Poštnina plačana v gotovini Leto LXV., št. 35 Ljubljana« sobota lj. februarja 1932 Cena Din i.- tznaja vsaa oan oopoione, tzvzemsi oeaeije in praznike. - Inserati do SO petit t r^T\. 2? vrst m od loo oo 300 vrst a Din 3.—, večji inseraD petit VTSta Din 4.—. Popust po dogovoru, uiseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 2o._. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tX (JPUAVN1STVO LJUBLJANA. Hnafljeva ulica št. 5. Telefon St. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. MARIBOR. Grajski trg št. 3___— CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 14*0. NOVO MESTO. Ljubljanska c~, tel ftt- 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. SNEG IN MRAZ PO VSEJ EVROPI Tudi pri nas je zavladala prav sibirska zima — Na Dolenjskem je bilo davi 27 stopenj pod ničlo LJubljana, 13. februarja. Mrzli val. Y\ so ga vremenski preroki napovedovali že par dni, je končno dosegel tudi naše kraie. V noči od petka na soboto je temperatura rapidno padla in davi je bilo v Ljubljani tako mrzlo, kakor v letošnji zimi še ne. Termometer je kazal ob 8. zjutraj 21 stopenj pod n;č'r» in se ie do opoldne dvignil samo za par stopenj. Tudi iz vseli ostalih krajev dravske banovine nororpio. di ie Diitisnila nenavadno huda zima. Naihuiši mraz imajo na Dolenjskem, kjer so v §t Janžu davi zabeležil' 27 s.topeni pod ničlo. V Dravogradu ie znašate temperatura davi 25. v Brežicah pa 26 stopenj pod ničlo Najvišjo temperaturo so imeli na Rakeku, kier ie bilo zjutrai »samo* 12 stopenj pod ničlo. Zaradi hudetra mraza je hi! danes živilski trg v Ljubliani skoro popolnoma prazen, mleka rice pa so do vazale zmrznjeno mleko V mnogih hišah so zmrznili tudi vodomeri in plinomer; tako da se ie februarska 7ima uvel i a vH a prav nenr;?etno Železniški promet ie deloma zaradi ve-!'kega snega pa tudi zaradi hudega mraza nrecei oviran Lokalni vlaki vozijo še kolikor toliko normalno, mednarodni vlaki pa imajo velike zamude Jutranji brzovlak iz Beograda te ime' I .V minut zamude, ponoćni s;mplon express 84. dunajski brzovlak "i 46 minut zamude Promet na liSki progi ustavljen Zagreli. 13. februarja, n. Po presledku 36 ur ie prispe! davi prvi vlak iz Splita. Tndn medtem ie v Uki snet nniav'1 sneg. ki ga je padlo za meter in pol na progi med postajama Malovanom in Padje-norn. tako da je bil promet ustavljen. Direkcija državnih železnic je napovedala, da je promet na tiski progi ukinjen za dva do tri dni. 4 metre snega v vrbaski banovini Banjaluka. I3L februarja, n. Sneg je danes zaustavil promet po vsej vrbaski banovini. Zapadlo ga je ponekod do 4 m visoko Nekatere vasi so docela odrezane od sveta in ie nastala nevarnost, da ljudje ostanejo brez vsake hrane 2 gora so prišle cele talne trladmh volkov, ki so le še povečale nevarnost Poleg vsega tega pa so se pojavili Še tatovi, ki so ukradli iz kmečkih hlevov že 19 glav goveje živine in mnogo orašičev Sibirska zima na češkem Praga. 13 februarja, g. Va! mraza traja da'je V Pragi znaša temperatura povprečno 16 stopenaj pod ničlo, v obmejnem goroviu 2<> stonen.l pod ničlo. Iz Tatre javljajo rekordno temperaturo 34 stopenj pod ničlo. Temperatura tekom včerajšniesra dne nikjer ni v>:H \ « ^ i a kor w stopenj pod ničlo. Snežni meteži na Madžarskem Budimpešta. 13 februarja, č. Poslednja dva dni so diviali po vsei Madžarski snežni meteži Ponekod je dosege! sneg višino 3 m Zameti so povzročali velike zamude vlakov, ki prihajajo iz Jugoslavije in Ru-mnnHfi V Piidmme*H; sami le včerai Dopol- dne snežilo tako. da se je ustavil ves promet v mestu. Mestna uprava je najela 2 tisoč delavcev, ki so odkidali sneg, da se Jo spet lahko razvil normalen promet. V Romuniji je ustavljen ves promet Bukarešta, 13. februarja, č. V Rumom ji divjajo snežni viharji. Temperatura je padla na minimum. V Erde!;u so železniške proge tako zametene, da promet vlakov ni mogoč. Na mnogih mestih ie dosegel sneg višino 2 m. Iz Temlšvara že 24 ur ni odšel noben vlak Veliki meteži divjajo tudi v Bukovini -n v Besarabiji. Volkovi na Poljskem Varšava. 13. februarja, g. Po vsem Poljskem vlada hud mraz. V severnih deKh znaša temperatura c2 stopinj pod ničlo. V okraju \':lne so še pojavila velika krde'a volk o v. Viharji na raoiiu Rim. 13. februarja, č. V Neapeljskem zalivu je divv! silen vihr.r. ki je preprečil ves pomorski promet. V luko je danes prispel trans-»ceanski parnik »Ronia<, k: se je zadnja dva dni z velikimi napor: boril proti razburkanim valovom. Na pfcti od CrbrrJtarja se je polastila p;>tnikov nani-fca. ter so jih !e z velikim: težavami po-mirni. Na parniku »Acqv*!a- so visoki valovi ulv'j enega mornar;;«. London, 13. februarja. AA. V Londonu in v severnih in v zanadnih krojili vieži. Pomorski promet v Rokavskem orei;vn ;e zelo oviran. Amerika se zateka k inflaciji Za omiljenje trenutne kreditne krize bo izdanih za 500 milijonov dolarjev Movih bankovcev Hashington, Ići. febr. č. Novi finančni okrepi, sklenjeni na včerajšnji medstrankarski konferenci, katere so se udeležili predsednik Hoover ter voditelji obeh strank v vrashingtonskem kongresa, po uradnem zatrdilo ne pomenijo nikakršnega pričetka inflacijske politike v Zedinjenih državah Izdali bodo nove bankovce za 500 milijonov dolarjev, toda ne. da bi z njimi krili primanjkljaj v državnem gospodarstvu, ki je med tem narastel na 455 milijonov dolarjev (25.5 milijard dinarjev), marveč da se pomore ameriškemu gospodarskemu življenju iz trenutne kreditne krize. Finančni okrepi bodo oživili denarna tržišča, banke bodo lahko svoje vrednostne papirje eskomptirale pri glavni rezervni banki in tako pridobile večjo likvidnost v svojem poslovanja. Finančni ukrepi pa bodo finančnim zavodom dali obenem možnost, da zberejo večje kapitale, kar bo ameriškemu gospodarstvu znatno pomoglo ter olajšalo splošni gospodarski položaj, Id je nastal spričo finančne krize. Novi jugoslo venski poslanik v Budimpešti Budimpešta, 13. tebruiirja. Včeraj pu-pc'dne je pr^^pei v Budimo«sdto z brzovla-kom E2 B'' odpovedal vse avdiienre kaže. da se nanif rava s Titulescoro temeljito razeovoriti o vseb zunaniib in notranje-političnih vpra ianiib >Cuventul* beleži govorico, da ho-fte T'tulescu « kraljem v etevnem sovorit' o pouajanjib « sovjetsko Rusijo, ker z dosf» danjimi tje;o, da je pozicija Jorsove vlade omo- lom in poslanikom Tvrelloro je bilo izdelano besedilo angleško-francoskega sporazuma, ki bo izročeno trenutno v ženevi bivajočemu zunanjemu ministru Simonu. Kakor se je izvedelo, je Laval sporazumen z doseženim dogovorom, Id bo tudi objavljen, čim bo nanj pristala angleška vlada. Po tem osnutku se bo repa raci jska konferenca vršila v mesecu juniju. Dogovor med angleško in francosko vlado bo predložen ostalim vladam v vednost. Kitajski pritisk na DN Žene\>a, 13. februarja. A A. Sinoči je nnel Svet DN tajno sejo. katere so se udeležili vsi delegati razen Kitajske tn Japonske. Svet je vzel na znam je pismo Kitajske, k' zahteva sklicanje skupščine DN Plenarna seja Sveta bo v n-orvedeliek Na tej seji bodo določili dan sestanka skupščine Ker ie Kitajska zahtevala naj DN -j vel javi ol 15 statuta bo S**et DN razora vi jal o konfliktu na Daljnem vzhoki na osnovi 21. 10 in 11. Laval o gospodarski krizi v Franciji Pariz, 13. februarja, č. Ministrski pred-semik Laval je imel snoči v partanrentarnam odboru za industrijo in poljedelstvo govor o trgovinskem položaju države in o splošni gospodarski krizi. Laval je nagla-šal. da Francija ni ostala brezbrižna, ko se je poj-avila svetovna kriza. dogooMci pa so jo med tem prehiteli. Po kri^-i poljedelstva se j«e pojavila kriza v industriji m zaradi te je trpel kreditni sistem. 14 držav moralo opustiti svoj zlati standard, čeprav je ostala francoska valuta čvrsta, j z vendar znatno nazadovala francoska zunanja trgovina in porastla nezaposlenost v državi. Francoska vlada je menila, da bo z omejitvijo uvoza izenačial razmerje med uvozno in izvozno bilanco, toda to se ji doslej še ni posrećilo. Francija je pripravljena z vsemi svojimi razpolož-Ijivirrfi sredstvi pomagati pri ublažitvi splošne gospodarske krize Rlajpeda pred DN Ženeva, 13. februarja, č. Dogodki v Klajpedi pridejo jutri na dne\mi red seje sveta Društva narodov. Litvo bo zastopal zunanji minister Zaunius. Politični krogi ugibajo, kaj bo sklenil svet na jutrišnji seji o tem vprešanju Pri tem jemljejo v poštev dve možnosti, da bo svet predložil nemško pritožbo mednarodnemu razsodišču v riaagr ali pa da bo sam pomirjevalno upltvai na rnzvoj nemško-doIisko-litovskega konflikta. Ruski kmetje nezadovoljni Moskva, 13 februarja. AA. »Pravda« prinaša članek nekega novega boljše-viškega teoretika Mek niša. ki piše. da vlada med kmeti nezadovoljstvo, ker bi radi da bi se njihovi pridelki razdelili v skladu z njihovimi potrebami ne glede na interese države. to ŽIVLJENJE IN SVET Banovinski svet o socialnih problemih Razprava o proračunu socialnega oddelka V Ljubljani, dne 13. februarja. Banovinski svet je danes nadaljeval razpravo o socialnih problemih dravske banovine. V razpravi o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje je odvetnik v Kočevju dr. S a jo vic v daljšem govoru med drugim ugotovil da znaša proračun za 3ocialni oddelek sicer !,4 celotnega proračuna, vendar je za. tako važen oddelek še vedno premajhen. Na drugi strani pa priča, da posveča banska uprava socialnim in zdravstvenim problemom r.aže banovine vso pažnjo. Toda višje sile so preprečile, da ne more dati iz teh postavk ljudstvu še več. Dr. Sajovic je razlagal tudi svoje mnenje o vzrokih sedanje gospodarske krize in o lekih. ki bi jo omilili Glede podpore za bratovske nkladnlce je priporočal, naj bi banska uprava proučila tozadevne praviinir.e. Banska uprava naj bi dala tudi pobudo in delno podporo za ustanovitev zavetišč v industrijskih krajih v obliki nekakih delavskih domov. Vzdrževanje teh domov naj bi padlo v glavnem na delodajalce, občine itd. Za dekleta, ki so zaposlena v industrijah in dostikrat prepuščena vsem nevarnostim, naj bi se morda pobriga'o Kolo jugoslovanskih sester. V nadaljnjih izvajanjih se je dr. Sajovic dotaknil tudi problema štednje, ki utegne bolj škoditi kot koristiti. Pozdravil je postavko za podporo stažistom: glede zdravnikov, k: dobe službe na deželi, pa priporoča, naj bi se nastavljali starejši ljudje s prakso in pa po možnosti zdravniki s kakim specijalnim znanjem. G. ban je nato opozoril, da se je Sokol z ustanovitvijo svojib socialnih odsekov zavzel za zapuščeno mladino, zaposleno v industrijah, in za materijalne in moralne podpore potreben obrtniški naraščaj. Take akcije je banska uprava z veseljem vedno podpirala. Industrijec g. Zadra v ec Jakob je pripomnil k poziciji o vftj«riiških domovih, da je treba upoštevati slab socialen položaj obrtnikov in pa slabo vzgojo vajencev, ki pridejo v uk. Priznava hvalevredno skrb banske uprave za naše vajence s podporo za Vajeniški dom v Ljubljani, ki pa je šele v začetnem razvojnem stadiju, želeti bi bilo, da se razvije na zdravi podlagi v dober in koristen zavod. Okrožna udruženja naj ustanovijo štipendije za posebno nadarjene vajence. Take štipendije pa ustanove lahko tudi druge sreske korporacije. Zavod sam naj bt bil samo internat, vajenci naj bi dobivali strokovni pouk pri dobrih mojstrih. G. S o 1 a i je opozoril na potrebo preskrbe kmečkih delavcev z« »tara letu. Mlade kmečke delovne sile silijo v mesta največ zarad! dejstva, da dobe na starost v raznih javnih službah primerno pokojnino in jim ni treba na stara leta beračiti. G. L o n č a r je priporočal banski upravi, naj podpre s primernimi sredstvi ustanovitev* porodnišnice v Tržiču. Bivši zdravstveni zastop je pripravil te vse potrebno za ustanovitev porodnišnice v Tržiču, vendar ni mogel načrta uresničiti, ker je bil razpuščen. G. Goričar Matija se je zahvalil g. banu za njegovo osebno požrtvovalno pažnjo, katero je posvetil ljudstvu in krajem ob hudih elementarnih nezgodah v preteklem letu. S hitro podporo je g. ban re«il prizadete najhujšega po ge^lu: dvakrat da, kdor hitro da. Razprava ob 12. Se traje. Žateški hmeljarji bodo zažgali 60.000 stotov hmelja lanske letine da preprečijo padec cen, ker vlada preostalega hmelja ni odkupila 13. febr. g. Kakor poroča »Ceske Slovo« so baje žateški hmeljarji sklenili, da bodo 60.000 stotov žateške-ga hmelja lanske letine, ki ga niso mogli prodati, zažgali, da tako preprečijo padec cen na hmeljskem trgu. Prvotno se je Zveza hmeljarjev obrnila na vlado, naj bi vso to zalogo hmelja kupila za pavšalno cmio 20 milijonov Kč. Mada je stavila predlog, naj bi se ta hmelj ne uporabil za izdelovanje piva, temveč za izdelovanje hmeljskega ekstrakta, ki ga potrebuje industrija mila in parfumov. Ta predlog pa je odklonila zvesa hmeljarjev. Pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval Beograd. 