Zasavski
Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje j, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-1&-I46 - List izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje
vsak torek, ne vračamo.
dni
ijo Metu
V torek Je prispela na se iemdnevni obisk v Jugoslavijo poljska partijska in vladna delegacija, ki jo vodita prvi sekretar PZDP Wladislav Go-mulka in predsednik ministr skega sveta LR Poljske Juzef Cyrankiewicz. Drage goste iz Poljske je sprejel tov. Tito, ki je ob tej priložnosti dejal, da bo obisk poljske delegacije še bolj okrepil sodelovanje med obema državama. Wladislav Gomulka pa je v svoji zdravici med drugim izrazil svoje veselje nad obiskom v naši Socialistični deželi in se nato zahvalil
ZA SIMPATIJE
IN ZAUPANJE
ki jih Jugoslovani goje do socialističnih sprememb na Poljskem. Drugi dan obiska so se začeli v Beogradu jugo-slovansko-poljski razgovori, v četrtek pa je poljska delegacija prispela v Ljubljano, ki so jo Ljubljančan i navdušeno pozdravili. Visoki gostje so si ogledali znamenitosti Ljubljane in imeli več razgovorov z našimi republiškimi voditelji.
ZAČETEK IZREDNEGA ZASEDANJA GEN. SKUPŠČINE OZN
Pred dnevi se je v New Vorku začelo nadaljevanje 11. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki je bilo odloženo letos marca, ker je poseben Odbor petih dobil nalogo, da izvede anketo o dogodkih na Madžarskem, čeprav je Madžarska odločno odklonila, da bi nedavni krvavi dogodki v deželi prišli na dnevni red Generalne skupščine, ker je to notranje vprašanje Madžarske. Podoba je, da vrsta azijskih in drugih dežel ni naklonjena stališču Generalne skupščine, naj bi »madžarsko zadevo« pogrevali na tokratnem izrednem zasedanju. Sicer pa bomo te dni videli, ali je Generalna skupščina OZN pripravljena znova začeti z nevarno igro, od katere ne bo imel nihče nobene koristi.
JUTRIŠNJE NEMŠKE VOLITVE
Jutri bodo v Zahodni Nemčiji volitve. Nemci bodo odločili, komu bodo zaupali nadaljnje vodstrzo dežele, ali dosedanjemu kanclerju Adenauerju in njegovi krščanski stranki ali Ollenhauerju in njegovi socialno-demokratski stranki. Seve se za izide volitev zanima malone ves svet. Posebno pa bo jutri uprto v Zahodno Nemčajo tisočero parov oči Vzhodnih Nemcev. Prezgodaj bi bilo kar koli napovedovati, prihodnji teden bodo rezultati že znani, in videli bomo, komu je uspelo Pridobiti milijone nemških volivcev.
ZAPLET V SIRIJI
Ameriška gonja, proti mladi sirijski republiki se nadaljuje. Predsednik egiptovske vlade Pa je nedavno poudaril, da Oonja ni naperjena zgolj proti Siriji, marveč proti arabskemu nacionalizmu. Ostro je obsodil ameriško pošiljanje °rožja nekaterim prozahod-ntot deželam na Bližnjem Vzhodu in povedal, da niko-’nttr ne bo uspelo zasejati se-Vfe razdora med Sirijo in Egiptom. Predsednik Naser je dodal, da je vsa politična, gospodarska in vojaška zmogljivost Egipta na razpolago Siri-če bi bilo to potrebno.
Izbira odbornikov je najvažnejša ** ''
sekretar PLDP Gomulka si v spremstvu tov. Tito z zanimanjem ogleduje maketo Litostroja
V sredo, 11. septembra, je v Trbovljah zasedal razširjeni plenum okrajnega odbora SZDL. Plenum je razpravljal o bližnjih volitvah v občinske in okrajne odbore in zbore proizvajalcev. Sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze, tov. Viktor Kovač, je v svojem poročilu obrazložil najvažnejše politične probleme in podrobno govoril o bližnjih volitvah. V svojem govoru je sekretar dejal, da volitve ne bodo samo političnega pomena, marveč da na drugi strani pomenijo gospodarsko afirmacijo našega komunalnega sistema. Od sestave bodočih ljudskih odborov pa bo seveda odvisen nadaljnji uspeh in razvoj naših komun. V naši predvolilni dejavnosti in propagandi imamo pred seboj jasen cilj in imamo ljudem tudi kaj pokazati. Jasno pa je, da moramo ljudem naliti čistega vina. Ne smemo jim delati obljub, če jim ne bomo mogli izpolniti. Lahko pa poudarimo, da smo v zadnjih petih letih mnogo napredovali na vseh
področjih in so doseženi uspehi dokaz našega dela. Ti uspehi pa bodo ob volitvah mobilizacija volivcev, da hočemo tudi v bodoče doseči nove in še večje uspehe. — Ko bomo sestavljali kandidatne liste in izbirali nove ljudske odbornike, ne smemo pozabiti na naše žene in mladino, saj so prav naše žene velik sestavni del naših volitev. — V nadaljevanju svojega govora je tovariš Kovač obrazložil probleme v našem gospodarstvu, v trgovini, obrti in gostinstvu ter opozoril na važnost razvijanja turizma. 27 našo gospodarsko dejavnostjo pa je seveda povezano vprašanje prosvetlje-vanja naših ljudi. S tem v tvezi je naša naloga, da vodimo o računa o naših šolah, o potrebi prosvetnih domov in širjenja kultumoprosvetnega dela.
