rro ,	o
Naročnina mesečna 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitft Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razea ponedelfka in dneva po prazniku.
s Uredoiitvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. ; i Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. I	Telefon 4001—4005.
Abbonamentl: Mese 12 Ure; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. G. C. P j Lubiana 10.650 per gli abbonamentl: 10.349 pet le Lnserzioni.
Filiale« , Novo mesto,
Concesslonaria eschislva per la pubbliclta di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitd Italiana S. A., Milano.
Po veličastni zmagi na Sredozemskem morju
Berlin, 30. sept. AS. Vsi nemški listi 60 danes na vidnih mestih pod velikimi naslovi objavili besedilo izrednega italijanskega vojnega poročila, ki poroča o veliki italijanski zmagi na Sredozemskem morju. Berlinski krogi izjavljajo, da ta italijanska zmaga neizpodbitno dokazuje, kako nevarno je italijansko letalstvo angleški mornarici na Sredozemskem morju.
Rim, 30. sept. AS: Odmev veliko zmage italijanskega letalstva nad angleškim brodovjem na Sredozemskem morju je treba presoditi tudi skozi tesna vrata angleške cenzure. Angleška adini-raliteta je smatrala, da je prisiljena začeti z vrsto svojih polovičnih priznanj. Seveda jc že njeno prvo obvestilo o spopadu prišlo zelo pozno. Da novica no bi preveč vplivala na javno mnenje, je angleška admiraliteta objavila, da je angleški
konvoj uspešno zaključil svojo pot zkozi Sredozemsko morje kljub neprestanim napadom sovražnih letal. Ko pa začenja objavljati delna priznanja, dopusti, da je bila ena ladja poškodovana in da so jo same angleške ladjo potopile, ker sc jo izkazalo, da ni primerno peljati poškodovano ladjo s seboj. Angleško uradno poročilo nato še nekako prizna, da je bila ena bojna ladja nekoliko poškodovana, poškodbe pa niso zmanjšale bojne sposobnosti ladje, ki je morala samo nekoliko omejiti svojo hitrost.
Seveda je treba pričakovati, da bo danes ali jutri angleška admiraliteta pri sličnih priložnostih nadaljevala z objavo svojih delnih priznanj. Počasi bo angleško javno mnenje zamoglo izvedeti drobce resnice in tedaj se bo videlo, kako »uspešen je bil prehod angleškega konvoja«:.
Kako se je razvijal zmagovit napad na angleški konvoj v Sredozemskem morju
Rim, 30. sept. t. LP: Lahko se reče. da letalstvo z oporišč v zahodnem delu in srednjem delu od 26. do 28. septembra zvečer takorekoč ni počivalo. Letalci so namreč opazili angleški konvoj in na ta konvoj se je takoj začel silovit napad.
Izvidniška letala so dne 26. septembra ob 15.30 opazila sovražni konvoj severno od Džidželija v Alžeriji. Opazovalci so ugotovili, da je konvoj spremljala ena bojna ladja, ena letalonosilka, dve križarki in šest rušilcev. Brodovje je plulo s hitrostjo 14 vozlov. Letala niso več zapustila sledi, dasi so nizki oblaki včasih zakrivali sovražne ladje. Letala so zato morala ponekod leteti zelo nizko. Ob 8.10 so letala zopet opazila sovražni konvoj in ob 12.5 je neko drugo izvidniško letalo opazilo sovražno bojno ladjo in križarke, pravtako pa letala z angleške letalonosilke ki je plula severozahodno od otoka La Galite. V tem odseku so sovražne ladje plule s pospešeno hitrostjo. Z naših letal so brezžični radijski aparati začeli pošiljati poročila svojim oporiščem o tem, kako vozijo sovražne ladje. Istočasno so se z letalonosilke začeli dvigati sovražni lovci, ki so se takoj razvili v bojno črto, da bi našim izvidniškim letalom preprečili njihovo delo.
Toda že ob 11.45 so se s svojih oporišč dvignila prva torpedna letala ki so se v bojnih skupinah podala na napad na sovražni konvoj, ki je plul med Sardinijo in Alžerijo. Sovražni konvoj je že štiri ure plul na tej progi in videlo se je, da se trudi, da bi ušel napadu. Proti našim letalom se je začel dvigati ogenj protiletalskih topov in strojnic. Naša letala so se začela stiskati proti sovražnim edinicam, z letal so začeli padati prvi torpedi na sovražni konvoj.
Uspehi prvega napada so bili naslednji: Dva zračna torpeda sta zadela lahko križarko in sicer je tem napadajočim letalom poveljeval kapitan Mellei. Križarka se je potopila. Prav tako je torpedo z letala poročnika Venturinija zadel veliko ladjo in sicer najbrž letalonosilko. Zračni torpedo je zadel 10.000 tonsko križarko, križarka se je zelo nagnila in se umaknila iz svoje skupine. Kmalu nato je letalo poročnika Cristianija bombardiralo in potopilo sovražno ladjo. Letalci lovskih letal iz spremstva so opazili, da so s križarke spustili rešilne čolne, prav tako pa tudi čolne z ladij, ki so jo spremljale.
Napad je postal najhujši okoli 13. ure, morje je bilo silno mirno in nad tem morjem se je razvil
peklenski boj med letali. V tem boju je bilo sestreljenih šest sovražnih lovskih letal vrste »Hurri-canec.
Ob 13.15 do 14.40 pa se je razvila vrsta novih letalskih napadov na sovražni konvoj. Med tem na-
Eadom je bojna ladja »Nelson« bila zadeta na rmi, torpedi pa so zadeli tudi dve drugi križarki in sicer v sredino ladje. Bojna ladja je zmanjšala hitrost in videlo se je, da je bil zadetek uspešen. Medtem so se z letalonosilke dvignili sovražni bombniki in naši so se razvrstili, ker se je ugotovilo, da skušajo sovražni bombniki preleteti nad Cadriari. Pri tem poskusu je bil en sovražni bombnik sestreljen. Sledil je kratek odmor. Izvidniška letala so nadaljevala s svojimi opazovalnimi poleti in so spremljala konvoj.
Ob 19.45 se je začel tretji napad, ko se je že počasi začel spuščati večer. Torpedna letala so priletela nad sovražni konvoj, ki je plul severovzhodno od Tunisa. Letalo kapetana Grossija je zadelo 10.000 tonsko križarko, poročnika Baroglio in Ci-priani pa sta potopila z dvema torpedoma križarko iste vrste. Letalstvo zahodnega dela je tako uspešno končalo svoj slavni dan. Bilo je že zelo
Današnji številki »Slovenca«
so priložene položnice. Blagovolite se jih čimprej poslužiti! — Nakažite z naročnino za list tudi 11 lir za »Slovenčev koledar«/ »Slovenčev koledar« mora biti v vsaki hišil
mračno, toda letalci srednjega dela Sredozemskega morja niso hoteli pustiti samo svojim tovarišem deleže uspeha. Letala so ugotovila, da plove sovražni konvoj mimo rta Bon in da vozi konvoj z zmanjšano hitrostjo 10 vozlov na uro. Letala so prešla v napad in so zadela težko križarko in ru-šilec. V noči so si še sledili napadi na sovražni konvoj v Sicilskem kanalu.
Dne 28. septembra so letala opazila dva sovražna parnika ki sta plula južno od La Galite. Torpedi so zadeli oba parnika po 13 in 15.000 ton, ki sta se hitro potopila. Popoldne so letalci ob obali Alžerije opazili dve skupini vojnih ladij, ena je plula proti Gibraltarju, druga pa proti vzhodu. Letala so opazila tudi dva angleška bombnika vrste »Blenheim« in jih sestrelila v morje. Tretje angleško letalo je bilo sestreljeno južno od Sicilske-ga preliva. Letala niso pustila v miru tudi otoka Malte. V noči med 28. in 29. sept. so letalci napadli naprave pri pristanišču La Valleta. Letala so tudi bombardirala ladje, ki so bile zasidrane 20 kilometrov jugozahodno od Calairana.
Boji na vzhodu:
Italijanske čete uničile močne sovjetske oddelke
Na severnem odseku zavzetih 120 bunkerjev
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni stan, 30. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Vzhodno od Dnjepra so italijanske čete pri izvajanju svojih operacij uničile močnejše sovražne oddelke in so pri tem zajele več tisoč ujetnikov.
Na severnem odsekn vzhodnega bojišča je pehotna divizija 28. in 29. septembra izvedla uspešen napad na postojanko, ki jo je sovražnik ži-
Bollettino No 485
Nuovi successi della Regia Aeronautioa
II Quarticr Generale delle Forze Armate comunica:
NelI'Africa Settentrionale, sul fronte tU Tobruk, un tentativo di attacco nemico, preceduto da preparazione di artiglie-ria e stato prontamente stroncato. Aerei ger. manici hanno bombardato, il giorno 27, atten-damenti e depositi materiali della piazza di Tobruk provocando notevoli esplosioni ed in-cendi. Nostri aerei nella notte sul 29 hanno bombardato obiottivi militari in zona Tobruk e Marsa Matruh con evidenti risultati.
Nell' A f r i c a Orientale intensa attivita di nostri reparti avanzati nei vari capi-
saldi dello scacchiere di Gondar.
Aerei ncmici hanno ieri mitragliato e spezzonato gli aeroporti di Cagliari e di Ca-tania causando qualche danno e nessuna vit-tima; a Cagliari un velivolo e stato abbattuto dalla difesa contraerea ed uno dalla caccia.
In Mediterraneo un apparecchio della ricognizione marittima ha sostenuto un duro combattimento con sei cacciatori britannici abbatendone tre. Veniva infine sopraf-fatto: parte dclI'equipaggio e stala salvata. Altro aereo della ricognizione marittima as-salito da due Blenheim ne abbatteva uno rientrando incolume. Štefani.
Vojno poročilo št. 485
Novi uspehi Kraljevega letalstva
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku je bil odbit sovražni napad, ki je bil pripravljen od topništva. Nemška letala so dne 27. septembra bombardirala naprave in skladišča v trdnjavi Tobruk, kjer so nastale velike eksplozije in požari. Naša letala so v noči na 29. september bombardirala vojaške cilje v Tobruku in Marsa Matruhu. Doseženi so bili vidni uspehi.
Vzhodna Afrika: živahna delavnost naših prednjih oddelkov na raznih postojankah v pokrajinah Gondar.
Sovražna letala so včeraj s strojniškim ognjem obsipala in bombardirala letališča v Ca-giiariju in v Kataniji, kjer je nastalo nekaj škode, žrtev pa ni bilo. V Cagliariju je bilo sestreljeno eno letalo od protiletalskega topništva, eno letalo pa od lovskih letal.
Na Sredozemskem moTju je pomorsko izvidniško letalo vzdržalo hud boj s
Turški opazovalci pri nemških četah
Ankara, 30. sept. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je povabilo dva turška generala, da se udeležujeta operacij na vzhodu. Tudi Angleži so povabili turške generale na britansko fronto, t njihovo povabilo ni bilo sprejeto.
šestimi angleškimi lovci in jih sestrelilo troje. Nazadnje je podleglo premoči, del posadke pa je bil rešen. Neko drugo izvidniško pomorsko letalo je bilo napadeno od dveh sovražnih letal vrste »Blenheim« in je eno sovražno letalo sestrelilo ter se vrnilo nepoškodovano na svoje oporišče
Os razpolaga z neizčrpnimi množinami surovin
Stockholm, 30. sept. AS. Nek londonski list, ki piše o vojni industriji posameznih vojskujočih se držav, pravi, da angleške zračne , bombe ne bodo mogle v nemški industriji povzročiti tistega razdejanja, ki ga je nemško bombardiranje jDovzročilo v Rusiji. Danes delajo za Os vse nemške tovarne, pa tudi tovarne tistih dežel, ki so zasedene. Državi Osi imata toliko orožja na razpolago, da vsega niti rabiti ne moreta.
Angleže skrbi usoda Kavkaza
Madrid, 30. sept. AS. General Fuller, ki je znan vojaški kritik na Angleškem, piše v »Eve-ning Standard«, tla je edina možnost, da Anglija dobi vojsko, ako takoj pošlje čete na Kavkaz. Le na ta način, piše Fuller, bo mogoče Nemcem preprečiti, da bi dobili petrolej, ki ga potrebujejo za svoj vojni stroj. Ako pa se ne posreči držati Nemcev daleč proč od petrolejskih vrelcev, ki leže med Astrahanom, Alepom, Teheranom in Basoro, pa more samo še po čudežu Anglija zmagati. Fuller piše, naj zavezniki vse sile, ki jih imajo na razpolago, vržejo proti Nemcem na Kavkazu, še preden bo Hitler pričel zasedati petrolejske vrelce.
Hullova izjava o ameriški nevtralnosti
Washington, 30. sej>t. AS. Zunanji minister Cordel Hull je na konferenci časnikarjev izjavil, da je za spremembo zakona o nevtralnosti, prav tako pa tudi za popolno ukinitev tega zakona. Dodal pa je, da bo to vprašanje treba obravnavati še v senatu in v kongresu.
Kako so italijanske sile nemškim motoriziranim silam
odprle pot čez Dnjeper
Dopisnik Štefani javlja: Na velikih uspehih ob reki Dnjepru so imele tudi italijanske čete velike zasluge. Naloga je bila odlična in ne lahko izvedljiva. Prehod čez reke ob navzočnosti sovražnika je za napadalca bila vedno težka naloga. V tem primeru je šlo tudi za organizacijo, kjer se je morala ujemati vsaka sekunda. S prehodom čez Dnjeper so se italijanske čete, boreče se z Rusi, napisale lepo stran v knjigi svojih junaških uspehov.
Ena naših divizij — piše dopisnik — je dobila nalogo, da v zvezi z nekaterimi nemškimi pehotnimi oddelki prekorači Dnjeper in onstran reke neki pritok, na katerem je bil sovražnik močno utrjen. Že pri Bugu so italijanske čete z izredno hitrostjo in odličnostjo prekoračile veliko reko. Isto nalogo so italijanske čete izvedle tudi na Dnjepru. Ob zori, ko je bil dan še mračen in oblačen, so s pehotnimi čolni prekoračile Dnjeper. Sovražnik je zapazil naš poizkus in je pričel z močnim streljanjem, na katerega so naši z brega močno odgovarjali. Med sovražnim ognjem so
čolni srečno pristali na drugem bregu, kjer so italijanski vojaki hitro zgradili mostišče. Ponoči ni nihče spal. Sovražnik je mislil, da bo s svojim topniškim ognjem oviral nadaljnji razvoj.
Dhe 24. septembra v jutru so rdeči prešli v napad. Ves dan so boji divjali izredno silovito. Toda čez reko so dotekale vedno nove sile. Italijanski vojaki so se čudovito držali pred napadajočim sovražnikom, ki je bil številčno trikrat močnejši. Proti večeru pa so napadalce potisnile daleč nazaj. Razvila se je silna borba mož z možem, v kateri so italijanski vojaki pokazali vso silo svojega temperamenta. Sovražnik je bil prisiljen zapustiti položaje, ki so velike važnosti. V italijanskih rokah je ostalo mnogo ujetnikov. Boje je podpiralo tudi italijansko letalstvo, in pognalo v beg sovražne zračne sile. Dvoje sovražnih letal je bilo sestreljenih. Tako je bil dosežen po-jx>ln uspeh. Hrabra podjetnost italijanskih sil in njihova zmaga je zrušila sovražno fronto in omogočila nemškim motoriziranim silam, da so dopolnile zmago na Dnjepru.
lavo branil. Pri tem so zavzeli 120 bunkerjev.
Oddelki letalstva so uspešno napadali železniške prevoze na prostoru okoli Harkova in so prav tako uničevali železniške proge vzhodno od Petrograda in železniško progo proti Murmansku.
V	boju proti Angliji je letalstvo ponoči vzhodno od Grcat Yarmoutha potopilo sovražni tovorni parnik z 8000 tonami, v skupini rušilcev pa j« bil potopljen en rušilec. Ostali napadi so veljali pristaniškim napravam na škotski vzhodni obali in na jugovzhodu otoka.
V	severni Afriki so strmoglavska letala bombardirala taborišča in skladišča streliva pri Tobruku. Bojna letala so na Sredozemskem morj« poškodovala trgovsko ladjo in sestrelila ea angleški bombnik.
Sovražna letala so ponoči priletela nad s» verno nemško ozemlje. Nekaterim letalom se j* posrečilo priti v daljno okolico Berlina. Bombe, ki so padale pietežno na stanovanjske predela v Hamburgu, so povzročile smrtne žrtve med prebivalstvom, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Angleško letalstvo je v tej noči in včeraj izgubila vsega 11 Ictil.
Helsinki, 30. sept. AS: Južno od Petraskoja se je razvila letalska bilka, v kateri so finski lovci sestrelili tri sovjetska lovska letala, tri pa so bila sestreljena od protiletalskega topništva.
Stockholm, 30. sept. AS: Posebni dopisnik' lista »Stockholm Tidingen« poroča s finskega bojišča, da so finski oddelki zasedli tudi zadnje otoke na jezeru Ladoga. Včeraj so finska letala izvedla vsaj deset letalskih napadov na progo, ki vodi proti Murmansku in je proga na različnih' mestih razdejana. Več posta i so bombe s finskih letal popolnoma razdejale.
Brezuspešni sovjetski poskusi pri Petrogradu
Helsinki, 30. sept. AS. Na bojišču pri Petrogradu sta se razbila zadnja dva sovjetska poskusa. Sovjetske čete so se hotele izkrcati na južni strani jezera Ladoga, da bi na krilu napadle nemško vojsko, ki oblega prestolnico. Položaj Petrograda je vedno bolj kritičen. Sovjetski ujetniki pravijo, da so sovjeti podminirali vsako cesto in vsako hišo v Petrogradu. Petrograd je tedaj obsojen na po[X>lno uničenje in razdejanje.
Obupen položaj sovjetske vojske
■\Vashington, 30. sept. AS. Ameriški zastopniki na konferenci v Moskvi so sporočili v Wa-shington, da je jKiložaj sovjetske vojske obupen in da je treba nujno poslati v Rusijo orožje, vojno gradivo in živila.
Helsinki, 30. sept. AS. Zunanji minister "Miting je sprejel italijanskega poslanika, s katerim je imel dolg prisrčen razgovor.
