'dbsja Tiefc ccWek in velja s sošteiitc» -«red aš * Mariboru s .laKijSnsjej» sa dom za celo leto <0 H, joi leio 20 K, za čeki lela 10 K. Izven Jugoslavije 50 K. Naročnine sc pošlje i» uprav-lišHo „Sicve»&kega Gospodarja' » Mariboru, Koroška cesta š!. 5. i st sc dopošilje do odpovedi. Naročr. «b »e i>'ačuje naprej. Teda je Pašiču ponesrečil, v drugič mu uspelo, ua sta se pobotali najtaoč -¡"tejši politični stranki: radikali in demokrati, katerih zastopniki tvorijo no-■ o vlado. Pod predsedstvom PaSičaže aarao danes novo beograjsko vlado, ¿i obstoji iz 6 radikalnih ministrov, 5 iemokratov in 2 muslimanov. Mrnistr-tva verstva, ishrane in za javna de-;a pa še čakajo nezasedena za raane Inbe, ki bodo še stopili v vlado. No-a vlada je prisegla regentu in ie že imela prvo sejo 3. t. m. — Poslanci, i so se mudili na božičnih počitnicah, odo začeli zborovati v konstituanti 2. t. m. — Beograjska vlada je tudi zelo ostro nastopila proti komun'štora po celi Jugoslaviji. Govori in piše so, a so nameravali komunisti vreči na-- o vladarsko hišo, pomoriti in odstraniti ministre ter druge politič-io vpli-\ne osebe, da pomorejo do vlacts sov-etom po ruskem načinu. Vlada js prišla na sled temu prevratnemu gilan-ju komunistov, zaprla glavne kolovodje tega gibanja, ustavila vsa komunistična glasila in zaprla zboro-'ame zborovalne prostore komunistov. V Beogradu samem je bilo dosedaj are - tiranih 150 oseb. .Veliko komunistov s« ie ustrašilo tega resnega nastopa vlade in kar trumoma zapuščajo ko®**« nistično stranko. Italija, D'Annunzijeve samo držne slave na Reki je konec. T tanj» je poslala, da izpolni mirovno pogod« bo z Jugoslavijo, proti Reki generala Caviglia, ki je prijel d'Annunzija iz suhega in morja. Prišlo je med itaii-» janskimi četami in d'Annunzijevimi le-gionarji do srditih bojev, ki so zaate« vali več smrtnih in ranjenih žrtev na obeh straneh. Ko je d»Annunzijo uvi del premoč, se je udal, odstopil od svoje kvarnerske regenee in novejša poročila pravijo, da je pobegnil iz Reke na aeroplanu v Avignon na Francosko. Za d'Annunzijem je prevzel re-< ško vlado občinski svet, ki se jo udal na vse zahteve, katere je stavil geno^ ral Caviglia zastran predaje mesta. Za d'Annunzijem so se podali tudi se* ve njegovi legionarji, ki so se odpel-« jali iz Reke proti Trstu. — Vso od I« talijanov zasedeno ozemlje, ki pripade po mirovni pogodbi naši državi, bodo Italijani zapustili 10. t. m. Avstrija. Poslaniška konfe -renca v Parizu zahteva od Ogrske« da do Sv. Treh Kraljev preda Avstriji vso zapadno ozemlje, ki je priznan no po mirovni pogodbi Avstriji. — 2e- Piruhi. Spisal Jos. Premk. Skoro zunaj vasi je stala Žungar-jeva hiša, nekoliko v bregu, tako, da se je videlo čez vso vas in še daleč ija po okrajni cesti, ki se je vila med selenimi travniki, kakor bela kača. Stari vaščani so govorili — no pa anorda nf bilo res; zanikati sicer ne aaorem, trditi pa tudi ne, pravili so namreč, da je bil ded Zungarjevega gospodarja takorekoč — berač in še večji nepridiprav, potepuh celo in ro-kovnjač. Malo je po naši domovini rokov -njaških potomcev, ampak o Zungarju se je govorilo tako. Bajtar je bil in rokovnjač — rokomavh, ki je ukradel, kar je dosegel — tako je vedno dejal stari Jernej. Prirokovnjačil je denar, potem pa je zidal tisto hišo zunaj vasi, ker ga je bilo bojda sram prebivati med spodobnimi in poštenimi so-vaščani. Drngi so govorili prav tako, a veliko jih je zopet bilo, ki niso vedeli o 2unger.'»evih prav nič slabega. Naj že bo preteklost Zungarjeve -odovine taka ali aka, resnica pa je, da je bila 2ungarjeva Rozaltka tako zalo in brhko dekle, da bi bila vsaka rada zamenjala svojo lepoto z njo, pa da so bili njeni dedi in očetje sami ro-kovnjači. 17 let je imela takrat Rozalika, V, lice je bila nekoliko zagorela, a izpod gostih, črnih obrvi je metalo nevarne puščice dvoje velikih in tako zagonetno globokih oči, da se ni kmalu reš'l, kdor se je zagl dal vanje. Daleč ia>-krog je slovela Rozalikina lepota. Pred cerkvijo so jo ogovarjali vaški fantje kar vpričo svojih ljubic in marsikdo je stopil za njo, a vrnil se je žalosten: Rozalika je bila ponosna. Ponoči pa so pod njeno okno kar romali; drug drugega so podili s poleni in gorjačami. Ako se je zgodil kak pretep, bilo e gotovo v bližini 2ungarjeve hiše, tako da je naposled morala pobegniti Rozalika pred sitneži v podstrešno ie-bico. Ampak tudi to ni dosti pomagalo. Od vseh krajev in koncev so pri-romale lestve tja do podstrešnega okna, kjer so cveteli tisti lepi nageini. Vsak je prišel s svojo lo.'trico in ne -koč se je zgodilo, nad čemer se je *a-zun deklet smejala vsa vas: fantje so s stepli, a v tistem hipu je nesreča orinesla mimo hiše dva orožnika, da so fantje pobegnili; zjutraj pa so gledali vaščani Žungarjevo hišo zabari-adirano od mnogih lestev in dosti so imeli posla gospodarji, da so si izbrali zapet vsak svojo. Ali