Kmetijstvo Je tesno povezan<f z vso našo gospodarsko dejavnostjo, zato je važno, da našim volivcev pojasnimo, kaj smo že napravili na tem področja in kakšne naloge stoje v kmetijstvu pred nami. Tako bo šlo
naše prizadevanje tudi za tem, da naše vasi čhutesneje povežemo in jih zbližamo z našimi industrijskimi središči.
V	obširni razpravi je govoril iudl tov. Lojze Ribič, ki je med drugim podčrtal, kakšne važnosti je dobro gospodarstvo za naše politično delo in uspehe. Poudaril j)e, da je tisti, ki dela v gospodarstvu in pojp.aga do njegovega napredka, prav tako dober politični aktivisi, in da dela v gospodarstvu ne moremo ločiti od političnega dela in razvoja. Nadalje je tovariš Ribič naglasil potrebo večje povezave naših gospodarskih pod. jetij s komunami, kake važnosti je medsebojna povezava naših gospodarskih organizacij v okvira okraja za skupno operacijo v najrazličnejših vprašanjih — tovariš Lojze Lukač pa je govoril, kako potrebna je izgradnja zasavske eeste od Zagorja do Litije in je prav, da pričnemo z realizacijo tega problema.
V	razpravi so se oglasili k besedi še tovariši Colarič, Zupančič, Slapnik, Nunčič, Ogorevc,
Peter Kos, Ferči Miler, Vili Škrinjar, Angela Rejnik in drugi. tovariš Viktor Kovač je ob zaključku resumiral najvažnejše zaključke sestanka in poudaril potrebo, da se takoj skličejo sestanki SZDL po vseh naših občinah z vsemi vodilnimi ljudmi v vseh naših gospodarskih In družbenih organizacijah. V.-ak član SZDL naj doprinese svoj delež k naši skupni zmagi.
S POSVETA PREDSTAVNIKOV POLITIČNIH ORGANIZACIJ V ZAGORJU
Volilnim pripravam
vso pozornost ln politično vsebino
V Zagorju bo 23 volilnih enot, v bodoči ljudski odbor bo izvoljeno 25 odbornikov, v zbor proizvajalcev pa 21 odbornikov — Zbori volivcev bodo, po pripravah sodeč, tudi obravnavali med drugim celokupno politično in gospodarsko rast občin« in okraja.
Poznavalci razmer v Radečah trde, da je bilo letošnje praznovanje občinskega praznika doslej eno najboljših. Ves teden so bile Radeče v prazničnem vzdušju, številne uspele prireditve »o pokazale uspešno društveno dejavnost občine. Nekatere izmed njih bode še dolgo ostale v spominu mnogih gledalcev. Vrhunec je bil dosežen na zaključnem zborovanju v nedeljo, katerega se je udeležilo okrog tisoč Radečanov in okoličanov. Med gosti smo opazili republiškega ljudskega poslanca tovariša Viktorja Kovača, predsednika okrajnega ljudskega odbora tovariša Tineta Gosaka in mnoge druge predstavnike oblasti in družbenih organizacij vseh občin v našem okraju.
Na zborovanju je zbranim prebivalcem "Radeč govoril predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Ferči Miler. V svojem govoru je lepo orisal enoletni gospodarsko-politični in kulturni razvoj občine.
Ko jo govoril o delu društev In organizacij, je tovariš Miler predvsem pohvalil delo mladdn. sike organizacije v občini, ki žanje največ uspehov in je lahko za vzgled vsem ostalim. Sicer pa so tudi ostala društva In organizacije dosegle viden napredek tako pni ektivteadji svojega članstva kakor tudi pr-j njihovi dejavnosti,
PO zaključku zborovanja je bila otvorjena nova mlekarna. Otvoritveni govor je imel tovariš Hudoklin, o pomenu mlekarne in njenih perspektivah pa je spregovoril predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Tine Gosak. Prav gotovo bo nova mlekarne s svojimi ka_ paritetami izrednega pomena za .nadaljnji razvoj kmetijskega gospodarstva v občini kakor tudi v okraju.
Velika množica ljudi si je nato ogledala vzorno urejene prostore in predelovalne stroje v nov; mlekarni.
IN OSTALE PRIREDITVE ... NEPOZABEN DOGODEK ZA MLADINA RADESKE OBČINE
V soboto zvečer se je zbralo v Domu »Svobode« več kot tri
sto članov Ljudske mladine iz vseh krajev radeške občine na predkongresnem zborovanju.
činskd komite prejel s strani CK prehodni kap kot najboljši Občin-ski komite v Sloveniji. V dvorani je odmevalo od aplavza, ko ao predstavniki radeške mladine sprejemali čr,tno priznanje. Na tem zborovanju so bili pregledani tudi zaključki »Enomesečnega tekmovanja,« v katerem so osnovne organizacije v radešfci občini dosegle ogromno pomembnih uspehov. Zato je bila zbrana mladina navdušene, ko je govoril o nekaterih novih nalogah sekretar OK LMS tov. Sotine in ko je podal svoje mnenje o rarieški mladini predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Miler.
Sobotno zborovanje je bilo za mladino radeške občine nepozaben dogodlek, kateri bo še dolgo spominjal ne osvajanje najviš-jega naslova v republiki.