Boji pri Petrovskoju
Helsinki, 30. sept. AS. Po silovitih bojih, ki so trajali dva tedna, so finske čete popolnoma uničile dva sovjetska polka, ki sta ovirala finsko prodiranje proti Petroskoju. Boji so se razvijali v pragozdovih, ki so lajšali sovražniku obrambo. Finski vojaki so se skoraj 14 dni v teh divjih gozdovih morali vojskovati na nož, ponekod so so vojaki vojskovali do pasu v vodi ali v blatu. Sovražnika ni bilo mogoče opaziti v daljavi 20 m. Šele iz te bližine se je lahko streljalo. Več dni se je razvijala popolnoma tiha borba na nož, dokler finski oddelki niso obkolili obeh sovražnih jiolkov. Sovjetski vojaki so se vojskovali brez ozira na izgube in tudi topniški ogenj jih ni mogel uničiti. Po boju so se po gozdovih pomikale sence, ki včasih niso imele niti toliko moči, da bi se držale na nogah, komaj so se premikale na I trupli padlih tovarišev. Iz Petroskoja je prihilel sovjetski bataljon na pomoč, prišel pa ie prepozno. ter je bil kmalu uničen.
Zastopstvo ustaške stranke v Rimu
Rim, 30. sept. AS. Danes dopoldne pride v Rim zastopstvo hrvatske ustaške stranke, ki ca voifi tajnik stranke Lorkovič. Tajnik stranke Lorkovič je ugledna hrvatska politična osebnost in je brat dr. Mladena Lorkoviča, hrvatskega zunanjega ministra. V letu 1926 je postal član Hrvatsko mladinske organizacije, iz katere se je razvila sedanja ustaška stranka. Dejansko je sodeloval pri kmečkih glasilih, največ pa je pisal v list »Hrvat«, ki je bil glavno glasilo gibanja.
Ko je bila oklicana diktatura v Belgradu, je prešel v tajno delo ustaškega gibanja. Policija ga je zelo nadzirala in ie bil najprej obsojen na tri mesece policijskega zapora. V aprilu 1929 je v uglednem hrvatskem dnevniku napisal pogumen članek proti nasilju in zahteval pravico samoodločbe za Hrvate. V letu 1932. je bil zopet aretiran, ter so ga dolžili, cla je v zvezi z emigranti. Tudi njegova soproga je bila aretirana in zaprta deset mesecev. V lotu 1940 je Lorkovič posnešil svoje delovanje med ustaši in dne 10. aprila 1941 ga je poglavnik imenoval za tajnika uslaške stranke.
BIocco delle vendife degli arfiooSi di abSfigliamfo
fc sospesa immediatnmente la venditn di mnnufatti tessili, delle confezioni di materie tessili, delle pellicerie, cappelli e cnlzature di ogni genere e degli altri articoli di abbiglia-mento e delle valigierie di cuoio.
Gli industriali, gli nrtiginni cd i commer-cianti niringrosso e al minuto procederanno al-1'inventnrio dei qunntitativi di merci esistenti riportandone gli! estremi in nppositi registri.
Gli industriali e gli nrtiginni produttori sono autorizznti a continuare la produziOne re-gistrando giornalinente le materie prime impie-gate ed i manufatti prodotti. — I qunntitativi esistenti e la successiva produzione saranno tc-nuti a disposizione del MiniStero delle Corpora-zioni in atlesa di essere immessi in consumo se-condo le norme che saranno successivamente comunicate.
I contravenditori, sin esercenti che consu-matori, saranno severamente puniti.
Lorario degli uffici sfatali
Lubiana, li 29 settembre 1941/XIX.
Con decorrci.za dal primo ottobre 1'orario degli uffici statali e degli enti pubblici comunque soggctti alla vigilanza dello Stato e fissatn dalle ore otto alte quattordici nei giorni feriali c dalle otto allo dodici nelle domcniche e negli altri giorni festivi senza interruzione.
Sono fatti salvi i časi di servizi spcciali. per i qnali saranno impartite disposizioni a parte.
Per la durata della guerra resta sospesa la celebrazione delle feste nazionali, dei giorni festivi e delle solennita civili, eccezione fatta por i se-guenti giorni nei quali gli uffici pubblici sospen-deranno 1'attivita lavorativa. e prccisamcnte:
Primo ginrnn dcITaiino solaro — sei gcnnaio — 19 maržo — giorno di Pnsqua — aseensione — Corpus Domini — 29 giugnn — 15 agosto — 1 novembre — 8 diceinbre — 25 dicembre.
Vojna na zahodu
Berlin, 30. 6ept. AS. V noči na 30. september so angleški bombniki izvedli polet nad severno Nemčijo in vrgli gotovo število eksplozivnih bomb na razne kraje in sicer na Hamburg in na Stettin. Stvarna škoda in izgube med civilnim prebivalstvom so izredno majhne. Nočni lovci, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo so sestrelili šest sovražnih bombnikov.
Berlin, 30. sept. AS. DNB je izvedel, da so nemški bombniki včeraj z velikimi bombami zadeli in potopili na vzhodni angleški obali 8000 tonski angleški parnik. V istih vodah so bombe zadele nek angleški rušilec in ga prav gotovo potopile.
Velikanski nemški žarometi ob Rokavu
Stockholm. 30. sept. AS. Dopisnik Aftonbla-deta poroča iz Londona, da je v svetlih nočeh in kadar je vidljivost ugodna, vsa južna angleška obala razsvetljena od velikanskih žarometov, ki so jih Nemci postavili na francosko obalo. Včasih je svetloba tako velika, da tudi še po 50 km moti avtomobiliste na angleški strani. Prvič so te velikanske žaromete opazili pred 14 dnevi. Spočetka jih je bilo le malo, a sedaj jih je na desetine. Zdi se, da so c.o-stavljeni južno od Dunkcrquea. Angleži so jih krstili za »oči Velike Berte«.
švedska mladina proti komunistom
Stokholm, 30. sept. AS. Švedska mladina je priredila veliko protestno zborovanje proti temu, da je še dovoljeno delovanje komunistov na Švedskem. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim:
Ko 6e naša posestrima Finska zopet vojskuje na vzhodu proti boljševizmu in sicer za svojo svobodo in za svobodo narodov na severu, je delovanje komunistične stranke na Švedskem odločno proti Finski in v korist njenim sovražnikom. Zato se mora delovanje komunistov na Švedskem zatreti.
Sodbe vojnega sodišča v Pragi
Berlin, 30. sept. a6. Dnevniki v Ceškomorav-skem protektoratu so objavili novico, da je vojaško 6odišče v Pragi obsodilo na smrt bivšega češkega armadnega generala Jožefa Bilija in bivšega češkega divizijskega generala Huga Vojda. Oba generala sta bila med voditelji češkega odpora in 6ta hotela s silo odtrgati Češko in Moravsko od nemškega rajha in ustanoviti neodvisno Češkoslovaško. Obsojena sta bila tudi Ladislav Konsak in Venče-slav Frank, ki sta sodelovala pri zaroti in kupovala razno orožje, ki naj bi služiio v ta namen. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt tudi češkega rezervnega brigadnega generala Franca Horačeka iz Prage in Franca Vina, Ivana Pestuka, Jaromirja Sedlačka in Dušana Suberta, vsi iz Prage. Vsi so bili člani komunistične stranke in so zagrešili dejanja veleiz-daje. Sodišče je obsodilo še 15 oseb. Obsojenci 60 bili ustreljeni.
Berlin, 30. sept. as. Iz Prage poroča DNB, da ©o listi v protektoratu objavili, da je novi protek-tor odredil, da morajo biti kraji v okrajih, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje, zatemnjeni ob 22. uri zvečer. Vsi javni prostori, hoteli in kinematograf morajo biti zaprti ob 10. zvečer,
Kot tajnik tega obširnega hrvatskega gibanja prihaja na vabilo Tajnika Stranke v Rim, da si ogleda ustanove fašistične stranke. Za njim prihajajo v Rim njegovi najbližji sodelavci Franc Miletič, Vlado Herzeg in dr.
Rim, 30. sept. AS. Danes dopoldne je prišla v Rim delegacija hrvatske ustaške stranke. Zastopstvo vodi tajnik stranke Blaž Lorkovič. Na ]K>staji Termini so ugledne goste sprejeli tajnik Stranke Minister Serena s podtajnikom in vodilnimi osebnostmi Fašistične Stranke v Rimu.
V .imenu hrvatskega poslaništva je prišel na postajo odpravnik poslov in zastopnik ministra poslanika Periča, ki je trenutno odsoten iz Rima. Ko je tajnik ustaške stranke Lorkovič izstopil iz vlaka, se je prisrčno pozdravil z ministrom Sere-no. Lorkovič je izrazil svoje zadovoljstvo, da je lahko obiskal Rim in Italijo. Pred postajo je bila razvrščena častna četa mladih Fašistov, godba pa je medtem izvajala himni obeh narodov. Ko se je zastopstvo vozilo po rimskih ulicah, je rimsko prebivalstvo navdušeno pozdravljalo ugledne g(\ste.
Govor bolgarskega vojnega ministra
Sofija, 30. sept. AS. V Skoplju je imel bolgarski vojni minister general Da6kalov govor, v katerem je podčrtal, da je bolgarski narod trdno odločen z orožjem braniti svoje doseženo narodno zedinjenje. Izjavil je, da imajo samo močne države varen obstoj ter je zato pozval bolgarski narod, da naj se trdno zbere okoli 6vete osebe kralja Borisa. Kadar bo tako delal, bo bolgarski narod ob strani svoje vojske in bo v tej vojni vedel premagali vse težave in prenesel vsa inozemska izzivanja, ki hočejo Bolgarijo vreči v nove krvave meteže. Ne gre pa samo za odpor, ampak tudi za oboroženo obrambo pravic bolgarskega naroda, s tem pa bolgarski narod brani tudi svojo svobodo in je gotov svoje zmage.
Smrtni žarki v človeškem telesu
Newyork, 30. sept. AS. Profesor Oton Rahn od bakteriološkega instituta je poročal o svojem zanimivem odkritju ameriški znanstveni družbi. Njegovo odkritje se nanaša na tolikokrat načeto vprašanje o izžarevanju smrtnih žarkov iz človeškega telesa. Prof. Ralin je dokazoval na podlagi svojih izkušenj, da človek, posebno iz prstov, zlasti iz desne roke izžareva tovrstne žarke. Eksperimenti pa
ItalijanSilna brez uiltetla
99
DEVET IN TRIDESETA LEKCIJA O veznikih.
Vezniki (la congiunzi6ne) so drobne besede,
ki jih slovničarji obravnavajo šele na koncu svojih slovnic. In so vendar važne. Ime pove, da nekaj vežejo: vežejo stavke med seboj, vežejo besede med seboj. Zanimale nas bodo predvsem tiste, ki vežejo stavke med seboj, ker jih ločimo v dve veliki skupini: v take, ki vežejo dva ali več glavnih 6tavkov (priredni vezniki), in take, ki vežejo nadredne stavke z odvisnimi (priredni vezniki). Seveda se ti vezniki rabijo tudi za to, da vežemo posamezne besede med seboj. Poglejmo zdaj najvažnejše italijanske veznike v tej razdelitvi.
Priredni vezniki (le congiunzioni coordinative)
1.	vezalni (copulative): e (in), ne (= e non, in ne).
2.	ločni (disgiuntive): o (ali), oppure (ali pa), ovvero.
3.	protivni (avversative): ma (toda), per6 (vendar), nondimeno (kljub temu), tuttavia (vendarle), pure (pa).
4.	izjavni (dichiarative): cio£, infatti, in ef-fetto (torej),
5.	sklepalni (consecutlve): dunque (zatorej), pertanto, percio (zato).
6.	vprašalni (interrogativa): perchž (zakaj).
Podredni vezniki (le congiunzioni subordir.ative)
1.	izjavni (dichiarative): che (da).
2.	vzročni (causali): perche, poiche (ker), giac-chč (ker že).
3.	namerni (finžli): perchž (da bi), accioche (zato da bi), affinehe (da bi).
4.	sklepalni (consecutlve): di modo che, in guisa che (tako da), tanto che (tako zelo da).
5.	dopustni (concessive): benehe, sebbene (dasi, čeprav).
6.	protivni (avversative): mentre (medtem ko).
7 časovni (temporali): finehž (dokler) mčntre
(medtem ko), prima che (preden).
8. pogojni (condizionali): purchč (če bi le), se (če, ko).
9.	načinovni (modAli): sec6ndo che (po tem, kar), sčnza che (ne da bi).
10.	izvzemni (eccettuative): sdlvo che (razen
da).
11.	vprašalni (Interrogative): se (ali), perchfe
(zakaj).
V zgornjem sem navedel seveda le glavne veznike. Vse ostale boste našli po potrebi v vsakem besednjaku,
Berilo.
11 finto caoamicchie
Un ladro si aggirdva un gičrno per le vie dčlla citta tiitto solo e pensieroso1 del® c6me' si provvederčbbe il necessario per guastare il di-giuno in quel di3 Vede una porta aperta e senza complimčnti vi entra, con ranimo* di rubare qual-che cosa.
Era lo studio di un notaio che avčva dtie serivani, i quali, deposti5 i mantelli in anticamera, attendevano alle cose 16ro nčllo studio. II lidro vžde i mantelli, li prčnde, c6me se fčsse roba sua e si dispčne a partire. Sulla porta per6 in-c6ntra il notaio e gli dice con la piti naturile indifferenza:
—	Signore, avžte bisčgno dell'6pera mfa?
Dell'opera včstra, — rispčse il notaio. — E
che c6sa fate v6i? D6ve portate qučsti mantfilli?
—	lo sono un cavam&cchie, e qučsti sčno i mantelli dči due serivani, che porto a ripulire.
—	Ahl siete un cavamdcchie? Aspettate al-I6ra. Anch'io h6 un mantello nuovo, sul quale mi e caduta una goccia d'olio; lo vddo subito a prendere.
Infatti, sall le sedle per ritornžre eol mantfello e dandolo nčlle mani del flnto cavamacchie gli disse:
—	Pulitelo bene, sapčtel Fžte ln m6do che io non conosca nemmčno che č stdto smacchiato!
—	Non dubitate, — rispdse il ladro.
E se ne andd a vžndere i tre mantSlIi.
Pripombe!
l ramišljmi nad aiii zaradi... — s nenavaden samostalnik: il oAme...; prevedemo: način, kako... — " ,il di* namesto: ,il giorno'. — ' z namenom, pripravljen. — » odloživši (nedoločnik: dep6rre).
so tudi dokazali, da to ni pri vseh ljudeh pojav in tudi pri istih ne vedno enako v raznih okoliščinah. Zdravniki mislijo, da bo odkritje prof. Rahna moglo koristiti znanosti.
Qj04pCfdcMtVJ0
Zapora prodaje oblačilnih predmetov v Italiji
Ministrstvo za korporacije sporoča, da je z dnem 30. septembra ukinjena za nekaj časa prodaja tek-stilij, nianufakture, krzna, klobukov in nogavic vseli vrst in drugih oblačilnih predmetov.
Trgovine za prodajo občinstvu bodo ostale ori-prte za novo ureditev trgovine in za sestavo inventarja proizvodov, ki so bili v zalogi o polnoči med 29. in 30. septembrom. Sestava inventarja je obvezna tudi za industrijce, ki proizvajajo navedene predmete in za veletrgovce. Industrije! lahko nadaljujejo s proizvodnjo tako, da vpišejo dnevno po-
rabljene surovine in proizvedeno manufakturo.
Vse inveatarizirane im registrirane količine blaga bodo dane na razpolago ministrstvu za korporacije, da bodo razdeljene potrošnji po navodilih, ki bodo postopno izdana začenši z dnem, ki bo še določen.
Ukrep hoče izvesti tudi na tem področju disciplino, ki odgovarja sedanjim zahtevam s tem, da se uvede način razdelitve, ki bo zagotovil vsem potrošnikom potrebni minimum in ki bo onemogočil vsako kopičenje blaga.
Uvedba kart za obleko
Rim, 30. septembra. P. Predsednik konfederacije trgovcev, nar. svet. Molfino, je z ozirom na ministrski ukrep o blokiranju prodaje tkanin in oblačilnih predmetov naročil vsem pokrajinskim unijam trgovcev brzojavna navodila, da naj takoj skličejo končerence prizadetih trgovcev, da se jim pojasni pomen ukrepov, ki hočejo zagotoviti vsem potrošnikom minimum, ki je potreben za oblačila in obutev. Poleg tega je dal še navodila, da bi trgovci lahko izvajali ministrsko uredbo. Uvedba nakaznice, o kateri govori svet. Molfino, bo uredila prodaje in nakupe in bo osvobodila trgovce od pritiska in zahtevnosti, ki so se pripetile v zadnjih časih s strani nekaterih potrošnikov, ter tako uredila poslovanje trgovine.
Istočasno bodo pokrajinski korporacijski sveti izdali podrejenim zvezani navodila za izvrševanje dekreta in odredbe, ki bodo uredile postopno prodajo potrošnikom. Ta ureditev bo obstajala z nakaznicami, ki bodo izdane na osebe, bodo pa različne za odrasle in za otroke. Odrasli bodo dobili nakaznice s 120 točkami, otroci pa z 90 točkami. Vrednost točk bo določena z ozirom na kakovost blaga, in sicer tako, da bo večje število točk danih za tkanine in oblačilne predmete boljše kakovosti, manjše število točk pa za tkanine in oblačilne predmete slabše kakovosti, tako da bo s tem ustreženo ljudstvu po njegovih potrebah. Tako bo n. pr. en par svilenih nogav;c zahteval večje število točk kot en par bombažnih nogavic.
Ureditev bo posebej upoštevala one, ki potrebujejo blago za poročne opreme in predmete za hišno ter stanovanjsko opremo, tako da bo nakup teh predmetov dejansko služil navedenim potrebam.
Fašistična konfederacija trgovcev je dala trgovskim zvezam naslednja navodila:
1.	Za blokirane tekstilije je smatrati tudi one, ki služijo za opremo (laneno blago za hišno perilo, zastore, namizne prte itd.).
2.	Vsi trgovci, ki prodajajo predmete, ki spadajo med blokirane ali na debelo ali na drobno, morajo še nadalje imeti odprte trgovine, istočasno pa ukiniti prodaje potrošnikom, da se lahko sestavi inventar blaga v trgovinah in skladiščih. Ko bodo inventarji izvedeni, se morajo sporočiti količine registrom, ki bodo razdeljeni.
3.	Po registraciji zalog in proizvodnje bo ministrstvo za korporacije sporočilo navodila o ureditvi razdelitve navedenih predmetov. Ukinitev prodaje bo trajala približno 15 dni.
4.	Prodajajo pa se lahko predmeti, ki niso blokirani v normalnem obsegu in običajnim kupcem.
Konfederacija je pozvala zveze, da naj trgovce pozovejo k razumevanju leh ukrepov in stroge discipline v vojnem času, da bi se izognilo kopičenje, ki je škodljivo in protigospodarsko, ker se z zaitjem na stranpota od normalnega toka tvorijo škodljiva zapravljanja.