ko so naposled uvideli, da j« Rozalika le neizprosljiva, so jo nekoliko opustili, a skrivoma je še marsikomu hrepenelo srce tja v 2ungarjevo hišo . . . Naposled pa se je zvedelo, da Rozalika vendar ni taka, kot se je mislilo, ampak da jih je zavračala samo radi tega, ker je že imela svojega fanta. To jih je razjezilo tem bolj, ker ta France, ki ga je ljubila, ni bil iz njihove vasi, ampak iz sosedne» dasi je bila vse ena fara. Tudi ni bil bogve kako premožen, a lep fant je bil, to se mu ni moglo odreči — in to je bilo Rozaliki vse! Ljubila sta se na tihem že skoraj eno leto, dasi sta se sestajala redko. Ali Rozalika je že dobila vzrok, da ie pohitela iz polja bolj ob njivah, kjer ie delal France, ta pa je tudi mnogokrat v jutru, ko je šla Rozalika po vo- do, prihitel v to vas in čakal pri sto-denou gori v rebru skrit v grmovju. Težavna je bila taka skrivna ljubezen, a zaradi tega bolj sladka . . . Tisto leto pa je moral na jesen k vojakom. Kratko je bilo slovo, tam za kupom snopov sredi polja, a zato je bilo v srcu tem večje hrepenenje po skorajšnjem svidenju . . . Dolga je bila potem tista zima in ?elo ji ie bilo dolg čas po njem, skrbelo jo je — kako se mu neki godi pri vojakih . . . Pisal ji je štirikrat, px ko so zopet ozeleneli traniki in je prišla pomlad, je dobila od njega dolga pismo: „O Veliki noči pridem gotovo na dopust. Težko že čakam tistega veselega časa, ko bom požvenkljal ob' tvoji strani tam na vasi vpričo lan-tov s svetlo, dolgo sabljo. Vedno še mislim nate, Rozalika! Kadar se*n najbolj žalosten, pa pogledam v svoj kovček, kjer še vedno hranim tisto rdeče oukrano srce, ki si mi ga prinesla od Sv. Valentina. Ali šo veS, kak listek je v sredi? Dušo, srce, vse bi ti dala Tebe edino ljubeča Rozala; (Koneo prih.l \r državna\ pUOttviZl/CA S*ra» 2. slov. gospoda;; Sezničarji graškega okrožja južne železnice so napovedali štrajk. in zahtevajo zvišanje plač. H u s i i a. Mirovna pogodba med Rusijo in Ukrajino je sklenjena. Ta sogodba priznava neodvisnost obeh držav, ki stopijo med seboj v vojaško-* gospodarsko zvezo. — Rusko-angleška ifgovinska pogodba je tudi že pripravljena za podpis. Tedenske novice. t „SLOVENSKI GOSPODAR,, stane za celo leto 40 Ks za pol leta 20 K, za četrt leta 10 K, Izven Jugoslavije pa stane 50 K. Naročnina so pošlje na upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, Koroška cesta Št, 5. List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje naprej. Katoliški Slovenci, agitirajte za list, ki se že čez 50 let bori za pravice našega naroda! VODSTVO Slov. ljudske stranke je imelo v torek, 4. januarja, svojo sejo v Celju v hotelu »Pri belem volu«. Člani vodstva so prišli od vseh strani. Zborovanje se je začelo ob 9. uri pred-poldne ter se je popoldne nadaljevalo m končalo ob 7. uri zvečer. Predsedoval je načelnik stranke poslanec dr. Korošec, ki je izčrpno poročal o notranjepolitičnem položaju v naši državi. Podal je jasno sliko o razvoju dogodkov v naši ustavotvorni skupščini od njenega početka, o začasnem poslovniku, o razmerah in pogajanjih med strankami, od politiki naše stranke in Jugoslovanskega kluba. Po tem poročilu je bila enoglasno sprejeta resolucija: »Vodstvo SLS, zbrano na svoji seji v Celju 4. januarja, izraža Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje in po- Silnoma odobrava njegovo taktiko.« ato se je razpravljajo o nekaterih vprašanjih (zlasti o vprašanju monarhije in republike) ter se je enoglasno ugotovilo, da vlada v stranki v presojanju teh vprašanj popolna složnost, ki bo našim nasprotnikom temeljito skalila veselje, katero bi imeli nad kakšnim razcepom v stranki. Na vrsto so prišla vprašanja o strankinem časopisju, o organizaciji in druge važne zadeve. Zbor strankinega vodstva je nudil sliko sloge in svežosti, ki vlada v naši stranki in nam daje jamstvo, da bo Slov. ljudska stranka dosledno delovala po svojem programu za blagor naroda in države. d OKROŽNI ZADRUŽNI SHOD se vrši v pondeljek, dne 10. jan. 1921 v Rajhenburgu v kaplaniji. Začetek ob" 9. uri dopoldne. Dnevni red: t. Pozdrav načelnika okrožja. 2. Predavanja: a) Obrestna politika v sedanjem času. b) Zadružno delo po vojski (gospodarske zadruge. 3. Vprašanja zastopnikov raznih zadrug, razgovor o raznih zadružnih zadevah, Na shod vabimo tudi zaupnike Slov. kmetske zveze. Poroča posl. Pušenjak. t KAJ JE Z VRNITVIJO odvzetih 20%? Začetkom decembra 1919 se že pri kolkovanju starih bankovcev cd-vzelo ljudem 20%. Še do danes so ni ljudstvu povrnilo, kar se je prej ob -ljubovalo. Odvzemanje 20% je odrcu'-ia liberalno-socialdemokraška vlada,. Tisti čas so bili na vladnem krmilu ie sami demokrati in rdečkarji. Samostojni sedijo sedaj v Beogradu, pa še aiti besedice niso zinili za, povru'tev odvzetih 20%. Kmetska zveza je od 1. dec. 1919 naprej neprestano v listih , na shodih in po svojih poslancih zahtevala, da mora vlada vrniti ljudstvu, kar mu je odvzela. Samostojna je glede 20% ovajala oblastem naše ljudi, ki so se zavzemali za ljudske ko Lti. Samostojni priganjač S-c-hnuderl je celo pisal dr. Žerjavu, naj zapr Že-bota, ker je zahteval vrnitev odvzetih 20%. t STAVKA RUDARJEV, Stavka rudarjev v Trbovljah, Hrastniku in v Zagorju traja še nadalje. Pii deželni vladi v Ljubljani so se opetovano vršila pogajanja zaradi stavke, toda dosedaj brezuspešno. Ravnateljstvo trboveljske premogokopne družbe je izjavilo, da zviša rudarjem prejemke od 2 do 9 kron na dan pod pogojem, da temu primerno zviša ceno za premog. Ker pa vlada odklanja zvišanje cen ¡j za premog, so bila vsa tozadevna pogajanja dosedaj brezuspešna, V sredo dne 4 januarja se vrše Še nadaljna pogajanja, od katerih se pričakuje, da bodo odločilna za nadaljui potek ru . darske stavke. t KOSTA STOJANOVIC. Dne 3. anuarja je v Beogradu umrl v starosti 54 let finančni minister Kosta Sto-janovič. Umrli je bil pristaš Jugoslovanske demokratske stranke ter rodoai Macedonec iz Bitolja, t DR. TAVČAR, župan ljubljanski in novoizvoljeni poslanac Jugoslovanske demokratske stranke, so je od povedal poslančevanju. Na njegovo mesto stopi profesor Reisnerv d DOGODKI pri Gornji Sv. Kun-■COti pred sodiščem. Dne 30. oktobra je ikrajni sodnik Emil Kramer, debel prijatelj novinarja Pirca sodil o dogodkih »ovodom shoda Kmetske zveze pri Gor-iji Sv. Kungoti. Kakor znano, so pristaši Samostojne« in »socialdemokraške« tranke v lepi bratski slogi brez povoda napadli z gorjačami in plankami mirno zborujoče pristaše KZ v kungoški šoli. Reditelji so naval napadalcev, ki so bili )ijani, srečno odbili, jim pobrali orožje er jih vrgli iz šole. Pri spopadu so bili na obeh straneh poškodovani. Seveda so dobili samostojni in rdečkarji z lastnimi gorjačami • več kot naši. Našim niti na misel ni prišlo, da bi divje napadalce božali z mehkimi rokavicami, ampak so dali pretepaškim napadalcem pošteno plačilo za njih »turo«. Nasprotniki so skušali celo zadevo tako zasukati^da samostojni« in »rdeči« niso imeli namena motiti zborovanja, ampak, da so samo radi varnosti» vzeli seboj planke in enako orodje. Tudi so tajili, da bi bil napadalce kdo najel, nahujskal ali oelo opijanil. Naš zagovornik dr.Juvan je predlagal, da se zaslišita priči, ki potrdita, da se je napadalce več dni poprej prepariralo na napad in da se jim je zato dajalo pijače — vina in žganja — kolikor so hoteli. A sodnik je ta predlog brez utemeljitve odklonil. Sodnik se je postavil na stališče, katerega ne moremo razumeti: Napadalci so nedolžni, a krivi so reditelji - zboro-valci, ker se niso pustili natepsti in pobiti. Kdor razume tako salomonsko mnenje, bo gotovo zveličan! Po mnenju teh novodobnih Salomonov bo v prihodnje najbolje, da se pri takih slučajih napadalcem da posebna pohvala za >trudapolni« nastop. Laž je, kar pravi »Tabor« o tej razpravi, da sta bila ob« sojena samo Zebot in župan Galumder. Res pa je, da so bili obsojeni tudi samostojni, kot n. pr. mlinar »priljubljeni« Lebavitsch, sociji Krištof itd. Pravdne stroške morajo plačati vsi enako: naši, kakor samostojni in sociji. — Gospodje »Taboriti«, vaše poročilo je samo laž in laž ima še tudi v Jugoslaviji kratke noge! SILVESTROV VEČER ljutomerskega Sokola. Na novega leta v jutro ob pol petih so se vračali naši ljutomerski Sokoli iz Silvestrovega večera. Moglo je biti to nekaj krasnega, da so ljudje še Čakali Novega leta. Ko so naši zavedni Ljutomoržani in okoličani šli k sv. maši, so tisti gospodje, ki so imeli »Nebesa na zemlji« rajali in vriskali vsak na svoj dom. Lep vzgled je to za našo mladino. Starši, pazite na otroke, da vam jih ne bo pograbil sokolski zmaj v pogubo. Bodite prepričani, da če že otroci želijo po zabavi, jih pustite k orlovskemu naraščaju, nikdar pa v društvo, ki vzgaja pijance in ponočne razgrajače. »SCHLEIERTANC« v Šoštanju. Kako brihtni so naši šostanjski nasprotniki, nam je pokazala njihova prireditev na Silvestrovo. Med drugim so obetali za ta večer tudi »Schleiertanz«, ki bi i ga naj plesale prve šoštanjske krasotice. ' Ali svoboda je paš svoboda, zato je pa j tudi igral in pel vsak po svoje, »Schlein- j tanz« pa je sploh izostal, ker so se za- i čeli ženini in »kvazi-ženini« naših de- j klet puntati, da bi drugi pasli poglede j na njihovih idelih. Popolna blamaza bi { bila tukaj, da se ni v zadnjem trenotku našel neki Šmigovc, sin vojnega dobičkarja in vodje naših socialdemokratov s svojo »tragi-komedijo«. Fant je sicer i socijaldemokrat, ali ker je bogat, mu pač njegovi sodrugi ne smejo zameriti, če včasih pri liberalni burzuaziji malo pomaga. Tako je pomagal tudi ta večer kot igralec, pevec in pivec. Ali pri plesu, ki pri nas pri nobeni zabavi, kakor tudi pitje ne sme izostati, je fant na svojo veliko žalost zapazil, da ideal raje v družbi nekega m inteligentnega uradnika. To bilo všeč, čeprav je po prog gove pol. stranke ljubezen svc Pognal si je kroglo v glavo, prišla samo v desno ramo. Po ga še torej slabostrelec! Rf liberalno-socijaldemokraške pri torej, da leži sodrug Šmigovc v celjski bolnici, kamor mu je na povelje svojega brata moral slediti tudi njegov ideal in sicer kar v plesni obleki! In glej, on, ; ki je poskušal samoumor je žel še naj-| več simpatij — posebno pri ženstvu. — Sedaj iščejo krivcaposkušenega samou-mora povsod, le v svobodomiselni vzgoji ne! teli v Rusijo samo za nekaj dni ia pri šli bi do prepričanja, da boljševiki m komunisti niso za nobeno človeško družbo. t SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO. : in beda v Rusiji. Potniki in begunci, ki prihajajo iz Rusije, nam slikajo go-j iožaj te nekdaj bogate in mogočne dr- , Mrv(;f,rrimx71. ______l žave kot skrajno opasen in obupen« t NOVOLETNA VOŠČILA so na- * Saj je sam poglavar te države, nafl- j komunist Trockij, nedavno izrekel v ■ šemu uredništvu poslali vrli slovenski fantje, služeči v vojakih 3. bataljona v Negofinu v Srbiji, Bog živi , naše versko in narodno zavedne slo - I' venske fante! t NESREČA'. Na starega leta je bil pokopan posestnik in sodar Jožef l Kocuvan iz Svojaka pri Sv. Juriju ob ; Sčavnici, Mož je šel na Štefanovo v ; klet k prijateljem. Ko je pa Šel iz kle-i ii, je še govoril na stopnicah nekoliko | s prijateljem, Kocuvanu pa se zdrsne [ noga in padel je po stopnicah v klet in obležal nezavesten. Zadobil je na glava rano iz katere je lila kri. Pri- ? 3i0pij z dobrimi stanovanji, s skupni-jatela pa, ki je bil zraven, je zbeeai i mi kuhinjami in oskrbovališči za otrobe le za eno so ga rešili drugi, a bilo f !re, kajti matere ne morejo več preži* jeze prepozno. Zdravniške pomoči so Ulja i svojih otrok in bomo na ta ca. oile brezuspešne. Obilna udeležba po- ; ¿¡n ustvarili vzgled, kako se zamore greba je pokazala, da je bal mož pri- j graditi." Na trpkejši način bi nihče Ljubljen.; j jie mogel označiti položaja ruskega • f-K- f l - zyiša1^ Ibrz°2ayne »rebivalstva, v katerega so Rusijo po-pristojbine. Avstrija je s 1. januarjem j riniIi komunisti. Ako bi bila ta lastna i Izpoved tega groznega zločinca zdru - svojem govoru sledeče značilne besa -de: „Vsled gospodarske razdrapano-sti vlada med širokimi delavskimi in toljedelskimi ljudskimi množicami velika nezadovoljnost, ki se utegne vsak; hip spremeniti v revolucijo. , Beda je Dostala splošna, Novega se ne izdeluje prav nič, živil je pa veliko premalo. Brez pritiska in kazni se ne bode obrnilo na bolje. Treba se bo poslu -i žiti skrajnih sredstev. Spomladi bomo l ta ali oni del mesta Moskve porušili, tamkaj zgradili dvoje velikanskih' po- t. 1. zvišala vse brzojavne in telefon ske pristojbine. Zvišanje je zelo znatno. Vi brzojavnem prometu stane se_ daj vsaka beseda 2 K, za inozemske brzojavke pa 3 K, Najnižja pristojbina za brzojavke znaša 20 K. V istara. razmerju so zvišane tudi telefonske pristojbine. Te dni bodo Še pa tudi zvišane vse poštne pristojbine. žena le z najmanjšim znakom kesan ja, bi bila dana vsaj ena olajševalna okoliščina. Zbriše pa ta tiran dober vtis svojih izvajanj s sklepčnimi besedami, ko pravi, da namerava porušiti del mesta in zgraditi hiše za ocr Ae, Ali bo mar na ta način pomagano mi-liionom ljudem, katere je komunizem t SAMOMORI v Budimpešti. Na pahniI v bedo -n nesreč0? Potniki Madžarskem in zlasti v Budimpešti se slučaji samomorov strahovito množijo Tako n. pr. je na Silvestrov večer Budimpeš i izvršilo samomor 12 oseb .Samomorilci so izjavili, da v novem letu nočejo nadaljevati dosedanjega bednega življenja. t PRESTOP V KAT. CERKEV. Monakovski list „Sächsische Volks-zeitung" piše: Pred dnevi je prestopil i /. lutrovske vere v katoliško cerkev v učenjaških krogih znani protestantov-ski župnik in pastor v slovitem sak3. teopališču Lansigk, dr. Albani. Odpo-\edal se je svoji službi kot protestan-«ovski župnik in pastor. Dr. Albani ja bil delj časa protestantovski župnik na Koroškem in na Štajerskem in je kot iak se temeljito seznanil z načeli kat. cerkve, katero je spoznal v njenih ve-kovečnih resnioah, dogmah, napravah m naukih. Od vseh strani, tudi od zelo merodajnih, se je skušalo vplivati na moža, da za nobeno ceno ne pre -stopi v kat. cerkev. Toda dr. Albani se ni zmenil ne za grožnje in ne za odgovarjanja, marveč je sledil svojemu prepričanju in svoja vesti, da tako zajema vekovečne resnice ob izvirku katoliškega življa ter se podal kot me-i.ih v tiho celico benediktinskega samostana Sv. Otilije pri Monakovetn. .Ko se je dne 15. nov. 1920 odpovedal svsji službi kot lutrovski pastor, je izrekel besede: „Svojo službo bom našel pri družbi za krščansko umeinost iz Rusije zatrjujejo, da so dnevi boljševizma in komunizma v Rusiji že šteti« Ob preobratu bo pa nastalo v Rusiji klanje, morija in požigi, kakoršnih' še svet ni videl! t LASTNO MATER ZABODEL*; V St. Vidu nad Ljubljano je z bajo-> netom zabodel vojak Cirman svojo lastno mater vdovo-mesaritoo. Kot vzrok se navaja zopetna omožitev me-sarice-vdove. t UMRL je v Zetarovi pri Sv? Lenartu v Slov. gor. v starosti 70 let prevžitkar Jožef Zorko. Na P revo "ju pri Pilštanju je pa zatisnil na veke svoja oči tamošnji posestnik Jurij Bo-vha, mož, kateri si je stekel za olepšala domače župne cerkve nevenlji * vih zaslug. Na Kušerniku pri Sv, Jakobu so pa spremili k večnemu počitku tamošnjega kmeta Alojziia Lorber* Rajni je bil blag mož in pravi vzor-gospodar. Vsem trem vrlim rajnim možem svtila večna luč! t OKRAJNO SODISCE v Pre -valjah. Za one slovenske dele Koroške, ki so prisojeni naši državi, je v Prevaljah ustanovljeno lastno okrajno sodišče. Podrejeno bo mariborskemu okrožnemu sodišču. t BOLJSEVISKA grozodejstva na Ruskem. Nepopisna so gorja, fcaiara so ruski komunisti povzročili v Rusiji. Londonski list „Times" poroča, da ko boljševiki v zadnjem času na otoku Krimupostreiili čez 13,000 oseb. In pri I jjl I U1 UAUl iO M Bljai^U UIUCtllV'31 , J\1 miUjlUOH OlUl UGi U»BLF, J. ¿1 JJJLIL Monakovem." Prestop tega velikega \ nas so se Še našli ljudje, kateri so pri crotestantovskega učenjaka je vzoudil v vseh krogih Nemčije senzacijo. t BETHMANN-HOLLWEG umrl. Na Nemškem je umrl bivši nemški državni kaneelar Bethmann-IIollweg. U-mrli je bil eden glavnih sokrivcev sva-(ovne vojne in desna roka bivšega cesarja Viljema. t RAZOROŽITEV NEMČIJE, -Francoski maršal Foch je izjavil, da je Nemčija dosedaj izročila Franciji ■i 1.000 topov, 30.000 še ne dodelamh' iopovovih cevi, 163.000 strojnic, 3 mili ¡one ročnih granat, 25.000 motorjev za letala, 17.000 letal, vse podmorske Čolne fo•: sVorai -rse vojno brodovje. t IZ RUSKEGA VJETNIST VA se je te dni vrnil Avguštin Podmeuik, posestniški sin iz Marnega, občina Dol pri Hrastniku. Bil je v vjatriišlvu celili (i let. Zanimiva so njftgiV''. pripovedovanja o ruskih raznerah, odkar so v tej nesrečni d/za> i zavladali eviki. Tako n. pr. stan1} ena krati 70 do 80.000 rublje v, par moš-Sevljev od 30 do 40.000 eno jajce JO do 150 in en funt soli UbO ru-Kljub temu, da so to nMcoaj ta-ogato državo spravili komunisti )b prepada, se še vendar najdejo ki se potegujejo za komu niste. zadnjih volitvah glasovali za komuniste. Nobeden treznomisleč Človek ne dvomi, da je tem ljudem pamet zavrela! t GROZEN POTRES v Južni A-meriki. V meriki v okolici mesta Bue-nos-Aires so imeli grozen potres, ki je zahteval 7000 človeških žrtev. Mnogo oseb je pa bilo poškodovanih,., Gospodarstvo. Vinarski in sadjarski odsek Slov. kmetiiske družbe v Mariboru. imel je dne 11. docembra 1920 svojo štrto redno sejo v Mariboru, kjer fo je posvetovalo o raznih aktualnih vprašanjih v vinarstvu in sadjaistvu^ glede katerih so se sklenile resolucije* ki so se predložile vsem merodajnun oblastvom v nadaljno rešitev, 1. Glede uvoza italijanskih vin.-Opozarja se na nevarnost, ki preti na šemu vinarstvu vsled uvoza italijanskega vina in se zaliteva, da sa Ita bji pri predstoječih trgovinskih pogajanjih uvoz vina ne dovoli, oziroma določi na uvoz italijanskoga vina ta-« ko visoka carina, da bo omogočena; našim vinogradnikom konkurenoa. D» ljudem bi svetovali, naj bi pobi- [ se to lažje doseže, se od vlada zahie* v», da pritegne t omenjeni konteren-c«t*di enega vinogradnika-stroko'lijaka, ki temeljito pozna odnošaje vinogradništva v Jugoslaviji iQ Ltaliii. 2. Glede sklepanja trgovskih po -godb z raznimi država-ii. Ker je država neposredno pred sklepanjem trgovskih pogodb z vsemi sosednimi in drugimi vinorodnimi in nevinorodniraj državami, se opozarja merodajne vladne faktorje, da z vso energijo ščitijo naše vinogradništvo na ta način, da onemogočijo uvoz vina iz vinorodnih držav ter dosežejo ugodne izvozne pogoje za naše vino v ne vinorodne države. Da se ta cilj z vso gotovostjo doseže, zahtevamo pritegnitev stroko-vnjakov-vinogradnikov kot eksperte k uašim delegacijam, določenim za mednarodna trgovinska pogajanja. 3. Glede kuhanja žganja iz sadja iec sadnih in grozdnih, kakor tudi vinskih odpadkov. Ker se kuhanje žganja iz sadja, sadnih ier vinskih tropin in drož ko-inaj izplača in vsled tega mnogi rajši kuhanje žganja opuste in gredo na ta način mnogi gospodarski proizvodi v 2gubo, poziva odsek vlado, da naj to* zadevna določila spremeni in zahtevaj a) .Trošarina na žgaiiie se naj pobira v srebru, toda ne poviša istočasno število hektoliterskih stopinj za !00%j ke? se kuhanje žganja pod sedanjimi pogoji ne rentira in bodo o-staie neizrabljene v prihodnje velike množine sadja, sadnih in vinskih odpadkov, ki gredo drugače v pogubo. Kar se tiče trošarine proste žgan Jekuhe vsebujejo dosedanji predpisi e-ao oelo vrsto določil, ki ne odgovar -iajo današnjim razmeram, oziroma vsled katerih zgubi en gotovi del posestnikov in na posestvu zaposlenih delavcev (viničarjev), čijih odškodubia za delo obstoji večkrat ravno v odpad Mh sadja in vinskih tropin, ki se ne dado na drugI način izkoristiti, pra -rico do proste žganjekuhe, zatorej zahteva odsek: b) da se med člane služabniška aaj prišteje tudi vse na posestvu zaposlene delavce po skupnem številu delavnih dni na leto, o) Pravico proste kuhe nai ima Tsak producent brez ozira na to ali plačuje kak obrtni kavek ali ne. d) Posestnikom, ki imajo več po -sestev, naj se da na prosto, da kuhajo aa vsakem posestvu en gotovi del njim za prosto kuho pripoznanih dni. e) Deputati viničarjev v obliki tro pin Sn sadja ali drož se naj upoštevajo kot njih lastni pridelek, ki ga sme rviničar prosto kuhati pod istimi pogo ji, kakor posestnik-producent. f) Naj se dovoli, da se smejo ku -nati trošarine prosto različne vrste sadja, sadnih in vinskih odpadkov v raznih terminih skozi vse leto* g) Naj se poviša časovna doba za ¡trošarine prosto kuhanje žganja na dvakratno število do sedaj za to določnih dni. Končno zahteva odsek, da se na]' točenje žganih pijač na drobno spet ¡dovoli in da ubogemu ljudstvu, ki si ne more privoščiti drugih okrepčil a možnost, da si nabavi vsaj to okrep -SUlo v zmerni meri. 4. Glede zaščite provonjence (je dom vina: ljutomerčan, bizeljčau itd.) vina. Da se zloraba imen naših slovitih vinorodnih krajev, kakor ljutomerčan, pekrčan, zavrčan, bizeljčan std. na veliko škodo našega vinarstva onemogoči, oziroma omeji, se" poziva vlada, da naj v interesu vinarstva iu konzumentov izda za čas, dokler se ne izpopolnijo in zjednačijo obstoječi vin ski zakoni v Jugoslaviji naredbo v za ščito provenjence vina, s katero se: a) pod kaznijo prepove točenje ali prodaja vina pod katerimikoli imeni naših slovitih vinskih goric* razven , če se dot'čni prodajalec izkaže s tozadevno proizvodno priznanico; b) določi, da se vino, ki ni krito s proizvodno priznanico, sme točiti in prodajati le pod imenom „vino": c) uvedejo komisije za presojo vin t. j. za varstvo provenjence in izdajanje proizvodnih priznanic ter določi pristojbina za izdajo proizvodnih priznanic; d) pospeši kletarska kontrola v za ščito provenjence. Za izdajanje proizvajalnih priznst-aio naj bi se ustanovile za vsaki vinarski okoliš (za področje vsake kmetijske podružnice) posebne komisije ^Komisija za presojo vin za vinarski i okoliš s » v v 7 t ,), obstoječa iz treh članov, ki bi jih imenovala deželna vlada na predlog dotične Kmetijske podružnice. Pri izdajanju priznanic bi se postopalo sledeče: en član komisije bi se podal v klet posestnika, kateri želi priznanico za svojega kupca in pretaka ravno vino za njega. Ta član bi vzel od napolnjenih sodov, ki so namenjeni za transport, vzorec ter vzorec in sode spričo posestnika zapečatil. Komisija bi se potem sešla po potrebi ter bi vzorec preskušala ter za vino, katero kvalitativno odg ovar-ja izdala certiiikate (proizvodne pri-znanice) proti getovi pristojbini. 5. Glede skladišča za umetni gnoj in druge gospodarske potrebščine v Mariboru. Ker se često dogaja, da do biva Slov. Kmetijska družba razLO go spodarske potrebščine v. vag-Jiiln preko Spilja v Ljubljano in morajo vsled lega štajerske podružnice, ki dobivajo blago od družbe, nositi dvakratne transportne stroške po železnici (največja nesmisel se dogaja pri razpoši-Ijatvi apnenega dušika, ki ga ima družba iz Ruške tovarne pri Mariboru v zalogi v Ljubljani in ga od tam pošilja spet na Štajersko), se Slov . kmetijska družba nujno poziva, da u-stanovi za Štajerske podružnice za blago, ki ga dobiva preko Spilja, v Mariboru primerno skladišče. 6. Glede izvoza in uvoza vinskih trt. Pred nekaj dnevi je bilo čitati po raznih listih, da je izvoz trt iz Jugoslavije prepovedan, kar je čisto nabavno, ker je pomanjkanje trt v Jugo šlaviji velikansko. Par dni pozneje govori, a dopisnik je nasedal govoricam samostojnih, da je g. Pek;ar Matija vilž njimi. Volitev je bili tajna, pa kor mi krščansko zav9st g. Peklar oznamo, kalikor v3tn> o tem, ka-e njegov značaj In njesovo vzor-ivljenje razločuje od samostanih, je to najboljše zagotovilo, da on \ noben način volil s ¡samostojno. >a kot gostilničar ljudi od Samo-e ne more metati čez prag in da ne more nič za to, če samostojni z njegovo osebo agitirajo, pa mora vsak spoznati. Toliko smo napisali, da popravimo krivioo, katera se je s prej» šnjim dopisom g» Peklarju Matiji sto» rila. Sv. Marjeta pri Moškanjch sicer ima šestrazredno šolo, toda uspehi so naravnost malenkostni. Razmere na ti šoli so namreč takšne, da kričijo po železni metli. Poživljamo merodajue šolske oblasti, da napravijo redit _ LJUTOMER. Smrtna kosa. V Ce-zanjevcih je bila na novo leto pokopana Kata Kosi (Vinčeva Kata) vrla gospodinja-kmetica. Svoje posestvo je sporočila svrho ustanovitve nove župnije v domači vasi. Pokojnici večni mir! — V Presiki je umrla po kratki bolezni gospa Ernestina Srša (Babič). N. v m. p. SREDIŠČE. Naši samostojni občinski očetje so silno občutljivi. To smo se prepričali pred kratkim, ko je občinski sluga pri cerkvi razglasil, da ni res, da oni slabo gospodarijo, dasi to čivkajo vrabci na strehi. Kdor tega ne veruje, naj le pride in pogleda naše občinske pote; naj le pride in pretehta našo središko blato; skoraj bomo do ušes v njem tičali. Kako spretno gospodje gospodarijo pri občinskem mlinu, naj le vpraša občinske mlinarje, kdor hoče kaj vedeti. Svoj čas so tudi poskušali z raznimi zadrugami, ker se pa zadružništvo ne vjema z liberalizmom in je menda premalo neslo, se gospodom ni ljubilo delati, so tudi s svojimi zadrugami prišli na psa. Občina zdaj res nima dolga, ampak tega so se. znebili ti s vzorni« gospodarji na ta način, da so prodali hrastov gozd, oziroma les enemu svojih in sicer po taki ceni, da je napravil zraven stoti-soče dobička. Središčani pa zdaj nimamo ne drv za kurjavo j ne lesa za nujno rabo. Zanimivo je, kako sodijo gospodje sami o sebi. Eden izmed njih se je namreč baje izrazil tako-le: »Mi nismo za drugo, da bi prišel kdo in nas ven zmetal skozi okno iz občinske hiše.« Da, da gospodje čutijo, da so dogospodarili in da bodo pri prihodnjih občinskih volitvah šli v »penzijo«, zato so tako vznemirjeni. Njih samostojni suknjič jim menda ne bo pomagal veliko. Konjice. Nekoliko novic iz našega; kraja: Volitve so približno tako izpadle, kakor drugod. Splošna nezadovoljnost in geslo: proč od Srbov sta jih veliko pognala med socijaliste, ki drugače o socialističnem programu še niti pojma nimajo. Samostojna je dobila, čeravno smo imeli izdajalce v lastnih vrstah in so naši liberalci z® hrbtom na vso moč agitirali, zelo malo. Sedaj se nekaterim bolj pametnim odpirajo oči. — Dne 2. jan. smo imeli prireditev Bralnega društva. Igrali so dve igri: „Sanje" in „Tri sestre." Vsi igralci so izvrstno izpolnili svojo dolžnost. Prizor „Božični večer beračice Bajde" je marsikoga do solz ganil. C^ g. Viktor Preglej, župnik na Stranicah, je v jedrnatih besedah označil načela Bralnega društva, ki so: krščanstvo, modrost, ljubezen do ljudst vay Vsi smo odšli zadovoljni domu že-iežj da bi zopet videli kmalu kaj ta* kega. Bralnemu društvu, Orlu in Dekliški zvezi v Konjicah kličemo: Le vstrajno naprej po začrtani poti! Mozirj[e. Pri naših tukajšnjih nasprotnikih je prišlo v navado, da ako si izmislijo kak dopis, ga dajo kar ott enem najmanj v tri ali štiri časnike* celo v hrvaške včasih. Za Božič je izšel v „Novi Dobi", „Napreju" in „Ju-aošlaviji" sledeči dopis iz Rečice ob Savinji: „Naši klerikalci so vsled izida volitev podivjali in lajajo kakor psi po svojih listih. Bojimo se, da na dobe stekline in skrbimo že, da se šo pravočasno razglasi pasji zapor in o-skrbe nagobčniki, da ne bodo nevarni. Sicer pa bodo tudi bikovke za te vrste stekličev dobre. Ali smo še svobodni državljani? Živela tajna votnev? Spicparkeljni." — Mi dobro vemo, da izhaja ta dopis od nekega movlrskega gospoda, ki hoče biti z vsemi strankami dober ter misli, da so drugi suro- on sam pa zelo miroljuben in so-kolsko olikan. Priporočamo mu, da si ta svoj dopis večkrat prebere! Slov €Hn*t»nAnr »Mane xm celo leto 40 li, za t>ol teta »o li, xa tir t rt Meta to ti. I IVe ffffznbite taUof o»noeifi i! mar o i; mIm«. MALA OZNANILA. I « PaqacIva ifedaje velikesti sli geatilna pri 1W8CBITW c«»ti se vzame t naje». Naslov t opravništvn lista. 106« šeraeva ul. 6. Mrb. 1*87 15 lit. mleka Ž^K™4 ** Posestvo t dobrem stanu, jaznem krajo na t lepe nt pri-frodaj, da set oralov zemlje. Hiša in gospodarsko poslopje je v ~ Fr.Ztft dobrem stana. Cena se iz to pri posestnika t Gladomesu pri Sv. Venčesln, 81. Bisteiea. 1—2 1061 M a« Zaradi bolezni za 2000 K, 1 £oa kredenca sa kuhinjo s& 180« K, 1 velike stoječe zrcalo na kokik za 3200 K Ogleda se t Maribora, Tkalska cesta 9, cd 10—12 ure. 5 ^intni a dolga, ¿rns, zimska, moška se proda Oimiijift, Frankopanora nL87, Marib. 10E8 j pA7Ai*f P* «eni na prodaj: rasna moška, I IIAVI i iea.fal in «troSka obleka, klobuki, čevlji, blaze, kastami, jopice, pla&č-ubleke, bela obleke, zimski in gumijevi piašči, lam pasi, jahalne hlače, salonske obleke, krasne ia navadne koia-aaste plažie, suknje in hlače is usnja, gamaške, servijete, snežne avbe, trikot perilo, namizno perilo posteljno perilo, prtiči, sastori, razna kožnbo-vina, kuvert-odeja, namizni prti, pohištvo sa s?si-ne sobe, staro pehiitvo, omare, salonske mite, kahinjake miz«, koei, kenjske odeje, vozičke, otroške košare, bolniški stoke, fotelje, blazine, lepe preproge, podobe, zrcala, s»et Ike, svečnike, žepne ure, verižice, are na nihala, r&zne prstane, uhane, zapestnice, bisere, razna ženi t o vanj sis darila, pisalni stroj, torbico za akte, lovsko torbico, rečna dela, gramofone, fotografi Sne aparate, daljnoglede, citre, sekirice, knjige, otroške b'če, in razno dtngo. J. Schmidl, Kkribor, Koroška e. 18 L 1 iil a fiftvi i* Pegast, dobro ohranjen, s 8 UldSUTll; oktavami, masjka mn le p&r stran in «glasbe, je za izredne nizko ceno 604 K na prodaj pri Irana Srebotnik, orgaoist v Za rod-njem, pošta Šoštanj. )—2 5 Potrebujem Ï4 peeeetvo na Pohorja majerja za opravo živine in voženj. Zakonska brez malih otrok imata prednost. Dam času primeren lep zaslužek v deaaiju in po dogovoru popolao hrano ali njivo in depotat in na zahtevo tudi obleko in obatev. Kdor hoče siažbo sprejeti naj mi pile takoj ali pa maj v prih. tedna osebno prde t mojo stanovanje ▼ Maribora, Krekova ulica it. e, I. nadstropje. Dr. Frane Bl«nčnik. 