je uspelo izmuzniti so. Pri prizoru jo bila navz.oča samo generalova hčerka, ki zatrjuje, da je morilec nosil avtomobilske naočnike. Brž ko jo prišla policija na mesto, je zaprla vso mestno četrt. Nato sla prišla tja notranji in vojni minister. Aretirali so veliko ljudi. General Lukov jo bil voditelj legionarskeca združenja. Bil ie star 5<5 let in jo bil politična osebnost prve vrste. Njegova vojaška pot je bila zelo sijajna in v letili 1933—1938 je bil vojni minister.
Sovjeti zopet odsotni
Bern, 15. febr. AS. Vedno dvoumni odnošaji med sovjetsko in anglosaško diplomacijo ter med obojestranskimi propagandnimi organi ?o razvidni tudi iz odsotnosti Rusije na takozva-. nem »mesecu združenih narodov«, ki bo pričet te dni v Washingtonu in kjer bo vrsta propagandnih predavanj za zaveznike. Sam podtajnik« zunanjega ministrstva Sumner AVelles je pri otvoritvi priprav izrazil obžalovanje vseh zavezniških držav, ker se sovjetska Rusija ni hotela udeležiti teh prirctjifcev.
Iranski predsednik odstopil
Ank ara, 15. februarja. AS. Iz Teherana poročajo, da je zaradi nezaupnice v parlamenlu moral odstopili iranski ministrski predsednik. Ministrski predsednik je bil od avgusta lanskega leta in jo bil poslužno orodje v rokah angleškega poslanika ter je podpiral njegovo načrte za izkoriščanjo Irana. To ga je oJbvražilo ne samo v parlamentu, marveč tudi pri ljudstvu. Zaradi izredno slabega gospodarskega položaja je novembra zahteval začasna opolnomočjn. Ker pa ni prišlo do izboljšanja, je moral zdaj odstopiti.
Angleške civilne izgube
Lizbona, 15. februarja. AS. Uradno poročajo, da so v januarju znašale angleške civilne izgube pri letalskih napadih 328 mrtvih ali pogrešanih in 507 ranjenih, ki so zdravijo po boLnišnicah.
Ameriški kongres proti Rooseveltovi politiki
Novi predsednik republikanske stranke Združenih ameriških držav, llarrisou K. Spanglor, je na strankinem zborovanju v St. Louisu razglasil svoj program s temi besedami: >Moja poglavitna naloga je ta, da si pripravim dovolj bojevnikov, da bom enkrat za vselej lahko obračunal z New Dealoml« Tako se jo novi načelnik republikanske stranke v USG razglasil kot sovražnik Roosevelta in njegovega poslovanja.
S Spanglerjem je republikanska stranka prešla v roko zagrizenih sovražnikov Roosevellove diktature zlasti še zdaj, ko je nasilno nagnal Američane v svetovno vojno. V lo stranko pa spadajo najštevilnejši sloji delavcev in kmetov, Ne\v Deal je za zmeraj izgubil njihove simpatije. Zato so žo pisali listi: »Ne\v Deal je kakor človek, ki umira. Nima nobenega zdravnika, ki bi ga še mogel spraviti na noge.c Takle nasproten veter že dalj časa vleče zoper kongres, že od 3. novembra 1942 dalje, že odtlej, ko je bila oznanjena silna izguba pri Pearl llarbourju. Odtlej Roosevelt nima miru in čim več je nasprotnikov v njegovih vrstah, ki mu bolj in bolj mečejo polena pod noge
Roosevelt se v novem kongresu more opirati edinole na demokrate. Vse druge stranke, na delu jim je republikanska, pa se nočejo dati več voditi po Rooseveltovih diktaturah.
Tudi Willkie, ki se ni bil udeležil zborovanja v St. Louisu, se v poslednjem času bolj in bolj oddaljuje od Roosevelta. Njegovo razmerje do Roosevelta glede na vojno in zunanjo politiko je zmeraj bolj napeto. Noče se ukloniti raznim smernicam in ukazom, ki z njimi Roosevelt tako po tri-noško razpolaga z Združenimi ameriškimi državami.
Toda Roosevelt nima v kongresu samo republikanskih nasprotnikov. Tudi zastopniki in po-
I oblaščenci njegovo lastne stranke so nezadovoljni z njegovo politiko. Bolj in bolj glasne so kritike iz vrst vseli kongresnih poslancev. Opozicija vedno bolj narašča in Be zgraža, kako so v Beli hiši po mili volji razpolaga s svobodo ljudstva. V krajih kongresa se zato vedno bolj vidijo razna vprašanja. Kakor piše »Baltimore Post< hoče opozicija prisilili Roosevelta in upravne urade, da naj v svojem delovanju sledijo določbam zakona.
V kongresu so štiri skupine: demokrati, demokrati neudealisti, republikanci in republikanci, ki so na straui Now Deala. Poslednja skupina je najmanjša, a je čosto dala številne glasove za uveljavljanje zakonov New Deala. Dve najvažnejši skupini sta republikanci in konzervativni demokrati, ki so večidel iz južnih pokrajin.
Dvo nasprotujoči si struji.
Na področju zagovornikov New Deala je po-
jačenjo konzervativnih teženj izzvalo glasen hrup. Njujorški listi pripominjajo: »Bolj iu bolj se zgo-ščajo vrste, ki so proti predsedniku. Imeli so pri zadnjih volitvah velike zaslužke in če bo do leta 1944 pihala ista sapa, jih bodo imeli še več. Dve struji si stojita druga napram drugi.c Na eni strani se zbirajo okrog republikancev konservativni elementi, ki so v enem letu vojne lahko ugotovili popolno pomanjkanje Rooseveltovega New Deala, organizacijsko nesposobnost države, inflacijo, zaostanek v trgovini in vojaške neuspehe. Na drugi strani so sodelavci New Deala, ki brezpogojno odobravajo Roosoveltovo diktaturo v njegovi notranji in zunanji politiki. Opazovalci severnoameriškega položaja imajo torej prav, ko obljubljajo z.a bodočnost vedno večja nesoglasja v razmerju med kongresom in vlado.
(Ultime Notizie.)
Goldonijeva »Mirandoiina« v ljubljanski Urami
(Premiera 11. februarja 1943.)
Predstava Mirandoline je slika gledališča, kakršno je bilo pred dve sto leti. Zato ne smemo presojati teh predstav s sodobnim okusom in jih gledati z današnjimi očmi, ampak v duhu časa, ko so nastajale in živele. Za 18. stoletje pomeni Gol-doni velikega dramatika, ki je prinesel v gledališko umetnost nove smeri in je postavil italijansko dramatiko na nove osnove.
Že od 16. stoletja so bile v modi commedie dell arte, tako imenovane po poklicnih artistih, ki
so jih pisali in po snovi, ki se je razvijala po določenem načrtu. V teh komedijah je bil velik poudarek na mimiki. Nastopale so tudi maske, ki so stalno predstavljale določene lastnosti Pantalone je n. pr. stalno predstavljal starega, dobrega trgovca, Arlecchino pa naivnega služabnika, ki jc prišel s kmetov. Pa tudi ostalih oseb se je držala kon-vencionnlnost. Zaplet teh komedij je bil kompliciran. poln prepirov, bahavosti in burk vseh vrst, zaključek pa je bil zmeraj ženitev.
Goldoni je hotel commedio dell'arte nadomestiti s commedia di carattere, z igro, vzeto iz resničnega življenja, kakršno so pisal: antični pisatelj in Moližre. Z ognjem se je posvetil temu delu. S pomočjo igralske družine Medebach, ki je bila pisatelju zelo vdana, je izvedel prve reforme komedije. Očaral je občinstvo v gledališču S. Angelo v Benetkah, kjer je bila tudi Mirandolina prvič uprizorjena. Od tod pa je odšel Goldoni v 'gledališče San Luca, kjer je svoje reforme tudi dokončal. Vendar se ni nikoli otresel vplivov commedie dell'arte. Ohranil je služabnike in maske celo v svojih najboljših komedijah. Prav tako jih končuje z ženitvijo in z moralnim naukom.
V mladosti je poizkušal pisati junaške tragedije in burke, vendar tu ni obstal, ampak je postal mojster v komediji. Napisal jih je preko sto in v vseh, tudi v povprečnih, ki jih je v naglici vrgel na papir, ne manjka živahnosti prizorov. To so slike o življenju. V njih je toliko psihološke resničnosti, barvitosti in razgibanosti, kolikor je potrebno, da je slika živa. V njih diha življenje 18. stoletja, posebej še življenje v Benetkah. Goldini slika to življenje le od zunanje strank Tudi kadar slika probleme med staro in novo generacijo ru-steghi), ne vidi težav, ampak le smešnost položaja. Zato je tudi glavna poteza njegove dramatike mir in vedrina.
Med najboljše Goldonijeve komedije spada »La locandiera«, pri nas znana pod imenom »Pri lepi krčmarici«, ali pa »Mirandolina«. To je večno ponavljajoča se zgodba o lepoti, ki premaga vsak ponos. Snov je čisto enostavna, neproblematična in lahko umljiva. Mirandolina giblje in poganja dejanje. Okrog nje se sukajo moški, ji dvorijo in ji nosijo darila, toda ona se ne zmeni ze te grofe in markize, mika jo vitez, ki ne mara žensk, ki ga še nikdar ni uklenilo dekle. Mirandolina se ga loti in ga kmalu ovije okoli prsta. In ko je dosegla svoj namen, stoji vitez — sovražnik žensk osramočen, ona pa se poroči z zvestim služabnikom Fabricijem. Nikdar se ne prenagli, opominja Goldini v komediji. Kaj bi govoril prezgodaj in bil tako visok in ponosen. Srečaš preprosto dekle, ki te
očara in snesti moraš besedo. Mirandolina ni plem-kinja, ampak samo gostilničarka. Ni to pokvarjena ženska," pač po navita, vesela in zabavna. Vse ii pride prav, da doseže svoj namen. Zdaj je prijazna, zdaj nedostopna, zdaj jo spet prime omed-levica. Ton, ki se ga poslužuje vitez, je v čudovitem ravnovesju med smešnostjo in dramatičnostjo, med šaljivostjo in strastjo. Samo na višku prevlada zadnje, nato se spet komedija veselo razvija do konca. Dramatski razplet bi pokvaril ljubkost komedije, ki je v bistvu šaljiva, čeprav ji ne manjka psihološke trdnosti. Okrog zadržane, ko-ketne glavne osebe se razpleta prijetna, bežna zgodba z lahkotnostjo, ki je tipična za 18. stoletje, v katerem je bila žena bolj kot kdaj koli gospa in gospodarica.
Dejanje je sestavljeno iz malenkostnih dogodkov, ki se le malo izpreminjajo iz prizora v prizor. Komedija je polna veselosti brez navdušenja in dobrote, brez junaštva, brez napak in brez velikih krivd. Pred seboj imamo družbo, ki malo trpi in malo misli, živi lahkotno, klepeta, opravlja in raztresa svojo radovednost. Glavno vlogo ima ženska, ki je muhasta in prebrisana. Tudi moški imajo na sebi nekaj ženskega: so polni čenč, ljubosumja, opravljivosti in nežnosti. V Goldonije-vih komedijah sploh manjka moža kot ga najdemo pozneje v Alfieriju.
Režiser g. Jože Kovič je dal komediji lepo podobo in je oživel teater, kakršen je utegnil biti nekoč. Dejanje je postavil v zgodovinsko, stilno razgibano sceno, ki jo je uredil g. inž. arch. Franz. Odločil se je »za stilizirano, improviziramo odrsko podobo in za improvizirane spremembe na odru, ki jih po možnosti semi igralci opravijo« (režiser).
Gotovo je bila taka podoba najboljša in zategadelj zanimiva Res, da nas predstava danes ne more več ogreti, ker se komedije drži dosti značilnosti stoletja, v katerem je nastala, vendar je prav, da se je pridružila vzporedu novejših italijanskih iger v Drami tudi klasična italijanska baročna tcatralika. Režija je vtisnila predstavi verno podobo starosti, vendar ni samo potegnjena iz arhiva, ampak kolikor mogoče približana sodobnim zahtevam. Predstavljanje in druge Goldonijeve posebnosti so bile režijsko zelo spretno in naravno izvedene. Morda bi bil le ritem komedije na nekaterih mestih hitrejši.
Naslovno vlogo je Igrala ga M. Danilova, čeprav teatralično, v duhu celotne predstave, vendar nikjer vsiljivo in nenaravno. Uspeh predstave je odvisen od njene igre in treba je poudariti, da je svojo nalogo rešila po svoji najboljši moči. Morda je v tej Mirandolini tu pa tam prišla predeč do izraza preračunljiva, sodobna ženska in se je nekoliko odmaknila Goldonijevi naivni in koketni mladenki. Zagrizenega sovražnika žensk, viteza Ri-pafratto, ki v boju z lepo krčmarico vendarle podleže in naravnost obnori od ljubezni, je naravno karikiral g. Jan. Podobo markiza Forlipopolija, starega obubožanega plemiča in zaljubljenca je zelo posrečeno zadel g, Gregorin, mladega razsipnega grofa Albaflorita pa je igral g. Verdonik, prav tako z razumevanjem in z uspehom. Ge Gabrijel-
Nekaj kriminalne statistike
Ljubljana, 15. februarja.
Višje državno tožilstvo v Ljubljani je zbralo kratke podatke o poslovanju dveh državnih tožilstev, ki spadata sedaj v Ljubljanski pokrajini pod njegovo kompetenco. Državno tožilstvo v Ljubljani obsega ozemlje ljubljanskega okrožnega sodišča, pod katero spadajo okrajna sodišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Logatcu, Cerknici in Ložu. Državno tožilstvo v Novem mestu pa obsega ozemlje novomeškega okrožnega sodišča, pod katerega območje spadajo sedaj razen okrajnih sodišč v Radečah ip Krškem okrajna sodišča v Novem mestu, Kostanjevici, Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Mokronogu, Višnji gori Žužemberku, Vel. Laščah, Ribnici in v Kočevju.	»
Na področju obeh okrožnih sodišč oziroma državnih tožilstev se jo število kaznivih dejanj zelo zmanjšalo napram zadnjim letom. Bilo je lani obravnavanih 2532 kazenskih zadev, od koterih je odpadlo na Novo mesto 620. Na predlog državnih tožilstev je bilo lani odrejenih 176 kazenskih preiskav, v Novem mestu 17. Preiskovalni zapor je bil izrečen proti 277 osumljencem. Zaradi pomanjkanja dokazov in iz drugih razlogov kazensko pravdnega postopka in brez obtožnice je bilo 'končanih in ustavljenih 1973 kazenskih preiskav, v Novem mestu 478. Dvignjenih je bilo pri obeh državnih tožilstvih 390 obtožnic, v Novem mestu 75. Do glavne ustne razprave je prišlo v 332 primerih, v Novem mestu do 103. Sodb ie bilo s kaznijo izrečenih 237, v Novem mestu 37, oprostitev pa 33, v Novem mestu 4. To so splošni podatki za leto 1942.
Leta 1041 pa je bilo pri ljubljanskem in novomeškem državnem tožilstvu zaznamovanih 5G19 kazenskih zadev, v Novem mestu 1326. Obtožnic je bilo to leto pri obeh oblastvih dvignjenih f>373. Bilo je 919 glavnih razprav, izrečenih 683 sodb in 183 oprostitev. Leta 1940 je bilo pri obeh tožilstvih zaznamovanih 5311 kazenskih zadev, dvignjenih 4G64 obtožnic, razprav je bilo 1211, izrečenih 914 sodb in 138 oprostitev. Da je bilo prejšnja leta večje število obtožnic in tudi večje število obsodb, je bistveni vzrok v dejstvu, da so spadale pod okrožna sodišča tudi razne verižniške in navijalske zadeve, posebno prestopki po členu 7 uredbe o maksimalnih cenah, ko so bili ovadeni in sojeni mnogi prodajalci zaradi prekoračenja maksimalnih cen. Te zadeve pa so bile lani jeseni podrejene sodnosti vojaškega vojnega sodišča v Ljubljani.
Določitev bahiških nagrad
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. V Ljubljanski pokrajini se bnbiške nagrade za babiško pomoč oskrbovunkain skupin po členu 2. te naredbe določajo takole:
Pomoč pri porodu (največ 24 ur), vštevši
6	obiskov med nosečnostjo in 8 med otroško posteljo, vključeno tudi vso pomoč zdravniku v izrednih primerih: I. skupina 500 lir, II. skupina 500 lir, III. skupina 150 lir.
Izredni obiski poleg gornjih, vsak: I. skupina 15 lir, II. skupina 10 lir, III. skupina 5 lir.
