T^and notice I »ifRiSM Domov«ima Ie032 * i€RICAN IN. SPIRIT JFOR€lwN IN LANGUAG€ ONLY NO. 137 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 22, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Kosygin na proslavi 30-letnice rdečega režima v Romuniji Obisk predsednika vlade ZSSR v Romuniji smatrajo za znamenje boljših od-nqsov med obema državama. BUKAREŠTA, Rom. — Jutri praznuje Romunija 30-letnicc komunističnega režima, uvedenega ob koncu druge svetovne vojne, ko so sovjetske armade prodrle v deželo. Priprave so obsežne in je njihov namen pokazati romunski napredek. Na proslavo bo prišel predsednik sovjetske vlade Aleksij Kosygin. Ko so nedavno praznovali u-vedbo komunističnega režima na Poljskem, je prišel na njo glavni tajnik Komunistične partije ZSSR Leonid I. Brežnjev, kar je bilo znamenje dobrih Partijskih in ne le državnih odnosov. Sovjetska zveza ima z Romunijo redne in dobre odnose na državni ravni, manj dobre Pa na partijski. To je bilo vidno v preteklih tednih. Vodniki komunističnih držav vzhodne Evrope so bili na obisku pri Brežnjevu ob Črnem niorju, kjer je bil ta na počitnicah. Med temi ni bilo Romuna, Pač pa je potoval preko Sovjetske zveze romunski zunanji minister na uradni obisk na Kitajsko. V tej zvezi je zanimivo, da le Ceacescu v svojem govoru ob odprtju Svetovne konference c Populaciji govoril pretežno o Političnih vprašanjih in le mimogrede o ciljih konference, ki j° je odpiral. Poudaril je potrebo po naglem uspešnem zaključku Evropske varnostne konfe-■Cence, za kar se potegujejo v Moskvi, govoril je o potrebi raz-y°ja revnih narodov in o zmanjšanju prepada med razvitimi in razvijajočimi se državami. M tem govoru romunskega Predsednika vidijo tuji opazo-valci znak izboljšanja odnosov med Romunijo in Sovjetsko zve-z°; to izboljšanje naj bi izpriče-val tudi Kosyginov obisk v Bukarešti. clid General bolnišnico, žena Josepha, mati Donne in Ronalda,! stara mati Michaela, Tima in Randy, sestra Angele in Štefke 1 NOVI GROBOVI Ford pritiska na ZSSR Na Cipru iščejo morilce Je„„ie primc ! I, omejj,¥j oborožitve ameriškega l’oslanika Zadeta od srčne kapi na svo-, ** vlIBwJllwl vMVI vitli ^ NIKOZIA. Ciper. — Vlada je jem domu je 63 let stara Jennie' ------ ; izdala tiralice za tremi osebami, Primc, 15508 Holmes Avenue, Državni tajnik Kissinger je ki jih sumijo, da so pripravile umrla kmalu po prevozu v Eu- j na konvenciji Ameriške le- in izvedle umor ameriškega po- gije razkril, da hoče pred- slanika Rodgerja P. Daviesa sednik Ford pospešiti raz- pretekli ponedeljjek tekom de-gOVOre S Sovjetsko zvezo, monstracij pred poslopjem po-WASHINGTON, D.C. — Dr- slaništva in vdoru na ozemlje (obe v Jug.). Pokojna je bila žavni tajnik H. Kissinger je na samega poslaništva, rojena v Pueblu, Colo., pokoj- narodni konvenciji Ameriške Preiskava je prišla za enkrat nima Antonu in Jennie Fatur, legije v Miami Beach razkril, do zaključka, da poslanik ni bil Ko je bila stara eno leto, je od-^ da je predsednik Ford pozval slučajno zadet, ampak da je bil sla s starsi v Slovenijo, od koder ^ sovjetske vodnike k pospesemu napad nanj pripravljen in tudi pa se je vfnila v ZDA 1. 1928. Z in povečanemu naporu za dose- načrtno izveden. go učinkovite in uravnovešene Poslanik in ena uradnica po-omejitve strateškega orožja. V slaništva sta bila ustreljena s svojem govoru je Kissinger za- strojnico skozi okno poslopja iz gotovil poslušalce, da bo delal bližnje, nasproti stoječe stavbe, “odločno” za nov sporazum z kjer sicer ni bilo nobenih de-ZSSR, pa dodal, da bodo ZDA ^ monstrantov ali izgrednikov, vzdrževale svojo strateško moč; Na Cipru je bilo v zadnjih za kakršnokoli že ceno, če do dneh na splošno mimo. Turki so sporazuma z ZSSR ne bo prišlo, ustavili svoje vojaške napredo-“Predsednik mi je naročil, naj vanje in begunci so se delno zapovem, da je po njegovi sodbi Čeli vračati na svoje domove, izbira jasna. Mi bomo ohranili Predsednik Cipra Clerides je jedrsko ravnotežje z enostran-1 pozval Turke, da puste ciprskim | skimi dejanji, če to moramo, in Grkom, da se vrnejo na svoje s pogajanji, če je to možno. Jaz domove v predelu, ki je zaseden vas lahko zagotovim, da ta po-' po turških oboroženih silah. Iz-gajanja ne bodo propadla žara- javil je, da se preje ne bo ude-di pomanjkanja dobre volje in ležil nobenih novih razgovorov , možem sta vodila od 1. 1949 Delikatesno trgovino na 15508 Holmes Avenue. Bila je članica SNPJ št. 748 in Progress. Slovenk št. 1. Pogreb bo jutri, v petek, iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove za Slovenski starostni dom na Neff Road v njen spomin. --------------o----- Dom odobril za javni promet 11 bilijonov IZBIRA ROCKEFELLERJA SPL0SN0 DOBRO SPREJETA Preds'ednik Gerald R. Ford je v torek izbral za podpredsednika ZDA Nelsona A. Rockefellerja, bivšega dolgoletnega guvernerja države New York. Izbira Je bila na splošno ugodno sprejeta, četudi je zadela na nekaj negodovanj m'ed konservativnim krilom republikanske stranke. WASHINGTON, D.C. — V torek dopoldne je predsednik Ford predstavil kongresnim vodnikom in javnosti preko televizije Nelsona A. Rockefellerja, štirikrat izvoljenega guvernerja države New York, kot svoj izbor za novega podpredsednika ZDA. Imenovanje mora potrditi Kongres, obe zbornici, z navadno večino. Izbor je bil dobro sprejet tako v republikanski stranki kot v splošni javnosti. Nekaj negodovanja je med konservativnimi republikanci, nekaj pa med nasprotniki zakonite prekinitve nosečnosti, ki je bila uvedena v državi New York v času, ko je bil N. A. Rockefeller njen guverner. pT„“Ldrprid,o?k! "Kostir “*sirani” r ^- - * .le dejal Kissinger. to vprašanje rešeno. Državni tajnik je kjub temu, ___o__ določa 11 bilijonov dolar- jev za izboljšanje javnega da je poudaril važnost sporazu. ma o omejitvi oboroževanja, de- množičnega prometa v ve-! likih mestih -...............* ■ “ - F°rd izključil nadzor jal, da zavisi ameriška sposob- Predsednik Ford je izjavil, WASHINGTON, D.C. — Pred- nost delati za mir na “naši voja- da ne bo obveznega nad- stavniški dom je s 324:92 izgla- ški moči. ki ne zaostaja za no- zora nad cer trni in plača- soval zakonski predlog, ki dolo- beno drugo”. ča tekom prihodnjih 6 let 11 bi-j lijonov dolarjev za izpopolnitev; in obratovanje množičnega jav-1 nega prometa v velikih mestih. Prvptno je bilo predvideno v mi. WASHINGTON, D.C. — Pre-• tekli torek je predsednik Ford po razgovoru z vodniki Kongresa v Beli hiši izjavil, da “je jas- Grški katoliki v Izraelu bodo iskali pomoč ZN za izpust nadškofa BEIRUT, Lib. — Grška kato-hška cerkev ima* svoj sedež v ibanonu, od tam je začela z naPori za izpust svojega vzhod-n°-jeruzalemskega nadškofa Ca-Puccija, ki je bil prijet preteklo Nedeljo, ko so v njegovem avtomobilu na poti iz Libanona v Iz-rael našli orožje. Grško-katoliški patri j arh Ma-Xlmos V. Hakim je poslal v Je-ruzalem posebnega zastopnika ° b iskat nadškofa Capuccija. rosil je za pomoč Mednarodni r eči križ in Združene narode. y Vatikanu so v posebni izja-1 obžalovali cel dogodek in iz-;aVlli> da ga proučujejo in da u-' alo. da ga bo mogoče “zadovo-rjivo razjasniti”. Predstavniški dom sprejel poročilo o impeachmentu OA , .... . ; WASHINGTON, D.C. — Pra-! no> da ne bo obveznega nadzora ta namen 20 bilijonov, pa se je’ , ... ’ , ,v, . . . , » T . , , t, , \ , , i vosodni odbor Predstavniškega. nad cenami m plačami”. Izjava predsednik Ford temu uprl, ker •, . , ,, A ... j- x . da bi taka vsota Dosoeševala in-’ d°ma je V torek P0Poldne izro-jnaj bi pomirila podjetnike m ^ac..o P P I čil svoje poročilo o impeach-j delavske unije, da ne bi v pri- “ ‘ . . 