Starina Bale Krajine Prihodnjo nedeljo bo v Črnomlju velik narodni festival Zeleni Jurij v belokranjski vasi Ljubljana, 10. Junija Cerkev in Soja, napredujoča kultura in (civilizacija so činitelji, ki so posegli v dej- stvovanje preprostega človeka v vsakem narodu in odrivali pristne narodne običaje. Le äe porušene ostaline starodavnih obredij in navad ljudstva zasledimo tu pa tam, iz njih se nam prikaže ta ali ona lastnost naroda, ki pa ostanejo zaradi naše malo. brižnosti in malomeščanskega gledanja nanje temu svetu nerazumljene tuje. Tem večje so zasluge Folklornega instituta ljubljanske Glasbene Matice, ki je s Koro- škim dnem (1935) in Belokranjskim dnem (1936) nekaj takih ostalin zbral, njih obli. ko znanstveno upostavil in jo širšemu ob- činstvu razumljivo prikazal. Tako bomo videli tudi letos IS. junija v Črnomlju nekaj nadvse zanimivih narod- nih obrednih prizorov, h katerim se bodo sestali vsi Belokranjci, prihodnje leto pa se bo tak narodni festival vršil v Metliki. Festival prireja Klub belokrajnskih doma. činov v Ljubljani in je to prvi poskus upo- stavitve narodnih festivalov v Sloveniji. Zeleni Juri j-mladt kralj Pomladi premaga Drevo-starega kralja Najlepša in najbolj mogočna izmed iger, ki jih bomo videli v Črnomlju, bo vseka- kor Zeleni Jurij, obredni prizor, ki so ga poznali še v 30tih letih preteklega sto. letja. Lepo ga je popisal v Carniolii J. Ka- pelle leta 1839. in na podlagi tega popisa in deloma tudi po ustnih izročilih starih črnomaljcev se da igra v prvotnejši obliki ppostaviti. Pri obredju je sodelovala odrasla mla- dina, fantje in dekleta; mlajši so sodelova- li le z veselim opazovanjem, prav tako tu. di stari, ki so kritizirali izvajalce. Obredje je bilo pravi narodni praznik. Predstavlja- lo je vstajenje Pomladi, nastop demona rodnosti in plodnosti. Posebno značilen je ta obred zavoljo tega, ker se v belokranj- skem jurjevanju, kakor se je ohranilo v Črnomlju, predstavi ta demon (temna sila) v dvojni obliki: v podobi drevesa in v včlo- večeni obliki. V drevesu — najprvotnejši obliki — skriti demon Pomladi je ohranjen kot drevo-božanstvo. Preprosti človek, ki vzdeva vsem svojim božanstvom v napredujočem pojmovanju človeške lastnosti, do človeške oblike, je odel mladeniča v zelenje, drevesu.bogu je umislil svojo bit. Po teh dveh oblikah- Drevesu in v zelenje odetem Juriju — je karakteriziran naš črnomaljski obred. Treba mu je dati le še spremstvo, vredno ln dostojno kralja Pomladi in pa obredju primernega prostora, časa ter vzdušja, v katerem se tak obred spočne. Po obredju, kakršno se je ohranilo v .spominu in opisih, predstavlja Drevo-bre- za starega demona Pomladi, postarnega kralja, ki mora odstopiti v dobro mlade- mu kralju Pomladi, zastrtemu dečku, Ze- lenemu Juriju. Zato sodi pod brezo, ozalj- išano s svežim cvetjem in kitjem, pisani- mi trakovi in robci, in ki jo nosijo fantje — spremstvo starega kralja: obrambna glasba, ki naj odganja staremu kralju nevšečne zle duhove. Glasbo sestavljajo piskači in trobači, našemljeni v strah zlim silam, ki jih odganjajo s svojim tuljenjem in piskanjem in korakajo na čelu Jurje. vega sprevoda. Za drevesom stopa v vrstah «prevod deklet priprošnjega zbora. Za njim vodi Sestero mladih jurjašev v zeleno kitje ode- tega dečka, Zelenega Jurija, mladega kra- lja Pomladi. Sprevod zaključi vrsta de- klet. Dekliški sprevod v belih narodnih nošah prepeva