Nočni poziv in bedenje od 21. do 7. ure, izvzemši gornjih 24 ur: 1. skup. 40 lir, II. skup. 25 lir, III. skup. 15 lir.
Priprava, liabiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki ali odpravni operaciji: I. skup. 150 lir, 11. skup. 100 lir, III. skup. 75 lir.
Zdravljenje vagine in izpiranje vagine ([>o zdravnikovem predpisu: I. skup. 10 lir, 11. skup.
7	lir, III. skupina 5 lir.
Za oskrbovankc v kmečkih občinah se znižujejo nagrade za 30%, izvzemši I. skupino.
Oskrbovanknm vseh treh skupin s 7 ali več otroki se prav tako znižajo nagrade za 30%.
Če gre za pomoč pri nalezljivo bolnih otroč-nicali, zaradi česar bi bilo babici za določeno dobo prepovedano oskrbovati druge stranke, se nagrada zviša za 35%.
Člen 2. Tri skupine, ki jih omenja prednji člen, obsegajo te družbene razrede:
I.	skupina: državni uradniki do pete italijanske stopnje, svobodni poklici vobče, trgovci, industrijci, posestniki;
II.	skupina: državni uradniki od šeste do desete italijanske stopnje, učitelji, mali posestniki, mali trgovci, obrtniki, zasebni uradniki;
III.	skupina: nižji uradniki, delavci, sluge, tramvajci, mezdniki vobče.
Člen 3. Tarifa po členu 1. je obvezna za vse babice.
čičeva in Juvanova sta prijetno predstavljali gledališki igralki in sta k uspehu predstave mnogo doprinesli. G. Gorinšek je igral natakarja Fabricija, gg, Benedičič in Podgoršek pa slugi.
V besedilu je nekaj nemogočih jezikovnih napak. Ne vem, ali je krivda na prevajalcu (dr. V. fcnaflič), ali na dramaturgu, ki morda trenutno ne opravlja svojega poklica, ali pa na režiserju, če je zdaj to tudi njegov posel. Na vsak način jezikovne strani gledališče ne sme zanemarjati.	P.
Izročitev premoženja razpuščenih športnih društev
Zaupnik CONI-ja objavlja:
Glede na naredijo Visokega komisarja št. 31, objavljeno v Uradnem listu št. 15 z dne 21. 11. 1942-XX in na naredbo št. 23 (objavljeno v Uradnem listu št. 36 z dne 6. V. 1942-XX), se objuvlju naslednje:
Glede nu odloke o razpustu športnih društev »Grafike«, »Jadrana«, >Slavijec in »Svobode«, ki jih je izdul Visoki komisariat, se pozivujo vsi, ki imajo iz kakršnega koH razloga premično ali nepremično premoženje, športne napruve, opremo, vrednosti kakršnega značaja, upravne* knjige, arhivo in _ karkoli drugega iz lastništvu omenjenih društev, da morajo v 8 dnevih od te objave vse to prijaviti zaupniku CONI-ja (Bleivveisova 1 a).
Kršitelji te odredbe bodo prijavljeni pristojnim oblastem zaradi zakonskih ukrepov proti .njim.
Razveljavitev prejšnjih določi) glede natakarskega osebja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se uredijo delovni pogoji osebja, zaposlenega v gostinskih podjetjih, in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj, odreja:
1.	Določbe odredbe bivšega bana dravske banovine z dne 14. decembra 1940, objavljene v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine št. 729-102 iz L 1940., o minimalnih mezdah osebja v gostinskih podjetjih 6o razveljavljene glede ni-takarskega osebja z dnem, ko je stopila v veljavo kolektivna delovna pogodba, sklenjena za to kategorijo dne 22. decembra 1942-XXI.
2.	Za druge kategorije v gostinskih podjetjih zaposlovanega osebja, za katere še ni kolektivne delovne pogodbe, ostanejo v veljavi določbe odredbe iz prednjega člena, dokler 6e zanje ne sklene pogodba.
3.	Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino.
Novosti Vseučiliške knjižnice
Aceiirtl T.: Aliae edltloiies sacc. XV p!eraque nondum
deserlptae. Fiorentino 1936. (II 68194) Barlo J.: ltnnarniei i Ijekarnici iz fTiinjevaSkoff roda.
7,aBreb 1907. (11 66016)	.. _
llerleso A.: 011 insetti. Milano 1909-25. (11 68212) lllondl B.: La eategoria romana delle «servltutes». Mi-luno 193«. (II 64.4S9-II/60)	„ „„,
notturt St.: Antnnello da Messlna. Mesnina 1939. (67.170) Canicranl-Tcoitorova M.: 11 teatro bulgaro. Roma 1942. (11 68210—10)
Cartlnl I,:. Kecontt scavl de]l'Istltuto italiano dl paleontologa. Flrenze 1939. (II 68.0901 Caatelllno N.: Lillgi llevoto, Napoli 1936. (II 66146) Cavazziitl A.: Sulla sieroterapia autidifterica. Modena
1934. (II 66050) Cerulll V.: II cnlendnrlo. Pavla 1931. (II 67.288) Corp«h nummorum italicorum. Mllnno 1910. (III 68.327) Damliinl E.: 1'oeniu o prosa in llulanrin duraute la
servitii nazionate. Borna 1941. (II 68210—81 Dnmlnnl E.: Norinc ndotlate nor 1'unlfleazlone hlbllo-
Braflea del nomi d"aulori. Roma 1940. (II 681.97) DeloKii U.: La pittura italianu del seieonto. Firenze
19.11. (II 67.283) n-Orlando L.: Lis searpis dal re. Peline 1924. (67.251) Efemrrldi nstronomiche ud uso del naviganti. Genova 1016. (67.242)
Faiifnnl A.: Indnglni sulla »Rivoluzlono del prezzl».
Milano 1940. (II 64.489-111/21) Gamlia C.: O. Bellini. Milano 1939. (67.117) (lamhlirllanl-Zocroll A.: I/urenia. Torino 1939. (II 66994) Ulanelll O.: Roma nelTetii delle guerre punlche. Bologna 1938. (II 67.258—2)
TEU
KINO UNION
32-21
Najnovejši fl'm najznamenitejšega nemškega filmskega Igralca Helnrlcha Georgea
»Ura sreče«
z Marijo Tasnady, Karto Ruat ln Pavlom Rlchterjem.
PREDSTAVE!: ob delavnikih ob 18 tn 18.16: ob nedeljah ln praznikih ob 10 80. 14.30. 16.30 in ob 18.80
TEU
lil NO MATICA
22-41
DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14.80 »Ciganska ljubezen«
ob 16.30 in 18.30 »AnuSka« — Ob nedeljah In praznikih ob 10 30 »Ciganska ljubezen«, ob 14.30, 16.30 tn 18.30 »AnuSka«
IPin")ieclra odlični Igralci: VB^aaisna Madelalne Sologne, Jean Oallant linhnTAn Dramatična vsebina, petje ples. l|U9CZSn Ciganski orkester ln zbori I
Amn&lf* nepozabna Dunja — Hllde Krahl HnU&iid! v glavni vlogi I Film pestrosti in dekorja! Dunajski valčki, stare pesmi tn plesi 1 — Drama lepega, plemenitega dekleta.
rRb- KINO SLOGA "-80
Odlična komedija v tilmu
»Enkrat na teden«
Vera Carmi, Roberto Vlila, Carlo Campanlni PREDSTAVE ob delavnikih od 14.30 dalje; ob nedewah ob 10.80, 14.30. 16.30 ln 18.30. Konec ob 20.16.

Iz vzzvfom imine mmMm vtviis mim
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
Ko se je zdelo, da je zagotovljeno prijateljstvo in prospeh Kolumbije z njenimi bančnimi zvezami, jo pričela s svojim delom sestrska družba Standard Oil of Ney Jersey - Tropical Oil in odkrivala De Maresove koncesije. To so petrolejska polja, lu leze sredi med Magdalenami in vznožjem vzhodnih Kordiljerov. Zgradila je 600 kilometrov dolg petrolejski vod do Mamonala pri Cartageni, investirala 52 milijonov dolarjev, preden je pritekla prva kaplja petroleja v njene tanke in je do leta 1930 izdala še nadaljnih 42 milijonov za razvoj njenih'petrolejskih polj. Danes pa za to prevaža na ladjah letnih 180 milijonov sodov petroleja.
Še bolj bogata kot Maresova koncesija, je Barco-koncesija, neposredno na kolumbijski meji in nadaljevanje petrolejskih polj Co-lon družbo Royal Dutch v Venezueli. Ta koncesija, ki nosi ime po generalu Virgiliju Barco leži tesno pod zemljo; bogati bencinski vrelci vro iz zemlje. Barco, po rodu Kolumbijanec, ki je obogatel z. vžigalicami, sladkorjem in živinorejo, je slučajno našel petrolejske izvire in jih črpal le tako mimogrede za vsakdanjo uporabo in za krajevne potrebe: izkopal je ribnik, v katerega je tekel petrolej. Iz Amerike je dobil prav majhno rafinerijo, ki je prečistila dnevno 8 sodov svetilnega petroleja.
Ta Barcova koncesija bi bila zdaj dobro orožje proli Deterdingu; od teh bi lahko napravili Colon-polja revna. Toda, tu sta bili dve oviri. Prva ovira so bili Motiloni, pritlikavi Indijanci, ki so prizadevali skrbi tudi venezuelskim petrolejskim gospodom. Ti goli, debelotrebušasti in krivonogi divjaki so pri svojem delu nevidni, človek jih more le zavohati: svojo kožo maže jo z močno dišečo ali-gatorjevo mastjo. Toda, kadar jih človek zavoha, je največkrat žo prepozno, kajti Motiloni so odlični lokoslrclci in hudi sovražniki vseh belokožeov,
Tej nerodnosti se je pridružila še druga: general Barco je imel neljube spomine na Newyork. Ko je potoval v Ameriko, da bi se! pogajal s Standard zaradi svojih koncesij, ga zaradi nekega nesporazuma niso sprejeli. General ni govoril v angleščini in uslužbenci družbe Standard, ki niso razumeli španščine, so bili do njega ne-zaupni in končno so ga celo ven vrgli. Tega general Barco ni nikoli odpustil družbi Standard. Nikdar več se ni pogajal z njenimi agenti. Barcovo koncesijo je dobil Doheny, leta 1926 pa jo je dobila Gulf Oil Corporation Andrewa Williama Mellona. Toda preden jo je mogel izkoriščati ta milijarder — bil je poleg tega lastnik Alu-minivm Co. of. America in velikih bank, bakrenih, jeklenih in premogovnih podjetij — je angleško-ameriški boj za moč potegnil za seboj že zopet Kolumbijo. Medtem pa je prišel Deterding.
Deterding, sveže pečeni veliki delničar Anglo-Persian Oil, je pričel boj v Kolumbiji s tem, da je stavil iste pogoje kakor 14 let prej Pearson. Leta 1927 je prišel v Bogoto upokojeni angleški polkovnik, gospod Henry Irving Fredrick Yates. Stanoval je v prostorih angleškega poslaništva, imel je diplomatski potni list, veljal pa je kot. zastopnik Anglo-Persian. Yates je zahteval 50 letno koncesijo državnega ozemlja v severozahodni Kolumbiji, na meji Paname in je dobil koncesijo Uraba. Po dogovoru med Montalvo in Yatesom je prevzela vlada Kolumbije izkoriščanje petrolejskih zalog od države in jih v ta namen izročila izključno oskrbniku s popolno geološko izkušnjo. Oskrbnik in izkoriščevalec teh rezerviranih področij je bil Yates. O načinu njegovega dela je bila sestavljena posebna pogodba z brezštevilnimi klavzulami in paragrafi in med vsem tom je bil zapisan nekako na skrivaj tale stavek: Gospod Yates je dobil pravico, da gradi družbe za gradnjo železnic ali drugih prometnih sredstev.
AH je mogoče mišljen pod temi »prometnimi sredstvi« tudi prekop?
Amerikanci so se spomnili na leto 1921 in na vojno med Costa-rico in Panamo in v resnici je Yatcsova koncesija vključevala čisto slučajno reko Atrato, ki so izliva v Darijski zaliv ne daleč od Co-lonske ožine in ki izvira nedaleč od Pacifika. Ker je reka v glavnem
plovna, bi Atrato nikakor ne predstavljal slabega začetka konkurenčnega podjetja Panamskega kanala. Konkurenca v petroleju in strateška nevarnost, to oboje je bilo Washingtonu le preveč. Wa-shlngton se je obrnil na Foreign Office v London in senator Borah je predložil vojnemu ministru resolucijo, ki naj »obvešča senat o vseh dejstvih in okolnostih, ki se nanašajo na koncesije, ki si jih je zagotovila angleška vlada v republikah Panama in Kolumbije.. .<
Niso pa bili nezaupni samo Amerikanci. Proti Yatesovim koncesijam so pričeli kampanjo Kolumbijci sami, med njimi nekdanji delovni minister dr. Laurfcnzo Gomez in poslanec Urife Afanador. Predobro so jim bile še v spominu one sloveče besede predsednika Roosevelta: »Prevzel sem kanal in medtem ko je kongres debatiral in je govoričenje šlo dalje in dalje, je rastel tudi kanal.. .< Kar je Roosevelt storil v Panami, to bi lahko Angleži ponovili v Urabi. Ali ni bila Anglo-Persian last angleške admiralitete?
V Združenih državah je ščuvala Standard Oil. Spomnila se je na lo, da so prenesli mornariška petrolejska polja Naval Reserve No 2 pri Elks Hills na Honolulu Oil. Co. Ko jih je ta izkoriščala nekaj časa, jih je dobila Standard Oil. Deterding je ta petrolej prodajal Japoncem, ali Deterding je petrolej ameriške mornarice prodal japonski mornarici, da je bil ta vedno hud sovražnik itd. Washingtou je vedno bolj sunkovito interveniral v Londonu.
Tudi Gomez ni miroval in angleški poslanik je storil nekaj najbolj nespametnega, kar je sploh mogel v tem trenutku. Združil je vprašanje Yatesovih koncesij z nekim pravkar nastalim spornim vprašanjem. Nastala je afera, ki je Yatesa odpravila za vselej.
Amerikanci so na vse to gledali seveda z velikim zadovoljstvom. Tedaj so bili že dovolj osovraženi v Južni Ameriki in so bili zelo veseli, da so kolumbijski nacionalisti odvračali njihovega konkurenta in sc ni bilo treba vmešavati njim samim Dr Onmez na so je obrnil zdaj tudi proti Amerikancem. Vsi so mu bili kakor ta Yates in na-cionalizirati so morali vse koncesije. Desetletja je ostala Barcova koncesija neizkoriščana. Proglasili so jo za neveljavno. Kot prva žrtev Amerikancev ie Dadla družba Andrew Mellons Gulf Oil.
Zanimiv obisk v dvoranah Auerspergove palače
V mestnem muzeju Je 14 dvoran starinskega pohištva različnih dob in slogov — Kakšen je bil okus naših prednikov ?
Ljubljana, 15. febr.
Premišljevanje, kako so živeli naši predniki f časih, ko je bila Ljubljana še malo, patriarhalno mesto, ko so bili še brez neštetih dobrot tehnike, s katerimi nas je tako razkošno obdarovala doba zadnjih desetletij, je nad vse zanimivo. Kdor je pri proučevanju starega načina življenja navezan samo na knjige, si bo težko ustvaril nazorno sliko o okusu naših prednikov in o življenjskih okoliščinah, v katerih se izraža pretekla doba.
f Martinu Humeku za slovo
Nimam ne dolžnosti in ne poučenosti, da bi napisal, kaj je delal in dosegel kot 6adjar, spočetka zasebno, kasneje kot strokovni nadzornik za podvig sadjarstva v domovini. Rad pa bi mu zaklical ob grobu prisrčni zbogom kot Človeku, neutrudnemu delavcu, polnemu ljubezni do vseh in do vsakega, ki mu je mogel storiti prijazno uslugo, in kot možu resnične žive vere brez narejenega skazovanja.