Nad. ne 2. strani
Pred dnevi ao se sešli v Zar gorju predstavniki terenskih in vaških odborov SZDL, zastopniki množičnih organizacij in društev. Na sestanku, k; ga je organiziral občinski odbor SZDL. so se pomenili o delu, ki čaka' naše politične organizacije m dni šiva pred volitvami v občin, ski odbor in zbor proizvajalčev.
V Zagorju bo 23 vbtilnih enot, v katerih bodo volivci izvolili 25 odbornikov občinskega zbora,
♦♦♦•♦»»»»♦»♦»»»♦»♦♦»»♦»»♦♦»s
Prehodni kip, darilo CK LMS mladini Radeč za uspešno tekmovanje.
TO LET TRBOVELJSKIH GASILCEV
Danes ln jutri praznuje prostovoljno gasilske društvo Trbovlje - mesto 78 letnice svojega obstoja. Za to visoki jubilej so se trboveljski gasilci lepo pripravili. V obeh dneh bo v Trbovljah več zanimivih prireditev, ob tej priložnosti pa bode sprejeli tudi novo gasilsko vozilo, kar bo zanje gotovo največji dogodek.
K praznovanju vabijo Trboveljčani ljudi iz vsega Zasavja.
V A BI L O
Krajevni odbor ZB NOV Sromlje pri Brežicah vabi vse borce Kozjanskega odreda ln ostale državljane k odkritju spominske plošče v počastitev vstanovltve Kozjanskega odreda, k| bo v nedeljo, 15. sept. J 957 ob 14. ari na Silovcu pri Sromljah.
Po odkritju bo prosta zabava.	Vabljeni!
iti 13 volelnih enot, ker bodo proizvajalci izvolili 21 odbornikov v zbor proizvajalcev. Predvideno je, da bodo v Zagorju izvolili na vsakih 660 prebivalcev po enega odbornika v občinski ljudski odbor. Kot vsepovsod, so tudi v Zagorju že govorili o predlaganih kandidatih to izbral! najboljše med najboljšimi. Razprava o predvidenih kandidatih pa je pokazala nujnost in upravičeno potrebo, da borno v bodoči ljudski odbor izvolila tudi nekaj žena in tiste mlade ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so vredni ljudskega zaupanja.
Zbori volivcev, ki bodo v Zagorju od 15. do 20. septembra, bedo vsekakor prvenstveno obravnavali celokupno politično ln gospodarsko -etanje zagorske občine, obenem p« bodo prebd. valci občine Zagorje govorili tudi o predlaganih kandidatih. Pravilno je, da na zborih volivcev, odborniki dosedanjega ljudskega odbora ne bodo volivcem kar koli obljubljali, kasneje pa na obljube pozabili, Zagorje je v zadnjih letih napravilo svojo razvojno pot, in v perspektivnem načrtu razvoja mesta je nešteto svetlih točk, katerih se bodo volivci samo razveselili. Končno pa: skoroda ne bo poštenega prebivalca Zagorja, ki bi mogel trditi, da njegovo mestece v zadnjh letih ni napredovalo, da ni že doseglo prvih sadov v razvoju socialistične skupnosti.
Prihodnje dni bo torej v Zagorju nadvse živahno. NI naključje, da ee bodo predvolilnih priprav lotile vse organizacije in vsa društva, in dale temu vežnemu dogodku v razvoju našega komunalnega sistema tisto mesto, ki mu upravičeno gre.
(v)
OBRAZI IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Predsednik OLO Trbovlje, Martin Gosak govori ob otvoritvi Mlekarne v Radečah.
Obiskali so ga tudi najvidnejši predstavniki slovenske mladine in mladine našega okraja. Navzoči so bili sekretar CK LMS tovariš Krapušefk z drugimi člani CK, predsednik in sekretar OK LMS tovariša Kranjc in Šetinc in večje število mladinskih aktivistov iz drugih občin.
N« zborovanju Je radeški ob-
Jaz, rdečearmejec
VHEME
*A CAS OD 13. DO 22. SEPT. 'r aplošnem nestalno s pogo-padavinami in hladno; Vhz razdobja ne bodo daljša *01	3 dni. Sredi septembra
Pričakujemo močno neurje s pa-"•vlnami, okoli 21. septembra J* *«lo močno ohladitev s pa •vinaml. Večje razjasnitve bo-2® nastopile med 16. ln 18. sep. •"nbrom.
(Napoved priredil V.M.)
Gostje na radeškem občinskem prazniku
V pritlični hišici za rudniško kurilnico v Zagorju živi upokojeni zidarski mojBter Vinko Kvas. čeprav so mu oči že malo opešale, ga lahko še večkrat vidite na zidarskih odrih, ko popravljajo to ati ono staro hišo.
Bred štiridesetimi leti Je Vinko Kvas branil revolucijo, nekje na skrajnem koncu Rusije, v divjem Tur-kestanu.
Vojno leto 1915. Nekje v Karpatih s? je vkopala skupina vojakov 20. dravskega bataljona in krila umik. Avsčroogrska armada je popustila pred močnim pritiskom pomladanske ruske ofenzive in ae pognala v brezglavi beg. — Ura a! — obzorje se je stemnilo od nastopajoče kozaške konjenice. Vojak Vinko Kvas je kljub svojim dvajsetim letom vedel, da se bo treba pripraviti na najhujše.