jurjevsko pesem, ki na- sprotuje tuljenju obrambne glasbe. Ta pe- sem mladega kralja predstavlja novemu življenju, plodnosti in rodnosti namenjeno priprošnjo, ki velja le mlademu kralju. Sprevod je dospel na svoje prvo mesto, v osrčje Črnomlja, na Trg, ki se razprostira med staro Križevniško komendo, staro graščino, in ga zaslanjata v ozadju staro- davna cerkev Sv. Petra, odpira pa Vavta- ra, stara mostna brana. To je primeren prostor, kjer naj se Izvrši stari obred na slovesen način. Praznično vzdušje daje zbrani črmomaljski svet, ki pričakuje Ze- lenega Jurija zadnjo nedeljo pomladnega meseca aprila, po večernicah. Ko je dospel jurjevski sprevod na Trg, zavije v krogu pred starim studencem (vodnjak pred mestno hranilnico, kjer je stala stara lipa) in prepeva jurjevsko pe- sem: »Ovo se klanja Zeleni Juraj kirales, Zeleni Juraj, zeleno drevce kirales .. .c Napev te znamenite pesmi zapoje dekli- ški zbor, ki koraka pred Jurijem, z dope- vom pa odgovarja sklepni zbor. Zname. niti pripev »Kirales« je ostanek stare kul- tično-obredne rečenice: »Kyrye Eleison«, ki daje temu spevu posebni čar religiozne obrednosti. Po vsaki dvojni vrstici se oglasi groze- če obrambna glasba piskačev in trobačev, ki so se ustavili z Drevesom pred graščin- skimi vrati in obstopili starega kralja. Ko je ženski zbor odpel svojo pesem, obkroži v kolu — dekle do dekleta — mladega kralja Zelenega Jurija, ki ga drži za kitje šestero jurjašev. Sledi osmukanje Dreve- sa-smrt starega kralja: spremstvo prislo- ni brezo med dve okni k graščinski steni, dekleta polomijo prečniko z brezo, jo osmukajo in ji pobero vse kitje. Med siL nim truščem obrambne glasbe odneso no- sači osm.ukano brezo — mrtvega kralja — na graščinsko dvorišče. Medtem so dekleta tiho kolale okrog mladega kralja na Trgu, igrajoč levo in desno. Dva jurjaša sta prinesla s trškega vodnjaka ozaljšano vedro vode. Pol dekli- škega zbora zapoje: »Juraj utače u ravno pole-kirales, druga polovica pa odgovarja: »U ravno polje, u črne gore.kirales!« Dva jurjaša od stranskega spremstva odideta pred graščinska vrata, kjer ju ob- daruje gospodinja z jajci, brašnom, soljo, pogačo in novci. To so simboli mladega kralja, dari plodovitnosti ter odkupnina človeka demonu Pomladi za njegovo na- klonjenost. Medtem ponavlja ves ženski zbor v ime- nu Zelenega Jurija prošnjo: »Dajte nam, dajte, kaj ste kanili_kira- les!«, dokler se obdarovana jurjaša ne vrneta v kolo. Ko sta se vrnila, obstopijo jurjaši Ze- lenega Jurija in štirje, držeč se za roke, začno kolati okrog njega. Zbor deklet igra kolo vedno hitreje krožeč: »Aj zbogom, zbogom, vi dobri ljudi- kirales!« Mi vam hvalimo, aj, Bog vam plati- kirales ...!« Medtem je dosegla ekstaza obredja svoj višek, dva jurjaša polijeta Zelenega Jurija z vodo, kolo se na mestu razskoči, jurja. ši zbeže z mladim kraljem: »U ravno polje, u črne gore«. Vodijo ga na spodnji most, odkoder ga sunejo v Dobličico: božanstvo Pomladi se je vrnilo v naravo, da jo oplodi, človeku v veselje in plodno življenje. Most - ostalina starodavnega pogrebnega obredja Izredno zanimiva je tudi igra Most, ki je podobna rimskim Saturnalijam, pome- šana z običaji krščanskega srednjega veka, pa je ohranila še vedno staro slo- vensko lice. Rimski patri ci j i so dali vsako leto enkrat sužnjem svobodo, jih gostili in pojili, ti pa so jim smeli povedati vse, kar jim je ležalo v srcu in na jeziku.' Praznik je