1 mentu predsednika R. M. Nixo- i čakovanju obveznega nadzora še Odbor Doma za javna dela je na cejotni zbomici, ju ga ^e'naglo povišali cene in izsilili znizal prvotno vsoto 20 bilijo-. „sprejela„ g 412;3 glasovom in . povišanje plač. nov na 15.8 bilijonov, pa je blok na^0 odredila, da se ga da natis- Trdijo, da bi bil predsednik republikancev m konservativnih niti s tem je postopek zaklju_ demokratov to odklonil in izsilil zmanjšanje vsote na 11 bilijo- ______________ Sovjetski ladji niso dovolili pristanka na otoku Guamu WASHINGTON. D.C. — O- Dom je tokrat prvič odobril blasti na otoku Guamu so od- benega takega zakona”, sredstva tudi za obratovanje ne klonile sovjetski ladji, ki vozi Predsednik je svoje stališče samo za izboljšanje opreme in potnike po Tihem oceanu za za- utemeljeval tudi. da “so podjet-l^1- A. Rockefellerja mešale ali drugih sredstev. Cleveland bo bavo. pristanek na Guamu za niki in delavci nakazali svoj od- - »-- - : . —.w:---: deležen od skupne vsote okoli preko konca tedna. Niso marale, por” in da zato “ne bo obvezne-' pozval, da v skladu s tem ukre-205 milijonov, med tem, ko bi da bi posadka sovjetske ladje ga zveznega nadzora nad cena- pajo in pri tem lahko računajo po prvotnem piedlogu dobil še uganjala na otoku, ki je važno mi in plačami”. Vodnike gospo- na njegovo odločnost in vztraj-enkrat toliko. vojaško oporišče, vohunjenje. darstva in delavskih unij je zato nost v boju proti inflaciji. nov, kar je bil predsednik Ford voljan sprejeti. Pričakujejo, da bo sličen predlog skoro prišel na dnevni red tudi v Senatu. I . Nelson Rockefeller j križale s koristmi ZDA. Kljub (vsemu sodijo, da bo Kangres končal svoje delo na potrditvi | novega p o d p r edsednika pred I svojim odhodom na počitnice v oktobru, če ne celo kake tedne preje. Predsednik Ford je dejal, da je izbral moža, o katerem je prepričan, da bo sposoben predsednik ZDA, če bi nastopila potreba. Nelson A. Rockefeller je po imenovanju izjavil: “Vi, g. predsednik, ste s svojo predanostjo in odprtostjo že obudili zaupanje in nade, pod Konservativni republikanci so vašim vodstvom imamo mi, kot nejevoljni na Rockefellerja, ker ijudstvo in kot država, voljo, ni podpiral republikanskega odločnost in sposobnost prema-predsedniškega kandidata leta ga^-j tnjo stvarnost naše dobe. 1964 (B. Gpldwater) in 1. 1968 jaz sem optimističen glede nase (R. Nixon). Trdijo, da on ni bodočnosti.” najboljša oseba za povezovanje p0 kratki uradni slovesnosti stranke in za utrjevanje edino- je Ford spremil bivšega guver-sti v njej. Vodnik republikan- nerja v novinarsko dvorano, ga ske manjšine v Predstavniškem tam predstavil kot svojo izbiro domu kong. John J. Rhodes iz za podpredsednika ZDA in ga Arizone je k temu pripomnil: pustil, da je odgovarjal na vpra-“Ne morem verjeti, da bi kon- šanja novinarjev. Rockefeller je servativni republikanci smatra- dejal, da upa, da mu bo predli razširitev strankine osnove za sednik Ford dal več nalog in od-slabo — razen, če hočejo izgub- govornosti, kot jih predsedniki Ijati in ostati manjšina. običajno dajejo podpredsedni- Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti sp vabljene nocoj ob 7.30 v Želetpv pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pokojno članico. ' Nabirka za “United Torch” letos 24 milijonov— Letošnja kampanja za United Torch si je postavila za cilj nabrati '$24,144,680, kar je 60 več kot lani, je objavil njen vodnik Francis A. Coy. G. Forbes popustil v vprašanju CTS— Predsednik mestnega- sveta G. Forbes je opustil svojo zahtevo, da mora mesto Cleveland obdržati nadzor nad CTS, če bi se ta vključil v skupino za množični javni promet na področju okraja Cuyahoga in delov okrajev Lorain in Lake. Opustitev zahteve bo olajšala organizacijo novega, širšega vodstva za množični javni promet na temelju sodelovanja. Ford rad svojo izjavo imel podprto še s slično izjavo vodnikov Kongresa, toda ti so pustili go-i V Kongresu napovedujejo, da kom. voriti predsednika samega. Ta!pri potrditvi Rockefellerja za Na vprašanja o svojem finanč-je tako dejal, da “je bilo soglasno mnenje navzočih vodnikov, da ta Kongres ne bi odobril no- V BUKAREŠTI RAZPRAVLJAJO 0 HITREM MNOŽENJU ČLOVEŠKEGA RODU 'rernenski prerok Večinoma sončno in soparno, ^fajvišja temperatura okoli 87 F(32C). V okviru Združenih narodov so se ta teden sestali v glavnem mestu Romunije Bukarešti zastopniki 130 držav z vsega sveta na razpravljanje o nagli rasti človeškega rodu na že tako “prenaseljeni” Zemlji. Zdaj živi na svetu o-koli 4 bilijone ljudi, ki se množijo tako naglo, da bo njihovo število podvojeno v 35 letih, če ne bo rast človeškega rodu načrtno zavrta. Do konference v Bukarešti je prišlo na prizadevanja, zahteve in svarila strokovnja-kov, ki proučujejo množitev človeštva in skušajo to spraviti v sklad z možnim pove-čavanjem pridelka hrane in oskrbe z vsemi drugimi potrebščinami. Ti ljudje stalno svarijo, da so sredstva za preživljanje človeških množic o-mejena, da more Zemlja preživeti le določeno število ljudi.; Zato je treba pravočasno poskrbeti, da se človeški rod ne bo pomnožil preko sprejemljive mere, preko števila, ki ga Zemlja more dostojno prehranjati in oskrbovati z vsem potrebnim. Tisti, ki so pričakovali od konference nagle in odločne sklepe, so bili že ob samem odprtju konference razočarani. Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je v svojem govoru poudaril, da je samo po sebi razumljivo, da je v pogledu ciljev konference vsaka država suverena in more svobodno zasledovati cilje, ki se ji zdijo za nje najboljši in najkoristnejši. Enako je poudarjal suverenost v tem pogledu tudi predsednik Romunije Ceausescu, za njim pa glavni tajnik konference dr. Antonio Carrilku Flores. Ta je izjavil, da države, ki predstavljajo večino človeštva, priznavajo potrebe po znižanju rasti prebivalstva na svetu, da pa je razumljivo, da nekateri narodi v Evropi, Afriki in Latinski Ameriki presojajo svoje cilje in to vprašanje iz različnih vidikov. Prebivalstvo na vsem svetu raste povprečno po 2% na leto, toda porast v Severni A-meriki, industrijsko razviti Evropi in na Japonskem je veliko manjša od povprečja, ponekod v teh državah je skoro ni, med tem ko po nekaterih predelih Afrike, južne Azije in Latinske Amerike prebivalstvo narašča dosti nad povprečjem. Ljudje se najhitrejše množe prav v o-nih predelih sveta, kjer je za njihovo preživljanje in dostojno življenje najmanj možnosti. To stanje ima svoj izvor v naravi. Rojstev je bilo na teh področjih sveta vedno so- novega podpredsednika ZDA ne nem stanju je Rockefeller odgo-bo težav, da pa se bo verjetno' voril, da bo Kongresu dal v tem preiskava zavlekla, ker bodo ho-1 pogledu vse podatke, ki jih bo teli vse podrobnosti in zagotovi- i ta zahteval, ni pa bil priprav-la, da se ne bodo osebne koristi | len o tem govoriti že sedaj z novinarji. Poznavalci razmer cenijo premoženje Nelsona A. Rockefellerja na okoli pol bilijona dolarjev, nekateri nekaj manj, drugi nekaj več. Vsekakor je novi podpredsednik ZDA eden med naj bogatejšimi ljudmi v ZDA. Povezavo konservativnega Forda z liberalnim Rockefellerjem smatrajo na splošno za odlično potezo, ki bo okrepila republikansko stranko že pri letošnjih kongresnih in drugih volitvah, še bolj pa pri volitvah za predsednika leta 1976. Že sedaj prevladuje prpričanje, da bosta jeseni 1976 republikanska kandidata Ford in Rockefeller trd oreh za demokrate. razmemo več kot v zmerno toplih predelih Evrope. Ljudje so namreč tam umirali v veliko večjem številu že v rani mladosti, oni, ki so preživeli otroško dobo in ostali, pa niso dočakali dolgega življenja po naših pojmih. Ko je v Evropi in v Severni Ameriki povprečna starost okoli 70 let, je v delih južne Azije komaj 35 do 40 let. Konference se udeležuje o-koli 3,000 oseb iz 130 držav vsega sveta in njena naloga je razsvetliti celotno vprašanje in izdelati “načrt dela”. V njem naj bi bila navedena široka vodila in načela za u-rejanje rasti prebivalstva na splošno. Kurt Waldheim je opozoril na nasprotja med gospodarsko razvitimi dražamj in med nerazvitimi ter na različen način življenja in oskrbe prebivalstva v prvih in drugih. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zvez-na vlada premišlja o uvedbi dodatnih 10 centov davka na galon gasolina. Predlog utegne biti poslan v Kongres v par dneh v upanju, da ga bo ta. odobril še pred koncem letos-1 njega zasedanja v oktobru. Skupno s povišanjem gasolin-skega davka naj bi bilo uzakonjene manjše znižanje dohodninskega davka za one izpod $20,000 letnega dohodka. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Danes ob 10. dopoldne bo prvo žrebanje ohijske loterije v Parmatown trgovinskem središču. Izžrebani bodo dobitki 820, $500 in $1,000. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval 82 bilijonov dolarjev za narodno obrambo potem, ko je zavrnil predlog za znižanje te vsote za 1 bilijon in za zmanjšanje vojaške pomoči Južnemu Vietnamu za 150 milijonov. Načelnik senatnega odbora za nakazila John L. McClellan, demokrat iz Arizone, je svoje senatorske kolege opozoril: Mi živimo v svetu resničnosti. Nevarnosti so resnične ne fantazija! NIKOZIA, Ciper. — Po posredovanju Združenih narodov je bil dogovorjen sestanek predsednika Ciprske republike Črka Cleridesa z vodnikom ciprskih Turkov, podpredsednikom Ciprske republike Denk-tashem. Na tem sestanku naj bi govorila o urejanju nujnih zadev na samem otoku, v prvi vrsti o beguncih in njihovi vrnitvi na njihove domove. Ce bo sestanek uspel utegne pripraviti pot k obnovi razgovorov med Turčijo in Grčijo, ki' so bili prekinje ni- 12. avgusta. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo včeraj, da so življenjski stroški v juliju porastli za 0.8% in so za 12% večji, kot so bili pred enim letom Julijski porast je bil manjši od porasta v preš-njih dveh mesecih. LOS ANGELES, Kalif. — Policija je prijela 31 let starega Muharoma Kurb ego vica, po vsem sodeč muslimanskega Bosanca, ki je prišel v ZDA pred kakim ducatom let z rednim potniškim listom iz komunistične Jugoslavije. Obtožen je bombnega napada na mednarodno letališče v Los Angelesu 6. avgusta letos, pri katerem so bili 3 mrtvi večje število pa ranjenih. Muharem Kurbegovic naj bi bil “Isaac Rasim”, vojaški vodnik “Tujcev Amerike”, ki zahtevajo boljši postopek za tujce, odpravo spolnih zakonov in preklic obtožbe dveh Mehikancev, ki sta osumljena umora dveh policajev leta 1970. Na stanovanju prijetega so našli nekaj bomb in gradivo za njihovo sestavljanje. ^W\ /UiERlSKA POMOVIIVA /V VI F: i%!—IlOiVII 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation fubiished daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 137 Thursday, Aug. 22, 1974 ljubezen so jim Štepčevi ostali hvaležni do konca življenja. Oporišča ZDA v Sredozemlju Sredozemlje je najvažjnejša svetovna pomorska pot, (se razume, da z odprtim Sueškim prekopom), stikališče raznih ras in kultur, kakor jih ne najdemo ob nobenem drugem morju, in končno s svojimi obalami in otoki najvažnejši strateško-pomorski bazen na svetu. V zadnjem času se v Sredozemlju odigravajo najbolj nevarne krize, ki ogrožajo svetovni mir in povzročajo svetovnim diplomatom dovolj dela in skrbi. Oni dan smo v tem delu našega lista pisali o Cipru, čigar politično in vojaško krizo utegne Sovjetska zveza izkoristiti v svoj prid. Ob takem razmišljanju se je izkazalo, da nima Rusija v Sredozemlju nobenega kaj vrednega o1 porišča za svojo številno floto, odkar jo je Egipt izrinil iz svojih luk. Ta dejanski položaj ruske pomorske moči seveda ni ugoden, pa kaže, da Sovjetov ne moti, ker ne samo da ne zmanjšujejo število svojega ladjevja, marveč ga množijo. Človek bi mislil, da uporabljajo poseben sistem za oskrbovanje svojih ladij na odprtem morju in za oddih svojega moštva. Rusom bi pri njih iznadljivosti to skoraj pripisal. In vendar se ponaša vzhodni del Sredozemlja, od Sicilije proti vzhodu, z nizom sončnih otokov, med katerimi sta poleg Cipra zlasti pomembna Kreta in Malta. Ta slednja ne pride kaj prida v poštev ne za Rusijo ne za Ameriko. Odkar se je namreč Malta izvila iz angleškega objema in se osamosvojila, ne dovoli ne eni ne drugi, da bi uporabljala njeno izvrstno pristanišče, ki je v zadnji vojni odigralo tako veliko vlogo. Samo Angleži imajo na otoku svojega pred par leti sta slavila svoj mornariškega admirala in jim je dovoljeno do konca tega ' desetletja uporabljati pristanišče za svoje ladje. Po tem terminu se bo videlo, kakšna je svetovna politična in vojaška situacija in se bo Malta opredelila z ozirom na lastno korist in varnost, ali bo komu dovolila uporabo svoje baze, in kdo bo tisti, ki jo bo