Martina Humeka je rodila Raka. Tam so doma garači, ki se zagrizejo v težko zemljo, ki jim plug in kopača pojeta svojo pesem o trdem delu in iztiskata iz zemlje zrno in vino. Delo mu je bilo vcepljeno v kri. Vsako delo. Ko je bil učitelj, ga je dobilo vzhajajoče sonce že na vrtu, kjer je rigolal, sadil in sejal. Oblič in dleto pri skobeljniku sta mu bila pokorna kakor izučenentu mizarju. Čebelariti je začel s par kranjiči, a se hitro oprijel napredne čebeloreje in bil naglo pravi čebelarski strokovnjak. V prvi mladosti je segel po sadjarski knjigi in po njej vzljubil sadjarsko 6troko, ki se ji je vsega posvetil. Na tisoče kilometrov je prevozil s kolesom po vsej domovini, predaval 6to in stokrat, učil, navduševal, po vrtovih stvarno kazal, kako naj naš človek dvigne zanemarjeno, a za zdravje tako koristno in za gospodarstvo tako dobičkanosno sadjarstvo. Njegov goreči trud je imel velikanske uspehe. Ljudstvo ga je hitro spoznalo in vzljubilo. Prihajala 60 pisma za navodila, obisk za obiskom na dom, a vsak s prošnjo za pouk in nasvet. In v vsakem je videl samo sočloveka, ki išče njegove pomoči. Nikomur je ni odrekel. Uradni človek kaj lahko omaga v skušnjavi in postane samo uradnik, in še kot tak kajkrat siten in razburljiv. Humek je odlično uradoval, a ni bil nikdar uradnik — ostal je človek, poln krščanske ljubezni, postrež-ljiv, na voljo vsako uro v uradu, doma in na strokovnih potih.
Ob vsej tej zavzetnosti in zaposlenosti z gospodarskim delom ni nikoli pozabil na erce in dušo. Sedel je za orgle, kadar je bilo treba, študiral je neprestano, 6e zanimal za vso našo književnost, ljubil čistoto slovenskega jezika. Kako je opilil strokovni jezik za vrtnarstvo in sadjarstvo, ko je bil nadzornik in ko je sam pisal članke! Kako ga je bolelo, ko je bral po časopisih, da pismarji niti ne ločijo pečke od koščice itd. Imel je tanek posluh za govor in izraz naroda. Tam je pulil korenine resnične sloVfenščine.
Kot človek je bil tudi neskončno skromen. Vem, kako je kot fant opravljal na vrtu težko delo cd ranega jutra do temfe, a njegova hrana je bifa kruh, krompir in solata. Zapravil ni nič, edini nepotrebni trošek je bil za tobak. Ko se mu je pa sin zavezal s samostanskimi obljubami, je odložil pipo kot žrtev na sinovo žrtev. Ta silna skromnost in varčnost, ki pa ni bila nikaka 6kopost, mu je pripomogla, da si je sezidal hišo — Pomono (jabla-nico). Toda spet se je razodela njegova delovna kri. Prodal jo je, si sezidal Čebelico, jo 6pet prodal in sezidal še tretjo hišo, na Pokljuki pa ljubko kočico zase in za družino, kamor je tako rad hodil na oddih. Kot pošten vernik je pogrešal tam cerkvice. Lotil se je še tega in sezidal lepo kapelo 6v. Aniona na Pokljuki. To zidanje ni bila muhavost. To je bila kri garača, sila moža, ki ni mogel mirovati in mu je bilo neprestano delo, trud in skrb imperativ življenja.
Kakor so mu bila na skrbi žlahtna drevesca po vsej domovini, tako so mu bile tem bolj pri srcu mladike njegove rodovine. Šestero otrok si je vzgojil. Vsi 60 po njegovi skrbi pri delu in kruhu. Vsa modrost vzgajanja je bil njegov zgled in njegova velika ljubezen. S tresočo se roko je tik pred smrtjo še pobožal svojo vdano mu zakonsko družico, kakor bi hotel še poslednjič objeti vso družino, in ji je 6 slabotnim glasom pošepetal: »Tri in štirideset let eva bila skupaj in vedno sva 6e imela tako rada! Hvala ti za vse.«
Sedaj si se umiril, ljubi prijatelj Martin, in se boš spočil v svojem Bogu, ki si ga ljubil, mu bil zvest vse življenje in si ga za popotnico v večnost tolikokrat prejel ves vdan v sveto voljo Najvišjega. Hudo nam je po tebi, a privoščimo ti. Trd6 si zaslužil počitek in plačilo, ki ti je odločeno. Prejel si ga — zaupamo — zakaj božja tehtnica je pravična.
H. C.
Poglavje zase pri takem premišljevanju je notranja oprema stanovanj. Človeka zanima, kakšno pohištvo so imeli, kakšne mize, omare, stole, postelje, svetilke, peči, pisalne mize, zavese in podobno. Kako neki je vplivala industrializacija dela na meščanski okus in na udobnost notranje opreme? Ali je današnji način življenja v zaprtih prostorih toplejši, prijetnejši in udobnejši, ali pa je bil napredek le navidezen? Ali smo napredovali tudi glede okusa?
K sreči imamo v Ljubljani muzej, v katerem ,e veliko lepega in zanimivega gradiva, ki omogoča primerjanje preteklih življenjskih razmer s sodobnimi. Na koncu Napoleonovega trga, kjer stoji Auerspergova palača, je ustanovila ljubljanska občina pred dobrimi petimi leti mestni muzej, v katerem je 14 dvoran pohištva različnih slogov in drugih znamenitosti. Ko ga je župan dr. Jure Adle-šič 1. 1937 otvarjal, je poudarjal, da novi muzej nima namena, da bi samo zadostoval radovednosti povprečnega obiskovalca; dvigal naj bi duhovno obzorje občinstva. Razstavljeni predmeti naj bi bili v pouk vsem, ki se bavijo z umetnostno zgodovino in z umetnostno obrtjo.
V	Auerspergovo palačo v Gosposki ulici nisem zavil kot umetnostni zgodovinar ali kaj podobnega, temveč samo kot človek, ki ga zanima preteklost našega mesta. Potrkal sem na vrata prof. Peternela, se mu predstavil in ga naprosil, da bi mi razkazal muzej. Ljubeznivo se je odzval in me odvedel najprej v sobo, ki je opremljena v gotskem slogu. V kotu sem zagledal staro mizo, katere značilnost jo v tem, da nima nog, pač pa leži mizna ploskev na dveh, med seboj zvezanih kozah. Izdelek je še močno tesarskega značaja. Pri mizi stoji rezljan stolček brez naslonila, na drugi strani skrinja in visok umivalnik. Ornamenti so le plitvo izrezljani, ker so rabili v naših krajih največ mehki ali trdi gličasti les. O stolu in umivalniku bi sodil, da nista nudila udobja, kakršnega smo vajeni dandanes. Umivalnik je razmeroma visok in ozek, posoda za vodo pa bi zadostovala komaj za britje. Impozantna je pristna gotska ključavnica na ponarejenih vratih. Tudi okno te sobe je izdelano v gotskem slogu. Značilni so svinčeni obrobki barvanega stekla. O sliki v oknu, s svojim blestečim sijajem sem zvedel, da je iz konca srednjega veka. To bi bila torej soba v gotskem slogu, kakršne so imeli imoviti meščani in graščaki pred davnimi stoletji.
V	naslednjih dvoranah je razstavljeno pohištvo renesančne dobe. Razen značilnosti sloga s svojimi bogatimi, rezljanimi okraski, opaziš tudi stre-
mljenje po večjem udobju. Pri tem pohištvu prevladujejo že vodoravne linije. Poleg skrinj, ki služijo meščanu za shrambo perila, opazimo lepe omare, v katere so shranjevali težke in bogate obleke tedanje dobe. Na omari iz, temne oreho-vine je letnica 1G09. Pisalne mize v današnjem smislu še ni videti, pač pa naletimo na majhno omarico na skrinji, katere sprednja stena se odpira v vodoravno lego in služi za pisanje. Stoli so nekoliko udobnejši, nad razmeroma kratko posteljo pa opazimo ieseno ogrodje za baldahin. Poslikani leseni strop izvira iz neke stare ljubljanske hiše.
Peta dvorana mestnega muzeja je posvečena spominu Viktorja Smoleta, ki je zapustil del svojega premoženja narodnemu muzeju. Oko se za- ( ustavi zlasti na dobro ohranjenih slikali — kopi- , jah inozemskih mojstrov, ki jih je izdelal Ferdo ( Vesel. Tu vidimo pet baročnih omar, starinsko , peč, klečalnik, benečanski lestenec, pisalni pult in , podobno. Spomin na velikodušnega dobrotnika slovenske kulture poživlja njegova slika, delo Jurija Subica.
V naslednjih dvoranah, od katerih so nekatere slogovno mojstrsko urejene in polne znamenitega umetnostnega in obrtniškega gradiva, vidimo primer baroka, rčgence-sloga, rokokoja, sloga Louisa XVI. in vse do bidermajerja, ki ga vidimo v 12. dvorani. Podrobnosti so opisane v Vodniku po ljubljanskem mestnem muzeju, ki ga je napisal dr. Josip Mal.
Prijatelje narodopisnega gradiva bo zanimala dvorana, ki je bila najbrže last barona Zoisa. O tej dvoarni piše dr. Mal na str. 19 Vodnika med drugim: »Ko sta barok in rokoko v velikem svetu že zdavno zamrla, je njune oblike še vedno uporabljal kmečki obrtnik, podobno kakor je poleg starejše, res narodne peče postala meščanska avba del narodne noše. Pa ne le navadni mizarski pomočniki in mojstri-skaze, marveč tudi pravi cehovski mojstri so izdelovali pohištvo v narodopisno pojmovanem in preoblikovanem slogu in to ne le za podeželje, marveč tudi za meščanskega naročnika, kakor kaže oprema te sobe, ki je bila po izročilu nekočv lasti barona žige Zoisa.«
Mnogotere podrobnosti stanovanjske kulture so ohranjene v mestnem muzeju. Pri bežnem pregledu so prepričaš, da živimo dandanes neprimerno udobneje, prednosti preteklih slogov in nekdanje izdelave pa so v mnogoterih potankostih, ki se dosledno ponavljajo v oblikah pohištva, lestencev, sobno slikarije, peči itd. Naši imoviti predniki v mestih in na gradovih, pa tudi obrtniki — mizarji, rezbarji, ključavničarji, kovači in drugi — so imeli vsekakor veliko smisla za lepo ročno izdelavo, katero je v novejšem času izpodrinila tovarniška konkurenca.
O dvorani županov in o mestnem arhivu pa še prihodnjič kaj.
Gospodarstvo
Dokončni rezultati vpisa 4% devetletnih bonov 1951. Agit poroča: Lanski podpis 4% devetletnih bonov z zapadlostjo 1951 je dal naslednje rezultate: Skupna podpisana vsota je znašala 24.375 milijonov lir, od tega je bilo vpisanih v gotovini 17.503.4 milij.' lir, 1.840 milij. lir v že zapadlih kuponih in 5.656.6 mdij. lir iz konverzije 4% državnih blagajniških bonov, zapadlih 1. 1943.
Hrvatsko-nemški sporazumi. V Zagrebu je bil te dni podpisan tretji nemško-hrvatski trgovinski dogovor, ki določa, da bo Nemčija izvažala na Hrvatsko kemične proizvode, tekstilne stroje, premog in tekoče gorivo, nasprotno pa bo Hrvatska dobavljala svoje proizvode. Urejeno je bilo tudi vprašanje pošiljatev zaslužkov hrvatskih delavcev v Nemčiji v domovino, kakor so bile dogovorjene nove osnove za medsebojni plačilni promet.
Oservatorij za izkoriščanje beneikih lagun. V
kratkem bo ustanovljen na otoku Crevan, severno od Benetk, poseben oservatorij, ki bo imel nalogo proučevati možnosti izsušitve beneških lagun, in sicer z nasaditvijo takih rastlin, ki bodo važne tudi za avtarkijo.	,
Dobavo bakra v Srbiji. Centrala za železo in kovino v Srbiji obvešča vse potrošnike, da bo v bodoče prodajala le na debelo in na drobno električne bakrene napeljave in električne aparate samo proti oddaji starega bakra. Za vsak kilogram novih bakrenih napeljav je treba oddati 1.3 kg starih bakrenih napeljav ali 1.5 kg starega bakra.	,	, .
Francoski mednarodni sejmi. V tekočem letu bodo v Franciji prirejeni 4 mednarodni sejmi in sicer v Parizu, Marseillu, Lyonu in Bordeauxu.	. .
Ureditev klirinških dolgov bivše jugoslovanske Nnrodne banke. Dne 22. julija 1942 podpisani sporazum o likvidaciji bivše jugoslovanske Narodne banke je predvideval med drugim tudi ureditev klirinških dolgov iz plačilnega prometa bivše Jugoslavije z Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolg-.arijo. Toda tozadevna poga-
Avtonomija kulture
»Grmade, ki so použivalo krivoverske knjige...«
(Slovensko berilo, 1913.)
Vrednote so postalo najbolj priljubljena snov za rame idejne razpravo v zadnjem času. To ni zgolj slučaj, saj je za naš Čas najbolj značilno prav razvrednotenje, ali boljo, prevrednotenje vrednot. Nekatere vrednote so izgubile veljavo, druge so potisnjene v ozadje, čeprav bi po svoji važnosti morale zavzemati vodilno mesto, tretje, čeprav jim ni odrekati pomembnosti, pa so zopet povišane na podstavek, ki se dviga visoko nad drugimi. Nekatero »vrednote« pa so sc včasih imenovale vso drugače, kakor vrednote, toda čas jih je povzdignil in jih posvetil; kar jo bil nekdaj greli, tn je danes krepost, nekako tako, kakor je hudomušen francoski pesnik napisal v epigramu na konjeniški spomenik francoskega kralja Ludovika XV, ki predstavlja kralja na konju, okrog njega na tleh pa upodobljene kreposti:
Oh la bella statue. Oh le beau pičdestal!
Les vertus sont it pied, lo vice est a cheval. (0, kako krasen kip, ka ko ta podstavek poda se! Kreposti so pod kopiti, greh pa na konju balia se.)
Tudi slovenski esejisti radi razpravljajo o vrednotah, najrajši o kulturnih. Stanko Gogala jo n. pr. v zadnji številki »Časa« poskušal spojiti zahteve kulturnih vrednot z zahtevami svetovnega naziranja. Naš slovenski filozof Aleš Ušeničnik je v mnogih svojih spisih na klasičen način orisal pomen in važnost vrednot ter jim določil mesto v tako imenovani lestvici vrednot.
In prav tu je jedro vsega vprašanja: v lestvici vrednot, ki se s tujko imenuje tudi hierarhija vrednot. Vrednote niso namreč druga od drugo odtrgane in popolnoma neodvisne, temveč skladno med sabo porazdeljene, druga z drugo povezane, ena drugi podrejene, kakor to nazorno pomcuja beseda »hierarhija«.
Ni dvoma, da so razne kulturne vrednote na silno visokem mestu v tej lestvici. Toda kakor v.-o druge, so tudi to povezane z drugimi vrednotami, in ker niso najvišje, nekaterim višjim tudi podrejene. Tudi ni dvoma, da so res take vrednote, ki kulturno vrednote po svoji stopnji presegajo. Vzemimo za primer blagor skupnosti. Kar je skupnosti škodljivo, se mora izločiti. Torej so kulturne vrednote v tem oziru podrejene skupnosti. Vzemimo pruner morale. Kar jo proti morali, jo nemoralno. in kar je nemoralno,-je po zdravem človeškem pojmovanju treba prav tako odstraniti. Torej jo kulturno prizadevanje podrejeno moralnim normam. Vzemimo primer vere. Kar je proti veri, se mora po zdravem krščanskem pojmovanju izločiti. Tofcj so kulturna stremljenja v tem oziru odvisnfe od verskih zahtev. Tako so nekatere vred-< note Kulturnim vrednotam nadrejene. Kulturne vrednote torej niso tako avtonomne, da bi si mogle ustvarjati nek svet zase in sc pri tem nič ne ozirati na ves svet ostalih vrednot. Njih avtonomija je Io relativna, to je, avtonomne so le na svojem lastnem področju. Ko pa zadenejo oh vrednoto višjega in splošnejšega značaja, se jim mn-rajo umakniti in prilagodili svoje zahteve njihovih zahtevam.
Pri nas je miselnost o absolutno avtonomni kulturi še tako globoko zakoreninjena, da pride oh vsaki priliki na dan s svojimi zahtevami. Morda
modernizma,
jonja še niso zaključena. — Na Madžarskem je zahtevala tamošnja narodna banka od denarnih zavodov podatke o teh dolgovih, ki se nanašajo na plačila, ki niso mogla biti izvršena zaradi nastopa vojnega stanja..	f
Varčevanje s papirjem v Nemčiji. Nemški pravosodni in finančni minister sta izdala odlok, f („ vpliv drugod že premaganega po katerem se skrajša doba, ki je predpisana za morda je to lo taktična in zvijačna poteza kuliur-čuvanje listin in uradnih dokumentov od 10 na f n(,Ka boljševizma. Gotovo pa je. da nnm je to poj-5 let. To določilo pa ne zadeva blagajniških knpg, „,nVanje v slovenskem kulturnem in zlasti krščan-inventarjev ter bilanc. S tem bo pridobila nemška f skcm občestvu naredilo veliko škode in ga bo industrija papirja in lepenke velike količine su- f )rcba v korenini zatreti. rovin «a nadaljnjo izdelavo papirja, Končno je f dana podjetnikom tudi še možnost ohraniti si važne listine tudi v daljšem roku, kot je predpisan sedaj. Izvzeti so od teh ukrepov tudi dokumenti, ki imajo zvezo z gibanjem cen.