veljal patricijem za samoopo- min, kako ravnati s sužnji. Slovanski obredi gotovo te namere niso poznali, ker jim je bil pojem suženj neznan. Znabiti, da se je ta navada, dospela po gradovih do naših preprostih rodovin, spojila s pristnejšo pogrebno svečanostjo Most Graščinska gospoda je vse do najnovejše dobe enkrat letno (dan družinskega ve- selja) pogostila podložnega kmeta v združnem veselju in mu podelila za tisti dan pravico graščinske oblasti, sebe pa postavila v vlogo kmeta. Prav v tej ob- redni igri je ohranjen mistični moment človeške žrtve pri pogrebnih svečanostih umrlega kneza (vojvode). Navadno je ob smrti kneza ali vojvode morala umreti tudi njegova žena ali kakšna ženska iz spremstva, ki so jo sežgali na grmadi. Ostaline tega obreda najdemo tudi dru- gje po Evropi, vendar so se bolj določno Veselje je jagode! brati! AU udobneje je kupiti jagodni bonbon 505 s črto. Uh ZA OKO - CSTA : • ZA OKUS-AROMA Izdeluje »UNION«, Zagreb ohranile po Sredozemlju in v Rusiji ka- kor po severnih državah, kjer so kakor ostaline starejše kulture že odmrle. Most se je spojil s Črnomaljskim kolom, dočim je Metliški Most še ohranjen kot samostojno obredje, ki ga še izvajajo od- rasli. V tej obliki je obredna igra Most na kontinentu edinstven primer svoje vrste. Ostale metliške igre, viniške Kresnice in drugo Metličani bodo izvajali še naslednje obredne igre: Rešetca .Robčec, Kurji boj, ki je ostanek viteške igre in silno zani- miv Turn. Nastopilo bo 12 parov, dočim bo Zelenega Jurja izvajalo do 60 oseb. Vsakteri teh pijzorov je svojevrstna uprizoritev, ki bistveno ni kar nič po- dobna vrstnim obredrim igram po Jugo- slaviji. Na festivalu bodo nastopili tudi Vini- čani, ki imajo nekaj prav lepih narodnih obrednih iger. Najbolj zanimive so pač Kresnice. Stari trg bo dal starotrško ko- lo, Adlešiči kolo in nekaj obrednih iger. Obmejni kraji — čuvarji narodne igre in navad Se pred dobrimi 50—100 leti so bili ljudje ponosni na svoje narodne igre. Zaradi socialnih pogojev pa zavoljo sla- bega gospodarskega položaja našega pre- prostega človeka pada zanimanje in smi- sel za narodne igre. Vplivali so seveda še drugi momenti: Včasih ni bilo toliko šol, človek je ve- del le to, kar so mu starejši povedali — to je bilo rodno - umetnostno sporočilo. Marsikje pa so te igre prepovedovali tudi duhovniki, kot poganske običaje. Začudo pa so se ohranile v obmejnih pokrajinah. Povsod, kjer se dva življa stikata, tereta, je narodno telo najbolj odporno, tam se tudi najbolj ohranijo narodni običaji. Tako so se nam ohranili po Korotanu, Panoniji, deloma v Julijski krajini in bivši Vojni granici Da, so se narodni običaji na periferiji države toliko časa še dosti pristno ohra- nili, ni naša zasluga — naše razumništvo ima na vesti velik narodni greh — ko daje vse premalo moralne opore obmej- nemu prebivalstvu. Saj niti ne poznamo dovolj svojih obmejnih krajev in njiho- vih običajev, na podlagi katerih bi spo- znali tudi prvine narodne biti. Z narod- nimi festivali, kakršen bo prihodnjo ne- deljo v Črnomlju, naj bi se pričelo tudi razumništve zanimati za pristne izražaje svojega rodu. na izprehajališcih Vvlada pesirosi mednih oblek Saj ni potrebno da imate ducat oblek. Že dve ali tri izabrane obleke zado- stujejo, da je vsaka dama elegantna, seveda če jih pravilno neguje I Pranje teh lahkih poletnih oblek je v raztopini mil- nih lusk LUX tako lahko in