4 1T| «a M Pro1* 0-10« LimbnUti v Studencih pri Maribora. Limbmška cesta 29. 2 Mlad mizarski pnmočmk išče službe. Naslov pove upravnižtvo. 3 Ženska oblega cesta št. 60. Maribor. 6 P«A/]q ofl ali pa zamenja: težji kmetski ClUUd »O T«z, dvovprežjn,l»hke «ani, dva para konjskih naprsnih ksmatov, več kg ktnjskih podkev, sani za drsanje drv. Kupim več panjev debel. Leoooli Šteaberger, posestnik, Gabrov!je 5t 24, p. Konjice. 1—2 7 Fižol, pšenico, rž, HJSUtuS. ke kapi in plača najbolje trgovina z deželnimi pridelki Josip Šeree, Maribor, Aleksandrova c. 57 Tovorni ayto. TZ^t^Z aa prodaj tovorni avto znamke .Baba" s 40 EP. Avto je vpooelnoma brezhibnem stanja in na ogled pri tvrdki , Jlelistreja" v Maribora. Natanč-aejšs podatke d^je ravnateljstvo cadroge. 1084 Na »aho cepljene trte so na prodaj in sicer najbolj rodovitne vrste. Bela fimarnica in sicer necepljena, ki pa jako bogato rodi. Kd >r si hoče naročiti lepe in močoe cepljene trte, naj se takoj oglasi pismeno ali ustmeno pri Franca Blodnjak, trsničar pri Sv. Lovrenca V Slov. gor., p. Jar&nci pri Ptuj«. Cena trtam pe dogovora. 1018 kateri se dobro ratame pri poljedeij-OiUoi} stva in živinoreji, se sprejme z I. pr> sincem. Ponndbe s spričevali, navedbo dosedanjega službovanja in označbo zahtevane piafce na 1'eter { MajdiA, Cel e. 1007 Vinogradniki pozor! (D > m © MUI imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine 1M, FRECE & PLAHUTA, Celje Aleksandrova (prej &®legSvoraka) ulic« 7. Medne S¥@ že ¿pecerijsteiiijkiilasiijalitio^ljigii CB Si o m HI o POZO! Mlinarji, kmetje, stavbenHcl in stavi»)! pod- žične mreže za iroSiedeiisttfs v trgovini za košare ia releti 1-3 samo mi JOSIP ANTLOGA, Maribor TRS SVOBODE (Soiieaplafe). Tamkaj se sprejemajo tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko sa odgovor. 928 G. ROTH •delniška dražba. Oddelek tovarna za stroje DUNAJ, Erdbergerlande 28 c—34 c. HSdravl. naprave za stitkaiiie OLJA za poljedelske obrate. Poseje v 10 urah od 250 do 1800 kg semenskega zrnja. TO VAME: DanajLiesiag, Daaajsko Noro mesto—Felisdari 1—2 917 Umetna gnojila kalijeva sel, kostna moka, kastni superfosfat itd itd. : dobavlja najknlantnejo : mmm vabsč me zaleg i-4 SLOVENIJA 970 Zahtevajte punadbe za vaja »ko, polvagonska In ¡nanjšs mnaiine Med. univera. dr. Franjo Jankovih ordinira razen nedelje in praznikov vsaM 1-2 dan od 11. do 13. nre 10« v MARiBORU, Prešernova ulica št 41.—2 Pristna in zelo močna črna in bela DALMATfNSICA 893 »a dobijo po zmernih cenah samo pri dal-mati&ski zalogi lwa« Malkovičj Celje Glavni trg 8. Posebna črna vina sa slabokrvna 1 Naroteite Sl$v. Gospodar. ü i «e. J'«-! 1 E o. >33 z 2 2 S I JE o KREMA ZA obuvalo SLAVA" TeUfon 5-46 Cisti, sveti* Ip itonzarvira kožo •T' * PROIZVAJA: 92i tvornica in h oroiivodov det. d. ZAGREB ILICA 213 Brzojavi: CEMIA POZOR! POZOR! — i «i o CS i e Ne zamudite prilike ogledati si novo urejeno manufakturno In 1036 modno trgoviro dragotin sirec, celje, (Marjeta Bi 4 Slav. občinstva ia trgovcem vljudno naznanjam, da sem otvoril popolaoma novo a reje do trgovino z ai-nifaktarnim in modnim blagom. Založil sem isto, z ogromno množino krasno sertiranega inozemskega blaga, po čudovito nizkih cenali. Za naklonjenost se eenj. o jemalcem priporočam, zagotavlja oft prijazn i in solidna postrežbo z odlič. spoštov. Dragotln Sire«. VEDNO NOVOSTI! ' KONKURENČNE CENE i Etagère za kuhinje elegantne garniture z napisi. KARBID krasne karbidove svetilke, kuhinjska posoda vseh vrst na debelo po tovarniški ceni v želez, veletrgovini IVO AHDBASIC, MARIBGR, VODNIKOV TRG II 1 NAZNANILO. Tvrdka NARAT & ŽURMAN pri Sv. Križ« tik Rogaške Slatine in v Rataaski vasi nazoanja, da sta se nje družabnika razdružila Tvrdka se glasi od sedaj naprej : JANWO UARAT trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, S*. Krit-Roga^ka Slatina. 10« UKAZ BraanaaimH ni ampak ogromen dobi<5ek naredite, ako še danes narod te ila-atro^an cemk ali gre-te v veletrgovino R. STERMECKI CEUE, katera je dobila ogromne množine snkna, ba.henta, volne, eefirja, dmka in raanega mannfaktnrnfg« blaga iz inozemstva ter prodaja po dndovito ntzkih cennh. 9^2 Slovenci mirite naše liste! Izdajatelj in zal.: Kat. tisk. društvo. Odgovorni nrednik: Franjo Žebot. Í:,V) ' - ¡Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.