K0 se je zavedel, mu je kri počasi odtekala iz eflteleče rane na hrbtu in nogi še vse megleno je videl, kako se je kozak vzpel na svojem konju in se pognal proti njemu. S sabljo ga je nekajkrat usekal čez glavo. Na pol mrtvega so ga našli ruski sanitejci in ga zavlekli do previjališča.
Za silo so ge v vojnem lazaretu pozdravili in že je moral na pot s tisoči ostalih vojnih ujetnikov. Peš čez vso Rusijo, brez hrane in pijače. Po večdnevnem maršu so se končno ustavili sredi stepe v Turkestanu. Nastanili so Jih v zloglasnem logoru smrti Traj-skem. Suha in vroča klima je bila za
ujetnike neznosna to so umirati. 20, 30 na dan. Sledili so dolgi dnevi ln mesecj garanja to preseljevanja iz Io-gora v logor.
Samarkant leta 1917, V logoru se je že nekaj ča*a šušljalo, da se v Rusiji nekaj dogaja. Prišli so zaraščeni vojaki s potrganimi našivki in oklicali, da so ujetniki svobodni in naj gredo kamor s« jim zljubi. V Rusiji je revolucija, carja so ubiti, vladajo sedaj delavci sami. Ujetnikom se je veselje kmalu razkadilo, vsi izmučeni so se vračali v logor nazaj, kajti domovina je bila daleč, zvez pa nobenih. V mestu ni bilo nobene oblasti več. domače prebivalstvo Turkmenci so začeli ropati in pobijati vse tujce.
Ujetniki so skupno z Rusi osnovati sovjet ln sklenili napraviti v mestu red. Sovjetska oblast je tako tud; v tem delu Rusije zmagala. Svobodni smo. Veliko je bilo veselje, mitingi to parade, v katerih je mlada Rdeča armada pokazala svojo moč.
Vinko Kvas je postal rdečearmejec. Četa s 75 rdečearmejci je skupno z nekaj topovi odšla spomladi 1919 proti trdnjavi Kirki, kjer so Turkmenci in belogardisti grdo postopali z domačim prebivalstvom. Meščani so jih sprejeli kot osvoboditelje in so jih nosili na rokah. Kmalu pa je pričel proti trdnjavi prodirati general Deni-kin ln jel groziti, da jo bo zmlel v prah, če »e v dveh urah ne vdajo. Rdlečearmejci pa eo, čeprav jih je bi-
lo samo 300, odgovorili s topovskimi salvami. Belogardisti so ee preplašili in vsa 20 ttsočglava vojska se je trdnjavi izognila v vami razdalji. Toda niso jih pustiti v miru, vsak dan eo se nadaljevati napadi to hrabri branilci so imeli dovolj dela. da je ostala trdnjava v njihovih rokah. DeniMn je imel eamo lahlko konjenico, zato je računal na težko orožje, ki ga je bilo v trdnjavi precej, da bi z njim potem nadaljeval prodor v sovjetsko ozemlje, ee združil z Kolčakom to končno zavzel Taškent. Toda vs» prizadevanja so ostala brez uspeha. Po štirih mesecih, ko so obkoljenim že pohajale zaloge, je končno v septembru 1918 nastopilo premirje.
Vinko je bil premeščen v Taškent, kjer je postal glavni preskrbovale« I. artilerijske divizije, ki je Imela 6000 mož in 1500 konj.
Sovražniki revolucije eo se spet okrepili to pričeli udarjati Rdeči armadi v hrbet. S svojo divizijo je tudi Vinko bil ves čas v borbi. Postal je član boljeviške partije in na šapko «1 Je pripel rdečo zvezdo.
Leta 1921, ko je bila vtsa protirevolucija razbita, ae je ponudila možnost. da se vrne v domovino. Slovo od bojnih tovarišev je bilo tetico, saj je med njimi preživel tri leta.
Na mariborski železniški postaji ae mu prvo dobrodošlico v domovini. vo» ščili žandarjl z nasajenimi bajoneti.
71 LET 2 E DELUJE TOVARNA OB SEVNIČNI
Svetle perspektive kopitarne v Sevnici
Sola v Kočevski Reki, kjer je bil leta 1944 I. kongres LMS.
Včeraj je začel z delom VI. kongres LMS
Včeraj ob 9. dopoldne je v Ceflju začel z delom VI. kongres LMS. Sekretar CK LMS tov. Tone Kropušek je imel referat o uveljavljanju mladine v družbenem življenju. Poročila na kongresu nieo brali, ker je bilo že prej dostavljeno vsem delegatom. Poročilo vsebuje naslednja vpražanja lz dejavnosti LM Slovenije: prvič, oris najpomembnejših političnih dogodkov In družbenih procesov, ki so vplivali na delo in razvoj LMS; drugič, kakšna je bila usmeritev CK in organizacij LMS od zadnjega kongresa dalje spričo teh okoliščin; 'tretjič, kakšne uspehe je dosegla LM Slovenije med obema kongresoma in četrtič, kakšni $o materialni pogoji za delo organizacije in vodstev. Podrobneje o vsebini referata in poročila bomo pisailii v prihodnjih številkah našega časnika oz. v mladinski prilogi »Glas mladih«.