Vsi trgovci morajo absolutno spoštovali navodila, ki so bila izdana v interesu splošnosti in v svrho bolj aktivnega sodelovanja z uradi, ki so predpostavljeni za disciplino v prodaji.
Racioniranje kruha v Evropi
V zvezi z racioniraniem kruha v Italiii prinašamo po italijanskih virih podatke o racionira-nju kruha y posameznih evropskih državah!
Finska: Dnevni obrok 300 gramov.
Francija; Do 3 let starosti 100, od 3 —6 let 200, od 6—13 let 275, od 13—20 let 350, od 20 do 70 let 250, nad 70 let 200 gramov; za težake ter ročne delavce 350 gramov.
Nemčija; Do 6 let 175, od 6—10 let 242, od 10—20 let . 370, nad 20 let 320, težaki 520, nočni delavci in oni, ki delajo nad 10 ur 400 gratnov.
Španija; Za družine z dohodki do 300 pezet 340, za dohodke od 300—800 pezet 240, za družine z dohodki nad 800 pezet 160 gramov.
Švedska: 215 gramov.
Vatikansko mesto: 300 gramov.
Bolgarija: Potrošniki se morajo prijaviti pri svojem običajnem dobavitelju. Nakupi so omejeni.
Danska: Tudi Danska je racionirala kruh, ni pa še dovolj znana količina racij. Viri povedo, da se dela približno istotako kot v Franciji.
Švica: Razdelitev žita za kruh je urejena s posebnimi mesečnimi kontingenti.
Romunija: V ponedeljek in torek je prodaja kruha prepovedana. Tedaj se prodaja koruzna moka za polento.
Anglija: Racioniranje kruha je bilo napovedano, toda doslej še ni točnih poročil.
Grčija: Kruh je račioniran na približno 200 gramov dnevno na osebo.
S 1. oktobrom sc zafne racioniranje kruha v Italiji. Dnevni obrok znaša 200 gramov ali 170 gramov žitne moke ali 300 gramov koruzne moke v krajih, kjer delajo predvsem polento. Dodatni obrok za delavce je 100 gramov kruha ali 85 gramov krušne moke ali 150 gramov koruzne moke. Težaki in kmetijski delavci dobe dvojni dodatni obrok. Proizvajalci žita pa nimajo pravice na krušno karto.
Prebivalstvo mesta Rima. Ker je pričakovati v kratkem, da bo Rim imel poldrug milijon prebivalcev, prinašajo italijanski listi statistične podatke, iz katerih je razvidno, da bo Rim imel kmalu toliko prebivalcev kot za časa svojega največjega sijaja. Prvo ljudsko štetje je bilo v Rimu leta 508 pr. Kristusom in je bilo 84.000 prebivalcev. Za časa cesarja Avgusta je imel Rim 1,300.000 prebivalcev. Ob propadu zahod norim-skega cesarstva je imel Rim samo še 100.000 prebivalcev. Zgodilo se je celo, da je ob svojem po-vratku iz Avignona naštel papež Gregorij XI. samo 17.000 ljudi in po ruševinah mesta so bili pašniki. Leta 1650 je prebivalstvo Rima naraslo na 120.000. leta 1870 pa na 226.000 ljudi.
Sadje je zdravo in lepo. Letošnja prireditev Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. oktobra nam prinese tudi bogato, vzorno urejeno sadno razstavo. Na njej bomo videli vse vrste sadja, kar jih lahko v oktobru razstavimo, in sicer v naravi, modelih in slikah. Sadjarstvo je pri nas že precej razvito, vendar pa še ne tako, kakor bi lahko bilo. Še vse premalo se zavedamo gospodarskega pomena sadjarstva, zato bo razstava na velesejmu še posebno zanimiva, ker nam pokaže tudi gospodarski pomen raznih vrst sadja. Mi boljše sadje večinoma izvažamo, kar ga pa ostane doma, se žal vse preveč porabi za sadjevec in žganje. Mnogo premalo sadja sušimo. Suho sadje nam lahko čez zimo dobro služi v prehrani. Na razstavi bomo videli modele in načrte sušilnic in vsega, kar ;e potrebno za pravilno sušenje sadja. Razstavljeni bodo doma izdelani kotli, dalje številni steriliza-
torji in kante za pripravljanje in spravljanje sadnih sokov. Na razstavi bomo videli tudi aparate za konzerviranje sadnih proizvodov. Pri uživanju, sušenju, vkuhavanju in stiskanju je važno, da je sadje zdravo in čisto. Razstava nam bo tudi pokazala, na kaj vse je treba paziti, če hočemo, da bo uporaba sadja odgovarjala higienskim predpisom.
Na razstavi gob na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra, ki jo organizira naš preizkušeni goboznanec, g. Ante Beg, bodo poleg naravnih primerkov, kar jih bo mogoče dobiti v naših gozdovih, razstavljeni tudi prav umetniško izdelani modeli (150 po številu). Nadalje bodo nabita vidno čitljiva navodila in poučila: 1. Sušenje gob za prodajo in za domačo uporabo. 2. Gobji prašek. 3. Vlaganje v kis. 4. Konzerviranje v slanici. 5. Gobji izvleček (ekstrakt). 6. Gobe v gospodarstvu. 7. Ali moramo zanesljivo ločiti strupene gobe od užitnih? 8. Prvi pojavi, prva pomoč pri zastrupljenju z gobami. — Ta razstava bo posebno sedaj, ko z gobami nadomeščamo meso, za naše gospodinje in za šole močno privlačna.
Šolska vodstva opozarjamo na letošnji Ljubljanski velesejem, ki bo pod pokroviteljstvom Lkscelence Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. Nove razstavne dvorane so dograjene, sejmišče ima čisto novo, še mičnejše lice. Na velesejmu bodo razstavile skoraj vse vodilne industrije kraljevine, da se na slovenskem tržišču spoznajo njihovi proizvodi. Proizvodi bodo razporejeni v deset velikih kategorij v skladu s potrebami lokalnega gospodarstva ter gospodarskih interesov sosednih držav. Te kategorije razstavnih proizvodov so: kmetijstvo, rudarstvo, oprema, stavbna industrija, industrija papirja, manufaktura, mehanika, kemija, prehrana in umetniška izdelava. Ločeno bo v posebnih paviljonih Ljubljanska pokrajina pokazala popolno siiko svoje produkcije in svoje gospodarske značilnosti. Nekaj posebnega bo kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine. Ta razstava bo upoštevala današnje prehranjevalne prilike in tozadevno reorganizacijo v kmetijski delavnosti. Podala bo čim popolnejšo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smer za izboljšanje kmetijske proizvodnje in poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano. Imela bo tri glavne oddelke, znanstveni in poučni del, praktični del in prehrano. Vse, kar bo mladina videla na tem veselejmu, ji bo kar najbolje služilo pri obdelovanju učne snovi tekom šolskega leta in pozneje v praktičnem življenju. Zato naj vodstva pripeljejo poverjeno jim mladino na ogled Ljubljanskega velesejma.
+ Gottfried Feder. Na zgornjem Bavarskem je umrl znani nacionalno-socialistični poslanec Gottfried Feder v starosti 58 let. Bil je inženir, leta 1918 je napisal manifest za odpravo obrestne suž-nosti. Bil je večkrat na vodilnih mestih v nacio-nalnosocialistični gospodarski politiki.
I. G. Farben na Hrvatskem. Na zadnjem občnem zboru delničarjev Bosenske d. d. za elektriko, je bil za predsednika izvoljen dr. 'Hans Ktihnei za podpredsednika pa dr. Henrik Biitefisch. Pri družbi je, kot znano, udeležena tudi tvrdka Dy-namit Nobel iz Bratislave, ki spada v koncem I. G. Farben. S tem je prišla I. G. Farben do zastopstva v novi veliki elektrokemični družbi, poleg tega pa je še udeležena pri tvornicah Titanit, Mahično pri Karlovcu in tvornici lakov Moster v Zagrebu.
Donavski odbor na Dunaju. Te dni je bil končan štiritedenski sestanek posvetovalnega odbora za donavske zadeve v prometu višje od Braile, katerega so se udeležili zastopniki vseh držav, ki leže ob Donavi. Posvetovanja so služila poživitvi prometa na Donavi.
Dotrpela je moja nad vse ljubljena, zlata teta
Golob Ana
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 2. oktobra 1941, ob 4. uri popoldne z Zal - kapele sv. Krištofa - k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. septembra 1941. Žalujoča Kalčič Anica, nečakinja.
Zapora
oblačilnih predmetov v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisariat Ljubljanske pokrajine sporoča:
S takojšnjo veljavnostjo je uvedena zapora nad prodajo tekstilne manufakture, konfekcije iz tekstilnih snovi, krzna vseh vrst, klobukov in nogavic vsake vrste in drugih predmetov za obieko in kovčegov iz usnja.
Industrijci, obrtniki in trgovci na debelo in na drobno bodo napravili inventar količin blaga pri sebi s tem, da jih bodo vpisali v primernih registrih.
Industrijci in obrtniki-proizvajalci so pooblaščeni še nadaljevati s proizvodnjo, tako da dnevno registrirajo porabljene surovine in proizvedeno inanufnkturo. Količine, ki obstajajo in bodoča proizvodnja, bodo na razpolago ministrstvu za korporacije v pričakovanju, da bodo dani v potrošnjo na osnovi smernic, ki bodo postopno sporočene.
Kršilci, ali prodajalci ali potrošniki, bodo strogo kaznovani.
•
Ta ukrep ]e izšel na osnovi dejstva, da so si nekateri maloštevilni bogatejši ljudje hoteli nakopičili večje količine blaga tako v naši pokrajini, kakor tudi v ostalih pokrajinah Kraljevine. Oblastva pa smatrajo, da je treba vse razpoložljive količine razdeliti na vse ljudi brez ozira na njih imovinsko stanje. Zaradi tega so uvedla tako pri nas, kakor v vsej Italiji zaporo nad oblačilnimi predmeti, da se najprej ugotove razpoložljive količine, nato pa določi pravičen razdelilni načrt. Ko bo to delo končano, bodo kupci lahko zopet nakupovali oblačilne predmete, in sicer na osnovi posebnih nakaznic, ki bodo dajale pravico za nakup posameznih vrst blaga proti odstopitvi izvestnega števila točk. Tak sistem je vpeljan ludi že v številnih drugih evropskih državah.
Sedanja zapora in bodoča razdelitev razpoložljivih količin zasledujeta cilj, vsem potrošnikom enako zagotoviti primerne količine blaga in onemogočiti kopičenje blaga, kakor tudi prekomerne nakupe nekaternikov. Zato je zapora ukrep socialne pravičnosti, ki hoče s preudarnim gospodarstvom v sedanjih vojnih časih enako skrbeti za vse državljane.
Razvoj Ljubljane v preteklosti in prihodnjosti
Uvod v razstavo regulacijskih načrtov za Ljubljano In okolico Razstavo regulačnih načrtov je odprl Ekscelenca Grazioli
Poleg zemljepisne lege in oblike tal so v starih časih mesta regulirali predvsem utrjevalci, ki
lezniško postajo dobila novo ime Kolodvorska ulica, je še sedaj skoraj enaka stari Blatni vasi.
so jih opasovali z obzidji ter zaradi krajšega ob- • Šempeter je segal samo do cerkve in Kravja do-
zidia in i*im hnll llMnlfrtvilo nhrgmha niih nrnetnr ■ li«-	l/ncMa 1 (. \ I i >1 'i Hr, nnlroc!i _ l/nl.'ni"
zidja in čim bolj učinkovite obrambe njih prostor stiskali na čim manjšo površino. Utrjenim mestom so pa spreminjale obraze zlasti velike elementarne nezgode in šibe božje, kot požari, kuge in še posebno veliki potresi. Slejkoprej so potrebe in zahteve časa oblikovale in regulirale večja in manjša selišča.
Zaradi varnega zavetja v obzidju je tudi naša Ljubljana že pred stoletji dobila svoja predmestja pred obzidjem, ker v tesnem obzidju ni bilo več dosti prostora, vendar je pa predmestno prebivalstvo v nevarnosti pred sovražnikom lahko pobegnilo v utrjeno mesto. Ker je pogorel jezuitski samostan, smo dobili Trg sv. Jakoba, in ko smo proti koncu 18. stoletja podrli mestna vrata in večino obzidja, se je mesto samo pričelo razvijati v okolico, predvsem ob glavnih cestah in sploh tja, kjer je bilo več prilike za zaslužek ter kakor so pač narekovale potrebe. Tako so zaradi prihoda vladarjev in druge velike gospode leta 1821 na ljubljanski kongres že prej podrli zapuščeni kapucinski samostan ter na novem Kapucinskem trgu, ki je kmalu dobil ime po kongresu, napravili Zvezdo. Čeprav so na nekaterih straneh razvoj mesta ovirali veliki plemiški in samostanski vrtovi ter posestva, vendar v 30 letih preteklega stoletja Ljubljana na severu ni segala dlje nego komaj do sedanje železnice, čeprav je stekla šele sredi stoletja. Ne bomo se zmotili, če mislimo, da so nam prav ti vrtovi, posestva in železnica na zapadu mesta ohranili neprecenljivi Tivoli. Šele ko je bil nasproti 6lavne gostilne pri >Novem svetu< v veliki gramozni jami sezidan imenitni Kolizej, so sedanjo Gosposvetsko cesto počasi začeli zasipavati tja do Ajdovščine in Figovca ter drugih velikih poslopij voznega poštarja Andreja Smoleta nasproti v bolnišnico spremenjenega di-skalceatskega samostana. Bližina železniške postaje je napolnila samo levo stran stare Dunajske ceste, dalje pa mestna Ljubljana ni mogla. Tudi Blatna vas, ki je zaradi svojega zaključka z že-
Pred
prvo večjo manifestacijo
Dopolavora v Ljubljani
O delavnosti Dopolavora v Ljubljanski pokrajini 6mo na pristojnih mestih dobili naslednje podatke:
»Prva prireditev Dopolavora v Ljubljani ima namen predstaviti Ljubljanski pokrajini dopolavoristično športno udejstvovanje. Zato bodo prišle dopolavoristične skupine iz raznih krajev Italije. Če bi bili v manj pozni jeseni, bi bila udeležba seveda mnogo večja. Kljub temu pa bo na to prireditev ženskega Dopolavora prišlo okrog 20 skupin dopolavorističnih telo-vadkinj in atletinj. Vsaka skupina ima 12 članic. Prvi del sporeda športne prireditve na Stadionu obsega lahkoatletska tekmovanja. Tekmovalke bodo nastopile v teku na 80 m, na 200 m, v teku 100 m čez zapreke in s štafeto 4 krat 100 m. Poleg tega bodo tekmovale v skokih v višino in daljavo in v metu diska, kopja in krogle. Po ena skupina tekmovalk bo nastopila tudi v skupinskih igrah z žogo in sicer v košarki in v volley-ballu. Drugi del sporeda bodo obsegale gimnastične in ritmične vaje ob spremljevanju
Sodniki, nameščeni v Srbiji
Naslednji sodniki, sodniški pripravniki in sodni uradniki so bili dodeljeni na delo na sodišča v Banatu, ki spada pod Srbijo, in sicer: na okrajno sodišče v Jaša Tomiču: dr. Stanko Bregar in dr. Ivan Dougan (oba sodnika), Karba Jurij in Korošak Franc (oba sodna uradnika); na okrajno sodišče v Petrovgradu (Vel. Bečke-reku): sodniki dr. Ivan Močnik, dr. Lovro Lipič in Dokler Zvonko; na okrožno sodišče v Petrovgradu: sodnika dr. Franc Muhič in Ročnik Rudolf, sodni uradniki Tkavc Ignac, Bezek Ivan, Bogateč Janko in Jurca Josip; na drž. tožilstvo v Petrovgradu: državni tožilec Jereb Bogdan; na okrožno sodišče v Vel. Kikindi: sodnika Levstek Andrej in Kraut Vladimir, sodni uradnik Pertekelj Karel; na okrajno sodišče v Vel. Kikindi: sodni uradnik Vitez Stanislav; na okr. sodišče v Vršcu: sodniki: Vogrinc Franjo, dr. Kramberger Josip (Robert) in Bogataj Bogomir; na okrožno sodišče v Beli Crkvi: sodnika Gu-benšek Franc in Šmid Josip, sodna uradnika Ivan Uršič in Ljubo Remec; na okrajno sodišče v Alibunarju: sodnik Josip Kunčič; na okrajno sodišče v Kovačici: sodnika Senica Miloš in Ška-rabot Kazimir, sodniški pripravpik Vladislav Pavlin in sodni uradnik Milan Tkavc; na okr. sodišče v Ulmi: sodnik Kilek Gojko; na okrajno sodišče v Pančevu: sodnik Dušan Pipenbacher in sodni uradnik Angel Remec; na okrajno sodišče v Belgradu: sodnik dr. Ivan Mak in sodni pripravnik Kukovič Kazimir; na okrajno sodišče v Pelrovcu na Mlavi: sodnik Emil Pureber.
Iz Ribnice
Osebna vest. S pošte Cerknica je prestavljen v Ribnico g. Traven Franc, v Cerknico pa i2 Ribnice g. Sajovec Lojze.
Želimo, da še pridete! V nedeljo popoldne so gostovali v Ribnici člani ljubljanske Drame in uprizorili Kniltlovo globoko dramo, ki jo je prevedel režiser Peter Malec. To je dokaz, da imajo Ribničani mnogo smisla za kulturne prireditve. Vsi igralci: Nakrst, Košuta, Kraljeva, Starčeva, Danilova, Košič in Blaž so dovršeno podali svoje vloge ler bili deležni burnih aplavzov. Občinstvo, ki se je vračalo zadovoljno s tega gostovanja in odhajalo od predstave z lepimi mislimi, želi in vabi igralce, da še večkrat pridejo v Ribnico in prirede kake predstave.