Bolgarski gospodarski ukrepi. Bolgarska vlada je odredila uvedbo posebne davščine za prodajo nekaterih predmetov, ki znašajo od 20—100%. Poleg tega so blokirane tudi vse kovine, katerih trgovina pride pod državno nadzorstvo. Nakupi in prodaje se lahko izvrše samo z dovoljenjem ministrstva za trgovino. Izločene pa so od zapore dragocene kovine, katerih prodaja je podvržena zelo visoki taksi.
Industrijska koncentracija v Zedinjenih državah. Vedno večje vojne zahteve povzroča jo v severnoameriških Zedinjenih državah vedno večje omejitve. Za leto 1945. je napovedano zmanjšanje proizvodnje potrošnih dobrin za 20 %. Po britanskem vzgledu hočejo sedaj tudi Amerikanci pridobiti novih delovnih moči za vojno industrijo in sicer s koncentracijo vse industrije. Velikih obratov se ne upajo dotakniti, ker se boje prevelikega odpora, zato pa so si izbrali za poskusno polje industrijo za izdelovanje peči in dvokoles. Od 12 tvornic za bicikle hočejo 10 preurediti za vojno proizvodnjo, ostali dve podjetji pa bosta še naprej izdelovali dvokolesa. Proizvodnja naj se zniža na 120.000 koles letno napram 1.8 milijona, kolikor je znašala doslej. Kolo pa je zadnje čase
prišlo zelo v modo, dočim so se prej vozili z njim predvsem otroei. Govorijo sedaj tudi o koncentraciji v mlekarstvu in izdelovanju kmetijskih strojev.
Nemški plačilni promet. Iz poročila Nemške državne banke, kakor ga objavljajo v izvlečkih nemški listi, je posneti o nemškem plačilnem prometu naslednje: Posebno pozornost je posvečala banka pospeševanju zunanje trgovine. V klirinškem prometu, ki se razvija potom nemško obračunske blagajne v Berlinu, ni narastel samo promet, toda tudi število udeležencev. Trenutno je priključenih večstranskemu klirinškemu prometu preko Berlina 19 evropskih dežel in ozemelj. Nemški klirinški dolgovi so nadalje narasli, povečanje pa je bilo povzročeno manj radi izpremenjenega razmerja mod uvozom in izvozom, temveč radi tega, ker je inozemstvo v nemški vojno-gospedarski službi. Tu je treba predvsem šteli zafioslitev inozemskih delavcev v Nemčiji, katerih nakazila plač 60 dosegla v klirinškem prometu znatne zneske, nadalje so bila važnega pometia tudi plačila za vojaške potrebe v inozemstvu in naročila važnih dobav v inozemstvu. Vkljub vezanju cen so v nekaterih državah nastopila zvišanja cen, kar je povzročilo podražitev v Nemčijo uvoženega blaga, kar je tudi doprineslo k zvišanju klirinškega dolga.
KULTURNI OBZORNIK
Trygve Gulbranssen: In večno šume gozdovi...
Po meščanskem erotičnem romanu Mire Pu-cove »Tiha voda«, po protiangleškem egiptovskem življenjepisu zdravnika, ki pa očituje v dnu naturalistični etos, »E1 hakim« J. Knittela, je pred kratkim izdala »Jutrova« založba »Dobra knjiga« nordijsko povest pisatelja Trijgve Gulbransscna *In večno šume gozdovi...*, ki je z našega svetovnega nazora povsem sprejemljiva, čeprav je tipično protestantsko nadahnjena. Toda njena osnova je tako duhovna in njena umetniška podoba tako polnc-barvna in močna, da zasluži vso pozornost.
O pisatelju Trygve Gulbranssenu ne vemo ničesar, kajti tudi' novejše literarne zgodovine norveške književnosti ne imenujejo njegovega imena. Pojavil se je namreč šele pred leti v javnosti in s tem svojim prvencem: »In večno šume gozdovi« postal po zaslugi nemškega prevoda znan po Evropi ter je zdaj po prevodu Mete Korenove postal znan tudi Slovencem. Ta povest norveškega severa ima vse tipične lastnosti velikih severnih pisateljev, ki že zadnjih petdeset let v nekih pogledih prednjačijo evropskemu pisateljskemu svetu: imajo velik smisel za polnost življenja, ljubezen do zemlje in skrivnostno, mistično zvezo človeka z njo, ki ga očistuje od greha in znova veže na Boga. Tj je ta »blagoslov zemlje«, ki ga je odkril Ham-suni najvidnejši slogovni predhodnik tega novega norveškega pisatelja, kajti tudi Gulbranssen je predvsem pesnik, ki je občutil pesem gozdov in jo prelil v slikoviti slavospev kmečkega življenja.
Roman nas takoj s prvim prizorom personifi-ciranega medveda postavi v gozdove norveškega hribovja, kjer kraljujejo medvedi — zveri in njim podobni medvedi — ljudje. Takoj smo tudi informirani o dolgoletnem eovražtvu med dolinoi in hri-
bovci: eni so bogataši in meščansko civilizirani, drugi pa stare kmečke korenine, »kralji na Betaj-no-vt«, v večnem stiku z zvermi in zemljo. Žaram tega dolinskega prezira hribovci z Bjorndala ne hodijo več v cerkev in nočejo imeti z njimi nobenega stika. Zgodi se pa, da dolinci pridejo prosit pomoči zoper medveda k hribovcem in odzove se stari Torgier Bjorndal, ki uniči zver, pa tudi sebe. Tu se začne zgodba o njegovih dveh sinovih in njegovem vnuku, o dveh tragičnih smrtih in dveh ljubeznih v razdobju enega človeškega življenja, dovolj dolgega, da prezrti hribovci zavladajo prevzetnim dolincem in da se dedno maščevanje spremeni v odpuščanje in dobroto, odtujenoet od Boga v ljubezen do Boga in denarna skopost v dobrodelnost.	....... . ...
Vse te zgodbe, kako prihajajo hribovci v stik z dolinci (kakor bi jih jaz imenoval, ne planjavce!) ter kako raste samoniklo življenje v gorah sredi gozdov ob starih običajih, ki jih varuje stara Ham-marbojeva Ana, svečenica tradicije in modrosti, se razvija v dveh delih, katerih prvi vsebuje zgodbo in ljubezen starega Daga, zadnji pa že ljubezen njegovega sina Daga: Tereza iz mesta in Adelajda iz častniške družine dolincev pa sta dve ženski, ki oblast moških spreminjata v dobroto in pesem tradicije in lepoto prave klene ljubezni.
Stari Dag je pravi hribovski kralj, katerega poreklo izvaja pisatelj iz resnične preteklosti pradavnih kraljev ter tako dobiva mistično pomembnost in simbol. Vse navade, ki jih vzdržuje med hribovci stara Ana in jih prevzema od nje meščanska Tereza, so sveti obredi, ki imajo sakralen pomen. Patriarhalnost in tradicija dobita v tem delu svojo poezijo in moderno vrednoto, ne da bi bili nazadnjaški element, temveč pozitiven, ki ne ovira novega napredka: poleg stare hiše dedov zraste nova, ki pa ni tako 6veta, ker ni posvečena z bivanjem dedov. Toda ta stara bivališča neukih hribovcev izpred stoletja so naravnost meščansko komfortna ter pričajo o veliki kulturi norveškega vaškega eveta. In tu stari Dag zraste ob Terez,i in
z njenim denarjem v denarnega oblastnika vse okolice ter v sužnja bogastva, dočim je Tereza svečenica družinske tradicije. Ko mu dolinci ubijejo enega 6ina, mu postane smisel njegovega življenja — maščevanje. Zato 6 6vojo oblast.nostjo kljubuje dolincem in jih obvladuje. Ob smrti žene je mogoč-njak, toda zakrknjenec denarja, dasi strog v pravičnosti in pravičen v strogosti, nepopustljiv in maščevalen. Toda v drugem delu, ko se njegov drugi ein Dag ves oblikuje po njem, se ob njegovi tihi neizrazni ljubezni do majorjeve Adelajde_ in ob spominu na dve ženski bitji v njegovem življenju: odločne žene Tereze in dobre žrtve dolincev Doroteje, tudi njegova maščevalnost izgublja ter ga zaposluje vedno bolj misel na Boga. Ko dobi dolince v osebi polkovnika z Borglanda v gospodarsko odvisnost in bi ee lahko maščeval za vse ponižanje, se ga naenkrat dotakne Bog in Dag prepusti maščevanje Njemu, 6am pa spozna muko suženjstva denarju ter višek duhovnega kraljevskega občutka: biti svoboden tudi v bogastvu. In tako se je ta denarni in oblastni bribov6k: kralj dvignil tudi v duhovno veličino ter postal predstavnik svobodnega rodu, navezanega na tradicijo in odvisnega samo od Boga. S tem pa se kaže tudi sodobno pojmovanje pisateljskega poslanstva, ki ga je on s to pesmijo zemlji in krepostnimi ljudmi umetniško močno ponazoril ter v polpreteklo dekadentno književnost prinesel novega duha.
Tako nas te zgodbe o norveških hribovskih ve-ljavib zadovolje z velikim umetniškim užitkom, ki ga nam nudijo njegove razgibane in močno karalt-terizirane postave, izgubljajoče se v naravnost epič-. ne perspektive, pa tudi po duhu dela, ki nosi vse pozitivne poudarke nove dobe. Včasih se ustavimo samo ob stilziranih slučajnostih, ki so poetično sicer utemeljene, realistično pa gotovo ne. Pesem gozdov, v katero so te zgodbe potopljene, pa dajejo poln okvir, lirično razpoloženje, slikovito barvitost ter pravo severnjaSko skrivnost, ki nam danes zelo prija. Namesto erotičnih mističnih občutkov takega naturalizma, kakor ga nudi Ilamsun v Panu, nam
njegov rojak in po peresu sorodni duh Gulbranssen nudi v poetičnem okviru mogočno podobo novih duhovnih vrednot: dela, nravnih kreposti, kakor jih dmajo te zdrave ženske, vero v ljubezen in ljubezen do tradicije, medsebojno prelivanje kast, prehod iz duhovnega in gospodarskega liberalizma v pravilno pojmovanje socialnosti in vere v po-smrtnost, ki postane duhovna osnova življenja.
Tako tudi ta roman predstavlja v novi evropski književnosti z njo vred odklon od dekadentnih snovi polpretekle literature ter vodi v nov, pesniški, idealistično stilizirani realizem, poudarjajoč zdrave in trdne osnove kolektivnega življenja. td
Še glava cesarja Karakala v Ljubljani
Na Anonimovo protidokazovanje v Slovencu 14. febr. 1943, da glava, ki so jo našli pri Sv. Flo-rijanu v Ljubljani, ni rimskega cesarja Karakala, bi opomnil: 1. Umevno je. da je velika razlika med umetnimi rimskimi portreti cesarja Karakala in med barbarskim izdelkom emonskega portreta. 2. Rimski portreti so iz belega marmorja, emouski pa iz domačega peščenca, kakor je tudi nagrobna plošča, ki jo je v Lescah postavil Marcus Oclatiu6 Avikis svojemu 6inu Ju6tu. 3. Izraz emonskega portreta se ne more imenovati dobrodušen, kvečjemu resen. 4. Fine6 na tem portretu ne smemo iskati, ker je že toliko let ležal v mokri zemlji. 5. Na nazobčan roket je feiko misliti, ker se zobci ne razločajo. 6. Glavni znaki portretov se čudovito vjemajo: Kodrasti lasje, pristrižena brada, močna podočna kost, značilni ovoj krog vratu. 7. Ko bi fcil portret iz Mislejeve ali Robbove dobe. bi se gotovo dalo dognati, koga predstavlja in zakaj so ga zavrgli in zagrebli. Znan pa je iz tiste dobe le en portret, namreč Karla VI. iz 1. 1728., ki je
ta 6eveda popolnoma drugačen. Da 60 pa postavili monci vprav Karakalu spomenik, je umevno, ker 60 6e čutili počeščene, ker so po njegovi milosti postali cives Romani.	Viktor Steska,
Stev. 37,
mmmmmmmmmmmmmmmm
novice
Koledar
Torek, 16. svečana: Julijana, devica in mu-čenica; Onezim, škof iu mučenec; Filipa, devica; Selevk, mučenec.
Sreda, t?, svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škof; Romul, inučcuec; Fintan, spozna-valcc.
Novi grobovi
+ Dežman Terezija. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani vdova po železniškem pregledniku, mati in gospa Dežman Terezija. Pokopali jo bodo v torek, 16. t. m. ob pol štirih popoldno iz. kapelo sv. Krištofa na Žalah.
+ Ivanka Ogulin. Umrla je v Ljubljani gospa Ivanka Ogulin, veleposestnica na Vrtači št. 1. Blago rajnico bodo pokopali v torek dopoldne ob 10.
Naj rajnima sveti večna Luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje!
Samo še 1 dar*
kupuje tvrdka v Prešernovi ul. 44 stare gramofonske plošče ter plača za komad 250 L. Pohitite!

25 let zvestega dela
Prav te dni poteka 25 let, odkar je nastopila gospodična Milka Petričeva svojo službo pri znanem in uglednem ljubljanskem optiku g. Fr. P. Zajcu v Stritarjevi ulici 6. 25. leto poteka, odkar je kot poslovodkinja v zvesti službi pri isti tvrd-ki, kateri je dala vse svojo trgovske sposobnosti in svojo pridnost. Kdo ne pozna gdč. Milke, ki je do vsakega, ki vstopi v to trgovino, tako vljudna, tako postrežljiva, da vsakemu ustreže, kolikor le more. Lep je jubilej 25 letnega zvestega službovanja, lep praznik delovnega sožitja med gospodarjem in nameščencem. In prav 25 let službovanja more in je lahko zvesti delavki v velik ponos in odliko. Prav tako pa more hiti tudi g. Zajec zadovoljen s svojo zvesto namešrenko, ki je njegovi odlični tvrdki dala vse, kar je zmogla zvestoba in vztrajna delavnost. Zvesti gospodični Milki pa želimo še enkrat najmanj 25 let zvestega dela. Ugledni in vzorni jubilantki našo prisrčne čestitke I
Bogoslovna knjižnica
*
Izšel je novi zvezek:
SVET m AVRELSIA
AVGUŠTINA IZBRANI SPISI
Govori o Janezovem evangeliju 342 strani. Broš. 53, vez. 70 L.
Ta zrezek vsebnle 44 govorov, kt jih je imel sv. Avguštin o evang. sv. Janeza. Prerod je napravil dr. Ks. Lnkman. — Klasično delo pa-trlstike, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici naših izobražencev. *
Založila Ljudska knjigarna
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 5
—	Škoiijsko vodstvo Marijinih družb obvešča tozadevne gg dušne pastirje, da bo predavanje in razgovor: »O posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu« nepreklicno jutri, v sredo 17. t. m. ob treh popoldne.
—	Ob obletnici enega največjih požarov v Ljubljani. Eden izmed najstarejših ljubljanskih gasilcev, gospod Pritekelj Anton, ki lahko s ponosom gleda na 60 letno uspehov polno delo pri prostovoljnih gasilcih, je bil tako ljubezniv, da nas je opozoril na obletnico enega največjih požarov, ki jih je doživela stara Ljubljana. V noči od 16. na 17. februarja 1. 1887 je okrog polnoči strel z gradu naznanil, da gori v mestu. Gorelo je staro nemško gledališče. Stalo je tam, kjer je danes kino Matica na Kongresnem trgu. Vsi gasilci, kar jih je premogla Ljubljana, so tedaj skušali omejiti strašen požar. Trdo in naporno je bilo gašenje, pri katerem seveda velikega poslopja ni bilo mogoče rešiti. Od vseh gasilcev, ki so nastopili pri tem požaru, sta danes živa samo še dva, g. Franc Medic in g. Pritekelj Anton, ki je kot 19 letni mladenič pristopil k ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. Bilo je to leta 1882. V dolgi dobi je neštetokrat sodeloval pri gašenju požarov. Najbolj v epominu mu je ostal poleg požara mestnega gleda
lišča tudi požar v Kamniku, ko je zgorelo skladišče smodnika ter velikonočni potres leta 1895, ko so gasilci reševali z velikih hiš prebivalce, ki se čez podrta stopnišča niso več mogli rešiti.