Zaradi zanimivosti navajamo nekaj podatkov iz kongresnega poročila. V Sloveniji je 100.864 članov LMS. Medtem ko so v letu 1954 sprejeli v Zvezo komunistov samo 320 mladine, je v letošnjem letu to število poraslo kar za 2.000. V letošnjem letu je bilo 242 kmečko-govpo-darskih šot, ki jih je obiskovalo 9.000 mladine. V Sloveniji je nadalje 330 aktivov mladih zadružnikov z 11.200 člani in 47 klubov mladih proizvajalcev z 2.350 člani. V letu 1954 je bilo 39 okrajnih in občinskih seminarjev za mlade aktiviste s 1944 udeleženci, letos pa kar 106 s 3.750 udeleženci. CK LMS je v letošnjem letu organiziral seminarski center v Bohinju, kijer je bilo 8 različnih seminarjev s 613 udeleženci iz cele Slovenije. Od leta 1955 do konca prvega polletja letos je mladina zgradila 727 športnih in telesnovzgojnih objektov. Na akcijah za izgradnjo športnih objektov je sodelovalo okrog 25.000 mladine. Poleg tega je lani in letos okrog 5.000 mladine sodelovalo v' 80 mladinskih delovnih brigadah, ki so gradile «feate, stadione, vodovode in razne druge komunalne objekte. V te podatke niso vštete manjše delovne skupine, ki eo delale le krajši čas.
V letih 1954—1957 je bilo v Sloveniji veliko število večjih mladinskih prireditev. Hrvatsko-slovenskega festivala v Kopru se je udeležilo 20.000 mladine, majskega slavja delavske mladine v Kranju »10 let v svobodi«
15.000	mladine, festivala »Bratstva-enotnosti« v Ljubljani
13.000	mladine itd. V času praznovanja »Dneva mladosti« ja bilo 2850 prireditev, na njih je sodelovalo okrog 220.000 mladine. Na I. slovenskem festivalu telesne kulture je sodelovalo 15.000 mladine.
Številke, k; sem jih pravkar navedel, niti približno ne prikazujejo uspehov, ld jih je dosegla LM Slovenije med obema kongresoma.	-ne
Te dni praznuje kolektiv Kopitarne v Sevnici dve obletnici, namreč 71 let obstoja in sedem let delavskega upravljanja. Obe obletnici bo delovni kolektiv praznoval 16. septem-brat t. 1.
Zgodovina in razvoj sevniške kopitarne sta dokaj zanimiva in pisana. Začetki podjetja so bili skromni. Tam, kjer danes stoji moderna tovarna, je pred 71. leti stai mlin, ki je bil osnova za prve začetke kopitarne. Okolica Sevnice je bila tiste čase pokrita z bujnimi bukovimi gozdovi. Kmetom je bil tedaj les glavni vir dohodkov.1 Odkupna cena lesa pa je bila v tistih letih zelo nizka. Majhen podeželski mlin so takrat spremenili v obrat s tračno žago, montirali so primitiven kopirni stroj in še nekaj brusilnih in vrtalnih vreten. Danes bi temu rekli majhna obrt, za tiste čase pa je bilo to velikega pomena. Dobički so bili veliki in zato je dal takratni podjetnik; Nemec Winkler, skupno s svojim družabnikom obrat razširiti in postavil je vanj nove stroje. Leta 1895 je obrat dobil 6 novih kopirnih strojev in iz malega mlina je tedaj zraslo podjetje. 2e tista leta so 40 % proizvodnje kopit izvozili v Nemčijo, ostalo količino pa so prodali doma. Vendar pa je bila proizvodnja tedaj , primitivna. Leta 1908 je pogorela streha na stari strojnici. Obrat so obnovili in ga razširili, prav tako se je večala in širila tudi produkcija in prodaj a kopit. V časih prve svetovne vojne je bilo delo v tovarni izredno težavno. Omeniti še moramo, da so bili v mode-larni zaposleni samo Nemci. Nihče od Slovencev se ni mogel učiti modelarstva, pač pa so bili ti zaposleni vedno pri manjvrednih delih.
Po letu 1918, ko se je prva svetovna vojna končala, se stanje v tovarni ni dosti spremenilo, kajti v produkciji kopit se je že pojavila konkurenca. Leta 1929 je podjetnik Winkler kupil tri fine kopirne stroje, leta 1934 pa dva ne električni pogon. Stalno se je obrat izboljševal. — Vse to je trajalo do leta 1939. Takrat pa so začela izostajati inozemska naročila. Tak položaj je bil do
leta 1941, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. Winkler in še drugi pa so šele med okupacijo pokazali svoj pravi obraz. Vsa produkcija je bila med drugo svetovno vojno osredotočena za potrebe Nemčije. Toda lto smo začeli z odpornim gibanjem proti okupatorju, je tudi med delavci v kopitarni začelo vreti. Vsi smo vedeli, da se bliža našim narodom svoboda. Meseca septembra 1944. leta je odšla skoro vsa nočna straža tovarne med partizane. Sevniška Kopitarna je tedaj utihnila in začelo na novo živeti v svobodi leta 1945.
V svobodni domovini Tovarna Je po osvoboditvi leta 1945 postala naša skupna last. Četudi je tedaj ostalo kaj malo starih kopitarjev, so ti
ge. Tovarna pa ima v načrtu še nakup strojev za izdelavo visokih peta. S tem bo tovarna proizvodnjo pet v 1. 1958 dvignila najmanj za 100 % v primerjavi z letošnjim letom, ko znaša proizvodni plan 1 milijon parov.