13. februarja. A A Minister za socijalno pol'itiko m narodno zdravje je predpisa! pravilni o obliki, vsebini in na-bm i-zdajan.;u zdravniških izpričeval. Pra^ vilmik določđ med drugim: Zdravniki, ki imajo pravico vršiti zasebno zdravniško prakso po odredbah zakona o zdravnikih imajo 6 tem tudi pravico izdajati zdravnica spričeval« preiskanim ljudem emejo izdajati Kanvo na predpisanem obrazcu, ki tla zdravniške zbornice dado natisniti /a svoje področje, in sicer najkasneje mesec dni po razglasitvi teca pravilnika. Ta pravilnik stopi v veljavo IS dni po razglasu v »Službi .i i h Novinah«. Predavanje o našem Primorju v Gradcu Gradec, 13. februarja AA. Snoci je predaval v veliki dvorani tukajšnje »Urani-je« univ. prof. dr Gernot o jugosloven-skim Primorju, zlasti o Dalmaciji. Njegovo predavanje je bilo spremljano s skiop-tičninu slikami. Dr. Gernot je z velikimi simpatijami orisal prirodne lepote iugoslo-venskega Primorja Dvorana ie bila nabito polna občinstva, ki je z velikim zanimanjem sled;Io nredavatelju. Znižanje uradniških Dlač v Francifi Pariz. 13 februarja. Več senatorjev je v'ožiio zakonski nred!og\ rra: ve zorad' vedno večje krize in sp'nšn^^o nnzadovanin cen znižaio tudi plače vsem državnim uslužbencem. Vremensko poročilo Ljubljana, 13. februarja. AA. Vremensko poročilo direkcije drža v ti h 2elezj).H-v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Biatr-ca-Boninj^iko jezero —23, jasno, snega 60 cm, Bled-tf-ez-ero —20, jasno, snega ©3 cm, Brožice —2/S, jasno, ainega .jO cm, Celj«* —20, jasno. sr>**ra 28 cm, Dravograd-Meča —25, jasno, snega 36 cm, Jesenice —IG. jasno, snega 48 cm, Kamnik —18. jasno, snega 32 cm, Kranjska gora —21, anega 60 cm. Kočevje —25, jasno, snega 3-4 cm. Kotoriba —17, jasno, snega 15 cm, Lajab->ja:i;i g. k. —21, megla, snega iS cm, Ljutomer —19, jaj=no, snega 17 cm, Maribor g. k. —14, jasno, snega 35 cm, Novo m**-sto —22, (jasino, snega 17 cm, S-t. Jitnž na Dolenjskem —27, jasno, snega 40 cm. Tržič —14, jasno, enega 45 cm. Rak* k \'l jasno. snega 40 cm. JZSS je prejel davi nastopna vremenska poročila: Bloke: —13, 30 cm novega snega pršiča, smuka prav dobra, avtobusni promet je ustavljen; Rakitna: —6, vreme jasno. 40 cm snega prsiča. smuka prav dobra; Zelenica: na stari podlagi 30 cm snega, smuka prav dobra, brez vetra: Sv. Križ nad Jesenicami: na stari podlagi *>0 cm pršiča. —8. jasno, močan sever: Sv. Planina nad Zagorjem: —13. 75 cm snega, smuka dobra. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notiraili: Devize: Amsterdam 2265.19 do 2276.55, Berlnn 1333.6O—1344.40. Bruselj 7*3.1«—787.13. Curih 1096.15—1101.(>\ London 192.82—194.42. Newyork 559435 do 5622.61. Pariz 221.22—222.34. 166.27—167.13. Tnst 201.10—293.50. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.05. Pariz London 17.65. Newyork 512 37, 7130. Mflan 26.55 in pol. .Madrid 40..so Amsterdam 207, Berlin 122. Sofija 3.71 Praga 15.17, Varsav« 57.45, Bukarešti 3.0225. Praga 2S L O VENSKI NA r!D D«, dne 13. februarja 1932 Albert Bassermann Gustav ter nadalje najslavnejši karakterni igralec v najbri-ljantnejai svoji vlogi kot preiskovalni sodnik, oče In Človek ... po nedolžnem obtožen, izmučen vsled neprestanega, zasliševanja na višku svoje umetniške sile Han s Brausewetter, Charlotte Ander, Annie Markart, Edith Meinhard, Julius Falkenstein v velikem Ufinem filmu produkcije E. Pommer po znamenitem gledališkem komadu m Priđe! • Elitni kino Matica PREISKAVI Zima v srcih — v roki Tehtne besede predsednika dr« Frana Windischerja na občnem zboru NG Ljubljana, 13. februarja. 2nc srama udeležba na snočnjem obrnem zboru Narodne Galerije je neovrgljiv dokaz, kako upravičena je v naslovu nave-.dena obsodba naše javnosti, ki jo je izrekel predsednik g. dr. Fran NVMndtecher v svojem velikem in do zadnje besedice premišljenem uvodnem govoru. Svojo kulturo poudarjamo, a ne mrslirno, da je NG n era združi j iva z na^im prestižem. Predsednik g. dr. Fran VViind.vscher je obširno razpravljal o današnjih razmerah, a kljub splošni mfačnosti javnosti NG vendar še ni izgubMa veselja in volje do nesebičnega dela za to krasno napravo, ki •i<1v>i /ivo zanimanje in VeMcooViSOO p >dporo vseh t-istih. ki jim slovenski ponos in ljubezen za na£o umetnost n"z škofijske zbirke z zbirkami NG, zato je pa predsednik izrekel cj'oboko o»bc*uteno zahvalo banski ufpravi. banu g. dr. Mani>iou. podhanu iJ. dr. Pirkmajerju. načelnikoma dr. Lončarju in I. Ma/iiju. prav rs ko. kakor Škofu g. dr. Rozmanu, inonsignoni V. StesJd in ravnatelju g. J. Dostalu. Združitev vseh teh zbirk v NG pomeni veliko in znamenito akcijo v kulturnem pog'ledu, s to strni tvi j o je pa prevzela NG tudi velike na. loae in težka bremena, a /a ureditev prostorov, za namestitev in za priredbo /branih ometom je treba tudi znatnih rednih denarnih sredstev, /lasti velik- vsote so pa potrebne /a vzdrževanje in prenovitev Narodnega doma. NG mora zato dobiti absolutno redne izdatne podpore iz javnih .sredstev. Banovinska uprava je imela lani v proračunu za NG 100.000 Din. po ^krčitvi proračuna jc pa dosedaj dobila le 40.000 Din. a obrubljeno je, da morda dobi še nekaj. V letošnjem proračunu je znesek 100 tisoč Din namenjen NG, a v starem proračunu mestne občine ljubljanske 150.000 Din. v novem pa 100.000 Din. Odn, šaji NG z mestno občino so bili vodno prisrčni, preteklo jesen so pa postali tesni. IcpiT je me>tna občina poslala v upravo NG aa*. mesa župana g. Ur. Dinka Fuea in obe. svetovalca g. dr. Milana šubiea. Tudi mariborska občina je da'a NG 10.000 Di.n podpore, za kar gre posebna zahvafla bivšemu županu g. dr. Juvanu in sedanjemu županu g. dr. Ltpo'du. Številke so sicer visoike, vendar pa ti prispevki niso absolutno gotovi. Narodni dom potrebuje samo za vzdrževanje in popravo strehe, fasade in prostorov pod cestno ravnino 240.000 Din, razen tega je pa treba računati s Se vcvjimi H]ve>tieijmni zarad; vlage in moče v kletnih prostorih in pritličju. Navzlic najskrajnejšem« v&rčevaaju so redni dohodki potrebni tudi za upravo, zlasti pa za ureditev združenih zbirk. Dohodki članarin, ust« novn in in prostovo/. jnih pri-spc\fvr_>v >«) silno pičli, ker je privatna darežljivost raikorekoč ^plahnita, velikodušnih daril in volil pa sjploh več ni, dočim vidimo pri Srbih in Hrvatih, da se vedno obilnejše spominjajo ustanov svojega naroda za živi jenja in ob smrti. De! o tvorne ljubezni pri nas bridko pogrevamo: zima je v srcih in v roki suša. Težiko je vztrajati i in obdržati pogum pri delu za javne hi spločne interese, zato naj pa alasti časopisje ogreva m pridobiva srca za NG. prelepo napravo z vaUklmi razvojnimi možnostmi, v vseh krogih prebivalstva. S skoraj elejjičn-imi občutki in rezignacijo je sprejel« mala četica NG zvestih iz srca govorjene besede predsednika in v misli na bodočnost našega kulturnega napredka zatopljena je poslušala prekrasne nnTirtr ta-jnika g. dr. Franceta Steleta. Tajniško poročilo govori predvsem o že omenjeni združitvi zbirke v reprezentativno galerijo slovenskega slikarstva od srednjega veka do danes, ka je bila n»jena ureditev poverjena posebnennu ureditvenemu odseku, ki je upat da bo delo skupno z upravnikom NG g. Janezom Zormanom končal že do letošnje pomladi in otvori! <*aierijo — vendar pa z delom ni bilo mogoče niti pričeti zaradi pomanjkanja najnujnejših kreditov. Poleg tega so se pokazale občutne škode na strehi Narodnega doma in popravila so proračuna'ena na 80 tisoč Din, blagajna je pa prejemala redno komaj za kritje rednih upravnih strođeov. V starih proračunih banovine m mesta Ljubljane NG namenjene pod/pore so bile urejene šele okrog novega leta in je sedaj upanje, da je ustvarjena trajna baza za obstoj NG l Vrditveni odsek še ni mogel pričeti z delom, a r.;rbimlni od*»ek je izbral umetni up v Narodnem m Škofijskem muzeju in jidenil pogodbi zaradi prenosa umetnin v NG z baufifso upravo in škofij-atom ordinarijatom. Ta odsek je na gradu Goričune izbral tudn Metzingcr;eve slik", ki jih je knezoškof dovolil prenesti v NG, pečal se je pa odsek tudi z vprašanjem, kafco spraviti v sklad zbiralno delo s finančnimi sredstvi. Propagandni odsefc je it^ka! potov in sredstev, kako popularizirati akcijo za NG Jonui in je iskal zvez v inozemstvu ter sc je zato obrni! z obsežno spomenico na marquisa Crequisa iz Parka, ki živi polet: na svojem posestvu pni Radovljici. M.arotMS Crequi« je obljubil posredovati pri fraoteoskih r'ustriranih [istih, na iizdarnej-šo pomoč je pa KI juhi! tudfi g. Andrej Kobal, NG pri propagato li med rojaki v Sev. Ameriki. Narodna Galerija je tudi protestirala prori odstranitvi J; kopačevega paviljona, a sama ni Letos pri rej a'a razstav, pač ;e pa oddala paviljon M. Jami, Gor še tu, Jak- cu in Klubu ftcovnih umetnic za razstava ter kiparju Doliiurju za modeferamje spo. menjka kralja Petra. Zbirka se je pomnožila z nekaterimi nakupi in darovi ter je med darovatelji na prvem mestu m»-^:na obema ljubljanska, ško: g. dr. Rozman in g. Peter Romavh, ki so darova1! več- del. a kupil« i- Ga leni«! a samo tri stare slike in pa 8 ri k Jeloviška od cerkve v Mekinjah. LJtecneljlteflj je postala Kmetska posojilni-niea z odpisom 100.000 Din dolga Narodnega vloma v prid NG, ustavnovnih članov je 106, rednih 73. in podpornih 91. Kot ust;. H u vitel ja sta s po 300 Din pristopala gg. dr. Jernej Demšar in mag. pharm. Ri-h;'.rd Suanik. Blagajnik v.i>. knjigovodja g. Pretnar je poročal, da ima NG 130jOOO Din gotovine, rabi pa za vzdrževanje Narotincga doma m uprave NCj 91.000 Din, a z*i vzdrževanje in kompletiranje zbirk potrebuje naj-rman j TO.OOšJ D ki. Za končno ureditev in instalacijo združenih zbirk je potrebnih za prvo siio 159.000 Din, a vsa ta dela bodo stala 850,000 Din. Ker bo za Narodni dom treba investirati 300.000 Din, ima torej MG komaj desetino kritja. Lani jc imeia NG H>5.770 Din izdatkov, ker je nakupila umetnin le za 8100 Din. Dohodkov je NG lani imela 171.406 Din in so vštete podpore banovine v znesku 90.000 Din. mesta Maribora 10.O0O Di>n. podpora mesta Ljubrjane pu ob za'cljučku računov še ni bila nakazana. Članarine je bilo plačane 12.910 Din in 15 denarnih zavodov z vseh srrani banovine je darovalo 7500 Din, še posebej je pa za fond S,l o venske akademije in NG kot zidar plačala posojilnica v Slov. Bistrica nadaljni obrok 3000 Dwi ter občina Novo mesto 1000 Din. Posebno pohvalno je treba omeniti tVrdke I. C. Maver, Fr. Heinrihar ter Pristou in Br-eelj. ki so odpisale prav znatne račune. TPD in Prometni zavod za premog sta pa dniovala premog. Vzornemu blagajniku kakor tudi tajniku j« na predlog preglednika g. dr. Krivica izrekel občni zbor zahvalo in absoluto-lij, nato je bil pa z najprisrčnejšimi ova-cijiimi za predsednika soglasno rz\'oljen g. dT. \\inuischer in za odbornike gg. dr. Fran Lukman. dr. Izidor Catnkar, dr. Josip Regali, dr. France Štele, dr. Josip Mal, dr. Lado Lajovic. ing. arh. Vladimir Subic, akad. slikftfT prof. Matej Sternen. skad. slikar prof. Gojmir A. Kos, Fran Vesel in viš. knjigovoiija Pretnar, za preglednika pa g;i1a Julius Horst :n Wo|Cang 1V>L latnzok, je letošnji »>sl.iuer<- šentjakobskega odra in bo nedvomno za ■» vj'a občinstvo v isti meri, kekor pred leti burki >Prcd po-rcfooM m »Svetadk«. Burka je pafrna komičnih situacij, tako. da občinstvo ne bo prišlo iz smeha, ako mora opremljati ubogega Svetnika Baefccnajenjs, zagrizenega sovražnika žor.