—	Jutranja temperatura nad ničlo. Lepo, sončno in skoraj zgodnje pomladansko vreme traja že četrti dan. Jutranja temperatura se je dvignila nud ničlo. V nedeljo zjutraj je bilo še —4° C, v ponedeljek |>o sv. Valentinu pa nad ničlo +0.4° ( . V ponedeljek zjutraj je bilo jm> cestah še nekoliko pomrzlo. Nato je zapihal topel jug. V ponedeljek zjutraj je bilo precej oblačno, zlasti na jugovzhodni strani. Pozneje je postalo lepo jasno in sončno. Barje je že nekaj dni brez inegle. V soboto je bila najvišja dnevna temperatura -4-'5.3°v nedeljo pa je bilo izredno toplo, ko je bila v tem mesecu dosežena doslej najvišja dnevna temperatura. Bilo je popoldne kar +9.3" C. V nedeljo je barometer kazal 768.8 mm, v ponedeljek zjutraj "66 mm.
—	Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri dosedaj niso prejemali krmil za živali pri »Malem gospodarju«, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo oh določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijavo samo dopoldne in sicer: 16. t. m. črke H do L. 17. t. m. črke M do R, 18. t. m. črke S do Ž, 10. t. m. zamudniki.
—	Ni še prepozno, pač pa skrajni Čas, da več ne odlašate z nakupom »Družinske prati-kec, ako hočete tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utegne se Vam primeriti, da pičla zaloga tega ljudskega koledarja s podobo svete Družine prej poide, preden si ga nabavite v knjigarni ali trgovini. Zato Vam vnovič svetujemo: ne odlašajte!
—	Sadjarska in vrtnarska podružnica LJub-Ijaia I. poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo pogreba blagopokojnega društvenega predsednika Martina Uuineka v torek 16. lebruarja.
Iz Novega mesta
Smrt matere. V torek, dne 9. februarja je umrla soproga krojača g. Jožeta Primca v Novem mestu. Pokojna Fani je bila vrla žena in dobra mati svojim otrokom. Pokopali smo jo ob veliki udeležbi obrtništva v četrtek popoldne. Naj ji sveti večna luči Užaloščenemu soprogu pa uaše sožalje.
Mojstrski izpiti zopet v Novem mestu. Vse interesente za polaganje mojstrskega izpita, ki so že vložili svoje prošnje in plačali vse pristojbine lx>disi potoni Zavoda za pospeševanje obrti — Poslovalnice v Novem mestu, bodisi potom kake druge ustanove ali pa naravnost bivši Zbornici za TOI v Ljubljani, opozarjamo, da se IhkIo mojstrski izpiti zoppl vršili v Novem mestu prilično tekom enega meseca. Vsak, ki re-flektira na polaganje mojstrskega izpita, naj to javi osebno ali pismeno na naslov: Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, odsek za obrtništvo, poverjeništvo v Novem .mestiu. Kdor pa bi se rad za mojstrski izpit na novo prijavil, naj se zglasi v pisarni zgoraj imenovanega urada Ljubljanska cesta štev 4, kjer bo dobil vse zadevne informacije. Intere sente pozivamo, da se takoj ponovno javijo.
Važno za čevljarja, ki spadajo v področje novomeškega okrajnega glavarstva, ne glede na to, v katero jx>verjeništvo spadajo. Vse te čevljarje obveščamo, da jim bo odslej naprej na razpolago usnje za nakup na podlagi njihovih pooblastil za nnkup usnja v Novcin mestu, kjer se je osnovalo skladišče usnja trgovcev: Verbiča Jurija in Murna Stanka \z Novega mesta, ter trgovca Glilie iz Kostanjevice._ Na skladiščil bo tudi poskrbljeno glede zamenjave pooblastil oziroma za nova potrdila in dovoljenja. Čevljarji bodo oddali do vsakega 8. dne v mesecu 6voja pooblastila za nakup usnja ali pri svojem obrtnem združenju v Novem mestu ali pa kair trgovcu na skladišču, ki bo potem poskrbel za zamenjavo pooblastila ali pa za novo potrdilo.
Morje blata je razlito po naših mestnih ulicah in cestah. Zadnji sneg, ki se je že pričel polagoma topiti, je razmočil ceste in ulice tako, da je človeka kar strah stopiti iz lviše. Vse hiše ob glavni, to je Ljubljanski cesti so na debelo oškropljene z blatom, tako da v nikaki najbolj hrihovski vasi ni tega. Vse šipe so zapackane z blatom vse izložbe.
Iz Logatca
Naročnino za časopise »Slovenec«, »Slovenski donu, »Domoljub« in »Slovenčevo knjižnico« za okraj Logatec lahko poravnate pri našem zastopniku, ki je v hiši g. Martina Rejca v Dol. Logatcu štev. 14. Tam tudi lahko naročite oglase in dobite vse informacije o časopisju in knjižnici.
iz dela in življenja - od (u in tem
Iz Gorizije
Centralno bogoslovje. Poročali smo, da je
avnatelj Centralnega semenišča msgr. Buti odstopil. Za letos na njegovo mesto ni bil imenovan noben naslednik, ampak je bil za prorektorja določen g. Just Soranzo, prejšnji stolni vikar.
Zmrznil je. 21 letni Marij Ternovšek iz Ver-taccia, občina Salona, se je 29. januarja zvečer račal proti domači hiši. Na poledeneli cesti mu je zdrsnilo in je nesrečno padel, da se je močno »škodoval. Revež je izgubil moč in je obležal. Ko so ga drugo jutro našli sosedje, je bil mrtev. Noč je bila mrzla in je siromak zmrznil.
Z Gorenjskega
Kmetijska zadruga v Bohinjski Srednji vasi dobro posluje. Kmetijska zadruga v Bohinjski Srednji vasi nudi kmetom umetna gnojila, žitno seme, kmetijske stroje, semenski krompir, krompir za prehrano, premog, cement in opeko. Zadruga ima tudi lastno pekarijo in trgovino.
Nov otroški vrtec na Jesenicah. 6 februarja je bil na Jesenicah odprt otroški vrteo kjer je tudi mladinsko zavetišče. Okrožni vodja je odprl vrtec ki ga bo vodila Hilda Frick.
V	Begunjah je bil sklican velik apel sotrud-nikov Koroške ljudske zveze. Poročila o lanskem letu so ugodna. Zlasti je bil pohvaljen ženski odsek. Na koncu je krajevni vodja proglasil za leto 1943 geklo: Hodimo po ravni poti, da čim najbolj prispevamo h končni zmagi.
Dovoljenja za nakup kmetijskih strojev. V gorenjskem tedniku je objavljeno opozorilo v vednost vsem interesentom za nove kmetijske stroje, da se morajo po novi naredili prijaviji za nakup novega sh-oja pri pristojnem uradu deželnega svetnika. Prodaja novih strojev na stare dovolilnice je od novega leta dalje razveljavljena.
V	Poljanah je bil z novim letom postavljen za krajevnega uradnega vodjo Janez Režek. Urad za organizacijo je bil preuešen na gospo Kržišni-kovo.
S Spodnjega štajerskega
Kulturno zborovanje v Mariboru. V dneh od 6. do 7. februarja je bilo v Mariboru zborovanje vseh dekliških voditeljic, ki bodo pripravljale kulturni teden v marcu. Na zborovanju so bili referati, ki naj bi voditeljice poučili, kako se uvajajo lutkovna gledališča in kako se prirejajo večeri za starše. Tudi praktične vaje v petju so bile na sporedu tečaja.
Mladina in predstave v kinogledališčih. Mariborski dnevnik »Marburger Zeitung« ponovno opozarja, da ne smejo prihajati k predstavam mladeniči pod 18 letom, če je to izrecno prepovedano. To opozorilo velja tudi za tiste mladeniče, ki imajo sicer že orožni list, pa vendar še niso izpolnili 18. leta.
Prometna vzgoja v Celju. V Celju so zadnje dni v januarju s smotrnimi ukrepi začeli vzgajati občinstvo k redu na cestah. To nalogo je prevzel
oddelek stražnikov na motociklih, ki je opozarjal v vseh delih mesta, tako pešce, kakor tudi voznike na pravilno obnašanje na prometnih žilah. Hkrati je, ker opozorila skozi več mesecev niso zalegla, delil tudi kazni.
Iz Hrvaške
Bihač očiščen. Časopisje NDH objavlja poročilo nemškega vojaškega poročevalca, da so nemške in hrvatske oborožene sile dne 29. januarja t. 1. očistile Bihač in njegovo okolico vseh uporniških elementov ter jih v silnem zalelu popolnoma uničile.
Dragi sprejem hrvatskega prosvetnega ministra. Prosvetni minister NDH. dr. Mile Starčevič je priredil prejšnji teden drugi sprejem, na katerega so bili povabljeni vsi člani hrvatske vlade, hrvatskih ustaških in ostalih oboroženih sil, zastopniki tiska in člani diplomatskega zbora. Po uvodnih pozdravnih besedah minjstra dr. Starče-viča je povzel besedo nemški vojaški poveljnik v Zagrebu general Glaiso von Horstenau ter jo navzočim opisoval boje na vzhodnem lKijišču,
Nova urednika »Hrvatske Revije«. Na zadnji seji Matice Hrvatske sta bila določena dr. Brani-mir Livadič in prof. Olinko Delorko za urednika družbenega leposlovnega glasila »Hrvatska Revija«.
Akcija za proglasitev Samohora za mesto. V
hrvatskem Samoboru, v katerem so lani imeli proslavo, odkar je ta kraj proglašen za trg. so sedaj najuglednejši tržani započeli akcijo, da bi bil Sa-mobor čimprej proglašen za mesto. V to svrlio so sklicali sestanek, na katerem je bila sprejeta tozadevna resolucija.
Zamenjava modre galice za baker, bron ali medenino. Kljub prizadevanju hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo za potrebe vinogradnikov za lelos ni moglo nabaviti v inozemstvu potrebnih količin modre galice. Zato je sedaj omenjeno ministrstvo obvestilo prizadete vinogradnike, da bodo mogli letos dobivati modro galico samo za zameno za baker, bron ali medenino. Zamenjava se bo vršila tako, da bodo vinogradniki dobili za vsak kg čistega bakra po tri in pol kilograme modre galice. Preskrbo vinogradnikov z modro galico in njeno razpečevanje je hrvatska vlada zaupala podjetju Gimpex.
Davek na alkoholne pijače v Osijcku. Zaradi pokritja povečanih izdatkov je mestna občina v Osijeku uvedla poseben davek, ki ga bodo morali plačevati vsi obiskovalci javnih lokalov, v katerih točijo in prodajajo alkoholne pijače.
Krožna tramvajska proga v Zagrebu. Zaradi vedno večjega osebnega prometa na vseh progah zagrebške cestne električne železnice je zagrebško mestno podjetje sklenilo zgraditi krožno tramvajsko proso, od katere bo imelo korist predvsem prebivalstvo v posameznih predmestjih. Z gradbenimi deli bodo v kratkem pričeli.
Dotrpela je naša najdražja, plemenita teta, sestriena in svakinja, gospa
Ali si se že naročil nn najboljši tednik »Domoljub«?
veleposestniea na Vrtači št. 1
V zadnji domek jo pospremimo v torek", 16. februarja, ob 10 dopoldne, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k njenemu najboljšemu soprogu Jankotu, kjer bosta i uživala skupno večni in nemoteni sen.
Maše zailušnice se bodo brale v Semiču in v Ljubljani.
Semič, Straža - Toplice, Ljubljana, Logatec, New York\ dne 13. februarja 1943.
Globoko žalujoči sorodniki

Drobna ljubljanska kronika
Mesto cvetja v spomin pokojne gospe Frančiške Flegar je darovalo osebje persp-nalnega oddelka mestnega poglavarstva Društvu slepih, Ljubljana, Lir 120.— Iskrena hvala!
Natančni Rporcd klavirskega koncerta,
ki ga bosta izvajali domači pianistki ga. Marta Bizjak in gdč. Silva Hrašovee, v petek, dne 19. t. m. ob pol 7 zvečer v mali filharmonični dvorani, je naslednji: Prvi del koncertnega sporeda bo izvajala pianistka Hrašovčeva, in sicer: 1. Pescetti: Al-legro; 2. Bach — Busoni: Ciakona v d-tnolu; 3. Brahms; Rapsodija v g-molu; 4. Kavnik: Melanholični valček; 5. Tajčevič: Trije balkanski plesi. Pianistka Marla Biz.iakova bo izvajala drugi del koncertnega sporfida, in sie.er; 6. Alatti: Otroika igra; 7. Oorgni: Mistična pesem; S. Pieh. Mangiagalli: To-cata; 9 Ciglič: Nokturno; 10. Osterc: Komi in fnga; 11. Prokof.iev; Rigondon in Babica pripoveduje; 12. Ravnik: Karakteristični valček. Na koncert dveh domačih umctnic opozarjamo. Prodprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Za VIII. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo pod vodstvom dirigenta Draga Marija Siianca, hodo vstopnice od jutri da-1 je v nredprodajl v knjigami Olashene Matice Cene posameznim sedežem so za 1 — liro dražje. kakor dozda.i. ObčinRtvo prosi mo, da to upošteva, V knjigarni je na raz polago tudi podrobni spored koncerta. Koncert se bo vršil v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki pnlonskl dvorani.
Valentinova nedelja. Valentinova ne-della je bila prijetna in sončna. Zjutraj ni bilo megle. Popoldne je bilo prav toplo. Valentin, ki prinaša ključe od korenin, je lepo godoval. Lepo vreme na Valontina jeseni prinaša vinogradniku vina. Ljubljan-
čani so Valentinovo nedeljo lepo praznovali. Marsikateri naravo ljubeči Ljubljančan se je v nedeljo popoldne vračal z notranjim zadovoljstvom s svojega sprehoda po bližnji okolici in po bližnjih rožnlških gozdovih. Nekateri so šele zdaj odkrili razno lepoto zanimivosti Rožnika. Po gajih so že oglašajo prvi pevci. Ti so letošnjo zimo dobro prestali. — Kakor druge nedelje so bile
mo Matevž, 55 let, voznik, Cesta 29. oktobra 19, Miiller Otilija, 40 let, gospodinja, Gramozna jama 37, Zori Kristina, 40 let, služkinja, Mencingerjeva ul. 91, Brajdič Alojzija, 50 let, ciganka, Vič, Pri dolgem mostu, Juričič Elma 6 tednov, hči delavke, Pugljo-va ul. G, Koejančič Josip, 73 let, hlapec, Vodnikova c. 97, Mngušar Josip, pekovski mojster, Galjeviea 2, Polak Sonja, 4 leta, hči monterja Kotnikova ul. 21. rikolnik Anton, 50 lot, prosjak. Malo Lašče 41, Koleno Marija 27 lot, služkinja. Nova vas 25 pri Celju, Zupančič Marija, 37 let, zaseb
gledališke in kinopredstave popolnoma za- niča. Ve k stmlon 15, Petrič Josip. 89 let, sedeno in je bil povsod izreden obisk. Za strojevodja drz. zel, v p., Sv. Jakoba trg 5, vsako prireditev so se Ijudjo zanimali in Flegar Franja roj Susteršič /fi let bivša skušati dobiti pravočasno vstopnice.	gostilničnrka. I irska ul. 15, strukel,Mi o-
„	x . i i i, 11 a n t \t r,i™rnmi1 s"1™' 12 let, hči kroj. pom., Prod.iaruska ul.
Ponesrečenci v Ljubljani. V P'VOvnrtii	Apolonija roj. Demšar, 69 let, žena
Union zaposlenega 53-letnoga Kar la Mellhna | k	}	Zelezn karjeva ul. 10, Zadel
Je težak voz pritisnil ob zid Dobil je hude Fran5išk J MozelJ, 54 lot, žena žel. kur-notranjo poškodbe v trebuhu, da so ga mo	v p„ Tovarniška ul. 25, Ta.ik Knrolira,
rali prepoljati bolnišnico.	34 letj h(n rU(inrjai [{etj0 49, 0hč. Trbovlje.