Sedem let delavskega upravljanja
Mirno lahko trdimo, da je sevniška kopitarna dosegla svoj naj večji razmah prav v času delavskega samoupravljanja. -Samoupravni organi so pokazali, da razumejo svoje delo. Njihova nenehna skrb je, kako modernizirati tovarno in povečati proizvodnjo. Da se poveča proizvodnja in zboljša kvaliteta izdelkov, so v tovarni zgradili dve sušilni lopi, v katerih bodo les za sedaj zračno,
polovico mladine, so vsi stoodstotno združeni v sindikalni organizaciji in v SZDL. V okviru podjetja sta kar dve mladinski organizaciji, in sicer ena v kopitarni, druga pa v obratu žage »Bohor*.
Podjetju se odpirajo lepe razvojne možnosti, kar je videti iz perspektivnega načrta, ki je že izdelan in že začenjajo z njegovo realizacijo — namreč z rekonstrukcijo in razširitvijo podjetja. Tudi vprašanje, kaj storiti, da bo imela tovarna vedno na razpolago zadostne količine posušenega lesa, se rešuje. Ko bo urejeno to vprašanje, bo mogoče povečati proizvodnjo še za najmanj 100 odstotkov, in kar je najvažnejše — to povečano produkcijo bi 6v glavnem izvažali. O tem razmišljajo v samem podjetju,
;•••' Y : i
Manifestacija Radečanov
(Nadaljevanje s 1. strani) »MLINARJEV JANEZ« IN TISOČI GLEDALCEV
Zadnj,; dve predelavi »Mlinarjevega Janeza« sta zopet napolniti tribune letnega gledališča. Skupno si je sedaj pdt predstav, ogledalo nekaj manj kot pet tisoč ljudi. Splošno mnenje je, da Je kvalitete igranja od predstave do predstave boljša in, da so gledalci vse bolj ln bolj zadovoljni. Prav gotovo pomeni »Mlinarjev Janez« najmočnejšo radeško kulturno manifestacijo v tem letu, katerega je dale tudi na praznovanje občinskega praznika močan odsev.
GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA IN LJUBLJANSKEGA PROSVETNEGA
DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Celjani so katkor vedno tudi to pot z Vorančevo dramo »Pernjakovi« navdušili številne gledalce. Zelo dobro je uspel tudi program prosvetnega društva upokojencev iz Ljubljane. Radečani so bili z njim zelo zadovoljni in si takšnega razvedrila še žele.
USPEL JAVNI NASTOP TVD »PARTIZANA«
V nedeljo popoldne »o številni gledalci zadovoljni zapušča,1!
TRGATEV GROZDJA 15. OKTOBRA!
Občindki ljudski odbor v Brežicah je po raizpravah v svetih ln organih sprejel važen sklep, da se bo trgatev grozdja na območju občine Brežice pričela e 15. oktobrom 1957, Ta sklep je pomemben zato, ker le pozno obrano in dozorelo grozdje daje kvalitetno vino, kt ee dobro preda in ponovno utrdi sloves naših vinorodnih krajev. Pravilo sicer pravi, da pozna trgatev viže nekoliko manj pridelka, da pa njegova kakovost odtehta razliko. Tega se naši odgovorni organi zavedajo, vedo pa tudi 6.»'ml vinogradniki, kajti boljša kakovost je porok za višjo ceno in za večji izkupiček. Naša gospodarska politika nujno narekuje Izvoz kvalitetnih namiznih vin, zzto so pridelovalci lahko brez skrbi glede prodaje.
Pomembna je nadalje določba odloka, da ob nastopu deževja ali drugih vremenskih neprilik posamezni krajevni odbori lahko za svoje območje sami določijo datum trgatve pred 15. oktobrom, kar pa velja za njihovo celotno področje ln ne samo za posameznike. Mnogi se boje za svoje pridelke zaradi tatov, ki rad; obiskujejo tuje vinograde im prodajajo uk rade ho grozdje na tržnicah. To bo v prihodnje nemogoče, ker bo mora! sleherni prodajalec grozdje dokazati ob prodaji s potrdilom krajevnega urada, de je blago njegov lastni pridelek.
Storjeni so tudi potrebni 1 torek i, da mora bit, v vinorodnih krajih perutnina, ki povzroča po vinogradih ln na grozdju veliko Škodo, zaprta. V interesu
vseh pridelovalcev je, da »e drže predpisov, ki eo izdani v njihovo korist im za zagotovitev dobrega letošnjega pridelka.
(ek)
'letno telovadišče. Bili so priča lepo izvedenemu nastopu, na katerem je sodelovala tudi okrajna vrsta v orodni telovadbi. Nastopilo je sto petdeset telovadcev, med katerimi so vzbujali pozornost pripadniki TVD »Partizana« iz Hotemeža. Vseka, kor pomeni nedeljski nastop lep uspeh za telesnovzgojno dejavnost v radeškl občini,
KONCERTI GODB NA PIHALA
in Šport
K pisanosti praznovanja »ta prispevali tudi radeška in zl-danmoška godba na pihala. Piva je igrala čto mladinskem zborovanju, druga pa je imela samostojen koncert v mestnem parku.
Tudi športniki so počastili občinski praznik. N« odbojkarskem turnirju je zmagala ekipa Radeč, v lahki atletiki pa ao bili pnnl papirnitarji. Tradicionalna tekma med starimi in mladimi se je končala s presenetljivo, toda zaslužno zmago starejših.
Janez Zahrastnik
vendar v kaj kratkem času spravili svojo kopitarno v ponovno obratovanje. Začetek je bil seveda zelo težaven, toda kaj kmalu so v tovarni začeli pričeli svoje izdelke tudi izvažati. Produkcija se je stalno večala in tako je bilo vzporedno s tem treba jnisliti na razširitev tovarne,-Leto 1950 je bilo v zgodovini in razvoju tovarne zelo pomembno. Tisto leto so delavci prevzeli kopitarno v svoje upravljanje in v svojem sedemletnem upravljanju dosegli znatne uspehe in razvoj tovarne. Delavci se pokazali, da so dobri Upravljavci.
Razen kopit se je v tovarni močno povečala proizvodnja pet in jih tudi že znatne količine izvozila. To je bil nov uspeh, kajti kopitarna je poprej izvažala na tuja tržišča samo kopita in rezan les.
Pomemben dogodek v razvoju tega podjetja je bila tudi združitev z lesnim podjetjem »Bohor«, s čimer je v enem podjetju skoncentrirana vsa mehanična predelava lesa v Sevnici. Za boljše gospodarjenje podjetja pa je bistvenega pomena povečanje finalnih izdelkov in tovarna bo že prihodnje leto porabila za svoje lastne potrebe polovico proizvedenega žaganega lesa.
Ker so lansko leto v podjetju dogradili nov obrat za predelavo pet in galanterije, se je proizvodnja močno povečala. Že letos se je pokazalo, da je obrat premajhen, zato bodo v kratkem stroje za izdelavo galanterije prenesli na obrat ža-
kasneje pa morda tudi umetno sušili. S tem bo mogoče doseči tudi večjo vrednost in boljšo ceno lesa kakor sicer, če je les izpostavljen vsem vremenskim nevšečnostim.
Važno je nadalje to, da je kopitarna v Sevnici že lansko leto napravila prve korake za skupno sodelovanje z vsemi podjetji te stroke v državi. V tej zadevi so imeli prizadeti že skupna posvetovanja, da rešijo vsa v poštev prihajajoča vprašanja. V to sodelovanje je za sedaj vključeno le pet podjetij, med katerimi je kopitarna v Sevnici najmočnejša, ki je tudi največje in najstarejše, podjetje te stroke, To skupno sodelovanje prizadetih podjetij je velikega pomena tudi pri izvozu, kjer je seveda najbolj zaželena enotnost.
Kadrovska vprašanja ln ostale naloge
Zadnja leta so v tovarni začeli reševati vprašanje kadrov, zavedajoč se, da je dober strokovni kader več kot polovica uspeha. Tega vprašanja se so resno lotili. Tako v tovarni štipendirajo 5 ljudi, vsako leto se v podjetju izuči 7 vajencev, v načrtu pa imajo, da bo podjetje več svojih strokovnjakov poslalo na specializacijo v inozemstvo. Vedno pereč problem v tovarni je bilo vprašanje obratnih kreditev. To vprašanje je sedaj zadovoljivo rešeno in se uspehi že kažejo.
Členi, delovnega kolektiva kopitarne, ki jih je v podjetju zaposlenih 450, med njimi nad
v občinskem ljudskem odboru v Sevnici in tudi OLO Trbovlje se za to vprašanje zanima. Z združenimi močmi bo mogoče tudi to vprašanje zadovoljivo rešiti, verjetno že prihodnje leto.
V Zagorju bodo predvideno cepili 1900 otrok
Imenovana je občinska komisija za Izvedbo akcije proti po-liomyelitisu — Zdaj sio v teku predavanja po Zagorju in večjih okoliških vaseh
Kot povsod, so tudi v Zagorju začel; /akcijo za cepljenje proti pollomyeliiMsu. Občinska komisija, ki bo vodila celotno akcijo, Se je že večkrat sešla, v bližnjih dneh pa bodo tudi v okoliških vaseh predavanja, na katerih se bodo kmečke družine seznanile z nevarno boleznijo — otroško paralizo. Prvo predavanje je bilo že v Zagorju, predvideno pa je, da bo v celoti kakih osem do deseit predavanj.
Terenski in vaški odbori SZDL bodo imeli pri akciji precej važno nalogo. Morali bodo namreč svojim članom temeljito pojasnjevati pomen akcije in Jim prikazati, da je cepljenje zelo važno za zdravje njihovih otrok.
V razgovoru s predstavniki komisije smo zvedeli, da v Zagorju močno želijo, da bi se zadevni obrazci, ki lih bodo uporabljali pri cepljenju, tiskali enotno za ves okraj. (v)
NAS KOMENTAR
Merniki vprašaj
Jutri, 15, septembra, bodo v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve. Ves svet jih nestrpno pričakuje, kajti od njih Izidov bo v marsičem odvisno reševanje evropskih in tudi mednarodnih problemov. Cez dva dni bodo Nemci odgovorili na vprašanje: Adenauer ali Ollenhauer. Ker Je Adenauer doslej vladal, je razumljivo, da smo najbolj radovedni kakšne so možnosti za zmago Ollenhauer ja.
Jutrišnje volitve bodo tretje parlamentarne volitve v Zahodni Ne/mčiji. Prve so bile leta 1949. Tedaj je Ade-nauepjeva krščanslrodemokratska unija dobila 139 poslancev, socialnodemokratska stranka, ki jo je vodil pre-ijuibljenl Kurt Schumacher, pa 131. V parlamentu je bito 400 sedežev.