dobil. Mnogo večji biser od Malte v vzhodnem Sredozemlju je sončni, skalovit grški otok Kreta (včasih smo ga pri zemljepisu imenovali tudi Kandija), ki leži ob sami morski cesti proti Suezu. Njegove obale so večidel strmo skalovje, ki skoraj navpično pada v morje in izgleda radi tega otok kot naravna utrdba. Kar daje otoku posebno važnost in pomen, je njegovo naravno pristanišče, o katerem se lahko reče, da je eno najboljših na svetu. Čeravno se je o tem malo pisaio, ostane vendar resnica, da je ameriška Šesta flota med zadnjo izraelsko-arab-sko vojno z grškim pristankom uporabljala kretsko luko kot osrednjo svojo bazo za kontroliranje bojnega razvoja ne more nadomestiti nobena druga demokratična sila na svetu. L. P. BESEDA IZ NARODA ^uimiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiimiiiimiuiiii^ V spomin rajnemu Jožetu Štepcu EUCLID, O. 4. in 5. avgustom so se stekle ure zemskega življenja čez 90 let staremu Jožetu Štepcu z 21151 Vine St., Euclid, O. V tem listu 6. avgusta je bila naznanjena njegova smrt. Naj v njegov spomin napišem nekaj misli, da vsaj nekaj ohranim in dam izraza spoštovanju do pokojnega, ki je zapustil vsem, ki smo ga poznali, lep zgled — moža vere in poštenosti! Ne spominjam se, kdaj sva se prvič srečala. Ko sva se seznanila, mi je prišlo v zavest, da je on tisti, ki smo zanj pred 25 leti iskali potom Lige kat. Slovencev stanovanje. Kdo bi sprejel družino 8 članov, da bi jih rešili begunstva? Naj bo v hvaležen spomin in priznanje pok. Louisu Ižancu in še živeči Mrs. Mary Ižanec, da sta prevzela sponzorstvo in se zavzela, da pride ta družina v Ameriko. V bližini Geneve, O., se je našla hiša, ki bi v nji dobili prvo zavetje. Ižančevi so predvideli, da bo predaleč za zaposlitev, tako so jih kar k sebi pridelali so še eno sobo V noči med i sadove svojega truda, srečen boš in dobro ti bo. Tvoja . žena bo kakor rodovitna trta sredi svojega doma, tvoji otroci kot oljčne mladike okrog tvoje mize. Glej, to je blagoslov za moža, ki se boji Gospoda.” V njem smo videli moža, ki živi iz vere. Koliko potov v visoki starosti čez 80 let je skoro dnevno prehodil do cerkve sv. Kristine, da se je udeležil sv. maše, se združil v Kruhu življenja z Njim, ki mu je pomenil — vse! V razgovoru s pokojnim si lahko videl v njegovih očeh iskrenost, dobroto in pohlevnost. V njem ni bilo zlobe in zvijače. Užitek je bil, se z njim razgo-varjati. Saj je kljub visokim letom bil bister in zelo razgledan. Vedel je, od kod zlo prihaja. Že parkrat je s svojim zdravjem prišel skoraj na rob življenja, pa si je vselej opomogel, končno ga je zadnja njegova bolezen za več mesecev priklenila na bolniško posteljo. Z vso skrbjo so mu domači stregli in lajšali bolest. Dobri prijatelj rev. dr. Pavel Krajnik -mu je v bo- Bridgeville, Pa.; Anton in Antonija Urbančič, Cleveland, O.; Frančišek Gartroža, Cleveland, Ohio; po $5.00 pa so prispevali: France Stegu, Euclid, Ohio; neimenovan iz Floride; Stanko Mrak, Gary, Ind.; Mirko Chokel in družina, Wheeling, W. Va.; Louis E. Yarm, Cleveland, Ohio. Rojake pa, ki še niso prispevali za to nadvse pomembno akcijo, prosimo, da pošljejo svoje prispevke na naslov: Jana Bevec 6013 Purdun Drive Camp Spring, Md. 20031 Vsem pa, ki so doslej darovali, še enkrat naj lepša hvala. Po njih zaslugi Ibo “Cerkvica vrh gore, cerkvica bela. ..” doča- da je napaka v antropologiji, ko lno> protirevolucionarno funkcijo, postavlja človeka v sredino vse- ki zabranjuje vsako spremembo' ga brez vsakega transcedental-nega odnosa, sam se spočne in sam se z delom razvija. V socialistični filozofiji, ki povdarja družbo, so vsi gospodarski odnosi določeni. Tako osnovo sprejmejo. Zgodovinski razvoj je produkt ekonomskega razvoja, ki se bo končal v brezrazredni družbi. Komunisti poznajo ta razvoj in ga pospešujejo, saj je glavna njihova naloga, čeprav se vsi drugi upirajo. Ti razgledi sestavljajo socialistično družbo. Človek ima polno pravico do eksistence, če podredi svoje interese partiji in dela za “družbeno nujnost” t.j. gradnjo socia- kala še tisočletnico! in mnogo lizma. Sredstva, ki jih upora-prihodnjih stoletij. Bog povrnijblja, so država in pravo. Pravo vsem. j 'je odločilnega pomena za mesto, B. Chokel j ki ga daje človeku v družbi, dasi -----o----- j nima možnosti, da bi odločalo o Kongres ‘Cerkve v stiski’ki bi i0 ** f obvladati m voditi. bluzi le, da posameznika vodi v sociali-Nem ; zem> ko izpolnjuje sklepe par-\ ti j e. Pravo daje obvezno moč tem sklepom, ki se jim ni mogoče upirati. Tudi ustave so osnove tega London, N. Br. — V Koning-| steinu pri Frankfurtu čiji se je vršil 24. kongres “cerkve v stiski” od 25. do 28. julija. Odprl in vodil ga je škof H.M. Nansen iz Hildesheima namesto pomožnega škofa Kindermana, Prava- Pravice kot je enakost sprejeli. Za to samaritansko j lezni večkrkt prinesel sv. obha- jilo. Parkrat je v njih hiši rev. Frances Kosem — sedanji taj- Pokojnega je življenje kovalo nik škofa James A. Hickey j a na trpkem nakovalu. Padala so po njem kladiva razmer, ko je človek človeku postal volk. Že v dozorelih letih, ko se človek zave dolžnosti, si je izbral za ženo Jožefo, roj. Medved. zlati jubilej. V zakonu se je rodilo 10 otrok. Izmed niih je le opravil sv. mašo. Pri pogrebni sv. maši je poleg v prezbiteriju navzočega župnika rev. Viktorja Tomca somaševalo sedem duhovnikov. V lepem govoru se je med božjo službo poslovil od njega rev. p. Krajnik, organist J. Rigler pa s, slovensko pesmijo. Kljub delavnemu dnevu se eden umrl v detinski dobi. V ie zbralo toliko ljudi, da so na-zdravem okolju kmečkega živ- P°hhli tretjino prostora cerkve. Ijenja so si v znoju težkega dela Dolga vrsta avtomobilov ga je uredili prijeten dom; zraščeni v, sPrernila na “All Souls Cemete-Ijubezni do rodne grude so de-, ry”- Ko sem ga pred tremi ted-lali in živeli v družinskem kro- ni zadnjič obiskal, me je še po-gu. | znal- Zadnja beseda je bila: “Ne Prišla so leta grozote, ki so iz! si dolge starosti.” — Zdaj. Štepčeve družine vzela tri nade-J prijatelj, križev pot Tvoi budne fante. Enemu — 18 letnemu sinu Lojzetu —mobilizirali so ga partizani — je bomba naredila tak pretres, da se mu je izsulo drobovje in je čez teden dni umrl bolnišnici v No- na Srednjem vzhodu. Tam so ZDA nakopičile velike mno žine municije, specialnega orožja in pogonskega goriva. TajJgel z ”njo~~sodelovatr~ Tako "sta čudovita luka na Kreti se imenuje Suda Bay in jo seveda |njegova sinova Mirko in Frank ameriško sredozemsko brodobje tudi danes uporablja. Ameriški, nič manj pa svetovni, javnosti se je čudno zdelo v onih dneh akutnega spora na Srednjem vzhodu, zakaj Amerika pri vsej svoji demokratični usmerjenosti vzdržuje diplomatske stike, še več, celo paktira s polkovniško vlado v Atenah in sklepa z njo dogovore