V Ljubljani umrli od 5. februarja do	Nesreče na deželi. Posestnikov sin
11. februarja 1913. Cvetrečnik Josip, 88 let, 13-Jetni Vid Šteblaj v Zolimlju je reznl za slikarski mojster, Japljeva ul. 2, fiovnk ; živino rozanico. Slamore/.nica mu jo pore-Frančiška, 86 let, dolavka tob. tov. v p.,1 zaia [)rste na levici. — V Vidmu je padel Japljeva ul. 2. Strekelj Apolonija, 8* let, jn Rj zlomil desno nogo 5-letni delavčev sin služkinja, Japljeva ul. 2, Srčmk 1 rane. 8,i Ignacij Krašovec. — Na stopnicah je spod-let posestnik. Rožna dolina, C. v 11-11, \Va- . lotel in si zlomil desno roko 48-letni dela; delka Frnnčiška. 62 let, ohč. uboga, Petrov- 1 veo France Kolar, slnn
rinujoč
Planini pri
če, okraj Celje. Mirti« Anton, 80 let, pekov-, Rakeku. — V papirnici v Vevčah zaposle-ski pomočnik, Vidovdanska e. 9, Sluga Ma- „„ delavka. 37-lctna Francka Perčičcva si rija. roj. Svetlič. 82 tet, delavka tob. tov v , je |1U(|0 poškodovala desno nogo. — V Mač-p.. Tržaška e. 141, Vojska Marjeta, 83 let., , jcm dolu jP občinska uboga. 72-let.na Ma-vpokoienka tob tov. v p.. Tabor 2. Novlno|r|jB Znidaršlčeva padla in si zlomila desno Frančiška roj. Tratar, 85 lot. znsebnlca, Ga- n0go. Vsi bc zdravo v ljubljanski bolniš-ljeviea 106, Bevk Cecilija, roj. Kober. 83 let, „jci.
„,r,fi-i7Ber^'I	ndoži križ sporoča _ _
fiansM 'bolnišnici umrli: Cankar Marija. 2' V poizvedovalnem oddelku I. It. K., liti hči vajenke Rudnik 88, Marinčič An- Via Ariella Rea 2-11 (Oosposvetska cesta), ton 55 let mostni delavec, Cesta v mestni soba 3. naj se javijo med uradnimi urami log 3 Bergman Silvester, 57 let. delavec, od 8-12 naslednji: Svojci vojnega ujetnika Pnd hribom 51 Orožnik Mariia. 47 let, žena inž. Zupančiča Franca; osebe, ki so poslale pMestnika! Lesno Brdo 41 pri liorjulu, Por- pakete-naslednjim; 1'odlogar Cveto, Erjavec
Bogdan, Vidlc Štefan, Velde Alojz, Sever Franc, Smuk Franc, Dejak Frnnc, Skodlar Franc. Bcrganl Ivan, Podržaj Janez, Pa.inič Ivan, Sečnik Jožef. Muster Jože, Zajo Vinko, Ciinperman Anton, Turk Jožo. Boz.ia Franc, Lavšin Jože, Brenoe Janez, Trontel Malka, Pol.ianec Frančiška, Mnkue Marija, Fablani Viktor, Brcnce Ana, Tekavoc Franc, Lelien Avgust, Kozina Ivan. Ogrin Ludvik, Skulj Janez, Marinčič Martin, štrukelj Alojz, Zore Frane, Ampovič Vlada,
Gledališče
OPERA. Torek, 16. februarja oh 17: »Beg Iz seraja«. Red B. — Sreda, 17. februarja ob 17: »Sestra Angellka« — 7. simfonija, Red Sreda. — Četrtek, 18. februarja ob 17: »Beg lz seraja«. Red četrtek. — Petek, 19. februarja; Zaprto. (Generalka). — Sobota, 20. februarja ob 17: »Janko ln Metka«. Premiera, Rod premierskl.
Humperdlnck: »Jar.ko In Metka«. Pod muzikalnim vodstvom dirigenta N. Stritofa, ki je opero na novo prevedel, v režiji in scenski zamisli režiserja C. Dnbovca in v koreografiji inž. P. Gotovina, bomo dobili novo uprizoritev te. v muzlkalnem poglodu 7. bogastvom glasbene tehniko instrumonti-rane opere. Glavno partije bodo poli: Janka
—	Golobova, Motko — Mlejnikova, čarovnico — Karlovčeva, nadalje očeta — Janko, mntor — Polajnarjeva, Trosi — možk^i — Barbičova, Rosi možka — Urbančičeva.
DRAMA. Torok. 16. februarja ob 17.30: »Mlrnndollna«. Red Torek. — Sreda, 17. februarja ob 1730: »Ples v Trnovem«. Red A.
—	Četrtek, 17. februarja oh 17.30: »V Ljub liano |o dajmo!« Premier«. Rod promierski.
Potek, 19. februarja ob 15; »Primer dr. Hlrna« Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Sobota, 20 februarja oh 17.30: »Mlrandola«. Izven Cone od 20 lir navzdol.
V četrtek bo v Drami premiera stare slovenske Igre, ki jo je napisal Josip Ogri-
nec, z naslovom: »V Ljubljano ,1o dajmo!«
na to delo. ki spada med ljudske igre in ki je razširjeno po vseh naših čitalnlških odrih, opozarjamo. Režijo ima Milan Skr-binšek. Premiera bo v četrtek, 18. t. m. za red premierski. Zasodba vlog je sledeča: Srebrin — Cesar, Koti.ia — Pol. Juvanova, Mnrica — Levarjeva, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenovo«, Pavle — Peček, Neža — Rakarjeva, notar — Košuta, dve priči: Ile-nedičlč in Brezi gar.
Naznanila
RADIO. Torek. 16. februarja. 7.30 Pisana glasha. —8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra votli dirigent. I). M. Sijanec. Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet, minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voco del Padrone — Columbla« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasba — 20 Napoved čnsa Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Moderne pesmi vodi dirigent Zorne — 22 Vesela glasha osemnajstega stoletja — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo	Imajo lekarne: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba	trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr.	Muriuaver H., Sv. Telia u. 78.
Poizvedovanja
Vratni obesek (koralo) najden v ultel 3. maja v nedeljo 14. febr. dopoldne.
Usoda zakladov z Akropole
Pred 148 leti, ko je bil Pitt predsednik vlade v Londonu in je Nelson razbil francosko brodovje pri Abukirju, je postal lord T. Elgin poseben angleški poslanik v Carigradu. Lord Llgin je bil bogat in vnet zbiratelj umetnin. Grčija mu je živela v spominu kot neizmerna zakladnica samih pravljičnih dragocenosti. Menil je, da spadajo ti zakladi bolj v Anglijo ko v Grčijo. Zatorej je 6voje diplomatsko poslanstvo strnil s »kulturno misijo*. Od sultana si je izposloval neko listino, da 6ine vzeti s seboj ne le odlivke umetnin, marveč tudi »kamenje s 6tarimi napisi ali soharni«. Lord je vzel s seboj mnogo stro-kovnjaških delavcev in se ie s sultanovim dovoljenjem na vso moč okoristil. Nobena grška umetnina pa bodi še tako razsežna, ni bila varna 6pričo njega. Vse je odnašal s seboj.
Več let je trajalo to uničevanje. Angleži so kupovali hiše in jih podirali, da bi iskali antične umetnine, ki so bile zazidane v temeljnih zidovih. Slednjič 60 6e pod vodstvom lorda Elina spravili tudi na prekrasno pročelje templja boginje Atene. Z žagami za marmor so odločili solie od ozadja. Potem so čudovite umetnine atenskih starodavnih kiparjev na lafetah odvažali po pobočju Akropole in jih v atenskem pristanišču naložili na 33 ladij,
na manjše vojne ladje in tudi na trgovske ladje in jih odpeljali v London, oziroma v lordov grad na Škotskem. Angleška vlada je potem /a 35.000 funtov šterlingov odkupila te naropane grške umetnine od lorda Elgina.
Umetnine grškega veleuma Fidija in njegovih učejicev niso brez škode prestale vožnjo po Sredozemskem morju. Ena teh ladij, »Mentor«, se je bila potopila, vendar so potapljači rešili 17 zabojev dragocenega tovora. Slednjič so pa te grške umetnine razpostavili po Britskem muzeju in jih zavarovali 6 šipami. Vendar je podnebje angleške prestolnice slabo vplivalo na nežno površino marmorja. Kar 6e je v čistem, suhem ozračju na atenski Akropoli, ki se dviga visoko nad mestom, usedlo kot tisočletna patina na marmor, pa ie postalo v Britskem muzeju prevleka iz saj in vlage, tako da so bili (čez 120 let) tozadevni krogi vendarle primorani umetnine temeljito očistiti. Pri tem pa se je pripetilo nekaj nezaslišanega: marmorne sohe so nevešče roke tako surovo očistile, da je bila uničena fina vrhnja prevleka in je ostalo le golo robato kamnito površje, ki je iz njega izginila vsa tista živa duša, skrivnost najvišje umetnosti izpod dleta. Taka zla usoda je zadela neminljive grške umetnine v Angliji.
Livorno spet nosi prvenstveno zastavo
Poraz Ambrosiane v Bologni — Vedno več kandidatov v II. razredu
Včeraj je bila v državnem nogometnem prven- | stvu nedelja krepkih srečanj. Padlo je tudi nekaj krepkih izidov, zlasti v Bologni in v Torinu. Da si ogledamo najprej dogodek v Bologni. V goste je prišla Ambrosiana, ki se je v preteklem tednu postavila na čelo razpredelnice. V Bologni je igrala proti moštvu istega imena, ki se je utaborilo na petem mestu. Trenutek, ko smo pričakovali, da se bo Ambrosiana utrdila na prvem mestu, je zaigrala: prejela je tri gole, v mrežo nasprotnika pa je poslala samo enega S 3:1 izgubljena igra pomeni za Ambrosiano precej hud udarec. Napadalna vrsta Bologne, ki jo vodi znani Matosich, se je sijajno obnesla. Tako je zdrknila Ambrosiana s prvega mesta na tretje.
Stremeče moštvo Torina je imelo tokrat lažjo nalogo. Na domačem igrišču je sprejelo Romo in jo gladko odpravilo s 4:0. Zelo krepak izid ali toč-nejše povedano, hud poraz za Ro«no, ki si je lansko leto priborila državno prvenstvo. Torino je spet na drugem mestu s 27 točkami in še vedno čaka priložnosti, da bi dohitel Livorno. Lepo tekmo so gledali včeraj tudi v Rimu. Tam je gostovalo moštvo Livorna in merilo svoje sveže sile z rimskim Laziom. Odpor, ki so ga nudili domačini, je bd precej izdaten, kar sodimo po izidu 1:0 za Livorno. Moštvu Livorna je vsekakor zadostoval, da je spet vzel zastavo v roke in koraka sedaj na čelu vseh šestnajstih moštev, ki se borijo za naslov državnega prvaka. Po 20. nedelji ali ob koncu druge tretjine prvenstva vodi torej spet Livorno s 29 točkami.	I
Težko bi bila ugibati, kako se bo končal letošnji prvenstveni ples na zelenem polju. Za sedaj si dovoljujemo napovedati samo to, da bo romal naslov državnega prvaka v Livorno, Torin ali Milan. Razlika po točkah znaša med prvimi tremi le dve točki in položaj na vrhu razpredelnice se bo v
teku prihodnjih desetih nedelj še nekajkrat spremenil.
Precej veselo je moralo biti včeraj v Benetkah. Domača enajstorica, ki je izgubila nekaj izvrstnih moči (odstopila jih je drugim moštvom) in ki je letos sprejemala udarec za udarcem, je igrala včeraj proti sloviti Fiorentini. Izid je bil 2:2, kar pomenti za Benečane v letošnji formi lep uspeh. Kljub temu pa je ostala Venezia še vedno na predzadnjem mestu razpredelnice in ji še vedno preti nevarnost, da bo po končanem prvenstvu zdrknila v drugi razred. Triestina je odpotovala v Bari, izgubila igro z 0:1 in pustila tamkajšnjemu moštvu obe točki.
Pregled včerajšnjih izidov v prvem razredu je tale:
Milan — Milano : Vicenza 1:1, Benetke — Venezia : Fiorentina 2:2, Torino — Torino : Roma 4:0, Genova — Genova : Liguria 2:1, Bergamo — Juventus : Atalanta 2:0, Rim — Livorno : Lazio 1:0, Bologna — Bologna : Ambrosiana 3:1, Bari — Bari : Triestina 1:0. Včeraj je dosegel Livorno svojo dvanajsto zmago in vodi z 29 točkami. Drugo mesto s 27 točkami si delita Torino in Ambrosiana. Tik za petami jim jc Juventus s 26 točkami, vrstni red ostalih pa je naslednji: Bolonja 23, Genova 22, Fiorentina 21, Milano in Atalanta 20, Lazio 19, Roma, Triestina in Bari 16, Liguria 13, Venezia 12, Vicenza 11. O Romi in Liguriji dodajemo, da imata še eno tekmo na dobrem.
O drugem razredu bi lahko rekli, da je vedno več gneče na vrhu. Tu sta najprej Pro Patrie in Spezia, ki vodita s 26 točkami. Dobro pa se držita tudi Modena in Napoli, katerima se pozna lanska
Oklepni vlak, ki vezi ob italijanski obali in jo tako brani.
viija šola v tovariiiji najboljših. Med njimi je ie Pisa, tako da je sedaj na vrhu razpredelnice že kar pet moštev, med katerimi znaša razlika samo
dve točki.
Včeraj so odigrali ves spored razen onega v Palermu, kjer bi moral nastopiti Napoli proti enaj-storici istega imena. V Busto Arsiziu sta se »pogledala dva z vrha — Pro Patria in Modena — ter končala neodločeno z 0.0. Ostali izidi »o bili: v No-vari; Novara : Alessandria 1:0, v Pili: Pisa : Brescia 2:0, v Pescari: Pescara : Anconetana 3:2, v Savoni: Savona : Spezia 1:1, v Cremoni: Cremonese : Padova 1.0, v Udinah: Udinese : Mater 9:0, v Sieni: Siena : Fanfulla 2:1.
Vrstni red in točke v drugem razredu: Spezia in Pro Patria 26, Modena in Pisa 25. Napoli 24, Padova 22, Brescia 21, Fanfulla in Cremonese 20, Udino in Novara 19, Pescara in Anconetana 18, Alessandria 16, Savona 15, Palcrmo, Juve 14, Siena in Mater 13.
Prve nagrade v rokah Korotancev
SK Mladika je priredila uspeli turnir namez-
nega tenisa za juniorsko prvenstvo Ljubljane
Po daljšem premoru je bilo sprt Kodeljevo pozorišče živahne domače športne prireditve. — SK Mladika je jiovabila v solioto in nedeljo ljubljansko mladino k turnirju, pri katerem naj bi ugotovili, kdo jo juniorski prvak namiznega tenisa v našem mestu. V lepem številu so se odzvali igralci Hermesa in Korotana, pa tudi prireditelja samega. V vsem se je prijavilo sodniškemu zboru 9 moštev, 26 posameznikov in 10 dvojic.
Največ zanimanja je bilo kajpada za tekmovanje posameznikov. Imena Dular, Strojnik, Ivane in Mlakar so prijateljem namiznega tenisa že dobro znana in pomenilo bi nemalo presečenje, čo bi se pojavil kdo drugi in zmagal. V Četrt-finale je prišel Strojnik Štefan (imenovali ga moramo tudi z imenom, ker igrata med seniorji tudi dva njegova brata) z zmago nad Košakom, dalje Mlakar z zmago nad Jankovičem, Dular z zmago nad Tušarjem, in Ivane, ki je dobil igro proti Medenu.
Strojnik 6. (Korotan) je odpravil vse po vrsti in si zagotovil naslov jiuiiorskrga prvaka Ljubljane. Na drugem mestu je Mladikar Mlakar, na tretjem Korotanec Dular, na četrtem pa spet Mladikar Ivane.
Dobro razpoložen in nadarjen Strojnik je doprinesel svoj lep delež tudi k zmagi moštev. Vrstni red moštev:
1.	Korotan (Potočnik, Strojnik), ki je premagal Mladiko I. (Mlakar, Meden) s 3:0;
2.	Mladika I. z zmago nad Hermesom (Gregel, Tušar) s 3:0;
3.	llermes II. (Završnik, Šircelj) z zmago nad Mladiko II. (Klun, Ivane) 3:1;
4.	Hermes I. z zmago nad Hermesom III. 3:1.
Dvojice: V finale sta se plasirala Korotanca
Potočnik in Jankovič z zmago nad Hennežanoma Cireglom in Tušarjem. Obvladala sta ju z 2:1. Prav tako sta se uveljavila za končno srečanje tudi Mladikarja Meden in Mlakar, ki sta premagala Strojnika in Dularja (Korotan) z 2:1. Pri odločilnem srečanju sta zmagala Korotanca Potočnik in Jankovič z 2:1 (21:10, 21.17),
Zmagovalci juniorskega turnirja za prvenstvo Ljubljane so dobili okusne diplome in praktična darila. O poteku turnirja velja zapisati, da se je pričel brez zamude in da je potekal v pravem športnem duhu. Vedenje tekmovalcev je kazalo, da jim niso neznana pravila športnega hontona. Ni bilo prerekanja, protestov in tudi ne zavisti, ki tako rada izbruhne na dan, kadar gre za l>orbe mladih športnikov. Tudi pri bodočih podobnih prireditvah bi želeli, da bi posvetili prireditelji vzgojni strani športa prav toliko pozornosti kakor tehnični.