< (."v>-r-fl prvj;:::«*i bivše subrete in lastnice pensiona ge. chon m g. Moser v vlogi profesorja Poder-eama. Vočje vic^e ir^rajo še i*d£. Pir^-^a n gg. Karus. Hadzič, (Cn&man, Kune in Petrovce. Ofltažfl vlojjie *> v r Kali daun Ba-otrjeve in Košv^Uove tt^r g..^. K uma. No. A;ika. Ta-vćarja. \\e:ča in Za?la;znika. Rci/i-jo vodi g. Pt"trovčiČ. Pevsko pred^ro poje prfija&fjeni knpletist »d- Bu&ar Nilo in as>or. Ker vlada za pvedstaivo veliko zam;*n...vje< pfoskno. da dtit oae^io in^pj vstopnice že v predjprudiiii. Najboljše, naftrafne^«, sate 13 •9Hlapda z dijaki Srednje šolska oruanizarija -7jat . na državni klasleni gimnaziji v Liubjani iztiaia že tretje leto svoje glasilo >žar za literarne vaje v stih in in prozi, prireja članske sestanke z debatami o aktualnih problemih in dramatske predstave. Pokroviteljstvo nad društvom in odgovorno uredništvo Ima profesor. Bre.z dvoma jako Mmpaiiono društvo. Kulturnega človeka mora veseliti dejstvo, da se na^a srednješolska mladina trudi, kako bi se cim bolj razširila duševno pbsor-je, se poglobila v perece kulturne, soejalne n go.s(X)darske uganke bi se zkusti približala umetnosti. V dobi vladajočega mate-rijaPzma. nihilističneaa cinizma in utiluz-ma je stremljenje za lepoto in resnico naše srednješolske mladne svetal pojav, ki i»a pozdravljamo. Srečnejša je današnja mladina kakor Je bila v naši mladosti. Kar smo mi delaii skrivaj in v večnem trepetu, anonimno ir: po listih tujih založb, to dela zdaj mladin«* pod vodstvom ovojih profesorjev, s BOgla-šanjem oblasti, v lasVnih glasilih in na javnem odru. Želimo, de bi bili zato uspeh r večji in lepši, kakor so mogli biti v letih našega hlapčevstva in suženjstva. Že prve predstave Zarovcev so stal*; po svojem repertoarju, uprizoritvi vn izvedbi na dokaj višji stopnji, kakor stoje predstave diletantov. Inteligenca, globlje proti i ra-nje v notranjost, smelejše podajanje čustvenosti in idejnost', resna marljivo&t in vztrai-oost pri izkušnjah omotjoča našim srednješolskim akterjem, da ustvarjajo predstave, ki prenesejo tudi najbolj strogo kritiko. Ako odštejemo dejstvo, da so brez rutin'-, brez gledališke tehnike v govoru, dihanju, kretanju, da jih ovira troma, ki muc: baš inteligentnike najhuje, moramo jim priznati, da so nat» zadovoljili v večji meri, kakor smo sploh smeli pričakovati. Nedvomno je za neeporečni uspeh predvsem priznati zasluge režiserju, temu generalnemu vari h u vseh idealnih igralskih narašdajnikov, g. M. Skrbin&ku. Izvrstno jih je izvežbal. postavil celo prizorov, ki so bili odigrani čieto naravno in v polnem občutju, zlasti pa j* ustvaril z gostilniškim dejanjem naravnost uč'nkovrto, povsem r— afistično celoto. Vobee je bil tempo igrama mestoma zavlačevan, in de je moški del ansambla, prav velikega, imenitno vigraneuri ansambla prekašal ženski del, je pac naravno. Z ienskamf imajo več k rižev celo pokl;cai igralski zbori Zs moj občutek in okus je podajal svojo vlogo najbolj dosledno, gladko in natur- no elegantni gospod župnik. Ako bi govoril nekoliko glasneje in ako bi dajal na iz-vo>tnib mestih svoji govorici več barvtosb in naglasa, bi lahko zapisal, da je biki žup-n kova vloga dovršena. Glavna, najtežja vlogi je značajni Jer man. Našel je vrlo inteligentnega, pristno čustvenega, tudi v izgovoru vokalov sitnd skrbnega interoreta. Več scen se mu je presenetljivo posrečilo. Žal, da mu gkis ni dovoli moduliran, da zapada v monotonijo tn 11 ipSf u mljivont In po maski ni bil llai^i)n {uitičnejši, a v mimiki je pretirana. Igralski prav dobra slu bila Komar m Hvastja. dalie krepki Kalemder, Pisek m Nace, Vi»i pa so bili ovirani po neiztrlajeni govorici, ki se je zato utapljala včasi v nerazumljivost Njih igra. zla>t Konurja, je kasala resno zvežbanost. Med damami se je uveljavila prijetno naravna Anka in z njo Minka, &ili sta v vsakem pogledu prav zadovoljivi. Geni fs nadarjena, kar je dokazala v zadnjem de-ianju; nedostaje ji še svobode. MimJčno Tn igralski je s;mjxdična Lojzka, žal, da dekla-mii-a. Tudi ostali so bili vsi na mestu, botj ali manj posrečeni, a motil in kvaril ni v celoti ugodnega vtiska nihče Predstava, ki je privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče skoraj do zadnjega prostora zasedeno, je očividno zelo van i mala in žela po vsakem dejanju prav mnogo iskrenega priznanja. Fr. G. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. TOM MIX v senzacijonalni drami Človek brez strahu Dopolnilo dve sijajni aaloigTi! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din. Ko zaškriplje . pod nogami Ljubljana. 13. februarja. Note in forme so prišle v vseh pogledih iz mode. Kajti ptičke so bile zapele, po rožicah je zadiša'o, da bi človek kar diskretno zapel s pesnikom pst, o tem se pa ne govori pri nas.. .c Skratka, niti vreme se već ne ravna po notah. Nikakor pa nočemo godrnjati. Letošnji predpust je bil pač takšen, da se je moralo še vreme ravnati po njem. Plesov ni bilo, da bi se greli z njimi in sploh nobene tolažbe, pa se nas je usmililo dobrotno nebo in nam poslalo pomlad kot predujem. Ti ganljivi spomini so se nam obudili davi, ko so škripali obroči voz po cestah, kot da po jo skrjančki. Kot bi pihnil nas je minila pomladna sentimentalnost, nataknili smo si vse mogoče starodavne kranjake kučme in polhovke, privlekli na dan kožuhe, ki so stali že takorekoč z eno nogo v muzeju. Nihče ni upal več niti pogledati izza visoko privihanih ovratnikov. In spričo tega prevatnega dogodka tudi za Ljubljano, so se pri nas začeli goditi zopet mali čudeži kot se ob vsakem dogodku. Ljubljana je postala kar čez noč živahna .tempo prometa — osebnega namreč, tramvaja mraz še ni podrezal — je postal velemestni. Ljudem se je začelo nekam vražje muditi. Zato je treba javno pribiti, da se je danes Ljubljana v tem letu prvič zbudila ter zganila, kar je seveda največji čudež, ker Ljubljančanov ne spravi iz tira niti strela z jasnega. Današnji mraz je vsaj za Ljubljančane takšna posebnost, da o nji pišejo celo časopisi, kar ni nikdar s>kar :akc . Danes je bilo v Ljubljani tako mrzlo, da so nam odrekli ceio našf najznamenitejši toplomeri. N. pr. toplomer v Zvezdi je takorekoč fali ral. živo srebro je zdrknilo na dno cevke in še vedno ni kazalo več kot —21 stopinj C Ta na prvi pogled sicer brezpomembni dogodek nam dokazuje, da v starih prezlatih časih ni bilo nikdar tako mrzlo v Ljubljani, sicer bi imeli toplo- ' meri vsdja Številčnice. Pa naj s« kao reče, da ne napredujemo! Upamo pa, da se ta napredek ne bo stopnjeval tako daleč, da bi vsi zmrznili, čeprav nam še m nihče prskočii na pomoč, nitt voznikov s kurivom ni dane« na spregled. Koledar. Dane*: Sobota 13. februarja kutoftoa^i: Katarina, Vrativoj, SjDSJSOslavoJ 31, enu_ rja. Jutri: Nodolja 14. februarja, katoH-č*ini: Valentin, Cvetana, pra\oslavni 1. februarja. Današnje pr'redit\«.. Kino Matica: Tnader Horn. Kino Dvor: ČJo\\„ bsss strahu. Kino Ideal: CJenera! Crack. ZKD (četrta serija kulturnih zvočnih filmov ob 14.30 v Matic. Društvo »Soča«: predavanje dr. Reve ob 20. »Vri Levu«. Šentjakobski gledal *ik j oder: »Sedeč njegovih grehov•< ob 20.15. Glavna skupščina Zveze naprednih ju-godovenskih akad. Maresin oo 20. v restavraciji Zvezdi. Ekiskur/ijski fond akademskega kluba elektrotehnikov: r^dni oboi- zbor ob pol 17. v posve tova'niči na nia^i^tratu. »Merkur«, predavanje ob 20. pri »Noe vem svetu«. Prireditve v nedelje. Kino Matica: Treder Horn. Kino Dvor: človek -brc* strahu. Kino Ideal: General Cnack. ZKD: Četrta serija kulturnih zvočnih fiknov ob H. v Lnu Mat d Jugoslovenska lutkarska zveza: usta-novm<»rnikov red* nri občni zbor ob pol 10. v Deavaki zfcor. nJoi. Lutkarski odsek Česk osle venske Obce ob lo. v Narodnem domu. Šentjakobski gledališki oder »Sodcan njegovih grehov« ob 20.15. Skakalne smui-arske tekme na Rakovniku. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Bahavec, Kogrosni trg 12, l i star, iw. Petra cesta 7b m Hočevar Ljubljana VII. Cclovjika ceerta 34- Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 13.: Vzrok. Red B. Nedelja, 14.: Ob 15. Jurček. Izven. Znižane cene. Mladinska predstava — Ob 20. Dve nevesti. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 15.: Revna kot cerkvena nus. Red E. Torek, 16.: Zaprto, Drevi ob 20. se vpriaon ▼ ti rami za rod B eno najboljših dramskih del, Fran-kova tragedija »Vzrok«, Zasedba običajna, rezlja D«bevčeva, Mladinska predstava v ljubljanski drami. Jutri popoldne ob 15. j« repriza GoHeve mladinatoa i{$re »Jurćek« po znižanih dramskih cenah. Retžija je GLrii De-bevceva. Goiar j ^ »Dve ne**e3tU, Id sta to parkrat popolnoma napolnili v letošnji sezoni gledaJriS&e, se ponovno ignota v oe-ljo 14. L m. zvečer po znižanih dramskih cenah. Zasedba običajna, režija Ldpahova, »Revna kot cerkvena miš* je ve&ek> i^rti, tei je bila »igrana skoro na vseh ev-ropskih odrih. N'a^Sh din rr>n to ponovi za red E v ponedeljek 15. L m. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 13.: Carmea. Gostuje gu. Ančica Mi tro vi ć. Red E. Nedelja, 14.: Ob 15. Dežela smehljaja. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Tosca. Gostuje Marij Šimenc, Izven, 7nt»j>n^ cene. Ponedeljek, 15.: Zaprta « Opozarjamo na nocojšnje gost ova* nje gospe Ančice Mitrovičeve v naši operi. Gostuje v vlogi Carmen v istoimenski operi. Ostala zasedba kakor običajno. Dirigira ravnatelj Polic, režija Kreftov«, P edstuva je za red E. Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. se poje skoro gotovo po&Ied-njrič v letošnji sezoni Leharjeva opereta Dežela smehljaja, ki je bila pri nas že 1 Okra t \-prizorjena. Zvečer ob 30. gostuje prvič v letošnji sezoni brez dvomu najod-'ionejši slovenski junaški tenor g. Manj Šimenc v operi Tosca. Slovenci v Ameriki V Denverju. držarva Colorado, je podloge! 