o domačinskem pristanu v Pireju za ameriško mornarico, kjer bi se mornarjem lahko pridružile tudi njihove družine. O tem so veliko pisali v Ameriki in po svetu, a so s svojim pisanjem le mahali po zraku, uradna Amerika je ostala za vse to gluha. Zdaj vemo, zakaj: za ZDA so grške luke v Atenah in na Kreti, ki so jih polkovniki radevolje odstopili pod določenimi pogoji, tako velike strateške važnosti za vzhodno Sredozemlje, da bi brez njih operacije Šeste flote na tem prostoru postale zelo težavne, če bi bile sploh izvedljive. V tem primeru je šlo za neizmerno važnejše stvari, kot pa je bila trenutna in začasna vojaška diktatura v Grčiji. Zdi se, da je bila tako ameriška kot svetovna javnost o tem nezadostno poučena, da je deloma nasedala s komunisti povezanim grškim levičarjem v gonji proti vojaški junti. No, sedaj'izgleda, da se je tudi to vprašanje v demokratičnem smislu začelo reševati. Ves točasni politični in vojaški direndaj se odigrava v in okrog Levantskega zaliva, kjer je prisotnost ameriške pomorske moči potrebna na samem mestu. Pomorske baze, ki jih ima Amerika tudi v Španiji (Rota) in Siciliji (Sigo-nella) so sicer za njeno floto velike vrednosti, a so predaleč, da bi prišle v poštev za operacije v Levantu. Za ta prostor nudi ključ Kreta s svojim Suda pristaniščem. Navzočnost ameriškega brodovja v varnih pristaniščih Sredozemskega morja je za varnost južnega bloka Evrope bistvene in osrednje važnosti. Brez ameriške Šeste flote bi bila danes Rusija s svojim brodovjem nesporni in edini gospod v Sredozemlju, tako pa iz Suda luke ameriški proti-podmorniški aeroplani kontrolirajo gibanje sovjetskih podmornic okrog Krete in po Levantu, v pristanišču samem pa moč moderne mornarice varuje in čuva prosto gibanje ladij raznih narodov, da prosto plovejo po svobodni morski cesti. V tem je pomen ameriških pomorskih oporišč v sredozemskem bazenu. Ameriške prisotnosti v tem prostoru j ega življenja je končan! Za Teboj je vse, kar Te je v življenju srečalo. Tudi begunstvo je končano ... Zdaj si svoboden priromal v pravo domovino, kjer ni več zla in sovraštva. Spočij .se vem mestu. Ker je poznal ozad- oc^ sv°jega truda v božji Ijubez-je “Osvobodilne fronte”, ni mo- uživaj večni mir in plači- ' lo! šla k domobrancem. Ob “osvo-bojenju”, da si ohranijo življenje, se je rajni odločil, da zapusti grunt , in se z ženo in šestimi nedoraslimi otroci poda na pot begunstva. .. O težka križeva pot, ki so jo doživljali v tistih letih! Kakšen udarec, ko sta bilja dva sinova vrnjena rabljem, ki so ju brez sodbe umorili. Kdo ve, kje zdaj trchne njune kosti. Le tisti, ki je sam doživljal take udarce, smrt otrok, zgubo svoje imovi-ne — “ljudska oblast” je grunt razlastila in se polastila njih posestva — mora doumeti, kaj so pretrpeli. Zgubili so vse, le vera in zaupanje v Boga sta jim ostala. Pa so za temnimi dnevi prišli, čeprav po težkih preskuš-njah sončni dnevi. Srečno se je vsa družina kot celota preselila v Ameriko. Doraščali so otroci in pričeli delati, da so se iz prvih težav izkopali. Sedaj je vseh šest poročenih in imajo vzorne družine. Očetu in materi so oskrbeli dom na Vine Ave. Občudujem njih vzajemnost, kako so postali povezani med seboj in pomagajo stresem. Zdi se mi, da je Bog dal viden blagoslov tej družini, da se spolnjuje nad njimi, kar je v 117. psalmu božji pevec zapisal: “Kdorkoli si ti, ki se bojiš Gospoda, da hodiš po njegovih potih, blagor ti.' Zakaj užival boš M. T. Darovi za Befo cerkev Washington, D.C. — Nabirka za obnovitev cerkve Sv. Andreja v Beli cerkvi olb prelepi Krki je že pokazala prve uspehe. To dokazuje, da naši rojaki berejo slovensko časopisje, se zavedajo pomembnosti 900 letnice ene izmed slovenskih prafara in da tudi razumejo važnost moralne in gmotne podpore, ki jo Ameriški Slovenci lahko nudimo rojakom doma bolj, kot kateri koli drugi naše bratje onstran domačih meja. Tako tudi mora biti, zakaj kri ni voda in dober Slovenec bo ostal dober Slovenec, pa najsi, živi kjerkoli na tem sinjem planetu.” Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati dejala, ko me je dete pestovala .. .” poje pesem. V prijetno odborniško dolžnosti mi je, da se zahvalim za darove, ki smo jih dolej prejeli. Darovali so: $100.00: Jana in Florijan Bevec, Camp Springs, Md. $50.00: Rev. Joseph Ferkulj, Quincy, Mass. $25.00: Mara in Miro Chokel, Hilicrest Hts., Md. $20.00: Marija E. Glusic, Arlington, Va., v spomin pokojnega soproga Andreja; po $10.00 so darovali Albina Pešec, Euclid, Ohio; Steve in Mary Usnick, ki je težko bolan. Na kongres je prišlo 21 narodov izza železne zavese, prijavilo se je 280 zastopnikov, Slovence so zastopali 3 izseljenski duhovniki. Med udeleženci je bil tudi škof Slo-skans, 80-letnik, ki je preživel 46 let v kazenskem taborišču ali v pregnanstvu,- Kongres so pozdravili tudi kard. Mindszen-ty, kard. Sl'ipyj, kard. Doepfner iz Munchena in nadškof Berg iz Salzburga, zastopniki pravoslavnih in evangeličanskih Cerkva. Poseben pozdrav je tudi veljal begunskim duhovnikom in socialnim delavcem v Nemčiji. Posebej je pozdravil kongres krajevni župan in zastopnik parlamenta. Vsebina, ki jo je letošnji kongres obravnaval, je bila sodobna: humanizem, marksizem ' in krščanstvo. Marksizem obljublja, da zastopa pravi humanizem. Šele ko bo premagano “izrabljanje človeka po sočloveku”, bo dana možnost razvoja brez sile. Tudi krščanstvo skrbi za človeka in ohranja spoštovanje vanj. Le Cerkev mu daje spoznanje božjega usmiljenja in svobodo, ki jo potrebuje za razvoj. Tako so vsa predavanja iskala osnove, ali je krščanstvo zadosti močno biti alternativa napram marksizmu. Predavatelji so bili mladi, nekateri celo v šolah v Rusiji in napisali so že več knjig o svojih raziskavah. Prvi je govoril prof. dr. J. Splett iz Frankfurta o tem, kaj je “človek” (humanum) v marksizmu in krščanstvu. Ugotovil je, da ni nevtralnih točk med marksizmom in krščanstvom. Vprašanje je načelno. Svoboda določa človeku, da sam ureja svoje, da sam odloča, vezan pa je tudi na druge, ker je svoboda možna le v zvezi z drugimi. Meje svobode lahko preiskujeta psihologija in sociologija. Vedno pa gre za resnico in dobro. Končno vprašanje o človeku je vprašanje o Bogu, ki je končni smisel človeka. Krščanstvo ga. približa v Jezusu Kristusu. Tako zahteva svobodo od sebičnosti, kar vodi zares k Bogu, človek ni popoln sam v sebi. Humanizem, kot ga uči marksizem, zanika krščansko idejo o, človeku. Vsak posameznik je vprašanje, ne človek. Tako je mogoče izničenje življenja. Za marksizem je vsaka vera iluzija, “opij”, kar nujno vodi v preganjanje. Ali je krščanstvo inhumano? Končno je v celoti obrnjeno le zanje. Vprašanje je le, ali človek določa delo in borbo, ali ima svčje cilje. Kot vzor je grški Prometej, ki se mitologiji še upre vsem bogovom. Ob tam moremo razumeti vprašanje svetovne revolucije in dogajanja v današnjem svetu. O vrednosti človeka v socialistični družbi je govoril dr. M. Spieker iz Koelna. Povdaril je, pred zakonom, osebna svoboda, vzgoja otrok in politična dejavnost naj služijo vzgoji državljanov' v socialistični morali. Človeka je treba odtrgati od nadna- v družbi, človek je le vzgojni objekt. C. I. Gerstenmaier, Oberwin-ter, je govorila 6 osveščenju inteligence v Rusiji. Osrednji in najbolj pomemben element je gibanje za človeške pravice, ki je znan pod imenom “demokratično gibanje”. Zbira in organizira skupine intelektualcev, ki se borijo za človeške pravice v deželi. Občut osebne odgovornosti pred zgodovino povzroča mnogo svetovno nazornih razlik, da jih veže in druži. Govore v imenu milj ono v brezpravnih, preganjanih in umorjenih. Svojo borbo vodijo pod pojmi “resnica” in “dobro”, vse kar je nasprotno laži in hinavščini. Boj se je začel sredi prejšnega desetletja. Rojstvo bi lahko označili ob procesu Daniela in Si-najvskega (1966), ki je prvič v javnosti prišlo do protestov. Ko so diktatorji odgovorili z nadalj-nimi procesi, je kulturna,opozicija prešla v politično. Niso se postavili proti ustavi, prav nasprotno so zahtevali, da se ustava utrdi, ko prizna svobodo mišljenja. Prav načelno delajo javno in ne skrito in seveda ne protizakonito. V sovjetski družbi hočejo zbuditi zavest pravičnosti in tako vsak nekaj storiti v prid ravnosti, ga vključiti kot produ- iavnemu mišljenju. Terorja ne centa v družbo in podrediti sku- Poznajo kot političnega sre pini, ki jo je določila zgodovina, I stv^a’ Najvišji cilj je pravična ter ga mobilizirati za določene j država, ki jo je mogoče doseči z nenasilnimi sredstvi. Res se večina zavzema za parlamentarno cilje. Vsako pravico določa končno dolžnost priznati vrhovna oblast partije. Človek, ki se ne podredi temu prvenstvu, je brez pravic, izključen je iz družbe in tudi iz zgodovine. Dr. P. Rott iz Munchna je s predavanjem o človeku in množičnih sredstev obveščevanja v sovjetski Rusiji pokazal, kako mora človek stopiti v ozadje. Dejavnost in organizacije teh sredstev ima začetke že pri Leninu. Mnogo pred revolucijo je zvezal partijo in tisk v teoriji in praksi tako, da je tisk imel le orodno funkcijo t.j. vzgojo, vodstvo in organizacijo. Državni in družabni red je bil tako določen, saj si ga je podredila partija. Že Lenin je odstranil svobodo mišljenja v tisku. Vprašanje o človeku, ki ga je nekdaj stavil Marks, je služilo le v propagando. Stalin je uredil množična sredstva v hierarhičmo strukturo, kot jih danes poznamo. Nujno je vključil teror, ki ga je začel Lenin, le da ga je organiziral in razširil. Tudi diktatura v vzgoji je postala stalna struktura. Obveščevalna sredstva so postala le transmisije partijske volje vodene od zgoraj. Po Stalinovi smrti ni bilo več mogoče s terorjem in indoktrinacijo izvesti svetovne revolucije. Potreben je bil novi človek. Odjuga je zmehčala prisilne jopiče, tudi obsodba osebnega kulta je prinesla nekaj upanja. Spet so začeli govoriti o sociologiji in javnem mišljenju. Pri obveščevalnih sredstvih sicer partija ni popustila, bilo pa je lažje nekaj obravnavati/ Ko pa je slana spet padla pod Hruščevo vlado, je nastal samizdat. Tako je opozicija dobila nekaj možnosti začeti s protesti, dajati predloge in se izogibati cenzuri. Že 1. 1966, še bolj 1. 1968 je bila spet nataknjena uzda. Pripravljenost čeških komunistov dati vsaj nekaj svobode mišljenju, je pretresla Sovjete. Pojavile so se represalije kot v Stalinovi dobi, vendar je ostal samizdat in mnogi inteligenti se niso ve‘č podredili. Čeprav bi morda našli nekaj olajšanja, je bila cenzura nad obveščevalnimi sredstvi okrepljena; ponovno začno govoriti o nevzdržljivosti meščanske ideologije in družabnega reda, ki ju ni mogoče vskladiti s socializmom. Ne moremo pričakovati svobodnega mišljenja ali svobodnih informacij. Državljani ne smejo govoriti, ker bi lahko partiji škodovali. Tako so ofeve- Stvarnika mogel najti ščevalna sredstva dobila statič- (Dalje na 3. sirarn) demokracijo. Dosedaj še niso dosegli širokih množic, zdi se pa, da se le malo trudijo za to. Njihovega števila ne moremo določiti. S kritiko morejo nastopiti le oni, ki jih ni strah osebnih žrtev. Režim pač ni zmožen debate, zato odgovarja s silo. Zadnje dve leti bolj pritiska, poličnih zapornikov je vedno več, čeprav jih nekaj izženejo kakor Solženicina. Sicer pa od zapada pričakujejo podpore, ne v “duhu Munchena”, ki je diktiral molk. Zadržanje zapada Ibo odločilo režimu silo in teror, ki ju uporablja. Zadnje predavanje je imel Avgust Vanistendael, glavni tajnik mednarodne delovna družbe za socialni ekonomski razvoj (C1DSE) iz Bruslja o temi ali je krščanstvo alternativa marksističnemu humanizmu. Humanizem ni samo kulturna tradicija svobode, ampak dediščina Grkov in krščanstva, ki je dalo svoj razvoj zapadu. Humanizem skuša razviti svobodne strukture družbe in države v smislu pravičnosti, saj izenačuje osebe in občestva. Kot svetovni nazor je ustvarjen po človeku. Obsega vse kulture, ne samo zapadne. Znanost in tehnologija grade le “en” svet. Čeprav vsi narodi niso dosegli iste stopnje, vsi ustvarjajo iste ideje v upanju za mir in blagostanje. Humanizem, ki ne nalaga etičnih meril, ne more biti -za daljšo dobo osnova pravičnega in miroljubnega skupnega življenja, bodisi posameznika ali narodov, človek ne more najti zadnjih osnov za mišljenje in dejanja. Priznati mora svoje nepopolnosti. Le oni, ki priz" naj o nadnaravno resničnost, morejo imeti osnove za humanistično etiko. Krščanstvo je edino verstvo, ki v osnovi prizna enakost ljudi. Vsi ljudje kot vsak posameznik je ustvarjen po istem Bogu, vsi so odrešeni po Kristusu in vsi poklicani k vstajenju. Vsi so enaki, vsi imajo iste pravice, ist° svobodo in zaslužijo spoštova' nje. Čeprav zgodovina govori ° nekaterih zmotah v preteklosti, je bilo krščanstvo ono, ki je priznavalo človeške pravice. Kot ni kapitalistično pojmovanje države skladno z evangelijem. še manj je marksizem, le v resnično humanistični družbi mora zoreti božja beseda ° človeku. V taki družbi bo človek ustvarjen po podobi svojega srečo. >_________ . Poročilo odbora za gostovanje Gallusa CLEVELAND, O. — V imenu glavnega odbora za prihod koro-ega pevskega zbora Gallus sporočamo, da se bodo koncerti vrši- v Naslednjih krajih: L FAIRFIELD (Bridgeport), v cerkveni dvorani Holy Cross ^0 Tahmore Drive, Fairfield, Conn., v torek, 27. av-s a> 8. uri zvečer. Sa iT ^SHINGTON, v little Flower Church Auditorium, Mas- chusetts Ave., BETHESDA, Maryland, 29. avgusta, ob 8. uri zvečer, Cl . ^ CLEVELAND, v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Ave., Cleveland, O., ob 7.30 (pol osmih) zvečer v soboto, avgusta. v CHICAGO, v šolski dvorani Mount Assisi Academy (Slo-^ske šolske sestre), Main Street, LEMONT, 111., v nedeljo, ’ SePtembra, ob 5. uri popoldne. fjr,. 5- TORONTO, Ontario — v cerkveni dvorani Brezmadežne, ( Brown’s Lane, Toronto, Ont., v soboto, 7. septembra ob 7.30 '° osmih) zvečer. v 6- KOROŠKI PIKNIK na Slovenski pristavi v Genevi, O., bo y edelio, 8. septembra, popoldne. ^stopnice je mogoče dobiti v krajih koncertov že v predpro- Jakopič, tajnik Mate Resman, predsednik h ZDRAVJE IZ BILK r°stovoljci so pod učinkom izvlečka iz korejske rastline Zltatno hitreje vlekli črto po spirali na lepenki. . Skupina švedskih študentov je s^udentk, . starih 21 do 28 let, ^delovala pri dvojnem sle-^ Ni poskusu, po kakršnem zdaj v^spl°h preverjajo učinek zdra-■ Takšna oznaka zato, ker t;tovoljec ne ve, ali je dobil 1 Preparat ali samo prazen Nado Posk kaj dal. , prcst re u ^ sv^n<-'nikom v roki, kate-tt0 0tn°^ec ni imel opore, so rali vleči črto po vibi na le-Petiki ■ Nrestek in ker tudi vodja asa nima pregleda, komu je tovoljce sta čakali dve na- gih skus h in sicer od središča v kro-Proti zunanjemu robu. Po-2ve- Je irajal 33 dni, zjutraj in Pr 'er So prostovoljci dobivali Parat oziroma enako, vendar tableto. del vl ^ru8em poskusu naj bi u-Nes6261101 Preiartali v vrstah z le ^SNlno nametanimi črkami sam1Ste’ ^ 50 k’il0 med dvema .časnikoma oziroma med e-črkama. Prot ^ Posk;usa Finn Sandberg, niVeeS0r zdraviloznanstva na u-j)0r^ Uppsala, je o rezultatih V na strokovnem posvetu .^den-Badnu. Tisti prostori so dobivali preparat V°ljci Na ptogene, t.j. snovi, ki v stresnih okoliščinah “zvišujejo reakcijsko pripravljenost velikih možganov in nadobištnice” ter pri-morejo k “večji umski in telesni sposobnosti oziroma povečujejo prilagodljivost organizma razmeram v okolju”. Sandberg je s poskusi dokazal učinkovitost teh snovi. Pogoj so seveda čisti izvlečki iz južnoko-rejske rastline panex ginseng in ne iz ameriške peterolistne sorodnice. “Ker je izvleček ugodno deloval na študente,” pravi Sandberg, “upravičeno’ pričakujemo podoben učinek tudi pri geriatričnih pacientih. Slej kc prej pa je staranje biološki proces, ki ga ne moremo zaustaviti, marveč ga morda lahko le zaviramo.” Kongres ‘Cerkve v stiski’ (Nadaljevanje s 2. strani) Krščanstvo ni alternativa, pač pa vodi humanizem do polnosti. Zato ga je treba doživeti avtentično in resnično po besedah: “Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje!” Ves kongres je izvenel v teh besedah. Tako so bile misli pri pr^^Nčnji, so v povprečju {)ra^']e„pre'kaš ali Prejemnike vsakdanjih mašah, tako medita ^ "§a nadomestka, li ^ 2(^aj: preparati so vsebova-tii^ ailaks°side, izvlečke iz kore-VUŽnokorejske rastline gin-. Tem pripisuje profesor stfe er§ stimulativen proti-N^ Nčinek. Ginseng, koreni-Pen C'loveku podobne” rastline fiNnseng, slovi na Kitaj-Z(jr 2e 2000 let kot panaceja, bej N0 za vse bolezni, še pose-Mra^ sP0ino dražilo in kot Sre(^Vp0> ko daljša življenje. Do bna 1:16 Prejšnjega stoletja je ^ vseh evropskih lekarni- njigah, potem je izginila s ^atna. §ihsav!^Ugi voj'ni ie Prižel nov ■ i5>enski Va^ k^ ie vze-*- siari bre še zadnji ostanek doki i ni ena. V Severni Ameri- ecej razširjeno bilko panax PiCo kUek°ks, peterolistno sorod-toae orejske rastline, so kar na kOcleifr.evazak v Hong Kong, od ^ijsn j,6 kot “pristna vzhodno-ston-i5 zdravilna rastlina na- j>; PUa uf' » •u cije. Res letos ni bilo ekumenske pobožnosti, pač pa služba božje besede, narodi so pa vsi molili za Duha, ki naj bi razsvetlil vse. (Vsa predavanja bodo izšla v knjigi, ki se naroča; Haus der Begegnung, 624 Konigstein im Taunus, W. Deutschland. Tam tudi izhaja “Digest des Ostens”. mesečnik) I. Kunstelj Računalnik je razkril greh Po naključju je računalnik newyorske mestne uprave odkril nezvestobo , žene. Računalnik, programiran za izterjevanje globe zaradi napačnega parkiranja, je z' $2,000 obremenil bančni račun uradnika, ki stanuje zunaj mesta in hodi v New York na delo. Moč se jje pritožil: “Avto je registriran na ženino ime, ta pa ni bila v New Yorku že pet let. zmagovito pot v Evropo. ]\Te plačam. strvv^° piaporo^ak ko^ Mary Šuštaršič. ]jaja ' __/___„____ _______ ^______, i Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob “Lahko, Klander. ŠTAJERSKI KLUB 1 Predsednik Tone Zgoznik, pod-I predsed. Stanley Cimerman, taj. Slavica Turjanski, blag. Rozika Jaklič, gospodar Rudi Pintar, pomoč. gos. Branko Senica, odborniki: A. Sepetavec, K. Kozinski, F. Go-renšek, J. Ferkul, A. Pintarič, razsodišče: Angela Pintar, Alojz Ferlinc in Kristina Srok. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otr.,af Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert,: Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. Bernard nega rožnega venca. Izberite si spi. Noče, da bi ga v spanju šest moških, vprašajte jih, ali bi zmeraj kdo gledal in klical!” Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU voril ^e kot kmetovalec. “Bržkone bo te tri dni deževalo, {>otem tako ni nič z delom. Le odpelji se v soboto zjutraj, kar daj, Jože!” Nekega dne se je Bernardova bolezen naglo in resno poslabšala. Spet je imel hudo vročino in Mino je klicah Lesketajočih se oči je strmel v sestro in sopihaj e čiejal: “Mžna, pojdi h gospodu župniku! !Naj pazi na cerkev! Neki ropar hoče ukrasti kelih.” Mina je stekla po vodo in ovila dečkovp glavo z mrzlim obkladkom. A strgal si ga je z glave. “Naj pazi na cerkev, na veliki oltar! Ropar bi se lahko spet vrnil.” “Bernard, umiri se — saj ne bo nobenega roparja. Ljubi moj, kako pa naj bi prišel kak ro-par.. J” “Bo spet prišel, saj je bil že ponoči...” “Ali. si ga videl? Videl roparja?” “Daj” je dihnil deček. “Ti si ga videl? Kakšen pa je bil?” ' ' DeČfeov obraz se je spremenil, da je bel ves mrliški. Omedlel je. Prešlo je četrt ure. Mini je bilo grozno.! Deček se je še enkrat zavedel “Minh, povej župniku! Paziti mora rta glavni oltar! Daj mi obkladke, da ozdravim! Daj mi še sekiro. Vsako noč bom stražil pri cerkvenih vratih. Vpil bobi, ko bo prišel, s sekiro se bom upiral njegovemu železnemu kolu — Mina, to niso sanje — to je resnica! Ko sem hotel odpreti cerkvena vrata — je prišel — je hotel vlomiti v tabernakelj — tabla — je — je bila prevrnjena — jaz — jaz sem jo postavil nazaj — varujte sveti kelih!” To so bile poslednje besede Boštjanovega Bernarda. Župnik ga je dolbil v nezavesti in mu podelil sveto olje; trije zdravniki so bili zraven. Bernard je umrl za vnetjem možganske mrene. — Ko je stal župnik ob krsti, je dejal ves prevzet: “Videti je ko mlad mučenik.” Kaj je storila Boštjanova Mina? Kaj je počela v svoji veliki Tel. 531-3134 Blagajnik: Andrew Bozich Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsednik John Troha, Mary Kobal, Anna Karun Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec Seje so vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Roek-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sbam-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: hnton Perusek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: aprila, junija, augusta, oktobra in januarja v SND. na 80 cesti, maja, julija, septembra, novembra in decembra v SND. v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Victor Vokach. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik Louis Zigmund, nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. John Lokar, Frank Zgonc, za konferenco SND John Lokar. Glavna seja v januarju v Slovenskem Narodnem Do-mo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo plačuje $300 smrtnine in $14 na teden bolniške podpore. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y-11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Albert Cesnik, podpredsednik Louis Jartz, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica i . T„ tt - i . • • rT , t, • , , ... ,, i Starosta Janez Varsek, tajnica m Ursula Branisel, nadzorniki Mary blagajničarka Zalka Zupan; 6211 SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Louis Dular, Al Cesnik, L. Makuc, J. Mrhar. Zastopnik na SDD Frank Zavrl; družabni odbor Mary Dolšak, Alma Lazar, Anna Žele, kuharica Mary Dolšak. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne, v SDD na Waterloo Rd. Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek,, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak Secretary: Cathy Tominc, Tel.; 391-0282 Treasurer: Frank Cerar Jr. Auxiliary Committee: Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch, Lou Kuhar. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vs’ člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenjf škofa Baraga blaženim in svetni kom. BALINGARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, podpred. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Eev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Kar) Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnlk gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinki er, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. The faces and fortunes of Richard M. Nixon i Remarkably, the tumultuous presidential years of show in this series of photographs taken each year since Richard Nixon have not appeared to affect him physical- 1968. The lines on his face are more deeply etched and ly. The wearing grind and tremendous pressures do not his hair is grayer, but that’s about all. 1968 Defeated by Kennedy in 1960 and by Pat Brown in California in 1962, Nixon made an extraordinary political comeback by nosing out Humphrey in 1968 presidential race. 1969 Although he sought "silent majority" support for his Vietnam war program, and received it, the massive antiwar demonstrations and the Senate rejection of the Haynesworth and Carswell Supreme Court nominations kept Nixon’s first year in office from being entirely satisfactory. / 1970 The year will be remembered for the Cambodian invasion and the subsequent student demonstrations which ultimately resulted in four deaths at Kent State University. The case has not yet been resolved. 1971 This was the year for the "Pentagon Papers” and the administration's unsuccessful attempt to restrain the press from publishing them. Nixon also announced a wage/price freeze to combat worsening inflation. 1972 Nixon stock soared with the unprecedented visits to China and the Soviet Union and the equally unprecedented victory over George McGovern in November. The Watergate break-in on June 17 passed quietly. 1973 After the announcement of the Vietnam truce on January 27, certainly a Nixon I triumph, the rest of the year spelled disaster. The Senate Watergate probe, the resignation of Agnew, the discovery of the White House tapes, the "Saturday Night Massacre", the Dean revelations — all contributed to the impending disaster. 1974 When the House Judiciary Committee reported out an impeachment recommendation, impeachment by the House was virtually assured, the penultimate step to a trial in the Senate. The resignation of the President terminated this Constitutional process. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle. tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica za članstvo: Marica Lavrisha, ^ 481-3768. Odbornica za Bogoto , akcijo (BA): Mary Boh_ jožefa 2398. Za oskrbo kuhinje: Tončk3 Tominc, Ivanka Pretnar, . Urankar. Za prodajo peciva-ces Raischel, Mary Koka, Bavec. Za oskrbo pijače ^ an, nje prostorov: Vinko f' 2a Frank Kuhelj, Leopold Pretnar-zbiranje nagrad in srečelov, ' j. Leskovec, Mary Prosen, Vida j^ ger, Lojze Petelin, Mary vr Nadzorni odbor: Štefan n. Frank Mlinar, Ivica Tominec, ka Tominec. - PLESNA SKUPNA KRE^. Predsednica: Mojca Slak, 5“* ^ ard Ave., Cleveland, O- 881-1725 Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml-Odborniki: Sandy Pestotnik, ^ij Veronika Peklar, Andrej Ovsenik Plesna Učiteljica: Bernarda ^ POSNETEK META — Profesor MIT Harold Edgerton^ posnel met žoge Lee Strange-a od kluba Red Sox tekom- ^ kem za prvenstvo. Fotoaparat je napravil 120 posnetkov sekundi. ^ EUCLID POULTRY pc- V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si iz^e HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid / 531-81*7 crr Society* of GTTCLOUET, IL M %US4 ONi FAIRLANE DRIVE Since 1914 ... d ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedic3* to the service of the Catholic home, family and commurl ^ Inly For half-a-century your Society has offered the fines1 insurance protection at low, non-profit rates to Catholics 0 LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE aiiy Historical Fact® The Holy Family Society is a Society of Catholics mutn united in fraternal dedication to the Holy Family of JeS Mary and Joseph. jiring Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men asp11 to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nlinS 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of batin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundati011' Družba sv. Družine Officer« h President ............... First Vice-President ..... Second Vice-President .., Secretary ............... Treasurer ............... Recording Secretary ..... First Trustee .... Second Trustee Third Trustee .. First Judicial Second Judicial Third Judicial...... Social Director..... Spiritual Director ... Medical Advisor...... •••••••••••••••••••••••••v•••••• »•••••••••«••••••• Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M." Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O-* • Joseph A Zalar, M.D,