Nedeljski športni drobiž
V Monakovem so gledali tekmo v hokeju na ledu med SC Riesserseejem in kombiniranim moštvom. Riesersee je zmagal z visoko razliko 23:4.
Berlinski atleti so tekmovali v gozdnem teku po Griinovvaldu na 3.5 km dolgi progi. Prvi je prispel na cilj Star s časom 11 min. 22.6 sek.
Švicarski nogometni izidi: Grasshoppers : Ba-sel 2:0, Canlonal : Ziirich 3:0, Lugano : Luzern 3:1, Young Fellons : Grenchen 1:0.
Gradjanski ne bo gostoval v Budiny>esti. Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bi moral nastopiti v Budimpešti Gradjanski iz Zagreba proti Kispestu in Fercncvarošu. Zaradi tehničnih zaprek pa so morali gostovanje odpovedali. Budimpeštanski prijatelji nogometa bodo morali potrpeti do 28. t. m-, ko bodo začeli spet s prvenstvenim tekmovanjem.
Vitez Nikolaj Horthy je obiskal madžarsko visoko šolo za telesno vzgojo. Z velikim zanimanjem si je ogledal udejstvovanje mladih športnikov kakor tudi gradnjo novih telovadnic. Kakor znano, je vitez Horthy velik prijatelj športnega gibanja, v katerem tudi sam sodeluje kot predsednik madžarske plavalne zveze.
Na plavalnih tekmah štirih mest v Rotterdamu so dosegli naslednje izide: 100 m prosto A. Ra-mack, Rotterdam, 1 min. 2.1 sek.; 200 m prsno
Brž sein jo ubral v nnznačcno klet. Težka vrata sem po hudem prizadevanju odprl. V kleti je ležal zaboj, ki jo imel na eni struni strašen znak: mrtvaško glavo. Ta bo pravi! Lin jc poskrbela, da me ni nihče motil, sum pa sem se spravil nad zaboj. <L'e bi ne vedel, da jc notri zaklad, hi sc pač nc uničil. Prcrlcn seni zaboj odprl, sem sc pošteno prcpolil.
64.
Nič nisem poškodoval pokrova. Odstranil sem opaž, ki je zakrival vsebino ... Ostr-mel sem — tako močna svetloba mi je zaslepila oči, da sem kar mežikal in se pričel solziti. V naglici sem videl zlato, bisere... dolgo časa pa nisem mogel gledati neizmerne lepote.
Kruithoff, Rotterdam. 2 min. 51 sek.; štafeta 4 krat 100 m prosto Rotterdam 4 min. 17.1 sek. — Razmeroma še lioljše izide pa so dosegli na tekmah žensk: na 100 m hrbtno je zmagala Fepge-len (Amslerdam) v 1 min. 16.2 6ek.; na 200 m prosto Van Veen (Rollerdam) v 2 min. 20.2 sek.; v štafeti 4 krat 100 m prosto pa predstavništvo Rotterdama s časom 4 min. 50.8 sek. Povprečen čas udeleženk štafete znaša potem takem na 100 metrov 1 min. 12.7 sek. I
Krompir ima mrzlico
Kakor človeško telo in živali, tako imajo tuu: rastline lahko različne bolezni in pri tem tudi vročino in mrzlico. Zlasti krompir je občutljiv za bolezni in 6e mu v bolezni menja temperatura kot pri človeku — kar je dognal dr. Defago v Latisani. Pravi, da se da pri krompirju meriti temperatura in 6 tem določiti, kakšno bolezen ima.
Skrivnost zimskega spanja med sesalci
Ledvice in koža, oziroma njene znojni-ce, delujejo naprej, čeprav neprimerno počasneje kot v navadnem življenju. Netopirji, ki žive na suhem zraku, in ne morejo vdihavati vodnih hlapov, se čez zimo izsuše, torej baš obratno^ kot je 6lučaj pri normalnem dihanju, ko pozimi oddajajo pljuča vodo, ki jo prevzemajo iz krvi. Med zimskim spanjem so telesni izločki j>očasnejsi, vendar v odgovarjajočem razmerju, pri čemer delujejo vsi organi skladno in vlada določeno ravnovesje. Črevesje tudi nadalje prevzema žolč; sečni mehur se napolnjuje s sečnino, ki 60 proti koaicu spanja [»barva temneje in izprazni šele po prebuditvi; kožne žleze so posebno živahne med nezavestnim stanjem ild. Toda čimbolj se znižuje telesna toplota, tembolj počasno jKrtekajo ti pojavi in s padcem telesne toploto je zaradi teli lastnosti v zvezi tudi prebuditev. Preden preidejo živali v nezavestno stanje, so zelo spitane in imajo obilo maščobe med mišičevjem in kožo, kot tudi med črevesjem. Ob nastopu zimo je maščoba čisto bela in bolj redka. Začetkom januarja pa že opazimo zmanjšanje tolšč in tudi snovno izpremembo, pri čeiner poslane tolšča gostejša in temnejša, včasih celo rdečkasta. Masti je vedno manj, jiostane šo bolj črna in z nastopom marca vidimo Se z-ndnii preostanek, ki le temen in rjavkastorumen ter prepleten z rdečkastimi žilicami. Povprečno izgubi netopir eno šestino do ene petine svoje teže. Padec je predvsem v zvezi
(Konec.)
z uporabo maščobe, a se zniža bolj ali manj tudi količina mišičja. Ko prične j spet toplo sonce stelno greti zemljo in | ko narava zoj>et ozeleni ter ožive žu- j želke, se netopirji jiolagoma prebude in I si s hrano krepijo izmozgjina telesa. | Med izrazite prezimovalce spada tudi • jež, ki se hrani z različnimi žuželkami j in njihovimi ličinkami, a obrajta tudi j miši, žabe, kuščarje, polže, itd. Zaradi uničevanja miši in zlasti ščurkov, ga nekateri ljudje drže v hiši. Če mu primanjkuje navadne hrane, si poželi tudi sadja. Loti se celo gada, ki mu njegov strup niti malo ne škoduje, a drugi stru- strupi mu prav tako izlepa ne l>okvari,jo zdravja. Jeseni se dobro zde-beli, in ko prične odpadati listje, se tudi on primerno pripravi na zimo. Izkoplje si globoko jamo in nanosi vanjo listja, mahu in trave. Smešno ga je gledati, kako se valja po listju in nahovju, pri čemer si nabira gradivo za zimsko stanovanje. Ko nastopi mraz, se jež zarije v ležišče, se zvije in zaspi polagoma tako trdno kot malokatera druga žival. Šlevilo srčnih utrijKrv in dihlja-jev 6e znatno zniža, na dražljaje ne od-govarja. Človek bi mislil, da je mrtev,! tako ga zimsko spanje odtegne življenju in skoraj približa smrti.	|
Hrček je posebne vrste glodalec. Do pozno jeseni, dokler je kaj na polju, znaša neutruudoma vsakovrstni živež: žito. lan, mah, sočivje, razne korenine, krompir itd., a zraven lovi tudi miši, kuščarje, kače in razen mrčes. Pod zem-
ljo, 1—2 m globoko, si uredi stanovanje, kamor vodi navpičen rov, ki mu služi kot vhod, in poševen rov, ki ga ujx>-rablja za izhod. Tu živi običajno sam, ker mu je malo za druščino. Včasih nanese v prezimovališče do 25 kg žita in drugega zrnja. Lahko si mislimo, kako znatno škodo dela v krajih, kjer se je razplodil. Ko začno mrzli jesenski vetrovi biti po strniščih, zadela hrček obe odprtini s prstjo ter' si izkoplje novo stanovanje, nekoliko globokejše od prvega, kamor prenese vso zalogo. Ko je to storjeno, začne jesti, da se zelo zredi, nato leže v posteljo, ki si jo je pripravil iz mehke trave, in zaspi tako, da se zvije v svitek. V taki obliki prespi vso zimo kakor mrtev; nič ne sliši, ne vidi in ne čuti. Je celo za znatne rane malo občutljiv. Tudi električni udarci ga ne zbude, ako niso dovolj jaki in pogosti. Telesna preosnova je zelo zmanjšana in tudi njegova toplota precej pade. Proti koncu prezimovanja nastopajo v zadnjih 14 dneh vedno krajše dobe spanja. Izguba in ponovni nastop telesnega delovanja si sledita približno tako kot v začetku. Popolno gladovanje vzdrži žival šest mesecev brez, škode. Vsake 3 do 4 tedne se žival prebudi, da se očisti blata in sečnine. Prenaj>olnitev sečnega mehurja jiovzroči mnoge dihalne gibe s pomočjo nezavestnih dražljajev. Ti učinkujejo slično kot budilka, a se pomiri, če poskrbi žival vsaj za delno izpraznitev seči iz mehurja. Poraba kisika med dihanjem tekom zimskega spanja znaša komaj eno štiridesetinko do ene tridesetinke navadne množine. Nečista kri je bogatejša na ogljikovem dvo-kisu. Število rdečih krvnih telesc med zimskim spanjem v resnici pade, a so-razmeroma z belimi krvnimi telesci se
pa zveča. Iz primerjanj, glede množine živalskega škroba v jetrih in vsebine sladkorja v krvi, se opaža, da se porabijo v budnem stanju ogljikove spojine, a v spanju maščoba. Nakopičenje ogljikovega dvokisa v krvi in izguba vode vodila do samoomamitve in tej osnega ohlajenja. Zveča se tudi množina acetona v krvi in ravno ta podaljšuje zimsko spanje. Zanimiv je pojav v živali, ki vodi iz spečega v trdno stanje, pri katerem se po nekaj urah iz nizke toplote, približno 9 slop. C, dvigne do višine, ki je za žival običajna. Jasno je, da ima svoj delež velika jx>raba snovi, predvsem organskih, in zato se tako znatno zveča množina oddanega ogljikovega dvokisa. Videti je, da se pri zbiranju zlasti izraža živalski škrob, ki ga žival še vedno skrbno čuva v primerni množini, in to v jetrih in mišicah, čeprav je bila prej več mesecev brez hrane, dočim je med zimskim spanjem prevladovalo zgorevanje maščob. Smešno je gledati hrčka spomladi, ko se zbudi iz dolgega zimskega počitka. Najprej se leno steguje, zeha in renči, kakor da se mu zdi še prezgodaj zapustiti posteljo. Potlej prične pomežiko-vati; rad bi sedel, pa ne zmore tega, se opoteka, kakor da bi bil pijan. Sčasoma 6e mu to vendar j>osreči. se zdrami, obliže, opere in gre jest ter kmalu postane spet grešnik, kakršen je bil poprej.
Le malo manjši glodalec od hrčka je polh Poleti, zlasti pa jeseni, je ta žival zelo jx>žrešna, zato se jako zredi, a nato gre spat na postlano posteljo v duplu. j Tu »e zvije v svitek, pri čemer skrči j glavo, noge in rep, otrpne in zaspi. Pol-| ha v tem stanju lahko primemo z ro-' kami, raztezamo, ga zakotalimo po zem-
lji, celo zbodemo, a se kljub temu ne prebudi, tako trdnq vztraja v zimskem spanju. V dolgi zimi se vendar toliko predrami, da se naje iz zaloge, ki si jo je jeseni v ta namen nanesel. Včasih prezimuje tudi več živali skupno v istem duplu. Zimsko spanje zelo dolgo potegne. včasih do sedem mesecev v letu in mu je zategadelj nastalo nemško ime »Sibenschlafer«. O človeku, ki trdno in nepretrgoma spi, pravimo, da spi kot polh.
Pri tretjem glodalcu, veverici, ne moremo govoriti o pravem zimskem sjvanju. Navadno ima več gnezd; jx>letno je bolj zračno, a zimsko toplejše in proti burji ter močavi zavarovano. Zime ne prespi, vendar pa se zavleče v zimsko bivališče ob nastopu hudega mraza. Zvije se in tako prebije lahko nekaj dni, ker ji ni dosti povolji grdo jesensko ali hladno zimsko vreme. Napravi si tudi zalogo za slabo čase v votlini kakega drevesa, v razpokah ali pa v zemlji,
Ako spravi zima na kolena celo medveda, jo s primerno pozornostjo pričakuje tudi človek, ki si prav tako skuša omiliti zimske nevšečnosti s tem. da si preskrbi kurjavo in dovoljno hrane, ki mora bili v hladni dobi še posebno lz-datna. Njega ne varuje debela podkožna plast tolšče in zalo potrebuje močne hrane, zlasti maščobe, za katero se človek tako močno peha, da nadomesti izgubljeno toploto z novimi viri, katerih poglavitni vrelci so danes tako visoko cenjeni prašiči. Ker nima kožuha kol omenjeni prezimovalci. mori človeka še ena skrb več, in to preskrba s toplo obleko. Kako prijetno bi bilo zanj, če bi slabe Čase lahko kratomnlo prespal in se zbudil, ko bi spet posijalo toplo sonce I
f O M A 2 POKLUKAR:
43
U N L U K A K : ffTTTT!;i!!{}!('|!ft, .«l!Hill!!i;i!:m »!!H!i»»mt /n!TT!»nT™^rmr	TTTTTTTTirTmri
IMfin	, u- ; " „ S P II . "k/ 3,1 i,!, j HuifRfk.
..............................-.....J
fliliill' Haii!l!!!!!i'iiir vminih. jnil!l!!!iili!il!if lili!
BELE
m p
Ilir iiiiiii, ju
grip i ti i"1
ia_aassitiUtuiF VISMIIIK
E Z ®D 14
i
To, kar je slišala, ni bil očitek. Dobri otrok je vpraševal po vseh drobnih stvareh, ki jih je Marjeta že napol pozabila. Majda je čutila, kako ji postaja duša lažja, kakor ji prinaša ta lepa, vedra žena spet žarek sonca v srce. Sedaj je dobila pogum, da ji je vse povedala.
Bele zvezde na nebu so videle, kako je mlada žena objela Matevževo dekle in ji brisala solze, ki so se svetlikale v žaru ribiške luči. »O, zakaj je verjela pismu, ki ga je dobita !c je tožila.
Naslednji dan je poslala brzojavko k Sv. Lovrencu.
Rodovnik Andraževih
Oče Andraž je bil hud na Matevža.
»Prej bi nam lahko povedal, zakaj hitiš s preureditvijo hiše!«
»Ah, oče moj, ko pa sam nisem vedel. Bog je vse obrnil. Še ni pozabil na nas Andraževe.«
»Kdo bi te razumel?«
Matevž se je gnal in delal kakor da bi mu gorelo pod nogami. Vse poletje ni govoril o dekletu in tudi pošte ni prejemal. Ko pa je prišla brzojavka z morja, sam ni vedel, kaj bi naj počel od veselja. Če mu ne bi bilo nerodno pred
m. (fiiin
iiiiul.JiiiiiiU
liP^ ^mjm
materjo in očetom, bi priredil veliko gostijo. Tako pa je začel samo znova pripovedovati o dekletu in o ženilvi.
Lahko bi prej povedal, zakaj hiti s preureditvijo domačije; saj lo je tudi očetu Andražu všeč, da se bo sin ženil. Nova moč bo pri hiši, ob letu pa lio prišel na svet drobčkan Andražič, ki bo prinesel novo življenje v lo hišo. Ah, kako dolgo sta si želela stara Andraževa, da bi lahko na stara leta poganjala zibelko.
Fant je spet hodil na pošto. Ko mu je Majda sporočila, da so je vrnila z morja v Ljubljano, je dejal očetu:
»Grem k Vorinovim, da so pogovorimo. Čez tri dni bom spet doma.«
Glede dela in opravkov jo imel toliko naročil, kakor da bi bil žo gospodar, ki mora za vse skrbeti. Pognal je že globoke korenine na očetovi domačiji.
Pri Vorinovih so je medtem veliko spremenilo. Majdine matere ni več skrbelo, kako bo s hčerko. Odkar je govorila z Marjeto, je uvidela, da ne gre razdirati tega, kar je bilo med Majdo in Matevžem in kar je zagorelo z novim žarom. Majda jo postala spet vedrat težak
kamen se ji je odvalil od srca in zajelo jo jo novo veselje do življenja. Ne, v svoji prvi ljubezni ni bila razočarana.