31. januarja poškodbam za d ob, lijenim pri nesreči Anton Bezjak. Pokojni »e je dva meseca poprej ponesrečil blizu Canon Citvja. Pri karambolu dveh avtomobilov je odletel z voza wi sj prebd lobanjo. V Canon Cityju so ga v bolnici operirali in se je Cez tri t^dne vrnil domov. Doma je bil pa samo teden dni. Ta« žil je o hudih bolećinah v g>evi in končno se je moral podvreči drugi operaaii. ki je pa ni prestal Bezjak je bil rojen v Denverju. *>tar je bil 24 let Za njitn žalujejo starši, trije brati in dve sestre. V kraju Elv je umrta Marija Penga" v starost; 23 let. Za njo žalujejo roditelji, štiri sestre in dva brata. — V Clevelandu so umrli 10. januarja Anton Skubic. rojakinja Trebeč lastnica čistilnice oblek na NVaterloo. Marija Dobrini«, rojena Zabu-kovec. stara 51 let, doma iz Loia, te je bivala v Ameriki 99 let in Frančišlce Skulj. rojena Korošec doma iz Kota, lara Velike Lašče ki je bivala v Ameriki nad 30 let. Za njo žalujejo mož, tnu m trd hčerke. Mev. 35 >SLOVENSKI NAROD«, dne 13. februarja 1932 Trgovski pomočniki za starostno zavarovanje Zborovanje trgovskih sotrudnikov — Resolucija o obveznem zavarovanju trgovskih nameščencev Ljubljana. 13. februarja. Odbor Pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljvbljami. je sklical snoči izredno razno zborovanje za trgovske sotrudnike glede pokojninskega zavarovanja trgovskih nameSčencev. na katerem je predaval pod-direktor Pokojninskega zavoda dr. J. Vrančić in. bi se ga je udeležijo tudi zastopstvo Gremija trgovcev v Ljubijan' s podnačel-nrkom g. S Vidmarjem in gg. odborniki Verbičem. Bahovcem, Breznikom m L. Smučem. Zborovanjn ie predsedoval tajn»ik Po-močniškcga zbora g. V. Kravos, ki je pozdravil prisotne, posebej pa delegate grenijo, na kar je na kratko spregovoril o velikem pomenu starostnega zavarovanja za trgovske nameščence, ki ga še nimajo, frn orisa! borbo pornočriikov za to zavarovanje. Ugotovil je. da se trgovski nameščenci žal premalo brigajo za svoja socialna vprašanja m da bi se morali mnogo bolj zavedati dalekosežnih posledic fega zborovanja ter r>e ga udeležiti tako številno, da bi bil? dvora* na premajhna. Liubljanski nameščenci st> hriH s:cer častno zastopam, več bi ;^h pa moralo priti tz okolice. Pozdravil jc št predajte! ja dr. Vrančića, ki jc nato v izčrpnem predavanju orisal velik pomen pokojninskega zavarovanja za trgovsk? name ščence. ki bi bilo za nje idealno pri Pokojninskem zavodu. Pokojninsk1 zavod za nameščence » Ljuo^jani nudi svojim zavarovancem velike ugctrnosti, s katerim? se ve morej meriti niti zasebne zavarovalnice kakor bi tudi ne ustrezalo tako trgovskim nameščencem starostno zavarovanje po /iknnu o socialnem zavarovanju ra delavstvo. Doslej so «arre-zano Pokoju, zavarovanju izmed trgovskih nameščencev samo poslovodje, nameščenci 7. dveletno trgovsko šolo in nekateri trgovski potniki Lahko se pa zavarujejo prostovoljno, vendar je s tem zavarovanjem težava. PZ /av:i ru '*.■ p rZelene bratovščine« in je prav gotovo, da bi s svojo risanico in ostrimi pogledi zadela točno v srce marsikaterega Izmed >zelene bratovščine«. Ugajala *e še micna ciganka gdč. Minke Homarjeve Se dve, tri maske, pa smo pri kraju . Pač, kriza, kriza v žepu in gotovo tudi v idejah! Vsekakor je pa prireditev uspela in trajala do zgodnjih jutranjih ur, pri nekaterih sn relo č opoldne. * V našem kraju se je razpasla prava epi-demKja zavarovanja. In ni ji leka — samo smrt, pravijo, da pomagal Vse vprek se zavaruje, eden drugega in vsi žele, da bi zavarovanec živel vsaj leto dni _ potem pa umrl ... Prav komičen prizorČek je bi U ko se j« na prigovarjanje nekega zav. agenta nek kmetic tudi odločil, da bo nekoga zavaroval .. . Seveda kmetic ni vedel ko«?a, pa mu je agent svetoval, češ, onega, za katerega mi^li, da bo kmalu umrl . . . Možak nekaj časa premišljuje in reče: >Ospud. bom pa kr vse . . . Agent, ki seveda noče biti še kandidat smrti, se je temu proti vil in baje sta potem zavarovala nekoga drugega. Pravijo, da so v Kamnika vsi onemogli reveži celo po večkrat za var ovo m. kar je dokaz, kako zelo skrbe dobri ljudje za reveže — Če gre za njib žep! R. Kos. O idejah najrajši govore tisti, ki bi jih radi naložili na obresti. Vsaka ideja j je lepša kot nameni ideologov. 1 Živinorejska anketa v Kranju Kranj. 12. februarja Na poburio kranjskega sreskega nače!-stva se je vršila v Kranju dne 9. februarja t. L specialna živinorejska anketa; katere so se udeležili zastopaIki vsen živinorejskih selekcijssih organizacij gorenjskega in ormoškega območja pinegavske-ga goveda, kakor tudi kmetijski in veterinarski referentje prizadetih srezov, zastopnik kraljevske banske uprave ter kranjski sreski načelni*, z^oorovanje je otvor: načelnik Zveze živinorejskih zadrug za pmegavsko govedo v Kranju g. Josip Burgar. V imenu kmetijskega oddelka Kraljevske banske uprave je pozdravil zborovanje Ing. E. Eiselt, ter s primernim nagovorom sreski načelnik dr Franc Ogrin. Izčrpne specialne referate so podali sres. kmet- referent Josip Su-stlč. ing. Erik Eiselt, žlvinozdravnak Vln-ko Bedenk in zadrugar Ivan Ovsenlk. K vsakemu referatu se je razvila živahna debata Udeleženci, po številu preko 80, so bil! dobro pripravljen:. Pokazalo se je, da je bila anketa nujno potrebna, to pa ne samo za območja pinegavske pasme temveč tudi za ostala govedorejska območja banovine. Storjeni so bili sklepi, ki bodo nedvomno odločilno uplivali na pospeševanje živinoreje, katero je do danes v marsikaterem ozira šepalo, na primer glede popolne neuspešnosti zatiranja zakotnih bikov, ki povzročajo živinoreji ogromno škode, nadalje neenotnega postopka Mcen-covalnih lom tekme pri Celjski koci dne 14. t m Do zadnjega se je po celi Evropi popol noma neupravičeno, presojalo mracartko znanje samo x> norveškem meri ki. Tekmo vanja so obstojala iz smučarskegi. teka *n smuških skokov, čeprav niso tek. še man1 pa skoki ničesar imeli opraviti s smučanjem, ki £a gojimo v planinah. Prebivalci alpskih krajev in smučar>i-al-pinisti, ki na so imeti prilike trenirat' smu-škega teka radi prestrmih terenov. n:>> mogH pokazati svojega tehničnega znani i radi pomanjkanja tehničnih tekem. Nenadoma pa se je položaj izpremcnil. ko so Angleži, posebno Kandahar Sk; Klub. skupno s švicarskim akademskim smučarskimi klubom sestavil pravila, ki omogočajo popolno nresojo terensko tehničnega zna nja. Takoj se je pokazalo, da so mojstri v tej stroki prebivalci alpskih dežel, predvsem Avstrijci in Švicarja. Spretnost in tehnika smučarja v težav-r~m in strmem svetu se pokaže pri slalomu Smučar mora krmariti po strmin: točno p<> progi, Id je označena z zastavicami. Ponol noma mora obvladati brzino in biti vtik čas gospodar svojih smuča. Pri vsem te.m mora paziti, da ne zapelje v zastavice, kar bi pomeniiilo in?ubo nekaj sekund pn času. ne sme izpustiti nobene zastavice, ker bi M sicer diskvalificiram. Pri vsakem ovinku pazi kontrola, k: be ležd vsako tekmovalčevo napako. Proga jc trdo izvožena, tako da ima prvi, kakor zad n;i vozač iste sne/ne razmere na protw*unje, medkhjbske dirke. 21. avjjust »Sava« Ljubrjd klubske dirkališne dirke. 28. avgust »Triglav« Zadobrova-Sneberje, medlciubške dir ke. 11. september »Zarja« Zg. Kašelj, med klubske dirke. 18. september. Pododbor Ljubljana, medkluhske drke. 2. oktober ASK »Primorje« koles, sekcija. Ljubljana, medlelubske Hrkaliane dirke. 9. akfcobeav Pododbor »Ljubljana«, pnnen^tvena gorska dirka. Morebitne kolesarske dirke, ki v tem razpisu niso .Haved'ejn« se bodo pravočasno objavile. Za novo protoni v$o koles, sekcijo »Hermesa« se bodo termimi dirk pozneje objavili. Upravni odbor pododbora ^Ljubljane« — Fotografije udeležencev VIL občnega zbora kolesarskega in motociklističnegm društva »Sava« v Ljubij-ami *e dobe v društveni pisarni na Karlovski cesti št. 4. — Prve skakalne tekme v Ljubljani. Agilni smučarski klub LJubljana Je pred dvema letoma zgrradil na Rakovniku lično smuško skakalnico, ki pa do danes Se rrl prišla v poštev. ker mk >li ni bilo dovolj snega za skoke. Jutn se bodo pa na tej skakalnici prvič vrnile javn^ skakalne tekme, pri katerih nastopi ekipa naSih najboljših smučarjev-skakačev. tako Sramel državni prvak Jakopič Palme. Pribov^ek in drugi. Na skakalnici so mogoči tudi skoki do 25 metrov in bodo torej gledalci prišli na svoj račun. Dohod k skakaJnld j* z Dolenjske ceste malo dalje od zadnjega tramvajskega postajal i $oa. Tekme ae pri-čno ob 15. Vstopnina 5 Din. — Prva hockey tekma na ledu. Jutri bo na drsališču SK Ilirije prva tekma v hockeju na ledu. Ilirija, ki je kot prva v državi začela gojiti ta sport, se je pogajala z Beljakovčani, ki pa imajo zaseden termin m se vabilu ne morejo odzvati. Sedaj se Ilirija pogaja s celovfiklmi Atletiki in je upati, da dobimo Celovčane v goste v Ljubljano. Ce bo tekma sklenjena, bo to objavljeno v nedeljskem »Jutru«. Ako tudi Celovčanov ne bo. se bo vršila domača tekma med dvema garniturama Ilirije ah pa eventuelno s Kamnikom. Pričetek tekme ob 11. dopoldne. Oba se zgražata. — Ta baletka je pa res atraina! In kaj takšnega morajo gledati dostojni ljudje! — Da, če bi to vedel, bi te pustil samo k predstavi. Dolžnikove skrbi. — Noč in dan me skrbi, kako bi se rešil upnikov. — Zakaj si greniš življenje, to so vendar nepotrebne skrbi! — Seveda, ti lahko govoriš, ker ne moreš ničesar izgubiti! Smučarji. — Ali si se letos že smučal? — Da, že dvoje smuči sem polomil. — Prijatelj, to še ni nič! Jaz sem si letos zlomil že nogo. Tudi bolezen. — Gospod doktor, tako sem nesrečna! Mož mi ne verjame, da sem bolna - — Ne morem pomagati, milostiva- — Ugotovite vendar kakršnokoli bolezen, samo da zamašim možu usta! — Oh, gospa, fiksna ideja vas muči! t 8trarj 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 13. februarja 1932 Sfev 35 Samo še danes in jutri! Oglejte si nemudoma gTandiozni velefilm velenapete vsebine, nepozabno krasnih prizorov in monumentalne veličine. Ta senzacionalni program si mora vsakdo ogledati! Radi ncTOmne dolžine Je prič«*tek predstav danes ob 4., 7. in »H uri svecer, jutri v nedeljo ob S., l/25., 7. in 9'/4 uri zvečer VSTOPNTCE REZERVIRAJTE V PRED PRODAJI! _ ELITNI KINO MATICA Teieton 2124 Dnevne vesti — Odobrena inženjerMka praksa. Ministrstvo javnih del je dovolilo inženjer ju Marijanu Kunipu v ^terajevn iavno prakso na vsem ozemlju naše države specijalno iz stru-ker gradbenega inienjerstva. — Razpisani službi. Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani raspisuje enn mesto kategorije C, položaja VIU. in eno mesto kategorije C. položaja IX. Prošnje je treba vložiti do 29. t. m. Podrobnost: natečaja so razvidne iz ^Službene^a lista* št. 12 z dne 13. t. m — Iz ^Službenega lista«. Služben Ust kr. banske uprave dravske banovine* št. 12 z dne 13. t. m. objavlja zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovitvi med 'ugoslaviio in CSR. pravilnik o dejanju nujne podpmre siromašnemu prebivalstvu krajin, k: trpe pomanjkanje hrane nanovo naredho o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze NovenM Azaz, Kilen Etnapi Ajtatossag . knjigo »Otto von Habsburg ter koledar »Hrvatski lisi i Da niča Hrvatski . W |e Iz$e1 v Xew Yorki). — Izmiz našepa vina. Kmeti jeka vzorim in kontrolna posta ia v Mariboru je poslala 9ddelkn za matUnake proizvodnjo ministrstva za kmetijstvo poročilo o izvozu vino v Bteeeeu januarju. Iz področja kmetijske v/nrne m kontrolne postaje v Mariboru ;v-v>?enih S5.H48 1 vina in to v slavnem v Avstrijo, NVmčiio in na Holandsko. Enološka postaja v Bukovu pri tfegotint] ie pn-slala oddelku za rastlinsko proizvodnjo psj-n fitrstvn za kmetijstvo poročilo o izvozu vi ra v mesecu januarju, iz področja enojo- #ke postaje v Bukovu, to je iz donavsko in nroravske banovine te bilo izvožono 2 milijona 212.509 1 vina. Večinoma je slo vino v Italijo. Avstrijo, ^"-'-kosluvaško. Svieo ra na Poljsko. — šumski delavci za šumsko Industrijo Zringa. v Turčiji tst več oe p t'iu..;<\j«'. Iz-seijtMiiški komisaniai v Zagrebu sporoča, da od potovanj a za enkrat ni mogoče — XIV. dražba kož divjadi bo 21. marca v prostorih Ljubljanskoga velesajma Dosedanji kožuhovinarskč sejmi, ki jih prireja lovsko-prodajna organizacija Divja koža«:, so pokazali vso veliko važnost te skupne prodafik- Tu-l: letošnja januarsku dražba ko/ divjadi je navzlic neprilikani, ki jia :>ovzrnea sedanja -plošna kriza, do bro u snel h Kože. prodane na dražb', so dosegla za 20 in se več odstotkov boljšo cene od kož. Ki so jih posamezniki prodajali v » stem kunčevan;u. Kdor ima kože, naj ;ih po&lje nemudoma aU aajfeasne-je do 15. marca t. 1. na naslov -Divja koža LnibMana velesejem. — Dunajski "»pomladanski vele^ejem. Po A.vstrijri so bile zridnjc- dni razširjene vesti, da j«' /eratura je znašala —19. — Žrtev lastne neprevidnosti. V vasi Brdovcu pri Zagrebu se je pripetila težka no-avoSa. 