preprosto! Tudi najbolj nežne barve in najbolj občutljive tkanine so v bla- gi peni Luxa varne in po- stanejo spet kot nove. Spominu zgodovinarja dr. Franca Kosa Danes bodo rojaki zgodovinarja dr. Franca Kosa odkrili v Selcih pri Škofji Loki spominsko ploščo na njegovi hiši. Tako bo počaščen spomin moža, ki si je pridobil trajnih zaslug za škofjeloški kraj s proučevanjem njegove preteklosti in ki ga Slovenci štejemo med svoje naj- pomembnejše zgodovinarje. Franc Kos se je rodil v Selcih pri Škof- ji Loki 24. decembra 1853, in se je po obiskavanju gimnazij v Kranju in v Ljubljani posvetil zgodovinski stroki, ki jo je obenem z zemljepisom in slavisti- ko — študiral na dunajski univerzi. V te- danji avstrijski prestolnici je imel med tovariši na univerzi Apiha, Orožna, Vr- hovca in Vrhovnika, ki so se vsi uve- ljavili v raziskavanju preteklosti našega naroda in njegove zemlje. Doktorat (leta 1881) je dosegel z disertacijo o grško-ma- cedonskih zadevah med drugo punsko voj- no. Kot suplent odnosno profesor je služ- boval najprej v Ljubljani, nato pa v Gorici in Kopru, upokojen je bil 1. 1911 kot profesor na ženskem učiteljišču v Go- rici. Po vojnih letih, ki so ga pregnala v begunstvo, se je naselil v Ljubljani, kjer je umrl 14. marca 1924. Njegov sin in vzorni naslednik v stro- ki, univ. prof. dr. Milko Kos deli delo ' dr. Franca Kosa (SBL, str. 525) v dve smeri: a) zbiranje, kritična obdelava in objava pisanih zgodovinskih virov, b) na podlagi teh napisane razprave in študije. Predvsem se je bavil s srednjeveško zgo- dovino Slovencev in našega nekdanjega in sedanjega ozemlja. Z razpravami te vrste se je jel oglašati v »Ljubljanskem zvonu« in »Kresu« ter v Letopisu Matice slovenske. Njegovo prvo večje delo je »Spomenica tisočletnice Metodove smrti« (1885). V devetdesetih letih je objavil več razprav, ki se tičejo preteklosti kraja, od- koder poteka njegov rod: Škofje Loke z okolico; najpomembnejši rezultat njego- vih raziskavanj je knjiga »Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja (Ljubljana 1894). V »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko« je začel od i. 1894 dalje objavljati gradivo za našo najsta- rejšo in srednjeveško zgodovino. V začetku tega stoletja je pričela Leonova družba objavljati dr. Franca Kosa življenjsko de- lo »Gradivo za zgodovino Slovencev«. Tega gradiva je neumorni dr. Kos nabral za kakšnih deset zvezkov po 600—700 ti- skanih strani. Izšlo je pet debelih zvez- kov, ki obsegajo dobo od 1. 501—1246; zadnji zvezek je izšel že kot posmrtna izdaja v redakciji Milka Kosa. V raznih zbornikih in časopisih je objavil dr. Franc Kos tudi mnogo pomenljivega gradiva za zgodovino Goriške in nekaterih mest na Slovenskem Štajerskem. Dr. Franc Kos je bil skromen in tih, pri tem pa neumoren, vesten m temeljito podkovan znanstven delavec. Čeprav mu ni uspelo, da bi spisal sistematično zgodovino Slovencev, kakor jo je nekaj časa pripravljal za Slovensko matico, si je pridobil za našo domačo zgodovinsko vedo neminljivih zaslug s težavnim zbi- ranjem gradiva in temeljitim obravnava- njem posameznih zgodovinskih pojavov in problemov. Spadal je med tiste vestne zgodovinarje, ki jim je resnica vse in ki ne bi za nič hoteli vpreči svoje vede v kakršen koli političen voz. V dr. Milku Kosu je našel nadaljevalca, ki je lahko s svojo »Zgodovino Slovencev« položil na očetove temelje velikopotezno zasnovano sistematično delo o slovenski preteklosti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Smrt rabeljskega rudarja Ponesrečenemu tovarišu J. M, v spomin Žalostno je zaklenkal zvon. Njegov 1 Opoldne se je s kolesom odpravil do Lo- /-ri»-»/-« ìrt nrtrvMMfO'l KV W r»1 i**\! r»/"v i»»i*iiV\ • ffl nlr/\nt v\%,r, rt «« 1J „n/jil ri »%» •* otožni glas je odmeval po dolini, se izgub' ljal proti vrhu Polovnika in pretresal srca, uboge duše revnih ljudi. »Kdo je tako nenadno umrl?