Ko jo je fant obiskal, sla zapregla spet tam, kjer sta izpregla pred božičem, ko jo odhajal v gore. To. kar je bilo vmes, se jo zgodilo samo zalo, da bi se prepričala, da no moreta pozabili drug na drugega. In morda tudi za to, da bi oče Vorina uvidel, da ni ravnal prav, ko je zmerjal Majdo z romantično kmetico. Iz oči ji je bral, kako je trpela; zadnje tedne pa, kako je bila vesela.
Matevž jo bil nemalo presenečen, ko mu jo mati sama namignila, da bi govoril z očetom. »Pogovoriti se moramo z njim,« je dejala z mirnim glasom.
Sedeli so v jedilnici. Okna s pogledom na Kamniške planine so hila odprta; na vrtu so se sklanjale težke veje z rumenimi jabolki.
Oče Vorina si je prižgal cigaro in poslušal fanta, ki je govoril brez ovinkov.
»Sedaj, ko imam bolj jasno sliko o tem, kaj ji bom lahko nudil in ko sem prepričan, da ji ne bo hudo, sem prišel, da se pogovorimo do konca...«
Matevž ni okleval. Preudarno je govoril o dolžnostih moža. ki mora upoštevati razmere, v katerih je živela njegova izvoljenka. Trgovcu Vorini je kolikor toliko razgrnil svojo delovne roke in mu podal poročilo o zemlji in gozdu, ki utemeljujeta gmotno stran novega og-: njišča. Od načrtov mu jo omenil samo ; one, katerih se je že lotil in katerih ! uspeh ni bil več dvomljiv.
Vorina je bil pač človek 6tvarne narave. Vprašal ga je še to in ono, nazadnje pa je dejal, da je vse to prav za prav zadeva Majdo same. Zadnji meseci so ga prepričali, da Majda ni dekle, ka-' teremu bi lahko iskal ženina po lastni ■ preudarnosti in okusu. Tako si je mislil, povedal pa tega ni.
»Zmenita se in uredita, da bo prav.« To je menda rekel lo za to, da bi se izognil izjavi, kateri se je tako dolgo upiral.
Žena ga je razumela, Matevž pa njo: dva bisera v očeh sta povedala to, česar jezik ni hot&l ali ni mogel.
Po treh dneh jo bil Matevž spet pri zemlji, na svoji ljubi domačiji na po-lx>čju Pohorja. Iz mesta je prinesel veliko knjigo, v močno usnje vezano, s tremi belimi zvezdami na prvi strani.
Ko se je oglasil pri župniku, sta brskala po starih zaprašenih knjigah in Malevž si je izpisoval vse, kar je bilo tam zabeleženega o rojstvih, porokah in smrtih Andraževih. Vse popoldne se je zamudil v župnijski pisarni.
Po končanem delu je povabil župnika na čašo vina. Takrat je bil župnik presenečen, zakaj Andraževi niso imeli navade, da bi hodili v gostilno na delovnik.
»Bova pila doma, če hočeš,« je odločil župnik.
»Tem lepše I«
Matevž ni povedal, zakaj si je izpisal tako natančne podatke o dedu in prade-du, pa o mnogih sorodnikih, ki so dočakali visoko starost in počivajo sedaj na
njivi božji. Šele pri tretji čaši, ko mu je župnik povedal že toliko dobrega o pokojnem Cirilu, s katerim je izgubil zvestega prijatelja, se je Matevžu razvezal jezik. Čutil je, da je prišel trenutek, ko bi se spodobilo zaupati in razodeti, zakaj si izpisuje vse, kar je pomembno za rodovnik Andraževih.
Malo se je zamislil, potem pa je povedal kar brez ovinkov:
»Gospod župnik, preden bo padel prvi sneg, vam bom pripeljal novo ovčico.«
»Pa se ne boš ženil, Matevž!« je župnik veselo vzkliknil.
»Ženil — ženil in prav pri Sv, Lovrencu I«
To pa je bilo pri vseh malih odločitvah in pripravah pred poroko najtežje.
»Oče Vorina je hotel, da bi bila poroka v Ljubljani, midva pa sva vztrajala na tem, da mora biti zapisano vse v naših farnih bukvah. Danes sem dobil poŠto.«
Matevž je potegnil iz žepa pismo in bral:
»— — — Naj bo še v tem oziru po Vaše, dragi Matevž, ko nam jemljete hčerko, ki jo bomo težko pogrešali.«
Preden jn zapadel v dolini prvi sneg, je načel Matevž v svoji trpežni, za stoletja pripravljeni in v usnje vezani knjigi, poglavje o novem rodu na domačiji Andraževih Začel ga je s prepisom poročnega lista.
KONEC.
MaHogiasi
V malih oglasih relfa pri lskao|u službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih fe beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebef. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
j Službe j jKiuUmej
Dobe:
Pošteno dekle
vajeno nekaj kuhe takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1037. b
Otroško vrtnarico
ISčcm. - Ponudbo s kratkim življenjepisom ln zahtevo plače Je poslati na »Slovenca« pod: »Dobro delo« Stov. 1042.	a
1 Sflbe 1
Oddalo:
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma. Zorman, Marmontova 41.
Črne detelje
rabimo nujno So nekaj 1000 ks. Kupujemo Jo v Ljubljani ln v Radohovl vasi. Obenem nudimo 97 odstot. očiščeno deteljo ln vsa druga semena za vrt In polje. Zahtevajte cenik. - Sever & IComp., Ljubljana.	k
Vreče, karbid, bicikl gume
In stara kolesa, kupimo. Plačamo aelo dobro. Ga-sogeno Merkur - Puhar-jeva ulica 6.	k
Prodamo
Zahtevajte pri Vašem trgovcu »NAŠ CAJ« od Kmetijske družbe.
Cenik
Delnice TPD
kupimo. Ponudbo z navedbo cene ln količino na upravo »Slov.« St. 1041.

vrtnih ln poljskih semen nudimo svojim odjemalcem zastonj. - Sever & Ivomp., LJubljana.
Triciklje različne velikosti
dobavlja po zelo ugodnih cenah Gasoijeno Merkur, PuharJova 6.
Klelo:
V bližini Rakovnika
ali vsaj ob dolenjski cestni železnici Iščeta dva dijaka stanovanje, če le mogočo tudi hrano. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Dolenjca« St. 1051.
Čitajte in širite »Slovenca« 1
Statve-mehanižne
kupimo. Vse Širine! Ponudbo je poslati upravi »Slov.« pod »Statvo 1030«.
t
Po dolgolrnjnem trpljenju nas je v 76. lelu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra, gospa
Dežntan Terezija
vdova po žel• pregledniku
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 16. februarja I. 1., ob pol štirih popoldne z Žal, iz kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Osijek, dne 14. februarja 1943. M a 1 č i, hči; Srečko, sin; Ivo, vnuk — in sorodstvo.
Po najnovejši naredbi št. 15 Visokega Komisarja morete sedaj
vzeti Vaš radijski aparat iz uradne hrambe ali si nabaviti novega.
Interesenti morajo vložiti prošnje za to pri Kr. Kvesturi.
Zaprositi morajo tudi oni, ki imajo dovoljenje za aparat, ker so ta dovoljenja z naredbo razveljavljena. Rok za te jjrošnje je kratek in sicer do 20. februarja t. L Pojasnila tiskovine dobite pri trgovcih z radijskimi aparati v Ljubljani.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje našemu najboljšemu in najplemenitejšemu soprogu in očetu
Martinu Humeku
višjemu sadjarskemu nadzorniku in bivšemu uredniku »Sadjarja in vrtnarja«
Božja previdnost mu ni dovolila dočakati cvetoče pomladi, ki jo je tako neizmerno ljubil. V mrzli zimi je z zgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpil kupo trpljenja in se tako dobro pripravljen za večnost vrnil k svojemu Stvarniku. Materi zemlji izročimo nepozabnega v torek, dne 16. februarja ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja. Maša zadušnica bo v četrtek ob 7. uri zjutraj
v trnovski cerkvi. Vsi, ki ste poznali njegovo dobrosrčnost, molite zanj!
ŽALUJOČE RODBINE:
HUMEK, SOVRE, RAVNIHAR, TRNKOCZY
SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUŠTVO
sporoča svojim podružnicam ia članom, da je umrl naš dolgoletni prezaslužni predsednik in urednik »Sadjarja in vrtnarja«, gospod
t
Martin Humek
višji sadjarski nadzornik v pokoju
Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti iz kapelice sv.. Andreja na Žalah, v torek, dne 16. februarja t. 1. ob 15. uri, na pokopališče
k Sv. Križu.
Slava njegovemu spominu!
V Ljubljani, dne 15. februarja 1943.
NACEIjSTVO SVD.
Jordan Jovkov:
Razsodba
Prevedel Živoin Žun
Sredi smetišča na trgu se dvigne vrtinec prahu in se kakor pravljično drevo, ki je za hip pognalo iz tal. vzravna in zažene kvišku. Kmalu jx>tem se prah razprši in v očiščenem zraku ostane 6amo še nekaj slamk in lističev, ki se počasi spustijo na zemljo.
Na verandi v senci akacij je sedel Mustafa Ešref, bolj znan e pridevkom Tokmakčija. Ker ni imel nikakega dela, se je predal po svoji navadi opazovanju. Tokmakčija 6e je rad poglobil tudi v najneznatnejše reči; opazil je bil zračni vrtinec in bogsigavedi kam bi ga odvedle misli in kake modre zaključke bi napravil, če bi ga ne težilo nič drugega. Zdaj pa so ga ti papirji, ki so se zibali v zraku kakor ladjice na vaiovih, spomnili na neko zelo navadno a obenem zelo neprijetno reč: namreč na poziv, ki ga je bil prejel, da bi pričeval pri neki 6odni razpravi. Vzdrgetal je, se nepremično zazrl predse in potem začel leno šteti na prste. Nato znova od kraja in še tretjič in ko se je po vsej podobi prepričal, da dan, ko naj bi se vršila razprava, ni daleč, je zavzdihnil in si prižgal novo cigareto.
Ker je bil vajen samote in mirnega življenja, ga je plašila najmanjša sprememba, še bolj fK>-tovanje. Mimo tega ga je trapila misel, da bo pri sodišču, ki se je nameravalo zbrati prav na mestu — na pašniku, padel med mnogoštevilno ljudsko množico, ki je večidel vedela za njerovn nekdanje bogastvo, zdaj pa se bo bržkone posmehovala njegovi revščini. V njegovo dobro razpoloženje je
že kanil strup, toda kot je vsak vzhodnjak navajen pokoriti se usodi, je Tokmakčija hotel pozabiti to neprijetno zadevo in pognati misli na drug tir.
Pretresljivo in nebogljeno čivkanje se oglasi nad njegovo glavo. Tokmakčija dvigne oči in se zagleda v lastavičja, vzdolž strehe nalepljena gnezda. Dolgo časa je opazoval odhajanje in prihajanje ptic in ko je gledal, kako se iz vsakega gnezda steguje petero, šestero lačnih, čivkajočih kljunčkov. je ganjen premišljeval o tem, kako hudo je trpljenje mater in kako velika je njihova ljubezen. Prenesel je oči na dvorišče in pogled se mu je ustavil na pestrih barvah vrtnih cvetlic, preskočil nn panje, ki so bili kakor poveznjene čepice ,in čebele, ki so brenčale okoli panjev in cvetočih akacij. Zrak je polnil prijeten in sladek vonj medu. V tisočev kril, ki so trepetala v sončnih žarkih, so pršeli zvoki kakor iz čarobne pi-ščali. »Velika in premodra je sleherna stvar božja,« je pomislil Tokmakčija in roka mu je nehole zdrsela po molitvenem načinu pravovernih preko obraza in bele brade. Ko se je tako raznežil in pripravil na trpljenje, se je v njem vzbudil grenak občutek in spomnil se je poziva, ki ga je nedavno prejel. Znova je začel šteti na prste, in da bi se še trdneje prepričal, kdaj bo usodni dan, ee mu je zahotelo videti samo pozivnico. Odložil je umetniško izdelan ustnik, ki se je iz njegove jedre jantarjeve konice sukljal tenak pramen dima, in po navadi iz prejšnjih časov plosnil nekajkrat z dlanmi ter zaklical:
»Šakirel Šakire!«
Njegov malce hripav toda še močan bas je zadonei daleč po dvorišču, oglasil se pa ni nihče. Tokmakčija se je ozrl na levo in desno, preiskal
z očmi ves prostor, a žene ni bilo nikjer videti. | Prav za prav bi jo težko videl, tudi ko bi bila tam, zakaj onstran vrta in čebelnjaka so se križem kražem vlekli plotovi, kozolci, kašče in hlevi, razmajani in na pol porušeni, preraščeni z bezgom, koprivo in trobeliko. Bili so zgolj žalosten ostanek nekdanjih udobnih prenočišč, po katerih je njega dni mrgolelo dninarjev itvjovcev; Turki-nje so v svilenih šalvarih (nabrane dolge hlače, ki jih nosijo turške žene) hodile med vrtnicami na skritih vrtnih kotičkih. In ni bilo dne/va, da ne bi dol pred gostinsko sobo, privezan na železne obroče, ki so bili še vzidani v steno, hrzal arabski bat (konj) kakega gosta.
Tokmakčija je zavpil v drugo in v tretje. Ker pa se spet nobeden ni oglasil, je znova potegnil dim in se zamislil.
Če mu je bilo še tako neprijetno javiti se pred sodišče, se temu ni mogel izogniti. Sama pravda mu je bila popolnoma tuja. Dve sosedni vasi, Zagorci in Bistrica, sta bili v prepiru zaradi meje na pašniku. Ta pradavni spor se jo bil spre-vrgel v pravo vojno in vsako leto so ovčarji, go-vedarji in poljski pazniki drug drugemu lomili rebra in betice, zapirali svojo živino, nalagali težke globe, ki jih seve nihče ni hotel plačati. Nazadnje ee je zgodilo nekaj, kar je zadržalo obe stranki in vsaj začasno napravilo konec pobojev. Tik po vojni je Andrej, molčeč, toda močan in neustrašen kmet iz Zagorcev, ki je bil baje v vojski narednik, ponovno zasačil na meji Atanasa Kucija iz Bistrice, ko mu je ravno podoraval njivo. Kucija ni bil v vojni in se je okoristil z Andrejevo odsotnostjo v prepričanju, dn se bo človek lukega kova le stežka vrnil cel. Tako mu jo prav vsako leto podoral njivo, ali — kakor
je sam pravil — jemal nazaj, kar mu je Andrej baje prej ugrabil. Za njegova pisma se ni niti zmenil; ženske, ki so mu prihajale naproti, je podil z gorjačo. A glej ga, spaka, Andrej se je vrnil in ga zasačil, ko je Kucija oral prisvojeno ozaro. Kljub temu ga je Andrej na miren in lep način pozval, naj se umakne z njegove njive in preslavi mejnike tja, kjer jih je vzel — na pravo mejo. Kucija ne samo da ga ni poslušal, marveč je očividno hotel pokazati, da je pravica na njegovi strani. Vzkipel je, začel psovati in se pripravil, da bi Andreja celo udaril. Tedaj mu je Andrej iztrgal grablje iz rok in s strašnim gnevom, ki 6e mu je že davno nabral v duši, in s tisto brezsrčno lahkotnostjo, kakor so se ljudje navadili ubijati v vojni, začel udrihati po Kuciii, kamor je kanilo in namerilo. Nehal je, ko se mu je zdelo, da pod njegovimi udarci nc leži več živ človek, ampak truplo. Kurijo so odnesli še živega. Izdihnil je čez dva ali tri dni, ogrn.jen s kožami pravkar zaklanih ovac, s katerimi so ga obuli, da hi ga ozdravili. Andreja so odpeljali v mesto in ga zaprli.
Ta zločin bodo zdaj obravnavali. Meja med njivami Kucija in Andreja jo bila obenem meja med obema vasema, tako da je za vsako stranko stala cela vas. In če bi se dokazalo, da je Andrej tolkel Kucija na svoji njivi, ko jo je ta podoraval, bi bila njegova krivda če ne izbrisana, pa vsaj zmanjšana. Obe stranki sta bili v skrbeh. Poiskali so najstarejše in najbolj j>oštene ljudi v okolišu, ki naj bi bili za priče. Med drugimi so izbrali tudi Tokmakčijo. Nekaj časa je namreč njegov oče, za njim tudi on sam posedoval te kraje in je vedel najzanesljivejše pokazali, kod tečn prava meja.	(Dalje prihodnjič.)
Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenCič