$t. 159 PtftiiM mm v etfivtii (Mi anali cn la posta) jrfcaja. izvsemši pondeljek^J5gi^»^j!»itraJ. Uredništvo: ulica sv Asiškcg« St 20» L nadstroju^T ■ poiiljsjo uredništvi, pisma »c ne spr^jn^^rokoM« st ne vračajo. i. ..g Anton O c r b eft- dastrfik tiskarna Edinost- Tisk ve* ¥ Trstu, v* petek 4. julija 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX •ti aSa za mesec j?a inozemstvo . U '-a ece L 19.50, pol leta r .e£. — Telefon , u 50.— uprave & 11-57* EDIN ST številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglati te računajo v iirokestt eae kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mun po 40 cent OMnrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglati denarnih uvodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, utka se. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav* li-57. Naloga preosnovane vlade Italijanski listi poročajo, da je metla ,novega ministra za notranje stvari, Fe-:derzonija, začela temeljito čistiti- Živo da se ta minister zaveda potrebe, da državo branijo državni organi, ne pa da se hoče to vršiti z izvenzakemitimi sredstvi. Njegovo spoznanje da mu govori, da v koa-stitucijonalni državi se mora notranja poHtika izvajati potom prefektov m glavnega vodstva javne varnosti, ne pa preko kake stranke, ki se svojevoljno smatra kot instrument izvrševalne oblasti! Mussouni da je že odtegnil stranki nekatere funkcije, kar je povzročilo v nji neko notranje gibanje nasprotstva in reakcije. Vse te stvari pa se ne morejo^ — »laglašajo listi nadalje — spremeniti? z enim udarcem magične palčiće. So tu mnoge težkoče, ki se bodo morale premagati le postopoma, da si vlada pridobi najraz-sežnejšo svobodo delovanja, neodvisnega cd strankarskega pritiska. Ta razlaga namenov sedanjega ministra za notranje stvari je vredna vse pozornosti. Tu imamo odkrito priznanje dejstva,; v katerem je moral vsak razsoden človek videti veliko zlo. Dejstva, da je bilo dosedanje razmerje med državno oblastjo in stranko, ki se je nanio opirala ta oblast, nezdravo in okrajno škodljivo za vse politično življenje v državi in vsled tega za korist in u^led države. Tudi za našo na- Med te vzroke štejemo mi — kakor smo bo moglo priti do pravega razmerja tudi že gori naglašali — tudi dosedanje raz- J " _L1 J " merje med državno oblastjo in stranko. Od državne uprave se morajo odstraniti vsi elementi, ki se ne smatrajo toliko kakor izvrševalne organe te uprave, ampak kakor eksponente slabih elementov v stranki, ne pa poštenih. To bo zdravilna operacija — čiščenja, da se povrne zdravje v državno upravo in da se javno življenje napelje zopet v zdrave smeri. Poročila zatrjajo, da se je minister za notranje stvari lotil te zdravilne akcije z vso odločnostjo in brezobzirnostjo. Hvaležnost državljanov mu je zagotovljena! Seveda na predpostavi, da bo — ker na iskrenosti volje ne smemo dvomiti — ta volja tudi trajna in neizprosna vse do popolnega izčiščenja...! Posebna njegova zasluga pa bo, če pripomore do vzpostave razmerja, ob katerem bo zajamčena vladi popolna svoboda delovanja, odtegnjenega vsakem« strankarskemu pritisku ali vplivanju} Takega razmerja si mora želeti posebno tudi naša narodna manjšina. Potem še-le Kit tam Incident na italiiaislio-ioMi mi Dva Jusosl. finančna stražnika ubita In en dllak težko ranjen LJUBLJANA, 3. (Izv.) Včeraj pop. med jala v bližini mešana italijansko-jugoslo- In A o« C___X_• .1__X. ____I__1___• •' 1 • * ___' 1 I _ 1 3. in 4. uro so italijanski finančni straž niki ustrelili na meji med hriboma Rovt in Laj nar nad Sorico dva jugoslo venska finančna stražnika in sicer pripravnika Florijana Gross-a in dnevničarja Rusa med državno oblastjo in drugorodnimi manjšinami. Če pade pregraja predsodkov in krivih domnev, ki so jo postavljali strankarski pritiski med naše ljudstvo in vlado, se odpre pot do mirnih, vedrih in resnih razgovorov, ki morejo dovesti do boljšega medsebojnega razumevanja in — če bo le količkaj poštene volje — do večje pripravljenosti za sporazum, zadovoljiv za obe strani. Po direktnih stikih med predstavniki države in zastopniki narodnih manjšin — če se namreč ne bodo postavljali vmes zlokobni kvarilci hi zastrup- lievalci — mora v vladnih krogih dozoreti ... , D . „ . - - . i-. . T ' .* . .« - . - spoznanje da se vprašanje drugorodnih J?1**.11*1?™ Kovt. Primožič se nahaja v j ststem. Javno mnenje pripisuje vso knvdo y ' ' - - - ljubljanski bolnišnici. Umirajoči Gross je Italijanom za prejšnje incidente. V poli- izjavil na pomoč došlim tovarišem, od- tičnih krogih posebno poudarjajo okolnost, nosno starešini finančnega oddelka v So- : venska komisija, ki je preiskovala zadnje incidente. Komisija je takoj ugotovila dejansko stanje. V Beogradu prevladuje sedaj o prejšnjih incidentih čisto drugo mnenje, češ Valentina Grehov-a; težko so ranili di- da je ta incident pokazal, da ne gre za jaka Lojzeta Primožiča, ki se je podal na i posamezne slučaje, ampak za pravi fcH^jF'vrf'j^uuujV| ^mmm ww - — - ■ p • —1 —o — --- manjšin ne sme več odlašati in da je skrajni čas, da kulturni italijanski narod povrne svojim kulturnim slovanskim dr- . . T KT - . žavljanom w tiste kulturne dobrine, ki ™ g- Ivanu Namero, na vprašanje ah so jim pripadajo zakonito in nesporno in ki jim tih je odrekal slepi in nerazsodni režim raznih — Gentilejev in drugih takih krivcev! Tudi to je velika naloga preosnovane vlade! mmim prosto* miiicemm mm® M]Lnapram v vojsko Gen. De Bono se umakne? Prisega prostovoljne milice vzlradnls) sosedom MOSKVA, 3. Nekateri inozemski listi so javljali, da je sovjetska vlada spremenila svoje zadržanje napram vzhodnim RIM, 3. Preiskava o umoru Matteottija narodom. Uradno poročilo komisarijata se nadaljuje z vso strogostjo; pod železno ^ ZUnanje stvari pa odločno zanikuje rodno manjšino v Julijski Krajini so bile ■ roko notranjega ministra on. Federzonija vesti, ki jih je objavil angleški list «Mor-usoJne posledice tega nezdravega raz- se vrača v deželo toliko pričakovana za- ] ning p0st», češ da je sovjetska vlada skle-merja med državne oblastjo in vladno I koinitost; Mussolini je dal vladi s preos- [ „i^ odpokKcati iz Afganistana vse svoje 3tranko, ko se je ta poslednja mogla sma-I novo trdno podlago, ki jamči za «norma- f zastopnike kakor tudi zastopnike III. in- trati kot instrument izvrševalne oblasti! ! lizacijo* dežele; žr&voval je tudi svojega *-----"---l- ri—»-- J- «— —- najzvestejšega prijatelja državnega pod- Še točnejše bi bilo morda rečeno, če pravimo, da je bila državna oblast takorekoč ujetnik stranke^ ki jo je podpirala, da je fjila prav za prav državna oblast instrument stranke. To zveni sicer nekako čudno spričo dejstva, da je načelnik vlade in obenem ustvarhelj in vodja stranke silna individualnost z jekleno voljo^ in železno pestjo — mož torej, o katerem si smemo domnevati, da more tudi stranki vsiliti svojo voljo. Ali na koncu konca je tudi on človek, ki so njegovi volji in moči postav-*jene gotove meje napram stvarem, ki se razvijajo s svojo logiko in ki morejo slednjič tudi najmočnejšemu zrasti črez glave. Kako bi bilo moglo drugače priti do dogodkov, ki ravno sedaj bolestno pretre-vse ravno življenje države in ki so velika senzacija tudi za ves ostali svet?! Kako bi bilo moglo priti tako daleč, da so istočasno, ko je načelnik vlade in stranke, takorekoč gromeč in grozeč, sporočal svojo neizprosno voijo, da bodi konec vsake nezak-cnitosti in vsakega nasilja, da mora biti odslej vsa skrb za mir, red in zakonitost prepuščena izključno le državni avtoriteti in da si nikdo in nobena stranka ne sme usvajati funkcij državne izvrševalne oblasti: kako se je, vprašamo, istočasno moglo dogajati, da so si izvestni neodgovorni ."n perverzni elementi tudi nartalje izvajali nezakonitosti in nasilja ter si usvajali funkcije, ki naj po izrecni volii načelnika vlade pripadajo le državni oblasti?! Prišlo je tako daleč, ker stranka ni hc-ieia biti le instrument oiblasti, marveč je hotela, da bodi oblast instrument volje •stranke. Pa ne smemo biti krivični! Nočemo vsega zla, ki razjeda sedaj politično Življenje Italije, pisati na račun vse stranke. Verujemo, da ima velik del stranke najboljše namene na korist domovine, Čeprav moramo odkrito reči, da cilj i, po katerih stremi, niso v skladu s to ko/istjo, in čeprav metode, ki se jih poslužuje, ne morejo biti dovoljene v pravni, redni in kulturni državi. Krivda stranke pa je v tem, da so prišli v nji do veljave tudi nečisti elementi, brez ideala, brez poštenih namenov, brez resnične ljubezni do domovine, elementi z zločinskimi nagoni, ki so sveta domovinska čustva le zlorabljali v svoje umazane namene ter so najne-srannejše prostituirali vzvišeni pojm patriotizma! Krivda stranke je v tem, da je -ptHisk takih elementov mogel potisniti sv ^ eu jponete tudi na visoka mesta, kjer naj bi le čiste roke čuvale korist države skrbele za blagor splošnosti ter dajale javnemu življenju zdrave smernice! Kečisli elementi so se mogli naiiniti tudi v najbližjo bližino načelnika vlade ter ga varati, izkoriščajoč njegovo vero v njihovo poštenje. Spoznavši, da sta državna uprava in javno življenje zašla na zgrešena in nevarna pota, je načelnik vlade z odločno kretnjo pokazal svojo voljo, da hoće zdraviti; nečisti elementi pa so nadalje vlivali strupa v kujx> zdravila in so — kakor je ministrski predsednik sam ponovno in odkrito poveda! v javnih izjavah — križali jijegove ukrepe. Slednjič je izbruhnilo. Prišla je na dan gnjilav, ki peče v dušo vsakega poštenega državljana, pred vsem pa Italijana. Razkritja zadnjih dni so spravila državo v nelepo luč, a načelnika vlade samega v mučen položaj in pred najtežavnejšo nalogo, kakor se more staviti le vestnemu državniku. Tu more le radikalna operacija ozdraviti bolezen. Vse, kar je nezdravega ^'' organizmu državne uprave in javnega življenja, vse se mora odresati z roko odločnega operatorja, četudi bo bolelo. Ne le gnjilav, ki je vi-dna sedaj na površju, naj se izreže, marveč odstranijo naj se ludi več ali manje še skriti vzroki, ki so pgnjišča bolezni. tajnika on. Acerbo; kaj še hoče opozicija? — se vprašujejo vladi prijazni listL Zakaj se ne povrne v zbornico!? Sicer Mussolini sedaj ne rabi zbornice, ko je bil začasni državni proračun že odobren. Do jeseni pa se bo tudi opozicijski blok, ki ga sestavljajo stranke tako različnih programov, polagoma zrušil. Tako memjo fašisti. Toda zdi se, da ni opozicija niti za las izpremenila svojega dosedanjega stališča. ternacijonale. Dalje da bo sovjetska vlada zatvorila šolo v jTaškentu, v kateri se vzgajajo protiangleski agitatorji, ter da bo odnehala od svoje profciaagleške propagande v Perziji, in končno, da far oda sovjetska vlada Angliji vzhodno-kitaj&ko železnico. Te vesti — izjavlja agencija «Rosta» — so brez vsake podlage, zakaj v Afganistanu ni nikake organizacije III. intemacijooale, a na drugi strani sovjetska vlada nikakor ne namerava odpoklicati svoje zastopnike iz te države. Politika sovjetske vlade napram kitajskemu vzho- bili Italijani pri njem, naslednje: «Da, bili so, še tepK so me». Gross je ranjen v desna prsa, Grehov od zadaj skozi hrbet. Dijaku Primožiču se je pesrečilo z velikim naporom zbežati. Primožič ima zdrobljeno desno roko nad laktom. Podrobnosti o incidentu Pripovedovanje dijaka Primožiča da so bili jugoslovenski stražniki napadeni, ko so vršili službo v imenu države. Jugoslovenska vlada je takoj protestirala pri rimski vladi. Italijanska vlada je odredila preiskavo. Zunanje ministrstvo pripravlja materijal za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo na onih mestih, kjer je prišlo do incidentov. Nap:ad na jugoslov. uradnika v Postojni. BEOGRAD, 2. V beogradski javnost? je LJUBLJANA, 3. Popoldanski listi pri. i ^budilo poročilo o novem incidcntu ki se je našajo podrobnosti o novem incidentu na dogodil v pondcljek na kolodvoru v Postojni, splošno začudenje in mestoma ogorčenje. De- Posebno pa noče popustiti od zahteve, dajdi! pa je mana vsemu svetu in ravnotako mora prostovoljna milica, v sedanji obli-ki, izginiti. Ministrski predsednik je že po povratku s Sicilije izjavil, da namerava priključiti prostovoljno milico« armadi. Takrat je tudi obvestil o svojem načrtu vojno ministrstvo) in vrhovno poveljstvo prostovoljne milice. Od takrat dalje pripravljajo načelniki glavnega stana in prostovoljne milice na podlagi Mussoliini-jevega osnutka podroben načrt za priključitev prostovoljne milice vojski. Listi poročajo, da je ta načrt že izdelan. Pod pritiskom opozicije je bilo treba hiteti z delom. Današnja «Tribuna» je mnenja, da bo morala milica prej prestopiti k vojski, predno bo prisegla kralju zvestobo. «Messaggero» piše, da bi se moral prej umakniti sedanji poveljnik prostovoljne milice gen. De Bono, ki da je radi svojega pasivnega zadržanja za časa preiskave o umoru Matteottija izgubil mnogo na ugledu. Pri tem je trpel tudi ugled milice, ki jo javno mnenje istoveti z njim. De Bono torej ovira prehod milice k državni vojakL Skoro nepričakovano se je nocoj razširila vest, da je ministrski predsednik Mussolini določil, da bo prostovoljna milica prisegla kralju še tekom tega meseca. O tem svojem sklepni je obvestil MussoBni generalno jpoveljnjštvo prostovoljne milice. je znan tudi sporazum glede vzhodno** kitajske železnice. V ostalem — nadaljuje «Rosta» — bi bila taka kupčija v nasprotju s temeljnimi načeli sovjetske politike. V Perziji ni nikake protiaagleške propagande, ki bi jo vodili sovjetski agenti. Ne v Taškentu, ne v nobenem drugem kraju sovjetske Rusije ni nikake šole za protian^leške agitatorje. Te trditve lista «Mornk^g Post» so stare že dva meseca, a komesarijat za zunanje stvari jih zanikuje še le danes, ker objavljajo slične vesti tudi drugi listi in citirajo pri tem «Mor ning Post*. Uradno poročilo dodaja, da se sovjetska vlada ni nikdar odmekni-la od smernic svoje politike napram vzhodnim narodom, ki se oslanja na brez-pridržno priznanje suverenih pravic vzhodnih narodov in na prijateljstvo napram narodom, ki se hočejo osvoboditi. cnjl medzaveznlfke konference PARIZ, 3. Agencija Havas javlja: Sedaj je zelo verjetno, da se medzavezniška konferenca v Londonu otvori na dan, ki je bil že določen. Razpravljalo se bo izključno o izvedbi poročila izvedencev, medtem ko bosta vprašanji varnosti Francije in medzavezniŠkih dolgov popolnoma meji, kakor jih ,e opisal ranjeni učite- ,egat žeiezniškc uprave Levičnik je bil. kakor Iji-scnik Lojze Primožič, ki je srn učitelja znano, na postojnskem kolodvora od fašistov v Sonci Primožič, ki se sedaj nahaja V napaden in tudi znatno poškodovan. V vodil- ljubljanski bolnišuici, je izjavil naslednje: nih krogih jugoslov. zunanje politike je ta in-*V sredo, dne 2. t. m. sem se po kosilu cident izzval ohzalovalno obsodbo fašistov- ocfcpravil z dvema finančnkna stražniko- skega postopanja. O incidentu samem zunanje ma na planine. Ta stražnika sta bila ministrstvo ni dalo nikakih pojasnil beograj- Gross in Grehov (ruski podanik). Straž- ske'nu etlsku' ker n/ pr.ejel? naU}nč"c?a nika sta odšla v planine službeno, kot; P^ocila. Poslovni odpravnik itali- . , r K .. . , , , lanskega poslanistva g. Sola se ie o tem in- patrula Jaz sem se jima pridružil kot cidentu irtarmif3i prL zu,ianjem ministru dr. turist. Sel sem na planine z njiima z na- j Ninćiću ter ž njim v daljšem razgovoru raz-meuom, da naberem rododendrona. Ko 'motriva! posledice takih obmejnih incidentov, smo prispeli na vrh planine, so nam prišli V vodilnih krogih nanašajo, da je treba take nasproti 3 italijanski finančni stražniki. J incidente obžalovati in da se je treba izogi-Eden je zažvižgal v znak, da naj obstanemo, bati na vsak način takih neprijetnih spopadov, kar smo tudi takoj storili. Nato so se nam|ki.so na škodo medsebojnih interesov obeh približali z namerjenimi puškami na raz-|drzav' daljo 3 korakov in so zahtevali, da naša',. Jugoslov. zunanje ministrstvo stoji na sta-2 stražnika odložita puške in da vsi trije hšču, da se morajo knve, k, so izvrs.h napad dvignemo roke kvišku. Gross in Grehov uradn,^ ^"Tho' , . , , ... Italijanska vlada je dalje naprosena, da v bo- sta hotela sneti puške z namenom da jih dočnosti zagarantira osebno varnost jugoslov. položita na tla, pri tem pa je padel od | uradništvu, ki ima uradno posla v Postojni strani italijanskih stražnikov prvi strel, j ali drugod, ki je bil namenjen Grossu, a je zgrešil.' Takoj naeto je počilo drugič, zadet je bil Grehov. Pri tretjem strelu sem bil zadet jaz, ki sem držal roke kvišku, in sicer v desno roko nad laktom. Gross je med tem pobegnil ptoti severu, jaz pa sem zbežal proti sedlu. Ko sem napravil kakih 200 korakov, sera se zgrudil za nekim grmom na tla. Od tu sem opazoval Gre-hova, ki je ležal na tleh ter se skušal PfiJlč še ni prelelMllInesii mandata Kralj je pristal na rekonstrukcijo vlade. Zborovanje demokratov BEOGRAD, 3. (Izv.). Po dosedanjih informacijah še ni Pašič prejel volilnega mandata. Neko poročilo z Bleda pravi, da je kralj v bistvu pristal na rekonstrukcijo kabineta, kakor mu jo je predložil Pašič. dvigniti, a se je nato spet zgrudil. Bil je Gotovo je, da stopi v vlado Andro Stanjič, smrtno zadet v prsa. Grossa nisem videl več. Prebivalstvo je radi incidenta silno razburjeno. Popoldne se je bilo bati protrita-lijanskih demonstracij, ki pa so izostale. Protest lusoslooenske slade Italija odredila preiskavo BEOGRAD, 3. (Izv.). Danes ob 12. uri je prispelo v ministrstvo za notranje in zunanje zadeve poročilo o novem inci- dočim še ni določen kandidat, ki ga dobi opozicija v radikalskem klubu. Po rekonstrukciji vlade prejme Pašić skoro gotovo volilni mandat. Seje odbora demokratske stranke so zelo živahne. Na včerajšnji seji je poročal voditelj stranke Ljuba Davidovič; danes popoldne se je vršila razprava o njegovem poročilu. Slovenski radikalci pri Pašiću LJUBLJANA, 3. Ministrski predsednik dentu na italijansko-jugo slovenski meji.! Pašič je sprejel na Bledu zastopstvo slo Poročilo se glasi tako-le: Naši stražniki venskih radikalcev dr. Ravniharja, Zupa so stražili finančno obmejno linijo Unec-Podbrdo. Italijanski finančni stražniki so pozvali naše na razgovor. Naši stražniki . _ _ _ so italijanske odpravili rekoč, da so za- lzključem. Pohiradn« angleški Ksti pred-' posleni službeno. Italijanski stražniki so videvajo, da bo konferenca trajala teden dni in da bo Nemčija povabljena, da se udeleži zaključnih sej in podpisa zapisnika. Zapisnik bo vezal vse države, ki ga Napad na sen. Berganrintja ima politično ozadje RIM, 3. Sen. Bergaminija ni še zaslišal preiskovalni sodnik kakor so nekateri j "bodofeT"^' bodo^'^vezrdki^ up'orab- listi pomotoma javth. Sen. Berganuiu ,e liali Nemčiji ^kakih sankcij, razen poslal listu «Mondo- izjavo, da je le na I v sluča^t ^ Nemčija ne bi izvrševala »podpišejo, ter ho določal roke, v katerih . . bo morala Nemčija izvršiti Dawesov na- sliki, ki jo je prinesel «Messaggero», spoznal Duminija za svojega napadalca. svojih obvez. Tako neiz vrše vanje pa bo moralo biti ugotovljeno po novem organu, naše napadli ter 2 smrtno zadeli m enega težko ranili. Incident je izzval med prebivalstvom izredno razburjenje. Na srečo se je naha- niča in Jerkoviča. Razgovarjal se je t njimi zelo prijazno ter jim obljubil pomoč pri propagiranju za raaikalsko stranko. Dr. Lemež okloiutan na cesti LJUBLJANA, 3. (Izv.). Danes opoldne so orjunaši na frančiškanskem mostu v Ljubljani oklofutali voditelja komunistične stranke dr. Lemeža. «Sereno» poroča, da je neka - ugledna ^ ga določf konfcreilca ^ ki bo neod-rinuska gospa, k, ,e imela prijateljske visen ^ reparacijske komisije, zveze s tasisti, opozorila sen. Bergami- ' nija. naj se čuva, češ da pripravljajo fa-' ^^ podpisniki zapisnika se obvežejo, šisti nanj napad Sen. Bergamini se za ta ^ morebitne spore, izhajajoče iz za- epomin ni zmenil; a čez 3 dni je bil napad pjsnika, predložili mednarodnemu razso- ze izvršen. dišču v Haagu. Prlmo De Stoero poide v Maroko MADRID, 3. Poročilo o vojaških ope- MOĆAN POTRES. FAENZA, 3. Danes zjutraj so seizmografični aparati tukajšnjega observatorija Bendandi i « . . . . , . zaznamovali močan potres, oddaljen 5800 km. j v pravi, da je bilo v bojih Zdi se, da jc bilo središče potresa v Turke- 1' luIlJa » častnikov, okoli 100 stanu ali v Indiji. Potresni sunki so bili tako mož, večinoma kolonijalcev, pa je bilo silni. da so zaznamovalna peresca skakala deloma ubitih, deloma ranjenih. Pri Te-črez cono; trajali so od 5.50 do 6.25. 1 tuanu je padlo na tla špansko letalo; le- B )LOG^A, 3. Seizmografični aparati v ob- ! talca sta se ubila. Pripravljajo se dve vo-servatomu S. , uca so zaznamovali zelo močan jaški koloni, ki bosta skušat očistiti ope-potres ,e tra,al dobro uro. racijsko cono ter skušali vzpostaviti zveze z obkoljenimi postojankami. General Primo De Rivera, ki bo 8. t. m. odpotoval v Maroko, je izjavil, da se bodo danes pričele operacije v zapadni coni. Grozodejstva v Mezopotamiji 147 modrih in 127 žensk umorjenih t kratkem času LONDON, 3. Na seji dolnje zbornice je držarvni podtajnik zrakoplovstva branil politiko zračnega bombardiranja v Mezopotamiji. Ob tej priliki je naznanil, da so vstaši pred kratkim umorili v Mezopotamiji 147 mož in 127 žensk in otnak. Tekom enega samega vpada so vstaii umorili vse može in mladeniče, ki so ^h ujeli J Predsedniške volitve v Združenu državah Demokrati se ne morejo sporazumeti glede kandidata NEW-YORK, 3. Zborovanje demokratske stranke je bilo odgodeno, ker niso prišli demokrati po 42-kratnem glasovanju do nikakega končnoveljavnega zaključka glede svojega kandidata pri bližnjih predsedniških volitvah. MacAdoo je dobil preko 500 glasov; toda kdor hoče postati uradni kandidat mora doseči več kakor 700 glasov. Katoličan Smith je dobil okoli 300 glasov. Proti njemu deluje posebno organizacija Ku-KIux-Klan, katere prvi namen je, da prepreči vsem judom, katoličanom in tujerodcem dostop v državne službe. i Delovanje kongresa udružen) za Društvo narodov LYON, 3. Kongres zveze udruženj za Društvo narodov je registriral sporazum med ameriško in japonsko delegacijo glede priseljevanja in ravnanja s tujci. Dalje je bil sprejet predlog, da se pozoveta Francija m AngHja, da čim preje podpišeta lausannesko pogodbo. Admiral Drury Lowe je pedal poročilo o razorožitvi. Angleško udruženje je predlagalo, da se predelajo nekatere točke v načrtu za medsebojno pomoč, ki ga je izdelalo Društvo narodov. Poročilo komisije je bilo odobreno z nekaterimi spremembami ZAKON O ZAŠČITI NARODNIH MANJŠIN NA POLJSKEM VARŠAVA, 3. Trije zakonski načrti, ki s« nanašajo na jezikovne pravice narodnih manjšin v sodni dvorani, v šoli in upravi in ki jih je ministrski svet že odobril, so bili predloženi državnemu zbora, kateri začne o njih v najkrajšem času razpravljati. «Ryecz Po spoli ta» naglaša, da pomenijo ti zakon&ki predlogi zboljšanje položaja v Vzhodni Galiciji ter poudarja obenem, da pripisuje vlada novim zakonom veliko važnost. «Kurjer Polski» piie, da bo dan, ko so bili predloženi državnemu zboru zakoni o ureditvi manjšinskega vprašanja, velik dan v zgodovini notranje krepitve države. —« _ Vodana tromba nižala feleTniflm postajo GRENOBLE, 3. Vihar na morja je povzročil veliko vodeno trombo, ki se je razbila pri kraju Pont a Ma£rey, nedaleč od St. Jean Maurienne, ter razdejala železniško postajo. Železniška praga Partz-Turin in državna cesta sta zasuti z velikimi kupi blata in zemlje. Nenacvtfrino nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda velika. GOSPODARSKA POGODBA MED NEMČIJO IN KITAJSKO. BERLIN, 3. Med nemško in kitajsko vlado 9ta bila sklenjena dva dogovora. Po enem izmed teh dogovorov priznava kitajska vlada Nemško-azijski banki isti položaj, ki ga je zavzemala pred vojno. Drugi dogovor ureja vprašanje odprtih pristanišč. «Times» o posledicah izseljeniškega zakona LONDON, 3. «Tim se je za eno naših športnih manifestacij: 1 —- J-»- — :------ — —M -- dolžnost vsakega slovenskega kolesarja je bila, da se vpiše v imenik konkurentov. za' "ročna dela se izvršujejo po zmernih cenah v via Lazzaretto vecchio št. 5. 852 Tem večja čast ostalim starim znancem izza «BABILONSKA UGANKA» je nasov knjigi, prejšnjih dirk, ki so se tudi to pot odzvali klicu SDA. Tehnična stran dirke popolna. Niti najmanjši incident, ne nezgoda ni motila poteka. Dan je bil lep, rekel bi, kakor nalašč za vsako vrsto športne prireditve. Obilen dež, ki je črez noč lil, je spravil cesto v stanje, ki bi jo dirkač imenoval «izborna cesta». Lahek veter je skrbel, da ni vročina motila kolesarjev pri njih trudu. Ob 9.45 je dal starter g. Podbršček znamenje za odhod. Vrlih osem dirkačev se je v gruči odpeljalo z Opčin kot puščica proti Sežani. Nadzornik dirke, g. Pertot Hinko, je z motornim kolesom zasledoval dirkače. Na Gaberku je bila postavljena kontrola, kjer so dirkači, razen enega, kateri je bil pozneje od jurije diskvalificiran, oddali svoje kontrolne listke v potrdilo, da niso krajšali poti. Potek dirke vsled premajhnega števila udeležencev ni bil posebno zanimiv. Gruča je vozila skoro na vsej progi kompaktno. Le Komarju I. in H. se je posrečilo se oddaljiti od ostale gruče za približno 5 minut. Ta čas se je na cilju (Opčine, gost. Fabčič) nabrala številna gruča domačinov, ki so z zanimanjem čakali na prihod dirkačev. Prvi ki kaže, da se lahko razumejo takoj vsi narodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov. Dobi sc proti plačilo 7 L pri založništvu v Mariboru, Smetanova c. št. 58. Pri naročbi naj se omeni, če se želi knjigo v slovenskem ali nemškem jeziku. 824 UČENEC, krepak, ki bi imel veselje do sobo-slikarske in pleskarske obrti, se sprejme ^ takoj. Mario Vičič, Postojna 7. 833 , — Velika izhera. Cene nizke. Zlatarna ALBERT M Trst, Via iVlazzini št. 46 skt I Kupujem srebrne brone, zlslo Peter na Krasu. 692 • • • KNJIGOVODJA sposoben strojepisja ter slo-vensko-italijanske korespondence se sprejme takoj na deželi. Hrana in stanovanje pri družini. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 841 DEČKE, kovaške učence,* mehanike, sprejme tvrdka Ing. Fischer, Trst, Rojan, via Moren 72. 844 • • • • • < ... zofiouje in tfruso po najvišjih cenah. NOVA ZLATARNA Via Bellini 13, pri cerkvi sv. Antona novega •143 Naši nasprotniki v drugorodnem taboru naj prepeljati v opazovalnico, vzamejo ta odgovor na znanje! Važno za u^siike bivšega avstrijsko-ogrske£a, bivšega avstrijskega in bivšega ogrskega erarja. Med Italijo z ene strani in Avstrijo in Odrsko z druge strani še ni prišlo do sporazuma o tem- kdo naj plača označene upnike v novih italijanskih pokrajinah. Z dogovorom od 6. IV. 1922. se je za sedaj določilo samo to, da avstrijski in ogrski likvidacijski uradi ugotovijo obstoj in višino terjatev, ki jh je treba, kolikor še niso priglašene, priglasiti najkasneje v šestih mesecih od izmenjave ratifikacij omenjenega dogovora. M'nistrsivo za zunante stvari sta zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da je P"šel na celj g. Komar Ignacij iz Razdrtega, je mladenič pijan od kokaine. Podal mu je Sledil mu je tik za kolesom brat Ciril. Ljud-neko pomirjevalno sredstvo, nato ga je dal Iz tržaSke pokrajine Razdrto. Preteklo nedeljo se je vršilo pri nas predavanje Narodno-gospodarskega krožka v Trstu. Gosp. dr. Kranjc in gosp. Sancin sta zbranim kmetskim gospodarjem raztolmačila pomen zavarovanja goveje živine in ugodnosti, ki jih nudi italijanski zakon vzajemnim zavarovalnicam goveje živine, takim, ki so ustanovljene v smislu tozadevnega zakona iz leta 1919. Gospodarji so z zanimanjem sledili izvajanjem. Gg. Garzaroli, Simšič in Mikeli so stavili različna vprašanja o predmetu in imamo diteljev redno najboljše upanje, da se v naši občini v krat stvo je prvodoSleca glasno in s ploskanjem pozdravilo. Izid dirke je sledeči: 1) Komar Ignacij, lh, 22* 26"; 2) Komar Ciril I h, 22' 28"; 3) Maver Anton lh, 28', 35"; 4) Malalan Fran lh, 28\ 40"; 5) Danev Karel lh, 28', 49"; 6) Peroušek Stanko lh, 31\ 58"; 7) Gomiljšek Zor k o lh, 32', 5". Gosp. Sosič Albert je bi! od jurije diskvalificiran, ker ni pretekel predpisane proge. Vsi dirkači so došli v predpisanem maksimalnem času. Srednja hitrost, ki so jo dirkači dosegli, je približno 32 kilometrov na uro. Odhod kot pribod se j« vršil po zaslugi re- opozarja na to v uradnem listu od 26. pr. m. i uPaBie' aa sc v uuum v ^i-i Posebna zahvala pa gre gosp. Pertotu in priporoča, naj se prijave vložijo čim prej kanovi zavarovalnica V naši občim,e j tudi vsem ostalim gg., ki so iz požrtvovalnosti priporoča, naj se prijave vložijo č:m prej radi nevarnosti zastare bodisi pri italijanskem poslaništvu na Dunaju, bodisi pri prefekturah v Trstu in Trentu. Iz te opozoritve ni razvidno. od kedaj teče šestmesečni rok, ker se omenja samo dan. katerega je kralj podpisal ukaz-zakon za izvršitev gornjega dogovora (13. XII. 1923.), in dan katerega je bil ta ukaz-zakon objavljen v uradnem listu (21. IV. 1924.}. Vsekako je stvar skrajno nujna. W. Prošnje za potne liste Tukajšnja kr. kvestura naznanja: Da ne bo nepotrebnih zakasnitev v izdajanju potnih listov za v inozemstvo, se opozarjajo prizadeti, nai priložijo k prošnji — ki na*j bo naslovljena na županstvo, ako gre za nov potni list. aH pa na kvesturo, če gre za obnovitev potnega lista, ki ni zapadel pred več nego enim mesecem — znamko za potni list v vrednosti 25 lir, dalje znamko v znesku 5 lir za upravno poslovanje in navaden kolek za 3 lire. Tisti, ki nimajo italijanskega državljanstva, morajo priložiti potrdilo tukajšnjega anagrafičnega urada, iz ka'terega je raz»-vidno, da so pravočasno vložili prošnjo za opcijo. _ Skrajšani nastavi na brzojavkah. Kakor javlja tukajšnja poštna uprava. se bo na brzojavkah, poslanih v glavna pokrajinska mesta (n. pr. v Trst, Polo, Gorico, Reko), lahko označal naslov na ta način, da se navede le ime mesta, naslovljenčev priimek in telefonska številka. Ako naslovljenec nima telefona, se lahko označi v naslovu z besedami: »pri* in priimek osebe, pri kateri stanuje, seveda samo v slučaju, da dotična oseba ima svoj telefon. Zahvala. Iskreno zahvalo izrekam v imenu slovenskih dijakov mladinskemu društvu «Pro-sveta* in idrijskim dijakom-tovarišem za po-sojevanje knjig. Prosim jih obenem za tako bratsko uslugo tudi v prihodnjem letu. V Cerknem, dne 1. julija 1924. — Slavko Bevk. Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu se obrača s prošnjo dc dobromislečih domačinov, da po možnosti posnemajo mestne trgovce in da odpošljejo darove za nedeljski paviljon naravnost otroškemu vrtcu ali pa gosp. Schmidtu. Komur ni žal. da ga je slovenska mati rodila, dojila in mu peleg zibelke prepevala slovenske pesmice, ta bo gotovo storil svojo narodno dolžnost in pripomogel za vzdrževanje vrtca, kjer se vzgajaio naši malčki, na katere polagamo vse naše najboljše nade. Iz Bazovice. Pevsko društvo «Lipa» priTedi dne 10. avgusta t. 1. ob priliki 25-letnice svojega obstanka vrtno veselico. Podpisani odbor prosi vsa sosedna društva, da ne prirede določenega dne kake prireditve. — Odbor. Občni zbor Šolskega društva v Trato. V nedeljo, 6. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo vršil ▼ dvorani Kons. društva pri Sv. Jakobu občni zbor osrednjega društva z društvenim občnim j&orom. < .01 Popoldne priredi podružnica pri Sv. Ivanu veliko vrtno veselico, pri kateri nastopijo rama pevska društva. Svira mladinska godba iz Barkovelj. Storimo ta dan vsak svojo dolžnost! _ Dr uit MM vtstf Pevsko drattvo «Hirifa» Obveščajo se pevci, da nocojšnja vaja odpade, ker je pevovodja sadržan. Prihodnja vaja v torek, 8. t. m., kakor navadno. — Odbor. M. D. P. - Sv. Jakob. Danes, v petek, redna odborova seja ob 20.30. — Predsednik. Is tržaikega življenja Kmetova nezgoda. Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 69-letni kmet Mihael Andriasovič, rodom iz Podgorja v živinoreja glavni in skoro edini vir naših do- j sodelovali toliko v iuriji, kolikor kot rediteLji. bodkov in so nam Številne nesreče v teku 1 Odboru SDA vse priznanje za brezhibno organizacijo dirke. Borzna poro&is. zadnjih let resno svarilo, da si ustanovimo zavarovalnico, kakor si jih ustanavljajo druge naše občine v Julijski Krajini, po zaslugi Gosp. krožka. Gospodarji, predvsem tisti, ki smo pri mle- : Tuja valuta na tržaškem trgu. karski zadrugi že včlanjeni: Gosp. krožek nam ogr^e krone ..........<*f>2f>0 _ : 1 i i.i. 1 jv^rijsjfg krone.........0-0325 češkoslovaške krone........68.20 dinarji .........~ . . .KT.40 eji ...............».35 marke..............— dofarji ..............»AS francoski franki..........1202& švicarski franki.........»4HL— angleški funti papirnati......W0.56 je na razpolago z vsemi potrebnimi navodili, — odvisi sedaj od nas in naše dobre volje, ali bo naša zavarovalnica kmalu delovala ali ne. Telefon na Pivki Dela za telefonsko omrežje, katero bo obsegalo celo Pivško in druge do* line, se bližajo koncu in upati je, da bodo do 6. julija, ko se vrši veselica v Slavini, končana. Vsi, kateri pridejo ta dan v Slavino, se bodo prav lahko med seboj pogovorili. VesSl z eoriškasa Tolmin. V pondeljek, 7. julija, se bodo vršili na tukajšnjem zavodu izpiti usposoblieno-sti (esami di praticaj za vse one kandidate, ki posedujejo zrelostno ali odpustno izpričevalo in so vsaj eno celo leto poučevali na kakšni ljudski šoli. K tem izpitom se lahko prijavijo tudi vsi oni, ki so v izpitnih zasedanjih šolskega leta 1922-23 kot privatisti dosegli odpustno izpričevalo, ako dokažejo, da so poučevali čez celo ravnokar preteklo šolsko leto 1923-24. Onim učiteljem, ki so lani kot redni učenci tukajšnjega zavoda dosegli odpustno izpričevalo, se ni treba javiti k gorinavedenmu izpitu. Slap. Šolska mladina na Slapu pri Vipavi priredi ob sklepu šolskega leta, t. j. 6. julija 1924. ob 4. uri popoldne, na dvorišču g. Karla Bone, zelo mično veselicc z malo igrico «Škrati», petjem in deklamacijami. K tej prireditvi so vabljeni vsi mladinoljubi in zlasti pa sosednja šolska vodstva. Gabrije. V nedeljo smo imeli med nami člana Nar. gosp. krožka v Trstu. g. Albina Koruza, ki nam je razložil pomen in korist italijanskega zakona o zavarovanju goveje živine. Za stvar se je zanimalo več naših gospodarjev, ki so po živahni debati sklenili, da pripravijo potrebne pogoje, da bo njih zavarovalnica, ki se bo mogoče v kratkem ustanovila," res sposobna za dobro in uspešno delovanje v korist cele občine. G. Koruza je obljubil, da jim bo «Nar. gosp. krožek* vedno na razpolago z nasveti in z vsemi potrebnimi navodili tako pri ustanovitvi kakor tudi pri nadaljnem delovanju. Arče. (Zanimive najdbe pri kopanju peska). Pred nekaj dnevi je začel tukajšnji posestnik Ciril Kovačič kopati na svojem zemljišču gramoz in pesek. Okoli en meter pod zemljo so tu pri nas velike plasti peska, kar priča, da se je v davnini po vsem avškem polju razlivala Soča. Danes pa je njena struja oddaljena od gori omenjenega zemljišča nad 500 metrov in teče za 60 metrov nižje. Pri kopanju so naleteli delavci do sedaj že na več človeških okostnjakov. Poleg okostnjakov so našli različne starinske predmet«, ki so baje it rimske dobe. Okostnjaki Ležijo na samem pesku in so precej dobro ohranjeni, n. pr. ima čeljust pri enem lepo mlado in močno zobovje. Predmeti, ki so se našli do sedaj, so se deloma oddali oblastvu. Našla se je ena sekirica, nož, 2 zlati zapestnici, en nakit z okoli 20 jagodami, nekoliko novcev in precej zemljene posode. Na glavo vsakega okostnjaka je bil položen kamen, ki je služil baje kot porov groba. Zem-ljena posoda je bila od vlage tako mehka, da se ni mogel izkopati niti en sam kos. Kopanje se je ustavilo in se pričakuje komisija, ker so bile te najdbe prijavljene obla-stvu. CHVS 0.0335 68.60 27,70 lOt— 28,36 120.76 416.— 100.16 Mali 09la$l STAVBA v sredini mesta, 5 nadstropij, voda, plin, skladišče, se proda za L 90.000 ali za saldoceno L 60.000. Pojasnila via Solitario št. 25, HI., od 13—14. 848 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na raapolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. 542 KRONE, goldinarje, plačujemo 1 cent. več od objavljenih cen. Prodajalna dragocenih kovin. via Borsa 2, telefon 12-97. 842 ria Hi Preziosi družba z om. j. (2«) Trst - Via Artisti 9 - Trst izuršuje preizkušnje usaKe orsfe. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. □ o p □ o a o do□□□□□□□□ □□□□□ Sport NEDELJSKA 45-Km VZPODBUJEVALNA KOLESARSKA DIRKA. Ce premotrimo izid nedeljske kolesarske dirke, katero je organiziralo Športno dru£tvo «Adrija» v Trstu, bi morali takoj v začetku □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O Ustanovljena leta 19G5. Delniška glavnica Lit. 15.OQO.0OO.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZ24 — FILME — MILANO — ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jaigoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. vlogo v Dinarjih tor Jih obrtstuj« najbolje po dogovoru. •al □ I a Di Qi n | □ i c D i □ □ □ □ ca aao oDaaooaDDaDoaaa □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□ o PODLISTEK W. Colliiu: £REZ IMENA m •Sočustvuje« • tem zipeHamB dekletom,* i« mrmral kapitan, izprehajajoč $e r senčnatem miru samotnega nabrežja. «Vedno sem jo smatral za svojo nečakinjo in kot tako jo bom smatral ie naprej*. Kje pa se je nahajala nje> gova varovanka ▼ tam hipu? Ali z drugimi besedami, kje se je mogla nahajati mlada deklica v Magdaleninem kritičnem položaju vse te ure do povratka gospoda Hnactableja? Će je bil v ozadju kakšen gospod, potem je bila samo potrata Časa baviti ae s tem vprašanjem. Toda če so bile navedbe onega lističa točne, če se je nahajala v resnici sama v Yorku — kie bi se nahatala? V živahnih ulicah gotovo ne, tudi ne v cer- kvi, za to je bilo že prepozno. Morda v kolodvorski čakalnici? Težko bi si upala tja. V hotelu? Težko, ker je bila sama. V sladčičarni? To je že verjetnejše. Morda se vozi s kočijo na izprehod? Vsekakor je tudi to mogoče, več vrati. Z ozirom na lepi jesenski večer je tudi to verjetno. Kapitan je obstal, pretehtal zadnji dve možnosti in se odločil za drugo. Iskati jo v sladčičarni je bilo še dovolj časa, tudi za poizvedovanje v prvovrstnih hotelih se ni mudilo in končno je imel še možnost, da preži nanjo med sedmo in osmo v bližini stanovanja gospoda Huxtableja. Dokler je bilo še svetlo, se je treba razgledati po predmestju. Kje? Esplanada je bil tih kraj, toda tam je ni bilo, tudi ne na samotni poti, ki pelje k samostanskemu obzidju. Kje torej? Kapitan je pomislil, pogledal črez reko — obraz se mu je zjasnil, ko mu je šinila prava misel v glavo in stekel je k brodu. *Na Promenadi ob iezeru!» si je pomislil zviti mož, mežikajoč z raznobarvnima očerna. • Tam je najbolj tihi kraj Yorka in kraj, k! ga poišče vsak tujec!* Deset minut pozneje je začel kapitan Vi'rafJ-ge raziskovati Promenado ob jezu. ni p< na nobeno razgledno mesto, povohal je vse kote, toda zaman. Nemirno je opazoval nahajajoče solnce in temneče sc nebo. Nenadoma so se mu oči odprle in podvizal je kori i . zakaj ob ograji je videl žensko postavo v /a:ni pa ne. Ali je v kakšnem zatišju pred mesiji ni obleki, ki pa je bila proč obrnjena. Previdno se ji je približal, da ga ne bi prehitro zapazila. Noben dvom, tu je stala visoka postava v črni obleki in zadnii žarki večernega • i.'rca so prijazno obsevfli njeno bledo, odločne obličje. Tu je stafe. pred tremi meseci i «.iz-vajeni ljubljcnec, zaklad hise, nikdar z nadzorstva, nikdtr brez spremstva — -ćcj a izgubljena v tujem mestu, v tujem svv lr. 1 j-gled nanjo je vplival celo na potcpuvU^d kapitana Wraggeja.