«« so se prestrašeni vpraševali. Groza in strah sta jim zasijala iz oči, z upadlih lic. »Rudarja Jožeta je ubilo v Rablju,« se je naglo širila novica. Ženske so zajokale, moške je zapeklo v prsih in iz izsušenih oči je kanila solza. Saj ni mogoče! Še predvčerajšnjim smo ga videli, kako se je smejal v veseli družbi. In odslej naj bi ga ne bilo več med nas? Novica je bila pregrozna. Črna kakor pošast se je valila po dolini. Lju- dem je zastajal dih. ko so jo čuli. Ne, ni bilo mogoče, da ga je tako naglo pobralo iz njihove srede. In vendar je bila novica tako kruto resnična. V nedeljo je bil še doma. Vesel, z več- nim nasmehom na bledih, usahlih ustni- cah, je prišel k nam v družbo, s sivim, ogoljenim klobukom, ki mu je ležal mal- ce postrani na glavi, v belem jopiču iz volnene preje, žametnih hlačah in copa- tah, kakor po navadi, vedno miren in dobre volje, čeprav bolehen. Še zmerom ga vidjmo takega pred seboj, ubogega tr- pina, ki ni poznal sonca v življenju. Sedeli smo pri mizi, sami rudarji. In Peter, naš suhi in bledi tovariš, je pesto- val svojega otroka in mu dajal piškot v rakce. Jože pa. ki je bil poreden, je dra- žil otroka, mu jemal piškot in mu naga- jal, da je pričel glasno vreščati in se cme- riti, tako smešno ukazujoče in oblastno, da smo se vsi zabavali in smejali nedolžni igri Takrat je bil Jože zadnjič med nami. ga, potem skozi predor pod Predilom v j Rabelj. Pač zmerom ista pesem bovških rudarjev: ob petkih domov obiskat dru- žino, pa delo je čakalo na majhni njivi, v gozdu pri drvih, na travniku pri koš-- nji, za kravo, edino, ki je bila pri hiši, — in ob nedeljah spet nazaj. V torek ga je ubilo. Prižigal je vžigalne vrvice, mokre od vlage. V eni je bilo pre- malo svile in je prenaglo dogorela. Počil je prvi naboj in s silo treščil vanj. ko je še prižigal druge. Tovariš, ki je delal po- leg njega in ga je tudi ranilo, je videl nesrečo in omahnil, a je vendar še stekel po pomoč skozi temni rov. Jože pa se je, ves polomljen, v groznih mukah splazil 20 korakov vstran in se zgrudil na vlaž- na tla. Prenesli so ga v rudniško bolniš- nico. Srebnil je kapljo vode in potem izdihnil. Bil je že tretji iz naše vasi, v nekaj letih. Prvi je bil lep, krepak mož. Ko je vrtal v trdo skalo, mu je sveder odletel. Opotekel se je in telebnil z glavo naprej v globoko jamo, ki je zevala poleg njega. Z njim je delal Tone, visok in resen mož, in bil je priča njegove smrti. Nekaj let pozneje je Tone tesal in postavljal v rovu podloge in opore, pa ga je zasulo. Poleg njega je tedaj delal Jože, ki je prvi po- vedal novico njegovi ženi. Sedaj je ubilo še njega. Troje življenj, troje enakih usod. Drug drugemu so bili za pričo ob smrti, kakor da bi jim bilo tako zapi- sano že ob rojstvu. In vsem trem so se rodili poslednji otroci šele po smrti. In vsi trije so bili mladi v vojni, pa so se srečno vrnili Jože je bil na Piavi še čisto mlad. Na- kopal si je pljučnico, se izlizal, a je od takrat kar naprej kašljal. Po vojni je pri- šel domov, v svojo podrto in prazno vas. Zaneslo ga je v Rabelj. Ko so rudnik zaprli, je šel v tujino, v Francijo, in je tudi tam kopal rudo. Doma so ga čakala zelena polja, polna sonca in toplote, zdravja in življenja, čakala ga je Soča, vsa kipeča šumeča, lepa in bistra, čakali so ga temni gozdovi. Vrnil se je in kupil hišico pa njivo in se oženil s ponižnim dekletom tam gori iz Soče in je spet hodil v Rabelj. Z njim so hodili stoteri drugi, vsi revni. Zene so jim doma obdelovale nekaj plaht polja. Napol kmetje, napol delavci, kakor men- da povsod po slovenski deželi, taki so vsL In še posebej je takšna naša kotlina. Ka- ko radi bi se zarili v svojo zemljo, delali na soncu in čistem zraku, da ne bi bili zapisani bolezni in smrti v rovih! Jože je hodil na delo ne le zase in za ženo. Rodil se mu je otrok, lep in prija- zen. a ves bled kakor oče. Pestoval ga je in ujčkal, mu kupoval čokolade, ves sre- čen in vesel, da ga ima. Fant ie rasel in se pametovaL Z velikimi očmi in ble- dimi lici je petek za petkom čakal očeta pod stopnicami domače hiše in vsakokrat stekel očetu naproti. Pa je zbolel in ležal teden dni. Oče je stal ob njegovem zglav- ju, obupano gledal v svet, tolažil in mi- ril. Ko je otrok umrl, je umrlo v očetu vse upanje. Pred njim se je odpirala vsa črna prihodnost, prazna hiša in v njej žalostna žena, revna, nema, potrpežljiva mati. Vsak petek, ko se je vračal iz Rab- lja, se je razjokal. Čas je zacelil rano. Z novim upanjem je čakal drugega otroka, a ga ni dočakal. Položili so ga na oder v majhni beli rudarski hiši. Tam je ležal ves bel z ob- yezo preko okrvavljenega obraza, z zlom- ljenimi nogami in tilnikom. Na rokah so mu lepeli krvavi madeži kakor muče- niku. Prihajali so rudarji, bledi in upo- gnjeni, se nerodno pokrižali, v očeh sol- ze, v srcih žalost, in so ga škropili Pri- hajali so v velikih trumah iz čezsoče in Bovca, Soče in Trente, Loga in Zage, vsi tovariši v življenju in smrti: danes on, jutri drugi, zmerom isto trpljenje, zme- rom isti strah na obrazih. Potem je bil pogreb: pred vozom ru- darske svetilke, venec, križ, ženske, za- daj rudarji, dolga, nepregledna vrsta, vsi tihi in nemi, v žalost zatopljeni. Tudi jezero je bilo temno in gore so bile ovite v sive megle in vse je bilo žalostno kakor ljudje. In sredi jezera je bila kočica na produ otočka, vse tako. kakor je pel Gre- gorič. Ob grobu je duhovnik odmolil in spre- govoril nekaj besed v italijanskem in po- tem v nemškem jeziku. Malo jih je bilo, ki so ga razumeli. Nekaj deklet je zapelo nemško slovo. Rudar iz Rablja je nazad- nje trikrat zaklical: »Glück auf!« Nekaj se mu jih je odzvalo. Tako je šel Jože pod zemljo, pod tisto, pod katero je pre- bil svojo mladost in v kateri je grebel, ves moder od vlage in poten, da je iz- tisnil iz nje košček kruha. Bil je zopet petek. Ona je stala na pra- gu pred hišo in ga čakala. Ni verjela, da ga več ne bo. Prenaglo so ji ga iztrgali. Mimo so prihajali rudarji na kolesih, ukrivljeni, znojni in mokri obenem od majskega dežja. Ko je prišel zadnji, je vzkriknila in omahnila. Pod njenim srcem je bilo srce otroka, ki ne bo nikoli spo- znal svojega očeta in ki bo morda zapisan isti usodi, da bo živ ril pod zemljo in kopal, da bo pol kmet pol rudar. Samo da ne bi tudi nad njegovo jamo nazadnje izzvenel tisti grozni: »Glück auf!« Bovški rudac