Šport. V Vel. Laščah so ustanovili nogometni klub SK Lašče. V nedeljo je ta klub nastopil na igrišču v Rašici proti SK Ribnici. Ribnica je poslala po želji kombinirano moštvo ju-niorjev in rezerve prvega moštva. Laščani so Ribničane presenetili z gostujočimi igralci SK Jadrana, Bratstva in Železničarja ter so bili v absolutni premoči. Tekma se je končala s 5:1. V nedeljo bo v Ribnici revanžna prijateljska tekma a prvim moštvom SK Ribnice,
godbe, nato pa vaje na bradlji in ravnotežne vaje na gredi. Prireditev se bo začela v nedeljo ob pol treh. Vabila, ki bodo veljala kot vstopnice, bodo v zadostnem številu prejele vse športne organizacije in tudi V6a podjetja, ki jih bodo razdelila svojim članom, odnosno uslužbencem. S temi vabili bo omogočen tako rekoč slehernemu brezplačen vstop na Stadion.<
»Naloga Dopolavora ie pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah z ustanovami in pobudami, ki naj razvijajo njihove n ravne, razumske in telesne sposobnosti. Zato je razumljivo, da skuša Dopolavoro pritegniti tudi k športnemu udejstvovanjji čimbolj široke sloje. Pri tem goji seveda v prvi vrsti skupinski in ljudski šport. Prednost pa imajo športne igre. Dopolavoro hoče zanesti šport tudi med vse tiste, ki 6e zanj še ne zanimajo. Ne zato, da bi dosegli nove rekorde, ampak zato, da si okrepijo zdravje. Seveda sodeluje v tehničnem pogledu Dopolavoro s CONI-jem, vendar ima ta v prvi vrsti nalogo vzgajati športne prvake, ki nastopajo tudi lahko na mednarodnih športnih prireditvah, medtem ko goji Dopolavoro šport le zaradi športa samega in koristi, ki jih nudi v zdravstvenem pogledu posameznikov.«
»Velik del dopolavorističnega udejstvova-nja je posvečen gledališkim predstavam, saj skuša_ Dopolavoro omogočati najširšim slojem udeležbo na kulturnih prireditvah s čim manjšimi stroški. Zato so bili ustvarjeni »Tespijski vozovi«. To so velika potovalna gledališča, ki prirejajo poleti predstave na prostem. Pri tem nastopajo najbolj znani odlični igralci in pevci. Za Ljubljano bi prišel v poštev obisk takega gledališča seveda šele prihodnje poletje. Gotovo bo to operno gledališče. Predstave, ki jo priredi »tespijski voz«, se lahko udeleži šest do osem tisoč 'gledalcev, pri čemer je najvišja cena za sedež osem lir. Poleg tega ima Dopolavoro še potujoče kinematografe, ki vse potrebno vozijo s seboj na avtomobilih. V primernem letnem času prirejajo brezplačne kinematografske predstave zlasti v takih krajih, ki nimajo elektrike in ki zato nikdar ne morejo biti deležni kinopredstav. Vsaka pokrajina Italije ima najmanj en potujoč kino Dopolavora. V Ljubljani bo Dopolavoro skušal urediti tudi tako imenovane sobotne popoldanske predstave za delavstvo v drami in operi. V drugih pokrajinah države so take popoldanske predstave za delavstvo zelo obiskane. Cena za sedež je le dve in pol lire, vendar so deležni tega izrednega popusta le taki člani Ekipolavora, ki zaslužijo mesečno le do osem sto lir. Dopolavoro bo v Ljubljani skušal doseči za svoje člane tudi 25 odstotne popuste pri kinopredstavah.«
»Dopolavoro prireja pozimi smuške izlete, poleti pa zlasti podpira kolesarske izlete. Dalje organizira izletniške vlake na daljše proge in potovanja po morju. Potovanja z vlakom trajajo navadno tri dni in so popusti izredno veliki, povprečno od 70—80 odstotkov. Prav verjetno je, da bo Dopolavoro v Ljubljanski pokrajini za prihodnje poletje organiziral nekaj izletniških vlakov, ki bi popeljali člane v druge pokrajine Kraljevine.«
»Že se pripravlja cela vrsta tečajev za člane Dopolavora v Ljubljanski pokrajini. Tako bodo nekateri tečaji obravnavali splošna vprašanja, kakor zakonodajo, zgodovino, zemljepis in druge splošne panoge, potrebne vsakemu delavcu, ki hoče izpopolniti svoje znanje in si tako razširiti obzorje. Druga vrsta tečajev pa bo posvečena strokovni izobrazbi delavstva. Vsak delavec ve, da velja tem več, čim več zna in čim bolj je strokovno usposobljen. Prav strokovno znanje mu tudi zboljšuje položaj in mu omogoča boljši zaslužek. To bodo nudili delavstvu brezplačni strokovni tečaji Dopolavora. Prirejeni bodo za zidarje, kovače, mehanike, mizarje, pleskarje, trgovske sotrudnike, dalje za strojepisje in za uradnike. Prav ti tečaji bodo lahko v kratkem začeli z delom in prepričan sem. da se jih bo delavstvo udeleževalo v .velikem številu.«
lina je ostala Kravja dolina do potresa — kakor ! vsa druga predmestja še vedno dolga vas.
Urbanisti v stari Ljubljani so bili skoraj samo varnost, kuga in ogenj. Zato je dobila nekaj cestnih svetilk, nekaj kanalizacije, tu in tam tudi nekaj »flajštra«, toda z gosposkim in veselim Ko-lizejem tudi že gosposki leseni tlak prav daleč ven iz mesta do te občudovane in razvpite »hudičeve hiše«.
Šele podjetni tujec, graški arh. Jos. Benedikt W i t h a lm , ki je v Lincu in Gradcu ter drugih mestih vpeljal zavarovanje proti nastanitvam vojaštva ln v ta namen sezidal tudi naš Kolizej, je v Ljubljano prinesel prave začetke urbanizacije. Toda Ljubljana pred sto leti še ni bila zrela za velike zamisli tega moža, ki je mestnemu svetu skoraj vsilil poceni tlakovanje glavnih cest in ulic z lesom.
Prvi Slovenec, ki je resno in vsestransko urbaniziral naše mesto, je bil častni meščan ljubljanski dr. h. c. Ivan Hribar.
Ko je leta 1882 mladi Hribar prišel v prvi slovenski mestni svet ljubljanski, je bil že 21. decembra sprejet njegov nujni predlog za mestni vodovod, hkrati pa je poskrbel tudi za možnosti financiranja svojih velikih urbanističnih načrtov in prizadevanj z ustanovitvijo Mestne hranilnice.
Dne 14. aprila, na velikonočno nedeljo, 1895 je Ljubljano porušil potres in na ruševinah Ljubljane je bil Ivan Hribar izvoljen za župana. Prvo veliko delo župana Hribarja je bil regulacijski načrt nove Ljubljane, modernega, kulturnega in gospodarskega središča naroda.
Po natečaju je bila izdelava takega načrta poverjena dunajskemu arhitektu K. S i 11 e j u , iz lastnega nagiba pa sta predložila svoja regulacijska načrta arh. Kranjske stavbne družbe Adolf Wolf v Ljubljani in goriški rojak arh. dr. inž. Makso F a b i a n i, prof. tehn. vis. šole na Dunaju. Po teh treh načrtih je mestni višji inž. arh. Jan Duffe po mnenjih posebne ankete, kjer so bili zastopani tudi deželna vlada, deželni odbor, Kranjska hranilnica in 6tavbni mojstri, izdelal četrti regulacijski načrt, ki ga je občinski svet odobril 23. januarja 1896, deželna vlada ga je pa uveljavila 19. avgusta 1897. Po tem načrtu je naglo zrasla Hribarjeva Ljubljana z električno razsvetljavo in električno cestno železnico ter drugimi pridobitvami tedanjega urbanizma. Leta 1901 je svoj regulacijski načrt dobil tudi vodovodni okraj med Tyrševo cesto in kamniško progo, leta 1910 pa še .Spodnja in Zgornja Šiška.
Ko se je po prvi svetovni vojni vrnil v svojo rodno Ljubljano že po svojih delih zlasti na Dunaju in v Pragi tudi v inozemstvu slavni arhitekt Jože Plečnik, se je pričela prerajati stara baročna Ljubljana in rasti Plečnikova Ljubljana. Leta 1930 je bivša hanska uprava odobrila Plečnikov načrt za svetokriški okraj. Po Plečnikovih smernicah in načrtih je dobivala Ljubljana naglo novo lepa lice središča naroda z izredno visoko kulturo, da 6e radujejo Ljubljane Ljubljančani in njeno značilno lepoto občudujejo tujci.
Sedanja konferenca za nov, Veliki Ljubljani ustrezen regulacijski načrt, je bila posledica obširnih študij in priprav, ki jih je povzročil gradbeni zakon leta 1931. Devet let sta mestni gradbeni urad in občinski gradbeni odbor pripravljala podlago, ki je služila razpisu in katere prvi sad je bil leta 1939 odobreni regulacijski program. Potrebo po regulacijskem načrtu je posebno povečala leta 1935 izvršena priključitev okoliških naselij Ljubljani, ki je od 13 milij. ms narasla na 65 milij m8. Po predpisu bivše banske uprave pa je bilo regulacijsko območje razširjeno tudi daleč cez nove mestne meje, in bi bilo treba regulirati vsega okrog 200 milij. m', Od vsega tega ogromnega ozemlja je le za ožje mesto veljal regulacijski načrt iz leta 1897, ki že zdavnaj ne ustreza sodobnim potrebam, za tako imenovani »Svetokriški okraj«, pa najnovejši po arh. Plečniku zasnovani načrt. Po odobritvi regulacijskega programa je bila leta 1940 razpisana za idejni načrt regulacije tekma med arhitekti vse države, katere termin je moral biti zaradi vojne nekoliko podaljšan. Rezultat le konkurence je sedanja razstava.
Če hočemo rezultate te tekme pravilno presojati, se moramo zavedati posebnosti, ki jih ima urbanistični problem Ljubljane: Mesto leži ob reki v ozkem grlu med Gradom in šišenskim hribom ter med dvema planjavama, peščenim Ljubljanskim poljem in močvirnatim Barjem. V tem grlu je križišče peterih prometnih smeri. Urbanistično združuje Ljubljana dva tipa: V starem mestu srednjeveškega, ki je do skrajnosti prilagojen položaju; v novem mestu pravilnega z naslonom na pravokolnik rimske Emone. I
Težave, ki komplicirajo ta položaj, pa so tele: Železnica s svojimi napravami ovira po naravi nakazani organični razvoj proti severu; gosto zazidano grlo med šišenskim hribom in Gradom izključuje zadostno dimenzionirano centralno prometno križišče. Nesistematični razvoj novejših delov otežkočuje razvoj sedanjemu mestu ustreznega poslovnega in kulturnega središča ter zamotava problem daljnega tranzitnega promela.
Pri razpisu konkurence je mesto podčrtalo željo po novi regulacijski osnovi, ki bi ohranila stare urbanistične vrednote Ljubljane, odstranila omenjene zapreke in mesto sedanjemu položaju primerno reorganizirala.
Projektanti so predložili 12 načrtov, ki jih pa zaradi izrednih razmer večinoma niso mogli popolnoma opremiti. Načrti se dele na dve vrsti: v prvi vrsti so načrti, izdelani z ozkim naslonom na okvir razpisa. Značilen je za to skupino s tretjo nagrado napravljeni načrt z geslom »A<. V drugi vrsti so idejno samostojno zasnovani načrti, ki aplicirajo na Ljubljano najmodernejša urbanistična načela. V tej skupini sta dva ekstrema. Prvi, ki ga najbolje predstavljata načrta z geslom »6543« in »Štirikraka zvezda«, računa z nakazmm naravnim razvojem mesta in pogoji tal. »Štirikra-ka zvezda« predlaga izgraditev bodočega mesta v obliki zvezde, kar omogoča dostop zelenja od vseh strani v središča. Geslo »6543« pa se naslanja na drugo zgodovinsko sestavino sedanje Ljubljane, na pravokotnik rimske Emone, in z naslonom nanj gradi novo središče mesta.
Drugi ekslrem predstavljajo načrti, kakor predvsem geslo »1941+59=2000«, geslo »Y«, geslo »12« in geslo »Lj.«. Prvi si zamišlja bodoče mesto čisto fantastično, v merah, ki presegajo dane pogoje; drugi predlagajo delitev na več ali manj samostojna pravokotna stanovanjska naselja in poslovno-kultumi center z visoko zazidavo. Upoštevanje novih kolektivnih življenjskih oblik in
Temelji vzgoje v družini
»Izvajanje oblasti v družini,« je nadaljeval sv. oče, »ne zavisi samo od tistih, ki so dolžni ubogati, temveč v veliki meri tudi od tistih, ki imajo oblast dajati ukaze. Z bolj jasnimi besedami: ena stvar je pravica do oblasti, pravica ukazovati, a drugo je prvenstveno moralna stran, ki vzpostavlja in vzdržuje dejansko oblast, da je učinkovita in da so ji drugi pokorni. Prva pravica vam je dnna od Boga. Že s tem, da postanete očetje in matere; a drugo pravico si je treba šele pridobiti i'n si jo ohraniti. To oblast je mogoče izgubiti ali pa jo tudi zvečati. Vaši otroci bodo razmeroma pozno izvedeli, da imate vi pravico ukazovati jim, ako te vaše oblasti ne bo podprla vaša osebna veljava, ki vam edina stvarno more pomagati, da vas boJM otroci_ ubogali1. No kakšen način, s katero bi-strostjo si morete torej pridobiti, okraniti in še povečati takšno moralno oblast?
Bog nekaterim podeli naravni dar ukazovati, da jim sposobnost, do si znajo podrediti voljo drugega. Je to jako dragocen dar. Težko je reči, ali je odvisen od duševnih ali osebnih pogojev, od splošnega zadržanja, besede, pogleda. Vendar jp to tudi dar, ki ga je treba previdno uporabljati. Ako go imate, ga ne zlorab« Ijajte pri občevanju s svojimi otroki. Lahko bi se zgodilo, do bi se duše vaših otrok pred vami zaprle in bi iz njih napravili sužnje, a ne ljubeče otroke. Ako posedate to moč. potem jd omilite z ljubeznijo, ki ustreza vašim čustvom, 7. dobroto, s potrpežljivostjo, z bodrostjo. čujto besede velikega apostola sv. Pavla, ki vas vzpodbuja: Očetje, ravnajte lepo s svojimi otroki, da ne postanejo malodušnil Ne pozabite, starši, da je strogost le tedaj zaslužna, kadar je srce dobro.
Vaša naloga jc torej, da dobroto združujete z oblastjo. Dolžnost vseh tistih, ki ukazujejo in eden osnovnih pogojev za koristno gospod-stvo nad drugimi je. da obvladajo sami sebe, lastne strasti in zla nagnjenja. Nobena oblast, pa naj bo katera koli, ni trdna in upoštevana, ako tifcti, ki so podrejeni, ne čutijo v svoji notranjosti. da jo v vseh nagibih vodi pamet, zavest dolžnosti in odgovornosti. Podrejeni čutijo, da morajo njihovim dolžnostim ustrezati tudi dolžnosti onih, ki jim ukazujejo. Ako se bosta pri ukazih in ukorih dali voditi od trenutnih vtisov, od nepotrpežljivosfi, razdraženosti in malo premišljenih in slepih čustev, bodo vaše besede največkrat samovoljne, neprimerne in morda tudi krivične ter neumestne. Danes boste napram svojim ubogim malčkom polni nespametnih zahtev in neizprosne strogosti. Jutri pa jim boste zopet pustili, da bodo delali, kar se jim bo zahotelo. Enkrat jim boste odrekali kako nepomembno malenkost, toda trenutek pozneje, ko se boste naveličali njihovega joka in stoka, pa ji'm boste s prav očitno nežnostjo dali, kar ste jiin pravkar odrekli, hoteč, da se dobro konča mali dogodek, ki vam gre na živce. Zakaj torej ne znate obvladati svojih lastnih nagnjenj, krotiti svoje domišljije, gospodovati nad seboj, medtem ko hočete in s? prizadevate, da bi prav vodili svoje otroke! Ako se v gotovih trenutkih ne čutite popolnoma gospodarji samega sebe, odložite za kasnejši čas kazen, ki jo mislite naložiti. Vaša kazen, izvedena s premišljeno strogostjo in mirno besedo, bo vse drugače učinkovala, bo polna avtoritete ter bo vzgojna, kakor pa, če kaznujete v strast« ni in nepremišljeni jezi.«	(Dalje.) |
adaptacija Le Corbusierjevih urbanističnih idej na Ljubljano označuje to več ali manj revolucionarno skupino predlogov.
Rezultat tekme je za nepoučenega opazovalca mogoče presenetljiv, posebno, ker razen ene, ni bila podeljena nobena nagrada. Največ krivde na tem ima sila časa, v katerem so projektirani izdelovali načrte in povečini niso mogli ustreči vsem mnogoterim formalnim pogojem razpisa. S stvarnim rezultatom pa so odkrito lahko zadovoljni projektanti in mesto. Projekti pričaju o resnem, pogosto celo minucioznem študiju urbanističnih pogojev našega mesta. Večina 6e giblje na nadjx)-vprečni višini urbanistične problematike in nudi celo vrsto novih, deloma tudi brez pretiranih žrtev izvedljivih idej. Za širšo javnost pa je važen in posebnega poudarka vreden rezultat, da dosedanji naravni razvoj mesta v načelu ni bil zgrešen, da z malo izjemo vsi projekti osvajajo kot urbanistično najpovoljnejšo po mestnem svetu osvojeno zamisel poglobitve železniških naprav na sedanjem prostoru in da potrebi daljnjega tranzitnega prometa z regulacijo naravnega križišča v mestu ne bo mogoče ustreči ter se zaradi tega nakazuje obodni promet na severozahodni strani okrog mestnega naselja.
Razstava slovesno odprta
V torek ob 12. je bila s prisrčno slovesnostjo odprta razstava regulačnih načrtov mesta Ljubljane v Jakopičevem paviljonu. Svoj čas je mestna občina razpisala natečaj za izdelavo sodobnega regulač-nega načrta za mesto. Uspeh natečaja je prikazan na razstavi, ki je prav lično urejena v Jakopičevem paviljonu. K otvoritvi je prišel med drugimi predstavniki mestne občine, tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Poseben poudarek pomembnosti razstave pa je dal Eksc. Visoki Komisar, ki je osebno pri-hitel in odprl razstavo. Eksc. Graziolija je v glavni dvorani s krajšim nagovorom pozdravil ljubljanski župan in se mu zahvalil za vse zanimanje, ki ga kaže za razvoj Ljubljane. Župan se je dalje zahvalil vsem udeležencem natečaja za njihovo delo, s katerim 60 pripomogli bodoči ureditvi Ljubljane. Zupan je poudaril, da je z razstavljenim gradivom dano polno lepih misli za novi regulacijski načrt Ljubljane in da je naloga bližnje bodočnosti, da izkoristi načrte in jih prilagodi zmogljivosti občanov in potrebam bodočnosti v korist velike Ljubljane.
Eksc. Grazioli je nato poudaril, da je sodoben regulačni načrt potreben že majhnim, še mnogo bolj pa velikim mestom. Zlasti velja to za ljubko in lepo Ljubljano, ki za svoj bodoči razvoj gotovo potrebuje sodobnega regulacijskega načrta. Vsem, ki so sodelovali pri izdelavi načrtov, čestita in upa, da bodo najboljši nasveti in zamisleki iz načrtov postopoma z razvojem Ljubljane uresničeni. Eksc. je nato zagotovil ljubljanskemu županu, da bo s svoje 6trani z vso močjo podpiral uresničitev teh lepih zamisli, tako. da bo Ljubljana, ki gleda na lep razvoj v preteklosti, doživela še lepšega v bodočnosti. Prav la razstava regulacijskih načrtov in otvoritev velesejma v nekaj dnevih dokazujeta, da je tudi v bodoče zagotovljen najlepši razvoj Ljubljani. Ek6c, Grazioli je nato proglasil razstavo za odprto.
Univ. prof. dr. Franc Štele je nato vodil navzoče goste po razstavi in jim tolmači! značilnosti posameznih načrtov. Razstava je na vse napravila riaj^ boljši vtis in je vredna obiska.
2novice,
Koledar
Sreda, 1. oktobra: RemiRij, škof; Maksima, mučenica; Platon, mučenec; Sever, spoznavalec.
Četrtek. 2. oktobra: Angeli varuhi; Leodegar, šk^f in mučenec; Teofil, spoznavalec.
Novi grobovi t Ivan Mihevr
Dolenji Logatec, 29. septembra.
V	torek smo pokopali moža, kj je po svojem življenju vsekako zaslužil takšen poudarek zadnjega spoštovanja, kakršnega naš kraj na delovni dan skoraj ali malokdaj doživi. Položili smo k zaslužnemu počitku Ivana Mihevca, znanega svo-ječasnega špediterja in posestnika, ki je pred pičlim letom še trden in zdrav obhajal svojo 80-Ietnico življenja. Vsakdo bi mu tedaj prisodil najmanj še eno desetletje, a božja volja je drugače ukrenila. Pred dvema mesecema se je vlegel na bolniško postelj, s katere ni več vstal.
Življenje in delovanje rajnega se je temeljito odražalo v nagrobnih besedah g. župnika in g. Jožeta Skvaiče, ob kateri priliki je malokomu ostalo oko suho. Res, pogrešala ga bo cerkev, saj je vse svoje delovanje uravnaval po tem svetnil-niku. Njegovo ime bo častno vklesano v življenju raznih zadrug in društev, njegov spomin bo trajno ohranila občina in posameznik, kajti rajni je bil res pravi mož, ki kljub svojemu odločnemu stališču v življenju ni imel sovražnikov Naj bo rajni svetel zgled zlasti mladini, kako je treba služiti Bogu in bližnjemu.
Naj mu bo Bog milosten in dobrotljiv plačnik! *
On. Ana Golob je izdihnila svojo dušo na svojem stanovnnju v Sušteršičevi ulici v Mostah. Pokopali jo bodo v četrtek, 2. oktobra, ob štirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem naše sožalje!
Rdeči križ sporoča - , ^
Pošto naj dvignejo: Andertvald Inž. Beno, Prečna 2, Beg Marija, Rožna dolina. Bobič Kerdo, Puccini jeva 9. Čretnik Rozika. Droč Karla, Šubi-čeva 9, Dukič inž. Leo, Rožna dolina, Goslinčar r>ojan. Miklošičeva 17, Grčar Dušan. Dolenjska 59, Jelenko Milan. Resljeva 4, Jesih Marija, Koroška 18, Josifovič Leposava. Glavarjeva 10, »Jugoslavija«, Zavarovalna družba. Kaline Mira. Direkcija drž. železnic, Kitek Boiomir. sodnik, Vrhovčeva ul., Konte Ivan. Tyrševa 93, Knez Tončka. Na Osojah 3. Krpgar inž. Rado, Tehn. srednja šola. Kutnar Mira. Glavna pošta, Marolt Terezija, Vodnikova 101, Novoseljski dr. Aleksej, Zrinjskega 7, 1'aljavec Vanda. Celovška 55, Paulin Marija, Jeranova 2. Pavlin Anton. Domžalska 15, Pokorn dr. Joža. Miklošičeva 7, Poljak Minka. Gl. kolodvor. Primožič Jože, šol. upravitelj, Šiška, Prudič Tona, Cankarjevo nabrežje 1, Rekar dr. Ernest. Sajovie Ivanka, Beethovnova 5, Valiavec, frančiškan, Šiška, Vendl Mile. kolodvor Šiška, Vuga^ Evgen. »Putnik«, Žagar Belka. Nanoška 28.
Gospa Nardin Evfemija naj dvigne pošto, ki je bila namenjena v Srbijo.
V	kurirskem oddelku naj se zglase: Pfeffe-rer M. in II., Jesenkova 8, za prevzem paketa iz Belgrada. Maner Ciril, drogerija »Salus«. da prevzame dokumente, došle iz Zagreba, Puh Meri, pred Škofijo, in Mravljak Marija, Podrožnik, Cesta IX-28, da vprevzameta pošiljke iz Srbije.
Prva Knjiga
»Slovenčcvc hniifnice"
TROP BREZ ZVONCEV, ki jo je spisal znani slovenski pisatelj Janez jalen
fe že izšla.
hotela, da je fant zavozil na kamen, krmilo se mu je izvilo iz rok in Matija je odletel s kolesa. — Na tem klancu se je zgodilo že več nesreč.
—	Tečaji za strojepisje, posebej za stenografijo, italijanščino in druge jezike ter posamezne strokovne predmete se prično začetkom oktobra. Dnevni in večerni tečaji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
—	Dve nesreči na cesti. Na nedeljskem kolesarskem izletu je padel s kolesa Firm Riko, krznarski pomočnik ter se poškodoval na nogi. Moral je v bolnišnico. — V jarek je padel in si poškodoval levo nogo 5 letni Jožef Podlogar, sin delavca v Rudniku 82.
—	»Knjižice« 60 vedno lepše. Danes je izšla v obliki poveetice nova številka z naslovom: »Dvojni 6ad«. Tudi to knjižico je spisal priznani dosedanji urednik dr. Franc Knific. Preberite tudi Vi. — Stane samo 50 cent. — Za ta mesec priporočamo knjižice: Nadangel Mihael, Žetev je velika, Sveti rožni venec, Kristus Kralj. Uprava Rakovnik.
—	Glavna agentura za razpcčavanje časopisov in ilustracij, Ljubljana, Gosposvetska 1, 6e je preselila v prostori hotela »Metropola«.
—	I)ar Rdečemu križu. Namesto venca na grob pok. ge. Mete dr. Krejčijeve je daroval g. dr. I.avrič Božidar Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir. Iskrena hvala!
Dobite jo v vseh knjigarnah, trafikah in pri naših zastopnikih. 15. oktobra 1.1. bo izšla že druga knjiga „Me-rJana Sirca", ki jo je spisala italijanska pisateliica Grazia Deleda.
Vsatoa hntlga le S Lir. - Cela zblrha 24 hn:i$ saino 120 Ur. — Ne odlaSalte omnah lahol se narotlle na „Sloven€evo hnllZnic«
„Slorenčeva knjižnica", Kopitarjeva 6, Ljubljana.
—	Darovi Rdečemu križu: Namesto venca na grob pok. g. dr. Jožeta Tavčarja je darovala rodbina Mihajlo Jovanovič iz Ljubljane Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 100 lir za revne otroke. — Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, je darovalo Združenje zidarskih mojstrov v Ljubljani 2.000 lir. —■ Namesto venca na grob blagopok. gospe Mete dr. Krejčijeve sta darovali gospe Leopoldina Avčinova in Štefanija dr. Gerlo-vičeva po 100 lir Rdefemu križu. — V isti namen je darovala družina odvetnika dr. Tomšiča 100 L. — Osebje na državni cesti št. 52. II. del (Turjak —Brod na Kupi) je darovalo Občinskemu odboru društva Rdečega križa v Ribnici znesek 183 L za reveže v Ribnici in to namesto vcnca na grob svojemu dobremu šefu inž. Kohalu Avreliju. — Vsem darovalcem prisrčna hvala!
—	Vreme konec septembra. V ozračju je konec septembra vremenski boj med vsemi strujami, vse računa, da bo kmnlu nastopila vremenska izprememba in se prično deževni tlnevi, kajti oktober je v meteoroloških zapiskih zaznamovan kot mesec, ki ima najvišji mesečni povprečnik, kot mesec, ki je najdežev-nejši v letu in se pojavljajo jesenske povodnji. Zadnja dva septembrska dneva sta bila splošno čemerna, oblačna in hladim. V torek, "50. septembra. se je barometer dvignil za točno 1 m/m otl prejšnjega dneva, kar rlnje trohico upanjn, da ne nastopi še kmalu deževje. V torek je bilo doseženo zjutraj barometrsko stanje 767.i m/m, ko je bilo prejšnji dan 766.1 m/m. Torkova jutranja na jnižja toplota jc bila v mestu +11° C, v ponedeljek +14° C. V ponedeljek pa je bila zaznamovana najvišja dnevna toplota +18.0° C.
—	S kolesa je padel ter se močno potolkel Matija Rupret, posestnikov sin z Iga. Peljal «e je iz Pijave gorice proti domu. Ker je lep klanec padal, jc precej hitro vozil. Nesreča pa je
1 Predavanje o načrtih za regulacijo Ljubljane
bo v petek, 3. oktobra ob 17 na razstavi v Jakopičevem paviljonu, ko bo o načrtih razpravljal univ. prof. inž. arh. Ivan Vurnik, nato bo pa diskusija. Na predavanje so vabljeni posebno strokovni krogi.
1 Marijina kongregacija gospodov pri sv. Jožefu v Ljubljani prične z rednimi sestanki v tem šolskem letu v sredo 1. oklobca 1941 ob pol 8 zvečer v kongregacijski kapelici. Odborniki kon-gregacije imajo ta dan ob 7 zvečer sejo odbora.
I	Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek, 2. oktobra, izlet na Vrhniko in k Sv. Trojici. Odhod z vlakom z glavnega kolodvora ob 1.55 popoldne, povratek v Ljubljano ob 17.24.
II	Cerkev Srca Jezusovega. Celodnevno češče-nje Najsvetejšega v cerkvi Srca Jezusovega na Tahoru; v sredo, na prvi dan roženvenškega meseca: ob 6 zjutraj blagoslov z Najsvetejšim, ki ostane do večera izpostavljeno. Tihe sv. maše bodo ves dopoldan, vsako uro ena, zadnja ob 11. Ob pol 7 zvečer bo slovesen sklep celodnevnega če-šfenja in začetek roženvenške pobožnosti: pete litanije, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Roženvenška pobožnost v oktobru bo vsak večer ob pol 7. Vsi okoličani vljudno vabljeni!
1 Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 2. oktobra v uršulinski cerkvi. Ob šestih zjutraj bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vsi udeleženci dobe ta dan popolni odpustek. Vabimo častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v četrtek v uršulinski cerkvi.
1 Spored orgelskega koncerta, ki ga bo igral v petek dne 3. t. m. ob 548 v ljubljanski 6tolnici slavni italijanski mojsler Uli6se Matthey je naslednji: Prvi del: Azzolino della Ciaia: Tokata in pesem; Vivaldi: Koncert v d-molu (dva stavka); Bach: tokata v f-duru. Drugi del: Premrl: Preludij in Fuga; Bossi: Pastirska ter Varijacije in Finale. Tretji del: Schumann: Kanon; Musorgski: Stari grad; Matthey: Tokata — Fantara. Matthey je umetnik, ki uživa svetovni 6loves. Povsod ga poznajo in visoko spoštujejo kot sijajnega igralca na orglah, pa tudi kot strokovnjaka veščaka, ki do potankosti pozna svoj inštrument, zato je Mattliev običajno Kolavdator največjih svetovnih koncertnih in cerkvenih orgel. Povsod, kjer je nastopil, je dobil sijajne kritike. Zato bo njegov orgeteki koncert v Ljubljani umetniški dogodek prve vrste. Opozarjamo na točen začetek. Koncert bo v Stolnici v petek zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Tekme na ljubljanskem Stadionu. Inšpektorat za Julijsko Benečijo priredi ob sodelovanju pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani ob priliki Ljubljanskega velesejma ženski telovadni nastop in tekmo v lahki atletiki dne 5. oktobra na Stadionu. Za do-polavoriste iz pokrajin Trieste, Pola, Fiutne, Go-rizia in Udine so rezervirani posebni vlaki v Ljubljano. Sodeluje okrog 300 deklet.
1 Urad za registracijo biciklov opozarja lastnike koles, ki še nimajo evid. tablic, da je rok za prevzem istih podaljšan samo še do 10. oktobra t. 1. in poziva zamudnike da pridejo takoj po svojo tablico. S seboj ie pripeljati bicikel, prinesti prometno knjižico ali začasno potrdilo in 4 lire denarja. Po 10. oktobru bo zamudnike zadela občutna kazen.
1 Visok stolp na velesejmu. Ob na novo zgrajenem paviljonu tovarne Fiat gradi sedaj ista tvrdka visok stolp iz železnih cevi Vse ogrodje stolpa je sestavljeno tako, da bo na vrhu lahko nosilo veliko in daleč vidno reklamno besedilo. Stolp je sestavljen iz cevi, kakoršne uporabljajo za velike stavbne odre in je visok 6koraj dvajset melrov. Ker je vsaka 6tranica kvadratnega stolpa široka le okrog 3 metre, je videti ves stolp izredno vitek. Njegovo vitkost še poudarjajo drobne cevi, ki jih je iz daljave komaj videti.
1 Absolventi Enoletnih trgovskih tečajev in absolventi višjih razredov »reonjih in strokovnih šol lahko nadaljujejo šolanje v Višjem trgovskem tečaju, ki se prične 4. oktobra. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Cepljenje za Bežigradom. Drugi turnus cepljenja zoper davico bo v sredo 1. oktobra t. 1. ob 16.30 v šoli za Bežigradom ter naj starši tja nri-peljejo vse one otroke, ki 60 bili pred 14. dnevi tam cepljeni
Do 15. oktobra lahko naročite »Slovencev koledar«
Zato ne odlašajte, ampak se takoj poslužite položnice, kt so bite o ta namen priložene!
»Slovencev koledar« — Ljubljana — Kopitarjeva ulica št. 6
1 Dolenjski krompir po 1.10 L je mestni preskrbovalni urad v ponedeljek zjutraj začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu ter ga je takoj prvi dan oddal 4.200 kg. Krompir je bilo pa mogoče dobiti samo na nabavno knjižico za meso, kakor je bilo prejšnji teden objavljeno, in sicer po 2 kg krompirja za osebo na teden. Kupci se bodo sedaj lahko zvrstili, ker imajo čas ves teden, zato pa ne bo več dolgotrajnega čakanja in gneče. Že prvi dan so bile gospodinje zelo zadovoljne s tako ureditvijo, ki jim jamči, da bo vsaka družina dobila za vso družino dovolj dobrega domačega krompirja. Brez knjižice za meso in brez legitimacije pa na mestni stojnici nikdo ne more dobiti krompirja, prav tako je pa prepovedano kupovanje krompirja za druge družine, da te splošno koristne akcije ne izkoristijo špekulanti.
1 Italijanski tečaj. V uršulinskem samostanu v Ljubljani se z oktobrom ob večernih urah zopet otvorijo za začetnice italijanski kurzi. Gospe in gospodične uradnice naj se čimprej zglasijo na samostanski porti.
1 Seznami davčnih osnov urarjev. zlatarjev, pasarjev, optikov, trgovcev s fotografskimi potrebščinami, trgovcev z glasbili in radio aparati, prevoznikov, izdajateljev revij ter trgovcev z barvami, olji, keramiko in bencinom so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mest-nga magistrata do 12. oktobra.
1 Mestni kulturni odsek v Turjaški palači zaradi snaženja prostorov v petek in soboto 3. in 4. oktobra ne bo posloval za stranke.
I Seznami davčnih osnov trgovin z modnim blagom in trgovin z manufakturo in konfekcijo so že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 13. oktobra.
1 Krompir na štirih stojnicah bo v sredo, 1. oktobra, začel prodajati mestni preskrbovalni urad, da ljudem ne bo več treba gubiti preveč časa z dolgim čakanjem. Odslej bo torej lep dolenjski krompir naprodaj na Vodnikovem trgu na dosedanji stojnici in tudi na stojnici poleg nje, v drevoredu pod semeniščem pa na stojnici mesarja Ivana Žana in na stojnici mesarja Franca Stup-nika. S prodajo krompirja na knjižice za meso, ko vsaka družina dobi na teden po 2 kg na osebo, se je mnogo zmanjšal naval na mestno stojnico, a pri prodaji kar na štirih stojnicah bo tudi že itak zmanjšana množica razdeljena še na štiri stojnice, da bodo ljudje prav naglo prišli na vrsto. Opozarjamo pa, naj ljudje ne delajo gneče in naj ne priliajajo po krompir z izgovorom, da so pozabili doma knjižico za meso ali pa legitimacijo, ker brez knjižice za meso in brez legitimacije krompirja nikdo ne bo dobil. Prebivalstvo bo gotovo zadovoljno z novo ureditvijo prodaje krompirja, zato naj pa tudi upošteva predpise, ki omogočajo naglo in pravično razdelitev krompirja vsem družinam po enakih deležih.
1 Uradnega pregledovanja podstrešij so se poslužili tudi nekateri sleparji v svoje namene ter se pri tem seveda izdajali za uradne osebe, zato pa opozarjamo, da požarno varnostne ukrepe na podstrešjih in po poslopjih sploh opravljajo poklicni gasilci samo v uniformi, poleg tega ima pa vsak poklicni gasilec tudi svojo službeno legitimacijo. Edino hišne hidrante pregledujejo uslužbenci mestnega vodovoda v civilu, vendar imajo pa tudi ti službeno legitimacijo. Kdor torej pride v hišo pod pretvezo, da ga je mestna občina poslala pregledat podstrešja ali hidrante ter ni poklicni gasilec v uniformi ali uslužbenec mestnega vodovoda z legitimacijo, ga takoj izročite policiji.
1 Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi G0RIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Gledališče
Drama. (Začetek ob 18.15): Sreda, 1. oktobra: Katarina Medičejska. Red Sreda. — Četrtek, 2. oktobra: Katarina Medičejska. Red Četrtek. — Petek, 3. oktobra: zaprto. (Generalka.) — Sobota, 4. oktobra: Hamlet. Premiera. Red Premierski.
Opera. (Začetek ob 17.30.) Sreda, 1. oktobra: Aida. Premiera. Otvoritvena predstava. Red Premierski. — Četrtek, 2. oktobra: zaprto. (General.)
Radio Ljubljana
Sreda, 1. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba in v odmoru ob 8.00 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.30 Radijska poročila v slovenščini — 12.45 Razna poročila — 13.00 Napoved časa in radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: Operna glasba — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Orkester pod vodstvom Arlandija — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Koncert sopra-nistke Pavle Lovšetove in basista Toneta Petrov-čiča — 19.00 »Parliamo 1'italiano«, dr. Stanko Le-ben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20.000 Napoved časa in radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca — 21 Zbor Glasbene Matice pod vodstvom Poliča — 21.30 Koncer violinista Alberta Dermelja, pri klavirju Marjan Lipoviek — 22.10 Orkester pod vodstvom Angelinija — 22.45 Radijska poroč, v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo: Dr. Kmet, Tyrševa c. 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trer 4 in mr. Ustar, Še-lenburgova 7.
Iz Hrvatske
Sedemdesetletnica sarajevskega nadSkofa gospoda dr. Sariča. Dne 27. t. m. je praznoval v Sarajevu 70 letnico svojega rojstva sarajevski nadškof, prevzvišeni dr. Ivan Ev Šarič.
Zakonska odredba o gimnaziji In konvlktu v Hrvatskih Karlovcih. »Narodne Novinec objavljajo zakonsko odredbo, po kateri je gimnazijska ustanova in zavetišče »Slefaneum« srbskopravoslavne cerkve v Hrvatskih (Sremskih) Karlovcih prešlo v last hrvatske države.
Ustava za nemško protestantsko cerkev na Hrvatskem. V Zagrebu se je te dni sestal sabor nemške evangelj6ke cerkve za državno področje neodvisne države Hrvatske ter je razpravljal o ustavi za to cerkev.
Hrvatski maršal obiskuje hrvatske ranjence. Maršal Kvaternik je oni dan obiskal hrvatske ranjene vojake v vojaški bolnišnici na Kuniščaku.
Novi begunci v Zagrebu. Iz Bosne je dopoto-vala preišnii teden v Zacrrph nova skupina 800 beguncev, ki jih bodo naselili na področju župe Bilo-gor»
Iz Trsta
Čakal na soprogo, dočakal pa smrt. Nenadne smrti je umrl znani tržaški odvetnik dr. Hugo Gavazzi. Pokojnik, ki je bil po rodu a Elbe ter je služboval najprej kot državni tožilec, se je naselil pred mnogimi leti v Trstu ter je zaslovel kmalu kot odvetnik. Te dni je pričakoval svojo soprogo, ki se je vrnila s potovanja. Čakal jo je pri tramvaju, še preden pa je prispela, ga je zadela 6rčna kap ter se je zgrudil pri priči mrtev.
Nov grob v Borštu. Po daljši bolezni je odšla v večnost v Borštu pri Trstu Marija Primožič v starosti 64 let. V torek, 23. t. m., so jo domačini v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Naj ji sveti večna luč, preostalim naše sožalje!
Iz Goriške pokrajine
Nesreča z mrtvaškim vozom. Ko so v četrtek 25. t. m. hoteli z mrtvaškim vozom odpeljati iz naselja Amerika pri Sp. Idriji pokojno Ivano Hladnik, ženo rudarja Jurija, ki je pred enim mesecem zgubil tudi 84 letnega očeta, na spodnje-idrijsko pokopališče, so se pri obračanju voza splašili konji. Voz se je prevrnil in sta padla z njega 75 letna Marija Mlinar, po domače Rupnica in mladoletni voznik Ludvik Mlinar. Ker je bil fant prešibak, da bi konje udržal, so ju z vozom vred vlekli več ko 100 metrov po cesti, dokler se jih ni posrečilo ustaviti ljudem, ki so se shajali k pogrebu. Oba, žena in fant, sta dobila precej občutne poškodbe na nogah. Na lice mesta je takoj prihiteU zdravnik dr. Braggion in ponesrečencema nudil prvo pomoč. Želimo obema, da bi čimprej okrevala. Žalujoči družini Hladnikovi izrekamo iskreno sožalje.
Iz Spodnje Štajerske
V hipu duševne zmedenosti se je skozi okno svojega stanovanja vrgla na cesto uradnica Leopoldina S., ki je prišla iz Gradca. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Socialno delo v ptujskem okraju. V ptujskem okraju snujejo 29 socialnih uradov ter 32 pomožnih uradov. Izmed uradov je že 11 urejenih, pomožni pa bodo v kratkem vsi urejeni. Ti uradi bodo zlasti skrbeli za viničarske družine, matere ter za delo na cestah.
— 8
»Saj vendar veš, da strela ne udari nikoli dvakrat zaporedoma v isto drevol« je rekel Mišek.
»To je res!« je potrdil stric Jurček. »Toda, kadar udari, udari za res. V tem oziru je Netopir prav, kakor strela!«
V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata. Vsi so se spogledali.
»Kdoje? Kaj je?« je vprašal Mišek s hripavim glasom. »Da ni tolovaj?« se je prestrašil.
»Kdo je? Kar naprej!« 6e je opogumil stric.
Vrata so se na iiroko odprla. Vstopil je velik možakar. Globoko se je priklonil; na široko je zamahnil s klobukom.
»Dober večer, dragi sosed!« je pozdravil. »Sli-šil sem, da imate goste. Prišel sem, da jih pozdravim. Natrgal sem najlepših cvetlic, kar jih premore moj vrt,« je rekel in položil šopek na mizo.
Stric Jurček je predstavil novega gosta: »Gospod Li6jak, naš 6osed; bivši predsednik društva živinorejcev in lastnik najlepše staje za govedo v naši pokrajini.«
Gospod Lisjak se je branil pohvale. »Moja staja je res največja. Toda staja strica Jurčka slovi zaradi lepe živine,« je pohvalil strica. ,
»Ni laka reč, dragi sosedi« se je namuznil slric Jurček. »Z našo živino je križ: vsa nam bo pokradel Netopir «
»Oh, ta baraba!« je stisnil pesti «*ed Lisjak. Dokler ga ne bodo prijeli in zaprli, ne bo miru pred njim,« sc jc jezil.
KULTURNI OBZORNIK
Dr. Fr. Grivec: Krščanstvo in Cerkev
i
(Ljubljana 1941—XIX, Ljudska knjigarna. Cena 22 lir.)
Univerzitetni profesor dr. Franc Grivec je r.apisal katoliško apologetiko, ki smo je Slovenci res lahko iz srca veseli. Da 6e v tej vsesplošni stiski pojavljajo na našem knjižnem trgu še tako izbrane dragocenosti, je res velika tolažba. Zakaj poleg vsega drugega se mi zdi, kakor da bi bil učeni strokovnjak hotel reči red vsem svetom: Slovenci smo ter moremo in očemo ostati katoliški. »Hvaležni smo Bogu, ki mu služimo od dedov s čisto vest jo (2. Tim. 1, 3), kajti nismo se oprijeli izmišljenih bajk, ampak smo na lastne oči videli veličino Gospoda našega Jezusa Kristusa« (2 Petr. 1, 6).
Na lastne oči. S tem hočem reči, da dr. Grivec v tej knjigi kolikor mogoče dela po empirični metodi. To se pravi: Boga ne išče toliko s težavnim in suhoparnim šolskim dokazovanjem, ampak podobno kakor sv. Pavel pred atenskimi modrijani nas opozarja, da »hi ga lahko otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas. Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo« (Apd 17. 27. 28). Spoznajmo ga v božjih delih, v verskih pojavili v Kristusu, v Cerkvi!
Empirično spoznati Kristusa se pravi iskati ga ne toliko v razdalji dveh tisoč let, ampak »ne daleč od nobenega izmed nas«, v tistih, ki posnemajo, upodabljajo, kopirajo Kristusa v naših dneh, v njegovem mističnem telesu. To res življenjsko in sodobni duševni nastroje-nosti dobro ustrezajočo apologet6ko metodo je priporočil že vatikanski cerkveni zbor. Med-drugimi jo je lepo uporabil P. Grandmaison v čudoviti razpravi o Jezusu Kristusu v Diction-naire Apologetique de la Joi catholique. Tam pravi tudi, da čitanje evangelija utegne zadoščati ateistu in ga privesti k Bogu in Odreše-niku. Tako bi se spoznanje Boga zgradilo kar na evangelij. V veliki francoski sodobni Apolo-getiki, ki sta jo izdala Brillant in Nedoncelle s sodelovanjem tridesetih strokovnjakov, po em-irični metodi brani katoliško vero posebno G. abeau v razpravi: Čudeži v Cerkvi (Les mira-cles dans 1'Eglise). V svetosti katoliške Cerkve pa odkriva Kristusa in Boga Garrigon-Lagrange v obširnem članku Svetost Cerkve (La sanitete de 1'Englise).
Da je pri nas dr. Grivec s svojo najnovejšo knjigo to metodo sistematsko uporabil in kar moč izvedel, mu je šteti v nemajhno zaslugo. Že zato se naj noben slovenski izobraženec ne ustraši, češ da je to hkrati tudi šolski učbenik: če ga bo bral s celo dušo (syn hole te psvche), kakor svetuje Platon tistemu, ki išče resnico, bo spet našel Kristusa in njegovo resnico, ali če že veruje, bo po globoki Newmanovi besedi »vedel, da vd« in spoznal bo, kako neosnovana je beseda protestanta Karla Bartha, da je vera skok v nepoznano brezdno in totalni riziko.
Ni pa s tem rečeno, da se pisatelj izogiba potov tradicionalne apologetike; ne, iz bogate zakladnice spretno prinaša novo in staro in skuša podati v obliki, ki je pomerjena na današnjo duševnost. Naj opozorim samo na nekatere odstavke, ki so ali posebno lepo ali svojsko napisani.
S kako globokim umevanjem in kakšno srčno toploto je predstavil Kristusovo osebnost (str. 32) in Kristusov nauk (35). Ne Moravski ne Kosters bi ne znala tega lepše povedati, pa tudi ne Papini in Mauriac!
Kakšno bogastvo razklada, ko govori o Jezusovih čudežih (42) in o njih trajnem nadaljevanju (32—54), ali o Zakramentalnem organizmu (60), dasi bo odstavek o Sv. Rešnjem telesu petošolcu precej težko razumljiv; ni pa tudi nikjer ukazano, da se mora to vzeti.
Prav za danes in jutri je pisano: Skrivnostno telo Kristusovo in krščansko življenje (63). Kako življenjska je taka apologetika! N. pr. na str. 64: »Apostol Pavel je imel po božjem
t
klicu težavno poslanstvo, da premosti prepad med poganskimi narodi in Judi, v zvezi s tem pa tudi prepade v tedanjem socialnem življenju... Glavno orožje proti temu dvojnemu zlu je bila apostolu Pavlu posebej razodeta resnica, da smo vsi kristjani včlenjeni (krščeni) v istega Kristusa in da se enakopravno edi-nimo z istim evharističnim Kristusom. Z isto globoko resnico je živahno pojasnjeval in dokazoval vzajemnost in edinost med kristjani. Ker so kristjani udje Kristusovi, zato se ne smejo prepirati in cepiti v nasprotne tabore, kakor Kristus ni razdeljen.«
Kako prav je, da je gospod pisatelj tako razumljivo povedal, v kakšnem pomenu je Kristus glava Cerkve, kako je z vidno cerkveno organizacijo v skrivnostnem Kr. telesu (65), kako je Peter oskrbnik odsotnega gospodarja in mu je obljubljena vrhovna oblast zavežovan.ja (66, 67); Pavlovo priznavanje Petrovega prvenstva, Petrovo prvenstvo pri vzhodnih cerkvenih očetih in v vzhodnih bogoslužnih molitvah (69). Kako zgoščeno je poglavje o Pomembnosti vere, kako dragocene stvari za izobražence so nanizane v drobnem tisku. n. pr. o idealizaciji evangelistov (29). Harnackove besede o Kristusu, božjem Sinu.
S širno razgledanostjo so pisana poglavja o Kristusovi Cerkvi. Na videz stare reči: edina, sveta, vesoljna, apostolska, a vse v perspektivi skrivnostnega telesa konvergira v edinega Kristusa. Kako lep in kako današnji je odstavek o katoliški vesoljnosti in narodnosti (78) in kako dragoceni sta dobro podprti ugotovitvi, da se razodeva vesoljnost katoliške Cerkve, zlasti v tem, da skrbno spoštuje in brani narodni značaj in vzgaja svetnike različnih temperamentov.
Podobno zanimivo je poglavje o cerkveni svetosti (801), nad vse pa Čudo Cerkve (81) ter Cerkev in osebnost (103). Tu ugotavlja, da je »človekova osebnost v Cerkvi ne Ie zavarovana pred nevarnostjo premogočne organizaci je, marveč celo visoko odlikovana«. In kakor mogočen finale izzveni na zadn ji strani misel, ki navdihuje vso knjigo: »Vsebina, lepota in privlačnost krščanstva, ki še danes nepokvarjeno živi v Kristusovi Cerkvi, je svetlejša in močnejša nego vse človeško dokazovanje. Cerkev s svojim čudovitim življenjem in delovanjem glasno oznanja Kristusa in Boga.«
Grivčeva apologetika je utesnjena na 103 strani. Zato ni čudno, da bo kdo kaj pogrešal. Na 27. strani bi bil potreben zgled za stvarno pisanje evangelistov n. pr„ kako sv. Marko pove ozdravljenje Petrove tašče. Podobno na str. 40, 2, c in d. Če bi jaz dokazoval Jezusovo vstajenje, bi šel po štirih stopnjah kakor Paul Buysse: Kristus je res umrl, bil je pokopan, apostoli so mislili, da se jim prikazuje, in res, videli so ga. A če pozorno berem knjigo profesorja Grivca, se mi pokaže isti postopek! »Krščanstvo in druga verstva«, že samo to poglavje je tako elastično, da bi se danes takoj raztegnilo v velikanski kodeks. Nekoliko nejasno bo kratko poglavje o Udih Cerkve (62). Če bi se bila v tisku podčrtala beseda ,družba' v 4. vrsti, bi se prej posvetilo! Kar je pisano o Jožefu Flaviju, bo zelo zanimivo za akademika, za petošolca pa je nepotrebno. Kdo se bo spotaknil ob stavku: Islam niti v verskih niti v nravnih resnicah ne nalaga velikih bremen (50), ali pa bo obstal celo pri definiciji Cerkve, dokler ne bo spoznal, da je Cerkev tudi v tem pogledu tako skrivnostna, da jo je tako težko definirati.
Merežkovskij pravi v knjigi: Jezus Nepoznani: »Za tatove je najboljše, da jim ne sveti nobena luč.«
A kdo bi hotel biti nasproti Resnici zločinec? Zato smo g. drju Grivcu iz srca hvaležni, da je v času stroge zatemnitve visoko privil svetilko resnice.	Jos. Šimenc.
Prva letošnja Mohorjeva knjiga
F. S. Finžgar! Gospod Hudournik
S to knjigo je prišla častitljiva Mohorjeva družba v Ljubljano, kjer bi kot ena izmed glavnih centralnih slovenskih ljudskih knjižnih založb že zdavnaj morala biti. Tako se je tudi letošnji knjižlvni dar, čeprav je skromen, je vendar le znanilec življenja, in na ljubezni Slovencev do svoje najstarejše književne zadruge, ki ima neizmeren delež v probudi kulturnosti našega naroda v najširših plasteh, o čemer smo pisali ob njenem jubileju lansko leto, na tej ljubezni je, da prilije olja na novo se prižigajoči luči, da ee razgori zopet v plamen, ki bo grel ves narod.
Namesto bogatega knjižnega daru, kakor ga je napovedala Mohorjeva družba za letošnje leto, je 6edaj izšla samo Moliorjeva knjižnica (zvezek 115) 6 Finžgarjevo povestjo Gospod Hudournik, dočim je napovedan tudi tradicionalni Koledar, brez katerega si Mohorjeve družbe misliti ne moremo. Povest in Koledar kakor v svojih prvih letih, toda za sabo ima plodno tradicijo osemdesetih let in zato tudi bodočnost.
Finžgarjevega daru smo še posebno veseli, kajti že dolgo nismo brali novih izvirnih del tega našega klenega gorenjskega pripovednika. Sicer je nam dal že lani pogled v to njegovo letošnjo zbirko črtic z objavo nekaterih odlomkov v Vrtcu (Hu-dournikova miška), v Novem rodu (Lisko gre na potep), v Slovencu (Hudournik in Li6ko gresta v planino) in drugod, tako, da je bilo videti, da so to neke vrste mladinska knjiga in namenjena samo mladini. Toda sedaj, ko imamo Gospoda Hudournika v celoti pred seboj, vidimo, da je pisana pravtako za odrasle kakor za mladino ter da bo odrasel imel še več prida od nje, kajti otrok bo užival situacij&ke domisleke, starejši človek pa bo videl globlje za videz stvari v sam 6misel teh in takih mišjih in pasjih dogodivščin.
Finžgarjev Gospod Hudournik je namreč nov Stritarjev Gospod Mirodolski, toda kakor je Stritar Dolenjec je Finžgar Gorenjec ter je seveda 6voj, od sveta odmaknjeni kotiček postavil v kočo Murko pod Stol, ne v mirni dol, temveč v naše gore, da zaživi tiho življenje v tesni soseščini živali, ki mu delajo družbo, bodisi miži ali polhi, predvsem pa njegov pes Lisko. Tudi ni v njem 6vetobolstva, temveč zdravje kmeta, sina vršacev, dočim pa ima skupno s Stritarjem to, da je tudi Finžgar nevsiljivo, toda vendar zaznavno in z umetniško močjo potrjeno, poleg pripovednika tudi vzgojitelj, ne toliko r*a, kolikor tudi otrok, ki pa nikjer ne nasto-
Fajo. Toda iz vzgoje psa, o katerem ve povedati iožgar toliko nazornih in hudomušnih zgodb, bo
ki da poanto tem življenjskim izsekom in jih dvigne v umetniško oblikovanje in smiselno pripovedovanje. Tako je postal Lisko glavna »ceeba« in je doživel v planinah 6vojo življenjsko zrelost ter se opolnoma vrastel v družinsko skupnost s človekom ot »vzgojčn« član družbe.
Toda kljub tej vzgojiteljski podnoti ni tendenca rfiti najmanj vsiljiva, komaj vidna ter je samo drugotna vrednota, ki daje še večjo ceno sicer izrazito pripovedno močno oblikovanim zgodbam iz planinskega in živalskega življenja. Zato je tudi tu ostal Finžgar umetnik prifiovednik, klasik slovenskega preprostega, a nazornega sloga in izražanja, ki zna postaviti c«ebo ostro zarisano in živo karakterizirano, v čemer se prav nič ne kaže kakšna umetniška oslabelost njegovega fieresa. Kot človek, ki gleda z zrelim očesom življenje in njega tek, pa je dal s to knjigo tudi vzgojne misli ter je tudi v tem jxigledu ostal isti Finžgar, kot ga poznamo: glasnik idealističnega in vzgojnega realizma. V
Naj ne bo
Vaše knjižnice brez knjig .SLOVENČEVE KNJIŽNICE', ki jih bo v prvem letu 24. za skupno le 120 lir.
tej vzgojnosti se tudi Fmžgarjeva knjiga loči od podobne Velikonjeve, ki je v monorski zbirki Naš pe6 opisal samo zgodbe, ki jih doživljajo otroci e svojim psom brez ozira na kaj drugega.
Prepričan sem, da bo marsikatera teh Finžgar-jevih zgodb doživela ponatise v naših čitankah, kot zgled pripovedovanja in uvajanja v življenje.
Povest je živahno ilustriral Miklavž Pirnat, ki i je opravičeno označil gospoda Hudournika s Fin-I zgarjevim obrazom.	td.
Opombe k nedeljskim športnim prireditvam
Nasveti organizatorjem, beseda zmagovalcem
Kadar povabimo gledalce na športno prireditev, je potrebna napram njim posebna pažnja. To so naši gostje. Potruditi se moramo, da jim bo na tekmi prijetno in da bodo odnesli najboljše vtise. Športni pokret potrebuje še veliko sodelavcev in prijateljev, še vedno tičimo v začetni dobi, ko je treba osvajati.
Točnost je prva dolžnost. Tudi razvijanje sporeda brez čakanja je j>ogoj, brez katerega ni dobre prireditve. Glavno pa je, da nudimo program na zanimiv način. Ljudje vedo premalo o kolesarstvu in atletiki, zato se na prireditvah dolgočasijo. Vse .drugače bi bilo, če bi preskrbeli prireditelji za dobrega speakerja, ki bi obveščal gledalce o vseh podrobnostih in zanimivostih tekmovanja.
Zlasti pa je važno, da je tekmovanje pregledno. Cilj za terenske dirke mora biti vedno na mestu, 8 katerega je možno opazovati potek borbe na terenu. Pri lahki atletiki smo opazili, da imajo gostje veliko veselje s štafetami in teki sploh. In ker so štafete obenem tudi odlično sredstvo za vzgojo večjega števila tekal cev, bo v bodoče prav, da bo več
štafetnih tekov na sporedu.
*
Na kolesarski dirki v Šiški me je posebno zanimala skupina turistov. Tu so se zbrali fantje, ki gojijo nade, da bodo nekoč dobri kolesarji. Tekmovali so z navadnimi kolesi, opremljenimi največ izletniško, trenirali pa so, kakor je kdo vedel in znal. Takim dirkam bo treba v bodoče posvetiti posebno pozornost. Dejstvo, da imamo krog Ljubljane mrežo kolesarskih cest, v Ljubljani pa čez 20.000 koles, opravičuje nade, da bo kolesarstvo tudi pri nas nekoč narodni šport. Kultivirano kolesarstvo pa,bo brez dvoma tudi važen telesnovzgojni činitelj.
•
Pri vsaki športni prireditvi iščemo napredka. Prvake, ki so dosegli slovensko prvenstvo, so pohvalili vsi včerajšnji dnevniki. To pa ne opravičuje atleta, da se čudi sam sebi in svojim uspehom. Medtem ko je prav, če gledalci izrazijo priznanje
zrel bralec prav lahko dobil bogata zrna življenjske izkušnosti in si okoristil pri vzgoji — ne svojega p6a — temveč svojega otroka, ln to je tudi tisti globlji smisel teh zgodb, zaradi česar so morda pisane še bolj za odrasle kakor pa za mladino, vendar pa tako. da popolnoma nadomestujejo Večernice, to je: berilo za vso družino: nekdo bo užival nazorno pripovedovanje (estetski tip), drugi lepoto planinskih pokrajin (turist), tretji ostre obrise in karakterizacije nastopajočih oseb (psiholog), vsi pa vesele obrate v vzgoji mišk in p«a, ki 60 naj-vidneje podčrtani v vsej knjigi in predstavljajo zabavno branje in življenjski smisel.
Finžgarjeva zbirka Gospod Hudournik sestoji namreč iz treh povestic: Hudournikova miška, Hu-dournikova polha in Hudournikov Lisko. Vsem tem živalskim zgodbam pa je gospod Kališnik, uradnik, svčtnik na dopustu v svoji gorski kočici na Murki pod Stolom, ki so mu ljudje vzeli ime Hudournik, ker da prinaša slabo vreme v planine, 6amo okvir. V prvi črtici prikazuje žalostno usodo miške Prč-klice, ki ne uboga življenjsko izkušene stare miši ter 6eveda žalostno pogine. V drugi pa pokaže ljubezensko razmerje dveh polhov Šforža in Lišpavke, nečimerno6t Lišpavke in trmo Storža, kar vodi zopet v »družinsko tragedijo«. Največ dogodbic pa je posvetil psu Lisku (15 črtic), kjer vidimo, kako ga kupi v vlaku na poti na oddih v gore, kako se mu že na poti v planino pokažejo njegove napake in kako mu jih vzgojitelj počasi izbija in ga uvaja v življenje ter kako sam dobiva »življenjske izkušenosti« z nesrečami in nezgodami (na potepih, kača, mačka, pretep), pa tudi kako vzgojitelj sam lahko naredi napake (potuha). če ne pomisli na vse možnosti dvorezne metode (klobasa!) Najrazličnejša srečanja z ljudmi, ki ga pridejo obiskat (literati, načelnik, teta, 6estrična, namišljena visokost denarnega mogotca, itd.) predstavljajo zanimivo okolje, živo življenje na ozadju planinske pokrajine in samotarskega kočenja, toda pasje dejanje je pa tisto,
Bolgarska športna društva državna
Bolgarska vlada je sprejela zakon o ustanovitvi enotne bolgarske državne mladinske organizacije »Branik«. Po predpisih tega zakona bodo morale vse obstoječe športne organizacije vstopiti v »Branik«. To velja za mladino od 10 do 21 leta in za visokošolce do 30 leta starosti.
Športne zveze, klubi in društva se morajo včlaniti v »Branik« do 15. oktobra t. 1. V zvezi z novim zakonom je odredil predsednik ministrskega sveta Fdlov naslednje:
Rarvnatelji bolgarskih gimnazij in šol so dolžni širiti razumevanje za novo organizacijo med učitelji in starši. Učencem morajo sporočati vse odredbe državnega poveljnika »Branika«. Učitelji morajo pri posebnih tečajih »Branika« sodelovati. Za
svoje sodelovanje bodo prejemali posebne nagrade. •
Punčec ozdravel, Penčov nmrl. Iz Zagreba poročajo, da se je znani kolesarski prvak Nikola Penčov pri navadni kolesarski vožnji smrtno ponesrečil. Ko se je vračal z Goljaka in vozil po klancu z veliko hitrostjo, mu je priletelo nasproti majhno dekletce. Da ga ne bi povozil, je krenil v stran in nesrečno zadel z glavo v vogal hiše. — Punčec je ozdravel in bo sodeloval v hrvatski teniški reprezentanci, ki bo nastopila od 3. do 5. oktobra v Milanu na tekmi za rimski pokal.
Lahkoatletski dvoboj med fašistično in Hitlerjevo žensko mladino v Turinu je končal s točko razlike v prid Nemkam. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Tek na 80m z zaprekami: 1. Fovana, Italija 12.1 sek.; 2. Franco, Italija 12.2 sek.
Tek na 100 m: 1. Zelezniack, Nemčija 12.3 sek.; 2. Parelli, Italija 12.5 sek.
Met kopja: 1. Ballaban, Italija 41.88 m (nov ital. rekord); 2. Dlilpers, Nemčija 38.19 m.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Nemčija 48.8 sek.; 2. Italija 50 sek.
Dvoboj med italijansko in nemško žensko mladino se je vršil v okvirju velikega športnega praznika v Turinu. Nemška reprezentanca je dosegla 34 točk, italijanska pa 33.
Hrvatska — Slovaška 5 : 2. Pred tremi tedni sta igrali obe nogometni reprezentanci v Bratislavi neodločeno 1 :1. Preteklo nedeljo pa so gostovali Slovaki v Zagrebu in izgubili meddržavno tekmo z 2:5. Hrvati so igrali v veliko zadovoljstvo svoje publike
Tudi na konjskih dirkah jc doping prepovedan. Kakor znano, obstajajo sredstva, ki povzročajo mobilizacijo vseh moči organizma in na ta način boljše Športne uspehe. Taka sredstva imenujejo v športu doping, so pa seveda prepovedana. Iz Nemčije poročajo, da so poslali po konjskih dirkah v Harzburgu nekega sumljivega konja na specialni pregled. Ko so pri analizi sline ugotovili, da je prejel pred tekmo umetna dražila, 60 razveljavili njegovo zmago, njegovemu dreserju pa odvzeli licenro.
Na veslaških tekmah med fašistično, hitler-jansko in ustaško mladino v četvorki in osmercu so dosegli Italijani 98 točk, Nemci 70, Hrvati pa 56.
LI0U0RE
LIKER
STR €m
vsakemu tekmovalcu, ki doseže vidne rezultate, mora ostati tekmovalec 6kromen. Svoje rezultate mora primerjati z olimpijskimi in prepričal se bo, da res nima razloga za vihanje nosu. ln končno, četudi bi postavil svetovni rekord, mora vedeti, da se je uveljavil le v stroki, ki je več ali manj enostranska. Med veljavnimi ljudmi je znano načelo: čim več znaš in čim več veš, tem bolj čutiš razdaljo do popolnosti, za katero mora stremeti kulturni človek. To pa velja tudi za športnike.
Prvak, ki se čudi sam sebi, je zaključil svojo kariero. Kdor pa si ob vsakem uspehu postavlja nove cilje, bo nekod dosegel uspehe, ki bodo samemu v veselje, narodni skupnosti pa v ponos. •
Med športnikom in gladiatorjem je velika razlika. Športnik je pripaduik pokreta, ki hoče uveljaviti načela zdravja, naravnosti, življenjske sreče in možatega viteštva. Gladiator pa je atlet, ki trenira in nastopa ljudem v zabavo, sebi pa za vsakdanji kruh.
Od športnikov pričakujemo, da se jim poznajo sadovi športne vzgoje. Zlasti pa zahtevamo to od prvakov, za katerimi se ozira mladina. Šolarji občudujejo športne zmagovalce. Radi jih posnemajo, ker vidijo v njih svoje vzore. Puhloglavi prvaki so velika družabna škoda, plemeniti zmagovalci pa vzgled, ki vleče. Naši novi prvaki se morajo tega zavedati. Veliko bodo koristili naši športni bodočnosti.
Na koncu še ena, navidezno brezpomembna opazka. Na sobotnem mitingu smo pazili tekmovalko, ki je opravila 6vojo športno dolžnost, se pre-oblekla in prišla na igrišče s cigareto v ustih. Nikogar ni bilo, ki bi ji dopovedal, da je napravila napako zoper športno dostojnost. Štirinajst dni sem sedel na olimpijski tribuni in gledal tekme izbranih športnikov. Niti enega moškega nisem videl, ki bi si v areni prižgal cigareto. Pri nas pa si je lo dovolila ženska. Ali smo športniki ali nismo?!
TON ICO DIG ESTIV 0
JE KREPCILENIN VAM URAVNA PREBAVO
Iz Srbile
Spremembe v nadzornem odboru Poštno hranilnice. Še prejšnji komisar finančnega ministrstva Letica je izvršil večje spremembe v Poštni hranilnici. Ker je prejšnji glavni ravnatelj dr. Mi-1 jen ko Markovič odšel v Zagreb in se prijavil na službo hrvatski vladi, je na njegovo mesto prišel prejšnji načelnik Stanarevič. Spremenjen je tudi nadzorni odbor Poštne hranilnice, v katerega so prišli novi srbski ljudje. Dosedanji član nadzornega odbora Slovenec dr. Bojan Pire, ni več ostal v odboru.
Prepoved luksuznega peciva v Nišu. Policijsko ravnateljstvo v Nišu je prepovedalo na svojem fiodročju izdelovanje vsakršnega luksuznega peciva. Peki od 6edaj tudi ne bodo 6meli več peči bu-reka.
Kruševac išče nove občinske stražarje. Mesfna
novanja bodo stražarji dobivali tudi mesečno plačo 1000 dinarjev.
Padanje rojstev v zaglavskem okraju pri Knja-ževcu. V zaglavskem okraju se je prejšnji teden pričel redni šolski pouk. Pri vpisovanju učencev v prvi razred ljudske šole so povsod v okraju ugotovili, da je šoloobvezne mladine vedno manj. Tako n. pr. v va6i Potrkanja se za prvi razred ni vpi6al niti en otrok.
Zvišanje vozovnic na električni cestni železnici v Belgradu. Belgrajska mestna občina je zaradi pokritja svojih izdatkov zvišala cene vozovnicam na električni cestni železnici. Od sedaj bo na primer stala vozovnica od Kalemegdana do Sla-vije 3 dinarje.
Glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je odobril prenos vseh elementarnih zavarovanj »Zedinjene zavarovalne družbe d d. v Zagrebu« na področju Srbije in Banata na zavarovalno družbo »Jugoslavija« v Belgradu.
Uredba o naglih sodiščih. Poleg že omenjene uredbe o naglih sodiščih orožništva, je 6edaj srbska vlada proglasila uredbo o naglih sodiščih za vse civilne osebe. Pred to sodišče bo prišel vsakdo, ki bi na kakršen koli način poškodoval ali skušal poškodovati državno premoženje, javne naprave, na karšen koli način sodeloval ali podpiral odmetni-ke, jim dajal hrano ali prenočišče. Sodišče izreka 6amo smrtne kazni, ki se izvršujejo s streljanjem.
Prostovoljski oddelki za pobijanje teroristov. Poleg redne vojske je srbska vlada po izteku zadnjega roka, ki ga je dal vsem odmetnikom predsednik srbske vlade, da se vrnejo na svoje domove, uvedla za pobijanje teroristov tudi prostovoljske oddelke, ki se zbirajo tako v Belgradu, kakor tudi v vBeh ostalih srbskih mestih, ki so že očiščena komunistov. Med prostovoljce se v glavnem prijavlja mladina. Predvsem Ljotičeva mladina, ki se je že pred tem organizirala v posebne zaščitne oddelke ter je nosila tudi orožje. Minister za delo je pozval tudi vse gojence bivših podofocirskih šol, da se morajo nemudoma javiti vojaškemu poveljstvu zaradi uvrstitve v vojaške edinice.
Najstrožje kazni za peke. Upravnik mesta Belgrada je izdal novo naredbo, s katero najstrožje opominja vse belgrajske peke, da morajo vsak dan speči zadostne količine kruha iz moke, ki jo dobe na razpolago. Kdor se tega ne bi držal, bo najstrožje kaznovan po veljavnih zakonskih prepisih.
Velika javna dela belgrajske občine. V svojem obnovitvenem načrtu je tudi belgrajska občina predvidela velika javna dela. Predvsem hoče asa-nirati vso svojo okolico. Sem spadajo v prvi vrsti nizki kraji ob Savi in razni otoki tako v Savi, kakor Donavi, ki jih misli občina pripraviti za stav-bišča. Gradbeno ministrstvo je v ta namen že odobrilo kredit 10 milijonov dinarje*-
Prva partija 2
,Ne žlobudraj', pravi, ,brez nas še domov ne najde, pa nam že hoče pridigati!' Torej dobro, gospod Grygar, nič vam ne bom pripovedoval, toda delavec sem kakor vi, četudi sem samo vozač, in imam pravico do svojih nazorov, kakor vi. Samo da vi niste dovolj izobraženi, da bi me mogli razumeti. Ampak le počakajte, nekoč bom jaz govoril, vi pa boste poslušali. Govoril bom za vse vozače in rudarje, za strojnike in ljudi iz koksarn, za vas rudarje iz Kristine, iz Murnaua, iz Berch-tolda in iz Rudolfove jame. Govoril bom o vašem črnem delu in vaši črni bedi; z gospodi pri zeleni mizi bom razpravljal za vas. Gospodje, mi rudarji hočemo svoje pravice. Kje bi bila brez nas vaša industrija, vaše elektrarne, vaše zakurjene vile in blesteče palače? Brez tega črnega premoga bi bil konec vso vaše sijajne civilizacije. Pojdite, gospodje, pogledat šest sto metrov pod zemljo, pojdite gledat takšnega kopača Grygarja, nagega do pasu, oblitega z znojem in premogovim prahom, kako dela z vrtačo nov preboj. Idite gledat pomožnega kopača Badjuro, kako spodkopava steber premoga in se ustavi samo, da bi izkašljal pljunek premogovega prahu. Ali pa reveža vozača, kako rine s krvavimi dlanmi voziček, naložen z dragocenim premogom; hitro, človek, hitro, da boš dovršil svoje vsakdanje število voženj! Tu vidite, gospodje, kako se dela premog. Toda pazite, da vam ne pade na glavo plast zgornjega premoga, da vas ne pritisne ob steno premogovni voz, ki se je utrgal! Mi rudarji smo že navajeni, ozirati se, kje čaka na nas tista s koso. Pri nas opravlja tudi smrt črno delo. In zdaj nam povejte, gospodje, kaj bi vam morali dati, da bi delali tole tlako! Nikar ne mislite, mi jo imamo radi in bi je ne marali zamenjati za nobeno drugo. Mi samo za-
htevamo, da bi se rudarjevo delo tako spoštovalo
in plačevalo, kakor zasluži. Povedal sem, gospodje. — Prosim vas, kdo je ta junaški rudar? — To je tovariš Stanislav Pulpan. Lahko bi bil posadni paznik, ker je izobražen in študiran človek; toda noče opustiti svojih prijateljev v črnem delu. Ima velikanski vpliv v vsem revirju, rudarji ga obožujejo; to je mož, s katerim se mora govoriti.
Stanka je bilo kar sram, ko si je to takole predstavil. Res, to so neumnosti, ampak gotovo bi marsikaj zmogel — Samo če bi mu ne bilo več treba riniti teh bedastih vozičkov! Šele pet tednov, pa imam že vse krivo in trde roke, niti prstov ne morem naravnati.. Nikoli več ne bom mogel držati v njih risalnega peresa —. Vozač se temu pravi. In Stanko si s skrivljenimi usti izsesava na dlani krvav žulj.