12 letni sinček kmeta Stjepana TH»-račića Vid ie odšel k BOSedu po 'eatev. pa se ie s svojim tovarišem na uuaalnici malo pogugal V velikem zamahu je izgubil ravnotežje in padel na cementna tla. Prebil ei je lobanjo in je kmalu umrl. — V mrili v udi ohlajena Ijubeien. V četrtek zvečer je skočila v Savo pri Zagrebu služkinja Pipa Percer. V mrzli vodi se ie pa njeno vroče srce ohkadilo in naenkrat je zahrepenela po žvljenju. Začela je obupno mahati z rokami in klicati na pomoč. Voda jo je zanesla k stebru železniške;*:', mostu, kjer se je krčevito oprijela kamenja in zlezla iz vode. V smrt je hotela Bftradj nesrečne ljubezni, toda v mrzli vodi si je premislila. — Ker je ostala brez službe. V bolnico v Mursk Soboti so prepeljali Frančiške R teman, ki se je napila ortove kisi me. ker je bila odpuščena ie službe. — Sinčka se je odkriialn. Franja Fičko v Čakovcu je prijavila policiji, da io je ustavla na povratku iz Vojvodine na kolodvoru v Zidanem mostu elegantna dama in jo prosila, naj vzame v rejo ojeoeea sinčka proti mesečni nagradi 400 Din. Kmetica je bilo s tem zadovoljna, ta oas je jwi prispel njen vlak in morala se je požuriti. Tako ni imela časa vprašati elegantno damo, kako se piše. V zadnjem hipu ji je da,- :na izročila damo svojo fotogratijo. Minilo je že več mesecev, toda dama se še ni javila. Kmetica zdaj ne ve, čigavo je dete ta kdo bo nanj plačeval. — Zaradi 12 Din vredne buKve dvojni umor. VČera.j sc je za»gov*\'.Č in njegova žena. Prepodi-] ju je, toda čez nekaj dni siti odšla zopet v go^zd in hcjfteLi bukev podreti. Sprli ^o in Ko-vačevic je udaril z ušesom sekire po gglav v: Kuznui?H>viča in njegovo ženo tako močno, da *ta obležala mrtva. Obsojen je bril na <-rort na vešalih. — Zločin ljubosumnega delavca V hišo 7Q4etO€ga vdovca Jakoba Rajdia v Ko-pttpvnfcj se je prLsc!-,1 f<.ot podnajoninik 46-!etni delavec Ivan Prandič g svojo leno Marijo, Stari vdovec je lopi delavčevi že. ni kmalu poveril vodstvo gospodinjstva. Prandič je slabo zaslužil, kljub temu ie pa takf» razsipno živel, da '»ta se moraia z ženo zu-vinje čase preživljat.; na Rajhov ra»čun. Prandie je postal fcrnalu Ijpboeumen in govoril je. da bo /eno m Rajha ubi!. Gospodar mu je /ato odpovedali stanwa-njc m Prand"'^ se je morai preseliti v ske-ion;. ker ni ime' denorje. da bi plačeva) najemnino, njegova Žens jc pa pustila svoje stvari zadasno pn vdovcu. To je tako razkiiči:<. bjobosumne^a moža. da je prišel včeraj /jutra.] k K«ijhu. .se / njim r-pr1 in gfl udar;« t /ele/n.iin Katom luko moeno po glavi, da jt; starec kmalu umrl. Prandiča so orožniki aretrali. Ki9tiki. «Iz njegovega nad vse zanimivega in pouonega pr-edavauja povzemu mo nasle v trt4i detfaajfli ^Sedem njeejovih grehov^.. Ki je polaa imt niT.uv situac-j^ke tn besed-ue komike. V voikhvh vlogah gdč. Wri-acherjeva m gosp. Lavrič, v osutiiii vlo-ga>h pa sodeluje skoro celokupen ansajnbeJ šentjakobskega odra. Novost uega letošnjega .šiaeerja ; pevska predigra. ki jo kavajs zvrsni- kitpletisl gosp. Danilo Bučar. Kdor se hoda pošteno nasmejati, naj poseti to v-.elezaba ram burko. Vstopili ee se dobe od ,pol 20. ur*.' pri ^ie-ja]lški blu čajni. — Režij«' \-.botQ lju-biianska podmžnie? ^Morkurja. dru-stva tr-g. :q pri'v. nameščencev ob S. zv. v restavraciji --Nov-' SVet . Pre-fic.va.njt' bo 9 socijalciopoLtiČn^h \>r. Drcnov-ea. elana nar. gledn!i,šča igrana na »Si nivo; pred polno dvorano in je žela ve' o priznanja. Vstopnice so v predprodaji pri hv. Jeločnikii v Roin" dolini in. v Sokol-skem tiomu. 103-ji — Ij >čajaoka — plesna perfekcija.. je vsako soboto ob pol 21. v Jenkovi šoli — Kacina. ^Nedeljski popoldanski pl&snj tečaj od 4.—8. pop. Pouk >Paso-dob!e«. Za-ćetniški tečaj vsak ponedeljek ob 20. Posebne plesne ure dnevno. 114-n —!j Društvo ;Soča-» v Ljubljani, naznn-uja. da predava pri ^Levu* goiis-ivi rojak, univers. asistent gospovl dr. Oskar Reya o svo.ri/, dc.živ>jajib pri vzponu na najvišja goro v Ev«ropi. na 4.S10 m vikokl >Mont Blanc<. Predla vanj*- spremi jarjo skioptičji«1 sliko. Na to lepo, zanimivx> in ne vsakdanje predavanje vabimo ne samo člane Lit prijatelje društva ampak tudi vse uašo goreljubeče planince. Vstop vsem svoboden! Predavateljski odsek >So6ec. 113-n —Ij V kapeli slov. staro-katol. cerkve na Goe^vosvetsKi cesti št. 0 bo v aođoljo sv. mašci ob 9. urn. —li Podporno d-uštvo finančnih in drugih uslužbencev di-žavne uprave za drav sko banovino v Ljubljani Ima svoj red»j: ročni zbor v sobe to 5. marn; !r'">-j v salonu gonilne Kajfež v Floriiansk: ulici. Za setek oh 1<9.90 uri. Dnevni red: 1. PoročiV odbora, 2. Poročilo preglednikov računov Z. Odobritev pravilnika boinišitega sklada i. Odobritev pravilnika za dajanje posojil B Predio-r" odbora (opremcaaba društvo nega naslova. Supe^rzavarovanje itd.), 6 VoHtev dveh članov odbora, 7. Velite, dv^h pregrledc alcev računov. V Prcd!-.-;^ članov. 9. Bračasnosti 113-r —Ij Grafolog Karmah v Ljubljani. V Ljubljano je prispel in se nas-tanil v bottefa Soča znaiiii graioiog Kdnnah, ki se poseb no pdlSpctJe v analiz-: človv'kovv^a nača..« V Ljubljani ostane na porovanju po Ju. •^oslav^ji t?anH» ivekaj dot. Obiske sprejema ob 8.—12. in od 2.—7. —Ij Žrtev brezposelnosti. Včtsraj ukro^ 15. »e je na poti, ki vodi od sankališCa i>roti Belirvuej-u u-itrelil v glavo JN!i..*u Ivan J., brezppseml delavxv. \% Most. N*a«ia sta ga akademik Otrn^ir C vira in trgov&K. sotrudnik Vladimh Goloi) bas v trenutku, ko je opotekaj e se pobaraj .-H-niokres. ki ran je padel [z rok Očividno je imel na men ustreLti se še enkrat Golob je opazil, da je skril samokres v suknjič in mu ga je naglo vzel. Tedaj je opazil da fant na sencih močno krvav;. Na vprašanje, za-kao si je hotel končat; življenje, je mlade nič ravnodušno odgovoril, da mu je ma 'en^^i uatretlt: ae Golob in Cvirn sta ga odvedla »kosi Tivoli in ga naložil:* na sa ni. ki iih je posodila neka gospa Peljala sta ga do transformatorske postaje, potem so pa Ivana, ki je toži! da ea boli glava prepeljali e reševalnim avtom v bolnico Njegove poškodbe ajso težke Krogla n' prebila tobanje ?.n bo lahko Ivan bolnice kmalu zapnstil Varok obupnega dejanja ie bila brezposelnost —1] Angleško pranje. svetlolikanje ovratnikov ŠIMENC Kolodvorska u. & POZOR! POZOR! LJUBITELJI CVIČKA V RESTAVRACIJI M1KJL1C dobite izredno dober Druskovičev cviček. — Pokusi tej —Jj Izjava. Ker se je radi polemike v >đk>vau»kem Narodu« pod naslovom >T:c ki se ženioo« obrnilo ie več oseb aa oas^ društvo jq prosilo za pojasnilo, izvaljamu da nase draatvo m istovetno niti 1 Dru st vozu za varstvo ptic pevk a iti 1 društvom iZivalica«.. Slovensko društvo zi: varstvo živak v Izubijani. —Ij Današnji in jutrišnji filmski spo red ZKO. Dana* ob pol 15. uri bo pre-dva jala ZKD četrto serijo svojih Kulturnih zvočniih filmov. Prvri na sporedu je fiiiii Detektiv mikroskop*. Izredno zanimiv iu poučen lilm, ki uam uazorno predočuj' žHvljenoe ra»nik hrosčev In njih pogubno ,rovarjenje* pod zemijo »Večni zvoki« \v. ^Blisk, grmenje, dež«, sta filma, prtka^v joča pojave, ki jih dan za dnem opazuj* mo v naravi, katerih nastanek pa ie na va.kierau človeku v podrobnos»ti aerjian Za smen in zabavo pa bo sluiul četrti filn* (zgubljen raj«, šalolgra v trofc dejan.Vih V tej šaloi-^ri uastopajo najboljši konrK In ^ sak se bo pri tem tilmu od srca na smejal in imenitno zabaval. — Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici, in sicer ob 14.30 in jutri ob 11. — Nihče na; ne zamud! tega izredno zaaiimivega in veselega profrraBSa. Vsi filmi se predvajajo prvič v Ljubljani ob '/zrei zori v nedeljo 14. t. m. ob 16. url trode-janko: >ćarobna skrinjica ah" Claso-er« na Atlanrs'^em oeeaaoaa. Pridite polno* š t ev lino (, —lj Kom«sija za zaščito civilnega Prebivalstva pred strupenimi plini 'y ne snoei v Delavski zbornici svojo re'no sc^-jo. Predsednik g. prof. <-\rh. Ivan Vurnik j<> od'ožil prei«cdn;šKo mf^sto z motivacijo, da mu zdravstveno «*ta-T»;f ne dopušča, da b: opravlja! predaed '-2:k-' posle. Za ftOVOgl prei^ednikn je bil izvoljen mesi.n: fizik g. dr. Mavrk"!j Rus, '•<■■ ie pa i-zja^l, da je « dolom preobložen -n da spr^c^ma to mesto e a mo zač a sno. —lj K simfoničnemu koncertu opernega orkestra. V po-te»k dne 19. t. m. bo v vel.ik unionski dvorani H. letošnji aimfon'čni i:->nceTt opernega orkestra pod vodstvoar ravnatelja Poliča Ravnatelj Polk' rje eden najboljših n?slnos+i izdela vsak spored, ki s' ga jc določil za kak Koncert- posebno pri srcu so mu skladbe klasičnega značaja. Nn petkovem Ivcncertu bo Jzvaoal s pomnoženem opor iiiir. orkestrom Mozartovo ouvertu«*o k operi Figarova svatba. Ko se je deJo vpni-zarja'o na nažeai opernem odru pod rjtfe-govim vodstvom, je celokup-na naža kritika povdarjala, da je bilo delo posebno v instrumentalnem ociru igrano v pravem Mozartovem s«tllu. Lahka, melodiozna, ue- isiljena glasba slavnega mojstra bo p la tudi to pot do polne veljave. Drugo toč-Ico koncerta tvori Beethovnova IV. simfonija v B-duTU. Odveč bi bilo pov-darjat.} umetniško vrednost simfoničnih do! naj slavnejšega mojetra vseh časov. IV. simfonija spada med najlepša dela najodllčnejše-!^a Klas-ika. Po odmoru sledi Bravničar z ivema svojima na; noveli ima deloma svirka« za velLki orkester in s svojo Slovensko plesno grotesko. K sklepu je na ano redu Musor-.skega ciklu« >SJ.ike z razsta-sre« v Ravelovi instuimentaciji. CUaabeai ; ki piifitevajo Ravelovo instrumentac; jo Musorgskijovl.h Slik k najodličnejšim tovrstnim delom eve$orpe literature. Dele v Ravelovi Lnstrumemtaciji Je se!e kom;^; :e»to dni prosto ^a splošno Koncertno bt-vajar^e. Vstopnice po običajnLL konc-02 Lnih cenah v Matični knjigarni — Smučarski tečaj v Ljubljani. S. K Ilirija priredi poJenai s ponedoljkoui aplo-Sep smučarski toča.; v najhi*žji okolici [jjuMjaae. — Točaj. ki se bo vrai! vsako porolda vodi diplomirani športni učtelj absolvent •. isoke šole flebno i-tuMi.rn g. Drago L^aga. ~ Zbirališče v popodotieđ 15 t. m. ob 14 uri na Kark>.sk«m mostu Prijave so s:«i j^majo pri tvrdki A. fior«-* palača Ljubldantiko kreditne ba/mp in nr: blagajni kavarne Europa Prvjavnino v znesku 20 Din je plačati obenem s ori^v«. Žeto ugodna prilika z vsakosa«. da s*> priuči smučanju ob zelo ma le>nk let. ielovodja dr* žel.. Resljeva c. 29 L; Vodnik Alojzi 1 H iet, posestnik in prevoznik V1dovdan«*kn c. 4; stravs Marija, roj. Stemlša Si let. obč ubdga. Vidovdanska c. 9: Valenta JuLIjana. roj. Herode, vd. Roje. 71 let. so proea šol upravitelja v p., Erjavčeva c lfi .TI.: Oerkman Emilija. «9 let nč'r«'i » v pok. Poljanska o. 16: PoMč D-asotin. 41 let, biv&i bančni uradnik. Gledalca Bi 7 I^otrič Jernej, W let. kpučavn'carski nv ^ter, Ulica na ?rad 2; S^ovša Fram S let. sin posestnika. Vidovdanska c !*: ? badolniK Marija, roj. Jakič, 59 let. poapj nla. Vidovdanska c. 9; West^r Avsni"-89 let. profesor v n., šolski svetnik hi cestnik. Hrade<-: za vas S; Bnhnik Vpr: roj Ln.kir?ov!č. 65 let. vdova vodovod lr, štaJateri*. ^kofla nI 15/1; Rob'č Než:i M let. mest uboga. Japtjeva w» 2 V ljubljanskih bolnicah se umrli: Schwarzbach Josip, &S let, obč. revefc., Kajouik, Gorjan Junij. S9 tet, pečarskl pomočnik. Hrenova ul 4/1.; Jerad Hatlja '&*> tet. « Amartuo poec Loka pn Menaiu; H a d m Dara. 26 et. zasebnica. Poljce pr^ Befcunlab; Hot-ter JoSko. 61 let, obč. ubogi, Jdozelj, sr« Kočevje. Iz Celja — predloJili kr. haruskn upravi v Ljubua ni. S prijavo je obenem pr^dio^ti >repw> aotanovne Hetine. Nabožnih ustsnev. ko jih namen obstoj v staro 1 no/j: in sploh v verskem udejrirvovanju ni traha pr jav'ti. pač pa se monaio prijavil vse druge csr-kvene j«tanO\e. — Mostno oačetetv«> Co»je. —c Preselitev trgovine. PUarna trgovine * pcemogoni i« dr\tni Franja Jtvšra se je predel i la iz Aleksandrove uhce i« posluje od ' i v Celju. Ra/lavjova l;ca 8. v poslopju iiier»tno«a Gremi^s trgovcev. —c Kombija zrn preizkušnjo moterslh vozil in vozače" bo v pondetjek 22. t. m. doipolJne v Ce'jti vršila iznite motornih vozačov za območje produro niAtva tne**t-ne p«^l:cije rn ^"esk«*qa načeletva v Celiti. V primeru, da se zanima za pol svinje hv piLi 5e kak kandidat, kJ doklej Se n vU-žil proSnje, naj zadtrvo nujno uredi, ker zaenkia* 5e nieo pr«xlvideni pomrvni izpiti in bi se »..Lf^a /.i!iv.:dmk« i".->j-:\'*t k -catsi k wpi\i v Manbor. Naknadne proA-nje naj ee vlo/ijo pri pradptojn ^rvti mecene oolfcije. Ist<-4a dne bo kom?c»iia vrnila tn*di pro^ltnle orrir motornih vo'.il za katera se prus« hirproevalo v preizkušnji. Lastniki novi-h. še ne prei/k acaA vtr/il naj se informirajo v tej zae i; preda vact^ij v na^e jame in nam pcCUMHi taj i>n*?t veno živ'jenjr kre^ke^a tn «onednje»ga. o/emlja. CeVani udeležite se preda»ve»nja v 6rm večjem šrt^vi'-u. —c V*e lovce iz Ce'ja in ograja <->j>Ow /ar;acno ponovrK> na iiz-redrvo važnvi (*bčni .cbor celjske po-Jnučnice Slov U>v^ke»^t dr■•.'štva, ki »e bo vrsl jutri popodne ob 16. v Celfju v prostorith hjf^tela »1 ItAiltU— v Goqpo*kl ulici. Tridite po'noStcviino!! —c Jutrišnji nogometni teKmi med SK OKnapota in co^jsdc n kombiniranim mo-š iii ter med SK Cehjem in Arletiki, ki bi -ve morali vri namreč neuporabno. Zvočni kino Idea? i Grandiozni film iz avstrijske zgodovine general Crack (Vojak sreče) Ljubavni roman krasne ciganke In pnnca Kristijana Joitri Barrvmott Marion KL;on Pnzori divne lenote in nepozabne ,i veličine. Predstave ob 4.. po! 6. nol 8. in 9 in jutr; ob 3.. 8 '.>8 n 9 uri Nedelja M frl n';»rj:i. 8: Ing. -^upuic: PiažiCjerv a; 9 E*=će 12 4^ Dn vre vfsati 13: čas p'ošCe hnrZa; 17 30 ^a'on-k! kvms^r ppere; 20 45- ^aion^k' k^-i net 22 (*"*s pni ;n napoved nrorm^ Bi naslednji rorrk ■*» tchriiiirjja 11 Šolsk? ura- ivon • -rr rrhovr»j ^**:fja mladinskega pevskega zbora ipi 12.15: Plo*ćf» 12 4v Dnevne vesti, i pkUdO. borza: 17 30: otrol^ kotlćef. iia-iio-tetka* 18 CHrf-foio "-dć ^. Co'ic: 18 30- Plofep 19- Dr Ivan ^rafeofiueri -mSćIna- 1P30 Dr Steip Glavne rnzvov ne faze v umetnostni rsrodovinj >o *->cpe--imept^lnn fo^»^1/r» ctudv «d» ^«hr»rr ooročila, napoved programa za naslednji dan. 5tev. 3^ >S L O V E N S K I H A 1.0 Dc, dne 13. februarja 1932 Stran ^ Abnormalne zime zadnjih let Zvišanje temperature Golfskega toka ostro zimo nam nrinaSa Skažena srednja zimska doba leta 32, ko je postalo naenkrat toplo boš za božične praznike, je privedla marsikoga na misel, da v ustroju naše atmosfere zopet nekaj ni v rodu, kakor ni bilo v strupeni zimi pred tremi leti, samo da bi bilo zdaj v nasprotnem smislu, piše dr. Alois Gregor v »Narodnih Listvh«. Uredništvo se je obrnilo zadnje čase na naše strokovnjake v državnem meteorološkem zavodu z vprašanjem, v koliko je letošnja zima abnormalna, kako se da pojasniti ta nenormalnost, ali bo še trajala in kaj bo prihodnje leto. Treba je takoj povedati, da so abnormalnosti letošnje mile -drae docela običajne. Pozabili smo, ia se računa zimska doba v naših krajih od 1. decembra in konča s februarjem, pozabili smo torej, da smo v decembru citati v listih poročila o hudem mrazu v večjem delu Evrope, posebno na jugu, o snežni v severni Afriki, ne da bi se zavedali, da so oznanjale meteorološke postaje tudi na našem ozemlju sredi decembra že 25 stopinj mraza in čisto smo pozabili na debel sneg, ki je zapadel v septembru ne samo na gorah, temveč tudi v nižinah (Dunaj). Čisto brez zime torej uismo biii. Razočarala je samo sredina zimske dobe zlasti zaradi pomanjkanja snega. Admiral K e 11 y, poveljnik angleškega vojnega brodovja na Daljnem vzhoda. V vsem mirnem in mrzlem pasu na naši zemlji moramo računati z ne rednostmi v vremenu najrazličnejših dolgosti Najkrajše nepravilnosti poznamo iz aprilskega vremena, ki pa ne zapuste sledov v povprečnih vremenskih činite-ljih, ker ne trajajo niti celo uro. So pa tudi več mesecev trajajoče nepravilnosti, suša, deževje, mraz in vročina, ki pritisnejo svoj pečat ne samo v klimatologiji obdelanim številkam, temveč tudi javnemu življenju. Če se zatopimo v zemljevide toplote in pritiska na severni poluti čez zimo in poletje, pridemo kmalu do prepričanja, da se ne smemo čuditi kolebajočemu in redko normalnemu stanju vremena posebno pozimi. Viri, ki določajo v veliki meri tudi pri nas v Srednji Evropi re-zultirajoči toplotni značaj, so taki, da njihove popolne stalnosti ne moremo predpostavljati. To so zlasti topli Golfski tok in ledena polarna kapa. Moramo pa tudi dopustiti, da je treba največjo toplotno izpremenljivost pričakovati tam, kjer se ti vplivi stikajo in to je vsa Evropa. Zelo važen je vpliv Golfskega morskega toka. E. Ekholm je zarisal na zemljevidu Evrope, kako veliko je povprečno povišanje toplote v januarju v primeri s toploto, dano glede na odaljenost od ekvatorja. Vidimo, da znaša med Islandom in Skandinavijo toplotni previšek celo 25° C. v vsej seve-rozapadni Evropi znaša nad 10° C, v naših krajih okrog 5° C in šele v bližini Črnega morja odpade. To pomeni, da če bi ne bilo tega toplega vpliva, ki imela srednja norveška obala v januarju povprečno temperaturo —25 do —30° C namesto sedanje —1°C; torej bi bila tu greniandska zima in bi ne mogla živeti cvetoča mesta, kakor sta Tromso in Hammerfest. Praga bi imela —7° C namesto —1° C. To mogočno ogrevanje ozračja nad Evropo preskrbuje kakor znano Golfski tok, la gre njegova glavna veja iz Mehiškega zaliva okrog A zor vzhodno od Islanda tja do Spitzbergov in Nove Zemlje. Hitrost tega »veletoka« v oceanu znaša približno 2—4 km na uro, globok je pa 100 do 200 m. Če pomislimo na kompliciranost smeri v morskih tokih vobče in če upoštevamo, da jih žene prav za prav veter, ta ventilator, obdajajoč v izvestnih tokih vso zemljo tudi komplicirano, ker se zemlja vrti, moramo priznati, da nepravilnost v temperaturi enega meseca v naših krajih ni nič izrednega, kar bi kazalo na globlje in trajno zlo. Vzemimo pa za primer ostro zimo 1928/29. Takrat je imela Praga povprečno temperaturo Moskve —11 stopinj C, velik del Evrope pa take razmere, kakršnih bi se morali privaditi, če bi Golfski tok odvrnili od Evrope. O zimi 1928/29 je bilo več mnenj. Glavno iz ne strokovnjaških krogov se je nanašalo na vprašanje povratka ledene dobe in po-jemanja Golfskega toka. Ta bojazen je bila pa odveč. O njeni neutemeljenosti smo se lahko prepričali takoj spomladi L 1929, ko so bila znana poročila od drugod, pa tudi sedanje milejše zime nam to potrjujejo. Ostra zima 1928/29 ni bila splošna. Največjo abnormalnost v februarju 1929, ko je bil dosežen višek zime, je imela Srednja Evropa, severne Alpe od Šumave proti vzhodu tja do Črnega morja. V teh krajih je znašala temperatura 10 do 13 stopinj C pod februarsko normalo. Že cela zapadna evropska obala je imela normalno temperaturo, krajine okrog tečaja vštevši Gronlandijo, Spitzberge in Aljasko, so pa imele ponekod dobrih 10 stopinj C nadnormalne temperature. Severna oblast temperature 10 stopinj nad normalo je bila približno enako velika, kakor 10 stopinj C pod normalo v Srednji in Vzhodni Evropi. Ta rezultat pa ne priča o povratku ledene dobe, temveč samo o nepravilnosti v razdelitvi temperature. S pojemanjem ali ohladitvijo Golfskega toka se tudi ni dala pojasniti ta ostra zima, kajti v tem primeru bi bila morala biti najbolj prizadeta baš krajina, ki jo normalno ta tok najbolj ogreva, torej po našem zemljevidu morje med Islandom in Norveško. DE U PWX LEJ* JAJPOVt&JS K razorožitveni konferenci v Ženevi. Neki ženevski list je afi šinil po mesta plakate z w »m: »V Ženevi nova raz-oro7? Aonferenca — Japonci pa bombardirajo Nankin.« 1 Velik prijatelj Francije Aga P e t r o s E 11 o n r, ki je branil med vojno Sueški prekop pred združenimi turško-nemškimi napadi in je te dni v Toulouso umrl. Švedski meteorolog Sandstrom je objavil lani zanimivo opozorilo na vpliv Golfskega toka s posebnim ozirom na zimo 1928'29. Poleti 1928 so poročali iz Amerike, da ima morska voda v Golf-skem toku pri Floridi za 5 stopinj C višjo temperaturo kakor navadno. Po Sandstromovem prepričanju je prišla ta topla voda pozimi 1. 1928/29 v oblast južno od Islanda in je povzročila tam znižanje zračnega pritiska. To je pa imelo naravno za posledico izvestni vetrovni sistem, za Evropo pa izrazito uveljavljenje azijskega visokega pritiska s ponavljajočimi se mrzlimi valovi od severovzhoda proti nam. Poleti 1929 je dosegla topla voda Golfskega toka krajine pri Spitzbergih in polarnem ledu, ki ga je močno razjedla. Ker je napravila v sledeči zimi jedro nizkega tlaka nad toplim morjem bolj proti severu, kakor v prejšnji zimi, je bila posledica seveda popolna izprememba vremena. Evropa je dobila oceanski zrak z milo zimo. Poleti 1930 je bil višek toplega toka docela v polarnih krajih. Stopilo se je zopet mnogo letu, kar je omogočilo najti Andreevo taborišče. Od juga se je pa zopet bližala hladnejša voda. Kruta in dolga zima 1930/31 nad Gronlandijo in v okolici, ki ji je podlegel na Gronlandiji nemški geofizik A. Wege-ner, je bila logična posledica vsega tega. Tako si torej razlagamo, kje in kako je treba iskati močan vzrok, ki narekuje značaj zime v velikem delu Evrope. Sandstrom pričakuje od sistematičnega in izpopolnjenega proučevanja v tej smeri tudi uspehe v napovedovanju stanja temperature in vremenskih izpre-memb v Evropi za pol leta naprej. Za nas izvira iz tega primera poučen in presenetljiv zaključek. Povišanje tem- perature Golfskega toka v srednjih delih oceana prinaša verjetnost ne mile, temveč arktične zimo v Evropi po zgledu zime pred tremi leti. Letošnja srednja deba zime je bila abnormalna zlasti zaradi pomanjkanja snega. Močno nadnormalna temperatura prve tretjine januarja je bila bolj epizoda, kakršna se pojavlja često. V drugi polovici januarja smo pa imeli izredno visok zračni pritisk, kakršnega ni bilo v naših krajih že nad 10 let. Suša letošnjega jaguarja je bila neposredna posledica mokrih poletnih in jesenskih mesecev. Bivši japonski fin. minister I n o u v e. ki je bil te dni nanj izvršen atentat. Ženske in moški Mlad angleški študent, ki se zelo zanima za psihologijo, je poslal več sto ljubavnih pisem na vse strani in prosil dame, ki jim je pisal, naj odgovore na njegovo vročo ljubezen. Dobil je toliko odgovorov, da ee je začela zanimati zanj policija, ker je mislila, da ima opraviti s premetenim sleparjem. Študent je moral na policijo, kjer so ga zaslišali in takoj izpustili, kajti znanstvenega prizadevanja tudi na tem polju oblasti ne smejo ovirati. Študent je doma pisma lepo sortiral in pregledal tako, da je dobil prav zanimiv vpogled v ženska srca. Iz vsebine odgovorov na svoja ljubavna pisma priobčuje v angleških listih nekatere podrobnosti, ki so zelo zanimive za poznavanje ženskega značaja. Dame baje rade slišijo, da je moški nesrečen, ker se s tem oglasi v njih sočutje in nežnost, ki se z njo posebno odlikujejo blondinke. Če ne morejo najti primernih besed, da ta v njih izrazile svoja čustva, sežejo po banalnih stihih raznih popevk in šlagerjev. Većina žen bi se rada seznanila z moškim, ki je v njegovem življenju in poklicu nekaj izrednega, česar Človek ne najde na vsakem koraku. Angleški študent se je izdajal za lastnika čajnih plantaž v Indiji in zato je dobil toliko odgovorov na svoja ljubavna pisma. Splošno se da iz odgovorov sklepati, da ostane ljubezen edina iluzija, ki je žene niti po bridkih izkušnjah in razočaranju ne izgube. 60 kg težka cigara Cigaro, ki bi jo moral kaditi človek dobri dve leti, je izdelal te dni Španec Francesco Fonseca, To je največja cigara na svetu, kajti dolga je 2 in pol metra, tehta pa nad 60 kg. V obsegu meri 45 cm. Iz tobaka, ki ga je porabil Fonseca za to orjaško cigaro, bi bil lahko izdelal 12.000 navadnih cigar. Fonseca noče povedati, kako se mu je posrečilo izdelati tako veliko cigaro. Znano je samo, da jo je delal štiri mesece. Za svoj trud je dobil veliko nagrado sevillske razstave, ki mu je pa niso mogli izročiti, ker je že poprej umrl. Z orjaško cigaro je imel Fonseca mnogo dela, kar je razvidno že iz tega, da so vsi listi tobaka enake barve. Človek, ki pokadi na dan 20 navadnih cigar, bi rabil celih 18 mesecev, da bi pokadil tega orjaka med cigarami. Seveda bi pa moral imeti trikrat tako velika usta, kakor jih ima navaden kadilec, če bi hotel to cigaro sploh kaditi. Drage večerje Sodišče v Budimpešti se je pečalo te dni s tragikomičnim primerom nesrečne ljubezni višjega knjigovodje M. Frie-da, čigar nevesta je zahtevala poleg druge odškodnine tudi protivrednost za mnoge večerje, ki jih je bil deležen zaljubljeni knjigovodja pri njenih roditeljih. Fried se je bil do ušes zaljubil v neko ločeno ženo. Kmalu sta se zaročila in potem je prebil zaljubljeni knjigovodja vsak večer pri njenih roditeljih, kjer je navadno ostal tudi na večerji. Vse je šlo dobro, bogate večerje so zaljubljenemu možu dobro teknile, srečen in zadovoljen je bil do dneva, ko je zvedel, da se je izprehajala njegova iz-voljenka dopoldne, ko je bil on zatopljen v številke, z nekim zavarovalnim agentom. Fried je zaroko takoj razdrl, nevesta je pa odgovorila s tožbo na povračilo škode, in sicer za večerje, ki jih je bil deležen ženin pri njenih starših, za nevestino opremo, pohištvo in druge izdatke v zvezi s predstoječo poroko. Zahtevala je celo obresti od posojila, ki so ga dobili njeni starši v banki za opremo in najemnino stanovanja bodočih zakoncev. Pred sodiščem se je nevesta zagovarjala, da se je sicer izprehajala z zavarovalnim agentom po mestu, da pa nima z njim ljubivnega razmerja. Fried je pa ugovarjal, da se je svoji na- vesti za večerje že revanžiral, saj sta bila večkrat v gledališču in slaščičarni, a podaril ji je tudi lep prstan. Galantno sodišče je pa priznalo tožiteljici 846 pengd za večerje m 400 pengo za opremo, ki jo pa lahko Fried vzame. Mož pa ni bil zadovoljen s temi računi in je prijavil vzklic španski jezuiti se selijo Ko je potekel 24. januarja določeni 10-dnevni rok, je bilo v Španiji oficijelno konec jezuitskega reda. Večina španskih jezuitov se namerava izseliti. Mnogi se preselijo v Francijo in Belgijo, nekateri tudi v Ameriko in na Japonsko. Oni jezuiti, ki hočejo ostati v Španiji, so se zatekli iz samostanov na fare in k pobožnim katoličanom, samo na jugu. kjer je ljudstvo najbolj ogorčeno proti njim, so skoraj docela izpraznili kraj ter pobegnili na sever ali pa v inozemstvo. Posebno v Lovolo, rojstni kraj sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitskega reda, je prišlo že mnogo njegovih učencev, da izkoristijo velik ugled, ki ga uživajo tam jezuiti. Tudi v Navari in baskiških krajih, kjer imajo mnogi prebivalci med jezuiti sorodnike in prijatelje, je izzval dekret o razpustu reda veliko razburjenje in nezadovoljstvo; jezmte, ki so se zatekli tja, so sprejeti z odprtimi rokami. Upravo podržavljenega imetja jezuitskega reda je poverila vlada posebnemu odboru pod predsedstvom mladega profesorja Demofila de Buen Lozana. Zadnje dni so se vršile v mnogih jezuitskih samostanih, cerkvah in kapelicah poslovilne službe božje, ki so privabile mnogo vernikov. Po službi božji so povsod cerkev zaprli in odstranili z oltarjev relikvije, jezuiti so pa odložili kute in oblekli navadna duhovniška oblačila. Eden najlepših jezuitskih samostanov na svetu je samostan Sarria pri Barceloni, ki so ga morali jezuiti tudi i/prazniti in ki bo služil odslej prosvetnim namenom. Admiral princ F u s h i m i, novi šef glavnega štaba japonske mornarice. Pozdravljanje nekdaj Pozdrav prvotno ni imel prijateljskega pomena. V pradavnih časih se je moral človek bati za svojo varnost. Od vseh strani so mu pretile nevarnosti in zato ni čuda, da je bil proti vsakemu nezaupljiv, če je naletel na močnejšega, je pokazal vsaj s kretnjo, da ga ne misli napasti, temveč da se mu rad ukloni. Ostanke te navade vidimo še zdaj v naših vsakdanjih frazah »vaš udani«, ^sluga sem«, »sluga ponižen« itd. Tako vidimo, da je pozdrav v svoji prvotni obliki nekakšna samoobramba, potrebna človeku v neprestani nevarnosti. Šele pozneje je dobil pozdrav prijateljski značaj. Pa tudi naš najnavadnejši način pozdravljanja — odkrivanje — je še v zvezi s ponižnostjo, odnosno s strahom pred močnejšim. Pri nekaterih primitivnih narodih velja še zdaj odkrivanje gotovih delov telesa za izraz strahu in ponižnosti Evropci so pravočasno določili v ta namen glavo. Izkazovati čast pa ni v bistvu nič drugega, nego zavedno samoponiževanje, da se človek, ki mu to velja, čuti v svojem dostojanstvu povišanega. Ko je viteštvo sestavilo svoj častni kodex, je dobilo pozdravljanje določene oblike. Odkrivali so se ljudje prvotno samo družabno ali politično visoko stoječim. V deželi trubadurjev, kjer so na lepo vedenje zelo pazili, so pozdravljali z odkrivanjem tudi dame in kdor bi bil govoril z damo pokrit, bi bil proglašen za neo'esanca. Bili so časi, ko so se odkrivale tudi dame. Šele v 17. stoletju so nehali polagati tako veliko važnost na stanovsko razliko in pozneje so se odkrivali tudi sebi enakim ali nižje stoječim. Nankin Sedež južnokitajske vlade, ki se je preselila zdaj v Laiojan, Nankin ali Čang-Ping, leži 40 km od izliva reke Jance in 310 km po železnici od Šan-ghaja, Nankinško pristanišče se imenuje Chsia-Kuan. Tu se konča železnica Nankin-Sanghaj in vlak prepelje na drugi breg do vasi Pukou, kjer se začenja železnica proti Tian-Dzinu. Do konca 14. stoletja je bil Nankin glavno mesto Kitajske in štel je 800.000 prebivalcev, tako da je veljal za največje mesto na svetu. Takrat je obdajal mesto 33 km dolg zid. V Nanldnu je zdaj mnogo krasnih nalač in hramov, med njimi tudi znana 9-nadstronna porcelanasta pasroda. 7daj šteje Nankin 400.000 prebivalcev. Mesto je velikega vojaškega pomena, kajti tu so bile zbrane zadnje čase najboljše kitajske Čete. Če bi Japonci zasedli Nankin, bi postali gospodarji vse srednje Kitajske in imeti bi v rokah važno železniško križišče. Za mestom je tako zvana »Škrlatna gora« znamenita po grobnicah dinastije Mingov na južni strani, na vzhodni pa po Sunjatsenovi grobnici, ki vodi do nje 365 stopnic llenri A. W i 1 d e n, francoski poslanik na Kitajskem. Pomen velikosti v naravi V naravi je glede na nevarnost privlačnosti zemlje zanimivo razmerje med ploskvijo in težo živih bitij. Čim manjšo je živo bitje, tem večje je razmerje njegove ploskve do teže, kajti površina raste v kvadratu, a teža v kubu. Veliki afriški slon tehta približno milijonkrat toliko, kakor miš, a njegovi dolžinski razmeri so stokrat večji. Zelo lahek račun nam dokaže, da bi imela enaka teža materijala stokrat večjo površino, če bi izpremenili slona v milijon miši. V brezzračnem prostoru padajo val predmeti brez izjeme s konstantno povečano hitrostjo. V naravi pa prihaja v pošte v odpor zraka. Ta odpor je odvisen od ploskve, ki na njo deluje. Miš lahko vržemo v še tako globoko jamo, pa pade na dno sicer omamljena, toda cela. Mačka ali pes bi se ubila. Človek bi se ubil, obenem bi pa obležal razmesarjen. Če bi pa padel v isrto jamo konj, bi ostali od njega samo najtrši deli kosti. Velikost je važna tudi pri regulaciji toplote. Na vsak gram teže bi izžarevala tako velika miš kakor je slon samo en odstotek toplote, ki jo izžareva normalno velika miš. Zato morajo majhne živali na svojo velikost jesti razmeroma mnogo več, da izravnajo ta previšek toplotne izgube. Velik pes, ki tehta recimo 22.5 kg, potrebuje na vsak kilogram svoje teže samo četrtino one količine hrane, ki jo mora dobiti majhen pes, težak 3.5 kg. Čebela bi pa potrebovala 500-krat tc liko hrane. Zato čebela ne more biti toplokrvna. Tu imamo tudi odgovor na vprašanje, zakaj majhni sesalci in ptico ne morejo tako daleč proti severnemu in južnemu tečaju, kakor večji. Najmanjši sesalec na Spitzbergih je lisica. Zato tudi težko najdemo kolibrija, ki bi mogel živeti drugje, kakor v tropičnih in subtropičnih krajih. Iz podobnega razloga so ušesa in drugi štrleči deli, ki povečujejo površino telesa, v hladnem podnebju majhni, v vročih krajih pa znatno večji in imajo tudi več žilic To se lepo vidi zlasti pri afriškem slonu. ČJe nategne ušesa, doda svojemu telesu 15% površine, da lahko izhlapeva tem več toplote. Robinzonka na pustem otoku Že več let krožijo po avstralskih pristaniščih govorice, da živi med domačini severoavstralskih otokov bela žena, ki je edina preživela katastrofo jahta Douglas Mawson. Zdaj so končno organizirali rešilno ekspedicijo, ki bo iskala moderno Robinzonko na otokih in celini vzhodno od Port Darwina. Ni namreč izključeno, da 30 govorice utemeljene in da se ie že od leta 1923 pogrešana žena res rešila v zalivu Sarpentaria po katastrofi ladje Douglas Mawson. Ko so iskali potopljeno ladjo, se je izkazalo, da sta se po pripovedovanju domačinov res rešili dve beli ženi. Znano je, da bo bile na krovu potopljene ladje Ženske, in vse kaže, da gre za neko mater in njeno devetletno hčerko. Divjaki so baje odvedli obe ženski na osamljeni otok, mater so umoriti, hčerki pa prizanesli. Zdaj bi bila stara že 18 let To potrjujejo tudi prebivalci otoka. Del morja, kjer leži otok, ki je na njem belo dekle v ujetništvu divjakov, je skoraj še neraziskan in tudi o običajih otočanov civilizirani svet še nima točnih vesti. Znano je, da spada pleme, ki je ugrabilo s potopljene ladje mater in njeno hčerko, med naga plemena, živeča na otokih severne Avstralije. To bo eno nainrimitivneiših avstralskih plemen, ker še ne pozna niti naiprimi-tivnejšega poljedelstva, niti živinoreje. Tem težje bo torej rešiti iz rok tega plemena nesrečno ujetnico. Pri zdravniku. — Milostiva, saj ni tako tragično, kakor se vam zdi. Gotovo se zopet kmalu poročite. — Ali pomeni to snubitev, gospod doktor? * — Milostiva, mi zdravniki zdravila «icer predpisujemo, sami jih pa ne rabimo. Stran G >S L O V E N S K T N A R O D«, dne 13. februarja 1932 VISOKOPRLTLICNO HISO skoraj novo, v sredini zdravilišča Straža - Toplice — prodam radi družinskih razmer. — Ponudbe na naslov: Josip štravs. Toplice pri Straži, Dolenjsko. 884 BUKOVA DRVA Din 115.—, žagana , PRIMA suha. cela Din 125.—, klana Din 135.— dostavljena na dom. Putrich, Dolenjska cesta 6. 891 MED zajamčeno pristen, ho-jev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajbljev nudi »Društvena čebelarna«, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4, v bližini gostilne »Novi svet«. 21 iT Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14. 22 T SPREJEMA SE NASEKA- VANJE IN BRUŠENJE cirkularjev, tračnih-, gater- in i drugih žag. — Se priporoča Lončar, Celovška cesta 43. 882 ZEMLJIŠČE 2 ha .blizu mesta Brežice in Ća-težkih toplic, pripravno za zgradto hiše, po ugodni ceni naprooiaj. Ponudbe na naslov: Ojsteršek. Radeče št. 26. 864 STROJEPISNI POUK novi večerni tečaji za začetnike in Izvežbance. Vpisovanje ob torkib in sobotah od 6. do 8. are zvečer. Šolnina nizka. — Chritofov učni zavod, Domo-oranska cesta 7/1. 712 KLAVIRJE P1ANINE inozemskih svetovnih znamrt vam nudi najugodneje Muzi- ka Sv Petra c. 40. 18 T HOTEL na Gornejm Jadranu je naprodaj. Ima 12 na novo opremljenih sob s tekočo vodo. Naprodaj je radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje lastnica hotela Zagreb Senj. 883 VELIK ZASLUŽEK Za mojih 80 raznih patentiranih novosti, ki se zelo lahko povsod razpečavajo, iščem v vsej državi sposobne in poštene zastopnike, katerim nudim možnost izvani edno velikega zaslužka. Dopise na: Trgovačka kuča Patent Universal«, Djor-dje S. Stefanovič, Beograd, Lo-mina ul. br. 39. 885 AUTO LIMUZINI Ford 1931 in Essex 1930, vožene 15 tisoč, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Dopise pod ? Ugodnost 867c na upravo i-Slov Narodac. pjgSjf Ob£ina LjnMiana r * i ilesrru iMMjrehn: ca vod V glol~-*u žalosti naznanjamo vsem sorodnikom rijateljem in znancem pretuž-no vest, •* je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat -*j*1c, svak in tast, gospod mizar drž. žele«. dne 12. t. m. po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. februarja 1932 ob 4. uri popoldne oa doma žalosti, Hranllniška cesta štev. 9. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. februarja 1932. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po na-očilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih m železnih »kvtrjih tvrdka Pavel StrsruJec Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 12.VL MonaocE afrik. vsakovrstne žimnate. otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg X ŠTIRISOBNO STANOVANJE prostorno, z vsemi pritiklina-mi, s sobo za služkinjo, kopalnico, plinom in elektriko, poleg opere oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. 855 KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte enojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Najcenejša izposojevalnica. VVARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 Rimska c. 2 Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojneg-a pletenja doma Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker napleteno Dlago prevzamemo; plačamo trud za pletenje in dobavimo prejo za prede-lanje. Pišite po brezplačne prospekte še danes na: Domača pletarska Industrija Nr. 11 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva št. 2. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob izgubi našega nenadomestljivega strica, gospoda Antona Vodnika - Možme posestnika in prevoznika se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Josipu Demšarju, ki je našega blagopokoinika tako lepo prip avil za pot v večnost, čč. duhovščini žup. sv. Petra, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se tudi g. dr Fr. Misu za njegov požrtvovalni trud v času bolezni, članom Sokola I., ki so mu na tako lep način izkazali zadnjo čast in pevskemu zboru ljubljanskega Zvona za ganljive žalostinke Nadalje se zahvaljujemo vsem sosedom njegovim tovarišem, ki so se udeležili v tako častnem številu pogreba, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi zadrugi izvoščkov in avtotaksijev. Končno naša topla zahva'a vsem, prav vsem. ki so dragega nam pokojnika spremili v tako obi nem številu k večnemu počitku. Vsem, prav vsem Bog povrni! V Ljubljani, dne 9. februarja 1932. žalujoči ostali« (fjte£i teden („liin Dnevne srajce iz sifona in čipko 13.75 Damske srajce z vložkom in čipko 29.— Kombineža krilna, batist šifon% čipka 35.— Kombineža, svileni popelin s široko čipko 56.— Kombineža hlačna, svileni batist, čipka 24.— Kombineža hlačna, batist sifon. šir. čipka 32.— Spalna srajca s čipko 34.— Spalna srajca iz bat. sifona z lepim vez. 6«.— Predpasnik batist, s čipko 24.— Trikotaža: Hlačke, svileni flor v vseh barv** 16.— Hlačke svilene v vseh barvah 17.— Kombineža, svileni flor v barvah 25.— Kombineža, svileni tricot, krilna 35.-— Hlačke, čista volna 29.— Bluze - py jame - obleke: Bluza iz Ia flanele, najnovejši kroj 39.— Bluza iz cefirja, najnovejši kroj 49.— Bluza, imitacija surove svile, najnov. kroj 68.— Bluza, svileni Marocain, najnovejši kroj 175.— Pvjama iz vzorčaste flanele 84.— Pvjama iz svilenega po pelina 128.— Halja iz modne flanele 128.— Halja, pralni baržum 136.— Obleke volnene tweed in enobarvne 190,— Pletenine: Damski pullover, čista volna 39.— Damska bluza volnena s fishu 78.— Damska vesti ca Din 78.—, d. obleka plet. 160.— Svila: Crepe georgette v vseh barvah m 45.— Crepe de chine v vseh barvah m 49.— Za gospode: Ovratniki trdi in mehki S.— Samoveznice pletene 8.50 Srajce zefir z 2 ovratnikoma 39.— Srajce najfinejši zefir Din 79, Din 59 in 49.— Hlače spodnje, kratke iz gradla 26.— Spalne srajce iz Ia sifona, kompletne 75*— Pyjame Ia zefir 130.— Suknjiči domaČi iz volnenega, blaga 250.— Pulloverji športni 65.— Pošiljamo po povzetju Za neugajajoče vrnemo denar Neobvezen ogled blaga v trgovini! Grafolog Karmah sprejema od 8« od 12. in od 2. do 7* ure v hotelu „SOČA44 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa. šivalni stroji hi motorji. Velika izbira. Najnižje cene Cenild franko »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles m otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška oesta 4 Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK & MIKEŠ. Liubljjana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje. ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasno oredtiskani o rt ići 00 izredno nizkih cenah. 2* Albert Sorel: V čudodelni Roman — Kaj pa vi, gospod baron z gospodično sestro in gospodično hčerko? — Mi ji ne bomo mogli pomagati, — je odgovoril baron. Napravil je nekaj korakov po sobi in se zopet vrnil k zdravniku. — Ne vprašujte me več, gospod, in verjemite mi. Mi sami ne bomo kos tej nalogi. Nujno potrebujemo vas. Bogat sem ... zahtevajte, kar hočete ... • — Imam svoje poslanstvo, svoje delo, — je ugovarjal Chebskv. Vrata so se odprla. — Vstopi, Emma, — je dejal Ro-fosse. — Vstopi in poskusi pregovoriti gospoda; zapustiti nas hoče, čeprav bi mogel izlečiti mamo. — Gospod, — je ugovarjal Chebskv. Emma ga je nežno in proseče pogledala. Grudi so se ji dvigale, solze so ji zalile oči; prijela je zdravnika za roko. — O, gospod! — je zašepetala. Toda ihtenje ji ni dalo govoriti. Chebskv jo je opazoval in se nekam čudno smehljal; povesila je oči in debela solza ji je zdrknila po licu. — Naj bo, ostanem ali pa vsaj preložim odhod, — je dejal Chebskv. Rofosse ga je hotel prijeti za roko. — Počakajte — počakajte z zahvalo, saj je še nisem zaslužil, — se je nasmehnil Chebskv. Potem je pa nadaljeval z naglim, ukazu j oči m glasom, kakor da se mora sam prisiliti k miru in pozornosti. — To je torej sklenjeno. Poskusiti hočem z lečenjem. Sicer me bo pa \o zanimalo tudi iz čisto znanstvenega vidika. Najprej vas pa j^ram opozoriti na svoje pogoje. Zahtevam namreč: — Vse, kar hočete... je dejal Rofosse. — Slepo pokorščino___Brez mojega dovoljenja ne sme nihče v grofičino sobo. Strežnica sploh ne sme prestopiti praga njene sobe, to je robata in zabita ženska, bolnica se je boji. Ce ne dosežem uspeha, ki se ga nadejam, vas bom prosil, da vzamete k baronici redovnico, ki jo izberem sam; najraje bi pa imel pri nji vašo staro služkinjo Gauberge in zdi se mi, da bi lahko sama opravila vse. — Te pogoje bomo vesto izpolnjevali. Zdaj mi pa povejte vse, kar se tiče mene... — Od vas, gospod baron, zahtevam samo malo gostoljubnosti in pa konja, da se bom lahko izprehodil po okolici. Potem se je opravičil, da mora še pisati in da je že truden; poklonil se je in odšel v svojo sobo. Emma je po njegovem odhodu objela očeta, rekoč: — Izleči jo, papa, boste videli, mama je spala ... — To je res čuden mož, — je dejal Rofosse; — toda dosegel je uspeh in jaz mu zaupam, škodovati tvoji materi gotovo ne bc mogel, poskusimo pa le, če se da kaj storiti. — Bala sem se, da ne bo hotel ostati pri nas... Kako dobri ste, da ste ga zadržali. — Ali boš vesela, če mamica ozdravi? — je vprašal stari in objel hčerko. — Ah, papa, življenje bi dala za to! — je zašepetala v odgovor. — Imela jo boš raje kakor mene, — je dejal skoraj osorno. — Ne, pač pa enako. Moje srce je dovolj veliko za vaju oba. a zdaj je v njem prazen količek in to me zelo bo- Pritegnil jo je k sebi in jo krepko objel. In baš tedaj mu je posijal v obraz žarek zahajajočega solnca. Iz sosedne sobe so se začuli koraki. Vstopila sta. Athcnais in Fontemors. — Kaj pa to pomeni? — je vprašala gospodična srdito. - - Prav kar sem videla ženo Marcialo; pravila mi je, da ji je zdravnik prepovedal hoditi v Ge-novefino sobo. Odšla sem sama tja pogledat, kaj se je zgodilo; in v Genove-fini sobi sem našla Gauberge z njenim žandarmskiro pogledom. — Nisem imel časa, da bi ti bil to povedal, — je odgovoril Rofosse. — Pravkar je bil zdravnik tu. Sporazumela sva se o vsem. Eirma se je v strahu ozrla na očeta; potem se je pa ozrla na teto. Bala se je prepira, ker je vedela, da se očetov gnev vedno konča s tetino zmago. — Genovefa je bila vso noč sama, — je dejala Athenais. — Ob petih zjutraj je bila pri oknu in dajala je znamenje. To je grozno. Tako se lahko še ubije, je dejal doktor Dubois. — Govoril sem z doktorjem Cheb-skym, — je pripomnil baron. — On ho-*e poskusili izlečiti io: on ima svoj na- čin lečenja, ne smemo se vmešavati v njegov delokrog. — Kaj ostane tu? — se je začudila Athenais. — Da, nekaj dni, kolikor bo pač treba; sam sem ga prosil, naj ostane. — Ta te sleče! — Saj ničesar ne zahteva. — Hm, — je zamrmral Fontemors. — ta si bo dal mastno plačati! Kdo vam jamči, da ni slepar? — Njegova izričevala, — je odgovoril Rofosse. — Ta si je lahko preskrbel, saj je prispel od daleč, — je ugovarjal Fontemors. — Pa tudi njegovo vedenje izključuje vsak dvom, — je nadaljeval baron. — Odpeljati se je hotel že snoči, potem pa davi .. . Komaj sem ga zadržal. ^— No, to mora biti pa res navihan dečko, — je zamrmral Fontemors. — Kaj pravite? — je zakričal baron, ki se je bil že začel jeziti. Athenais je položila Fontemorsu roko na ramo; mož je snel očala, se obrnil in molčal. — Ti si gospodar. — je dejala Athenais strupene, — lahko nas vse kompromitiraš. — Kako to? Urejuje Josin Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inaeratni dej usta. Oton Christol. — Vai t lj udi Jani,