II.
šele pet tednov, pa kako neskončno dolgo se to že zdi. Kakor bi človek padal globlje in globlje in čutil, ne, iz tega se ne bom več izkopal, to mi je že dodeljeno za vse življenje. Stanko si prizadeva, da bi 6i predstavil vse življenje, pa ei kar ne more. Misli si samega sebe, kako vrta premogov sloj kakor Grygar, toda zdajci: bum! Nastane tako čuden položaj, morda je jamska katastrofa, in Stanko bo nekaj napravil, da boste gledali. In potem ga pokliče k sebi sam ravnatelj in reče: »Stanko Pulpan, četitam vam, storili ste po rudarsko. Glede na vašo mladost vas lahko naredimo za zdaj 6amo za paznika, ampak vi 6e boste gotovo povzpeli še više. Takšnih mož, kakor ste vi, nam je v rudniku treba Kako — vi imate celo pet razredov realke? Torej vidite, in takšno moč smo bog ve kako dolgo pustili, da je porivala vozičke!«
Zakaj pa ne, si na tihem misli Stanko. Kakor zadnjič, ko je ta Šved meril tisti novi rov. Inženir Hansen, ampak tukaj mu pravijo Hans; baje dela
na nekem novem jamskem patentu in je fant od
fare, čeprav zna komaj pet naših besed. Stanko je ravno rinil prazen voziček, in Han-s ga je lepo pametno pogledal in pokazal z roko: podržite mi tale drog! No torej, prav Stanka si je za to izbral! Cez nekaj časa je vozač Pulpan že vtikal nos v Švedov instrument — bil je Breithauptov jamski teodolit — in »fant od fare« Hansen mu je v trdi nemščini pojasnjeval, kje in kako se na njem 6ita »nonius«. In drugi dan je že sam poslal paznika Zitka po Stanka, naj mu pride pomagat pri merjenju. Stanko ^e bil kar napihnjen od 6reče in je šel za inženirjem. To gledate, fantje, kaj zna tale vaš pokakanec! Oči ni mogel odtrgati od dolgega Šveda, samo da bi mu bral že na očeh, kaj naj stori in kako nai se postavi k merjenju. Toda Hans nič, samo f>okimal je z oznojenim nosom: gut, gut, in mislil na svoje delo, kakor da na svetu sploh ni vnetega Pulpana. Ko bi V6aj vprašal, kako mi je ime, si misli Stanko razburjen. Morda bi mu mogel kako naznačiti, da imam skoraj celo realko. »Soli ich noch etwas ma-chen, Herr Ingenieur?« — Mladi Šved z usnjeno čepico zmajuje z glavo: »Is gut, danke« In Slanko se 6 krvavečim srcem vrača na svoje mesto, da bo spet nakladal premog na voziček. Grygar se niti ne ozre, mali Badjura žvižga; najbrž ju jezi, da se je Stanko z nečim odlikoval. — »Tale Hansen je imeiiten dečko,« oznanja Stanko malone maščevalno. — »Le prilizuj se mu, ti,« hrka Badjura in koplje. »In nakladaj premog, le brž!«
Nič ne pomaga. Stanko se je v dolgega Šveda zaljubil, da ga je skoraj sram. Šel bi za njim kakor pes, nosil bi mu merilne aparate, srečen bi bil, če bi se mogel otresti ob njegov usnjati suknjič. Neumno je to, ampak slrašno ima rad njegove dolge noge, njegovo vnemarno in nekoliko deško hojo. Gospod Hansen ima tako lepa švedska usta, in kadar si okrog nosa razmaže premogov prah, je kakor usmrkan paglavec. Stanislav Pulpan bi najbrž ne mogel povedati, kaj je oboževanje; toda ka-
dar ve, da je n j e g o v inženir v jami, mu teče voziček kar sam od sebe. Glejte, kakšen vozač 6em jaz! In Hansen mu vselej malo pomigne z leskečiin nosom, če ga sreča. To se komaj vidi, ampak Stanko ve, da velja njemu, in čez nekaj časa se kar napihuje, tako neizrečeno je srečen. Strašno je na lo jjonosen, da imajo vsi na »Kristini« njegovega mladega Šveda radi. Hansen je imeniten fanf, samo da se ne more z ljudmi pogovorjati. Ondan je skočil Stanko v mesto in naravnost v knjigarno. Ali imate kak učbenik švedskega jezika? Ne, niso ga imeli. In tako Stanko zaman ugiblje, kaj bi storil za gospoda Hansena.
Poletje je, in Stanko hodi po posadu okrog Hansenove vile iz gole osamelosti. Tam cvetijo rože, modri ostrožniki in nekake rumene sončnice. In med vsem tem se opleta s škropilnico gospa Hansenova, velika kakor sam Hans, svetlolasa in dolgonoga v dolgih platnenih hlačah, in nekaj po švedsko kliče na čitajočega Hansena. In oba se krohočeta kakor paglavca. Ali pa gresta iz vile z roko v roki, mahata s tenisovimi raketami, &kačeta čez ogelne kamne in žvižgata. Stanko obožuje gospo Hansenovo, prvič zato, ker je žena njegovega Šveda, drugič zato, ker je takšna, kako bi že rekli? No, čisto drugačna, kakor so ženske, prej kakor fant, pri tem pa lepa, — človek niti ne ve, kam bi pogledal, kadar jo vidi hiteti v tistih širokih hlačah. Nekoč sta 6e pred vilo malone zaletela v Stanka. Stanko je zardel, najstarejši bi se bil v tla vdrl. Kakor omračen je spravil iz 6ebe: Srečno! Hans se je prijazno namrdnil in gospa je premerila Stanka z jasnimi zelenimi očmi. Stanko je bil takrat strašno nesrečen, in hkrati ga je bog ve zakaj du-SMa blaženost. Nikoli več bi 6e ne hotel pokazati pri tej vili, in če že, potem samo ponoči, kadar rožnato m zlato žarijo okna Hansenovega doma nad kaskadami vzpenjajočih 6e rož. Kako lepo je tukaj si misli vozač Stanko skoraj s solzami v očeh. Hansen je imeniten človek.
LJUBLJANSKI ^ u KINEMATOGRAFI^
Predstave ob 16. in 19. uri. ob nedeljah In praznikih pa ob 10.30, 15.. 17. In 19. uri
GROFOV SIN
Film iz katereea veje svež zrak plodnih pol) zelenih gozdov in visokih planin ter irloboka ljubezen do oboževane žene . . . Amedeo Nazzari, Lilia Silvi, Elena Altieri in drugi
kino u n t o n - tel. 22-21
i'remiera pravkar izdelanega lilma
Luč -v temi
z najboljšimi igralci države Alida Valli, Fosco
(Jiacbetti, Clara Calamai, C. Campanini itd. Zgodba o ljubezni, ki je že od začetka obsojena na odrekanje in žrtve do končne zmage
kino m a t i u a r li b. ^2-41
IftOVEkEVO KNJIŽNICO"
TAKOJ!
Mali oglasi
mmmmmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmmm
Službs
Jilejo:
Gospodična
22 letna, pisarniška moč, brez lastne krivde v težkem t položaju, sprejme službo uradnice, blagaj-ničarke ali kaj sličnega. Končno gre tudi za snažilko pisarne. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »V delu - rešitev 11.551«.
Reden pouk
nemščine, francoščino ln klavirja nudim odraslim, osnovni ln srednješolski mladini. Vpisujem dnevno od 10—16. - Potočnik, strok. dipl.,. Groharjeva št. 2, vhod Tržaška o. 1-1.
Parcele, hiše
prodaja v raznih delih mesta najugodneje ln naj-kulantneje realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64.
Parcela
753 m«, v Zg. šiškl, zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Slovenca pod št. 11601. p
Filatelija
Filatelisti pozor!
Najugodnejše kupite tn vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Con
TORINO «1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let
14 stavbenih
parcel
po 500 do 700 kvadrat, metrov ob Kamnogo-riški cesti v Dravliah po ugodni ceni na prodaj. Poizvedbe pri J, Kogovšek, Ljubljana VII Kamnogoriška 26 ali pa v pisarni dr. Tomšiča, Tavčarjeva 13
KUPUJEM
POZOR! MESAR1I IN KMETOVALCI!
SVINJSKE ŠČETINE. GOVEJE TER KONJSKE REPE
vsako količino, po najvišji dnevni ceni
MILAN JAGER
Mehanična predilnica za žimo — Uvoz
surogatov — morska trava, Fibris Centrala: IJUBIJANA Tvorni ca: FUŽINE
S V. PETEA CESTA 17 TELEFON 2C-45
Dobe:
Otroško dojiljo
iščem za takoj. Zglasltl se je v otroški bolnišnici, Ulica Stare pravde. b
Šoferja
za osebni in tovorni avto, sprejmem. Predpogoj : izpričevala o večletnem službovanju pri zasebnikih. Ponudbe upravi pod »Trezen« št. 11611. b
Monograme za robce
ln perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikeš
Ljubljana, Franfllkanska ulic«
nasproti hotela Union
1 Sftaižte j |
JStejc:
Prazno sobico
išče gospodična proti solidni stanarini ali kon-verzacijt Italijanščine. -Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Primorka« 11577. b
Prazno sobo
za pisarno, najraje pritlično, iščemo. Prijaviti: vratarju, Kolodvorska ul. št. 39.	s
Prodamo
Pisalni in računski stroj
precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11489. 1
Knjige vseh strok
antične vrednosti, po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih Institucij in blblioflll vabljeni. Ogled vsak dan od 15 do 18 v Kolodvorski ulici 25.	1
Suhe gobe
jesensko ln prejšnjo rast kupi po najvišji dnev. ceni
V. H. Rohrmann
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 27, telefon 29—15.
Berite
\Sloilenca
in oglašujte v njem!
Ilečjo partijo Iraverz
I NP 10—36 dolžine 1.00 do 10 m prodam takoj v celoti ali posamezno. Podroben seznam v upravi lista, kamor je poslati tudi cenjene ponudbe pod označbo »Tra-verze« 11612
Zahvala Vsem, ki so naši preljubi in nepozabni majki gospe
Meti dr. Krejčijevi
za časa njene bolezni lajšali gorje in ji ob njeni smrti izkazali poslednjo čast, izrekamo svojo globoko občuteno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gospodom zdravnikom, ki so rajnki posvetili vso in največjo skrbnost in strokovno spretnost, prečastiti duhovščini za versko tolažbo v bolezni, za podelitev sv. zakramenta ob smrti, za opravo pogreba in za maše zadušnice, upravi Leonišča in prečastitim sestram, ki so z vzorno oskrbo, največjo pozornostjo in vzgledno požrtvovalnostjo nudile svojo pomoč. Prisrčno zahvalo izrekanio vsem, ki so rajnko v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, njen grob pa pokrili s cvetjem. Pa še vsem tistim, ki so tudi nam izkazali svoje prijateljstvo s tolažbo in pomočjo, naj velja naša iskrena zahvala. Mašo zadušnico bodo brali v četrtek, dne 2. oktobra t. 1. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 29. septembra 1941.
Dr. Viljem Krejči, Mitja in Fedor Krejči.
315
Dolarske hijene
Pri večerji pove stricu Paddyju Mortonovo željo. »Veš, Morton je tako nezaupen. Skrbi ga, da hočeš tudi ti biti soudeležen pri Grillovi družbi.«
»Zaradi igračkarij na borzi?« začuden vpraša Palmer.
»Saj ti veš, da ne maram borznih špekulacij. Toda kaj bi govorila o tem. O tem vprašanju se prav gotovo ne bova nikdar zedinila.«
Stric Paddy ogleduje svojega dozdevnega nečaka. Strica nekaj tišči, končno pa le začne: »Ti, Jonny, povej mi odkrito, kaj imaš prav za prav s svojo osebno tajnico?«
»Kako to misliš, stric?« Palmer si prizadeva na vse kriplje, da bi ostal miren in ravnodušen. Le slabo se mu posreči.
»Ali ve Gizela Mortonova za to?«
»Nimam pojma!« skomigne Palmer. »Saj je to vendar tako postranskega pomena, da o tem res ne bom govoril z Gizelo.«
»Kaj res nič ne čutiš, kako mučiš malo Ellen!« vrta stric Paddy naprej. Začuden pogleda Palmer. Prav ta osuplost marsikaj pove stricu Paddyju. »jaz da mučim malo Counter? Kaj ti pride na misel?«
Stric I'addy počasi vstane, gre okrog mize in stopi k Palmerju. Položi mu roko na ramo in začne počasi in pri^ovarjaje: »Nehaj, Jonnv, to igro z Ellen ... Saj je dekleta res škoda za to.«
»Res, ne razumem te, stric! Kako prideš na to misel, da bi jaz...«
»Da se ti preveč zanimaš za malo Ellen. je presneto nedolžno povedano. Da je temu tako, pa ne moreš zatajiti. Se prevečkrat izdaš.«
Stričev glas je postal že grozeč: »Tn prav tako, kakor sva to zapazila jaz in Charley, mora zapaziti tudi mala Ellen... Vsa zadeva pa postaja nerodna prav zaradi tega, ker je ona v resnici zaljubljena vate!«
Palmer plane pokonci: »Koj, ona da je...« vzklikne presenečen.
Stric Paddy sočutno odkima z glavo: »Sveti Bog, kako si ti slep, Jonny! Kaj res ne vidiš, da je mala Ellen čisto zatreskana vate. Samo če te zagleda, jo že oblije rdečica in še govoriti skoraj ne zna več. Morda niti sama ne ve, kako je z njo...«
»Toda jaz ...«
»Danes dopoldne«, stric Paddy ne dovoli, da bi Palmer končal misel, »sem jo presenetil, ko je stala vsa zamišljena pred tvojo sliko in jo ogledovala. Ko me je slišala, se je zdrznila in tako prestrašila, kakor da bi jo zasačil sam Bog ve pri čem.«
Palmer nima toliko moči, da bi zadržal silno veselje, ki ga prevzema ob tej novici. Njegov obraz je sicer miren, tudi mirno govori in pripoveduje. Toda v njegovih očeh žari tako zelo in tako jasno, da stric Paddy še bolj vznemirjen odkimava z glavo.
»Vidiš, Jonnv, tako je s tem dekletom. Ona prav dobro ve, kaj je med teboj in Gizelo. Potem je tudi prepoštena in preponosna, da bi sploh kdaj pokazala, kaj čuti... Toda s tem, da si jo sedaj napravil že za svojo osebno tajnico in da mora hoditi k tebi, s tem si ji prav gotovo hudo zagrenil življenje.«
»Ampak oprosti, stric, res nisem zapazil, da bi ona ...«
»Pa ne, saj je vseeno! To dejstva ne spremeni. Če se ti dekle le malo smili, jo moraš odpustiti iz službe. Pošlji jo nazaj na njeno staro mesto.«
»Še na misel mi ne pride!« uide Palmerju. »Poleg tega mi je pravkar rekla, da se bo zaročila.«
Stric Paddy umolkne. Kljub temu svojemu dozdevnemu nečaku jasno pokaže, kaj misli o tej zadevi. Nejevoljen se vsede k mali mizici, za katero Palmer že sedi. Z zobmi grize bra-zilko, ki se komaj še kadi, in molče posluša Palmerja. Ta pripoveduje in pripoveduje samo zato, da nekaj govori, da se znebi neprijetnega občutka vznemirjenosti. Dobro je čutil, da stric Paddy sluti, kaj je z njim. Namenoma govori mnogo in na videz navdušeno o Gizeli. Stric Paddy ga medtem ves čas nezaupno ogleduje, končno pa zine:
»No, da, saj jo poznam le s slik ... Povej mi no, kako pa si prav za prav spoznal Gizelo.«
To vprašanje namah vzame Palmerju vso sapo. Za zlomka, to je zopet eno izmed vprašanj, ki ga tako hitro pogrejejo. Danes mu gre pa res vse narobe.
»Spoznal...« meni počasi, »tako pač, kakor se navadno spozna!«
»Torej v družbi!«
»Da, da, seveda, v družbi... Toda pri kateri priložnosti, se res več ne spominjam... S časom človek pozabi,« menca Palmer in se opravičuje.
Stric Paddy 6i godrnja nerazumljivo pripombo in nadaljuje glasno:
»Veš kaj, Jonny, spomin te zadnje čase res kar preveč pušča na cedilu!«
Palmer je ves vznemirjen, nezaupno pogleda strica. Ali kaj sluti? Toda ne, že zopet je stric Paddy tako domač in prijazen kakor vedno.
»Veš, to je posledica minulih hudih dni!« Zopet govori o Gizeli. »Saj veš kako to pride, stric, najprej se dva spoznata, potem se sni-deta na kakem plesu, nato sta drug drugemu
všeč in klepetata med seboj več kakor z drugimi ... In tako končno nastane pravo poznanstvo!«
»Seveda je Harley Morton pri tem še malo pomagal, kaj?«
»Seveda, seveda, saj se je že od nekdaj zanimal za mojo družbo in prav to je bilo zanj odločujoče.«
»Prav nič manj tudi zate!« ga zafrkne stric Paddy. »Zdi se mi namreč, da je vsa tale zaroka za tebe bolj kupčijskega značaja kakor...«
Palmer se jezi nad to opazko. Zato mu uide: »No, in če bi bilo tako? Kaj potem?«
Stric Paddy skomigne: »Oprosti, če ostanem pri svojem, Jonny! Jaz nisem doma na borzi, zato mislim o ljubezni drugače.« Stric Paddy bi sam rad prišel iz slabega razpoloženja, v katero je zašel s tera pogovorom. Zato si pomaga tako. da še bolj poiraži svojega dozdevnega nečaka: »Saj razumem, da te ima Gizela rada. čeden dečko si, Jonny..- Samo nečesa ne razumem.«
»In kaj bi bilo to?«
»Da more prenašati tvoje brke!« Stric Pad-dy je obrit kakor večina Američanov. Te filmske brke, kakor jih imenuje, pa mu res niso všeč. »Človek bi mislil, da bo dekle, ki ima le količkaj okusa in ...«
Palmer čuti, da ga hoče stric dražiti. »Ali, brke! Proti njim nima pra^ nič. Vsekakor so boljše...« Sam ne ve. kaj ga je zapeljalo na to misel, katero takoj nato preklinja, »kakor brazgotina na zgornji ustnici!«
»Brazgotina?«
»Da, brazgotina, ki sem jo dobil pri tisti nerodni avtomobilski nesreči.« Z malomarno kretnjo se pogladi Palmer čez brčice, »tako je vsaj ni videti!«
»O avtomobilski nesreči mi pa nisi nič pisal!«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Šodja
Urednik: Viktor CenčIS