Druge volitve eo bille leta 1953. Volili so parlament, ki je imel 487. sedežev. Krščanski demokrat; so dobili 243 poslancev, socialni demokrati pa 151. Tedaj je že bil predsednik socialnih demokratov Erlch Ollenhauer. Kurt Schumacher je namreč leta 1952 umrl.
Krščanskodemokratska unija Je na volitvah leta 1949 dobila 30,2 odstot glasov, leta 1953 pa 46 odstot., socialni demokrati so leta 1949 dobili 28,5 odstotkov glasov leta 1953 pa 30 odstot. Leta 1953 Je torej bilo razmerje med krščanskimi in socialnimi demokrati 46:30, In kakšno bo letos?
Socialn; demokrat; so šli v boj z namenom osvojit; vlado. Ko so ee za-hodnonemške stranke lansko jesen začele pripravljati na volitve, so bile pozicije socialnih demokratov dokaj ugodne. Njihova moč j€ iz dneva v dan rasla. Ne morebiti toliko zaradi njihove ekonomske in socialne politike, bolj zaradi njihovega zunanjepolitičnega programa, ki se je tedaj (spričo mednarodnega pomirjevanja na katerem temelji ln za katerega se zavzema) uveljavil kot edini realni program za združitev obeh Nemčij. Inštitut za proučevanje javnega mnenja v Zahodni Nemčiji je tedaj ugotovil, da je število volivcev, ki nameravajo voliti OllenhauenJa In njegove socialne demokrate že doseglo število stalnih pristašev kanclerja Adenauerja In Jih celo preseglo.
Po napadu na Egipt in po madžarskih dogodkih pa so se mednarodne razmere ponovno zaostrile im Adena-
uer, ki je zgradil zunanjepolitični program svoje stranke na blokovski politiki ter zaostrevanju mednarodnih odnosov, j,e spet začel pridobivati izgubljene pozicije. Po podatkih, ki jih je objavil zahodnonemški Inštitut za proučevanje javnega mnenja, je bilo ob koncu preteklega meseca razmerje naslednje: 46 odstotkov za Adenauerja, 36 odstotkov za Ollenhauerja, Poznavalci političnega življenja v Zahodni! Nemčilli napovedujejo, da bo takšno razmerje verjetno ostalo tudi po volitvah, nekateri optimisti pa menijo, da bo zaostritev predvolilne kampanje tik pred volitvami morebiti še vplivala na razpoloženje volivcev.
Verjetno je za padec Ollenhauer-ievegfl ugleda v zadnjih mesecih kriv tudi njegov volilni program. Ne mislim na zunanjepolčtični, ampak na ekonomski im socialni program socl-a'nih demokratov v katerem zaman Iščemo jasnost) in odločnosti, Ta program je zelo meglen, poln neodločnosti. Nastopa proti nacionalizaciji, ker je -»nevarna spričo okrepitve dr-žavnokapitallstlčnih teženj«, kot je pred nedavnim dejal socialnodemokratski voditelj dr. Heinrich DelBt,
morebitni bodoči gospodarski minister. Povedati pa moramo, da je za-hodno-nemška javnost pazljivo prisluhnila novicam o zahtevah po krepitvi delavskega soodločanja v upravljanju gospodarstva, k; jih je bilo slišati v okviru sind-kalnih organizacij, Sele sedaj, ko smo dobili v roke gradivo z njihovih razprav, smo »poznali, da gre za povsem določene predloge n zahteve ki bi mogli biti Izhodiščna točka določene socialnodemokratske politike. Gre za to, da bi razširili pravico soodločanja za predstavniške zbore velikih koncernov Osnovna značilnost tega predloga je, da b! prešle najpomembnejše kompetence z nadzornih odborov ter koncernov, ki so si v dosedanjem razvoju prilastili veo oblast, v tako imenovano predstavniško skupščino, ki bi jo sestavljalo 19 delničarjev, 19 delavskih zastopnikov ln 11 pcedstavn,kiov javnih koristi. Te zad/nje bi Imenovalo ministrstvo za gospoda ret vo lz vrst znanih ekonomistov. tehničn:h strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, advokatov In podobno. Tod* o tem bodo verjetno povedali kaj določnejšega šele po volitvah.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Analiza zahtev delovnega mesta
Postopek za analitično ocene delovnih mest, ki jo morajo po sedanjih predpisih opraviti vsa industrijska in prometna podjetja, poteka v tehle razvojnih stopnjah. Najprej smo popisali ln opisali delovna mesta. V sedanjem obdobju analiziramo zahteve delovnih mest in jih stopnjujemo, čaka pa nas še točkovanje in razvrstitev.
Opisu delovnih mest je pripisana zelo pomembna vloga. Opis in popis delovnih mest je namreč osnovno dokumentacijsko gradivo za sedanjo analizo zahtev delovnih mest in stopnjevanje. Marsikje so s popisom ln opisom delovnih mest odlašali, čeprav je bilo, lahko rečemo, časa na pretek. In marsikje so tudi, čeprav je bilo časa na predek, delo na pol opravili In zato bo kazalo sedaj to ali ono stvar popraviti. Drugače namreč ne bo moč analizirati zahtev delovnega mesta, tako kot jih moramo, ne bo moč izvesti analitične ocene del« tako kot jo je treba in od nje ne bomo dobili tistih rezultatov, ki jih pričakujemo.
Kot rečeno, v sedanji razvojni stopnji analiziramo zahteve delovnega mesta. Kaj pomeni to? Pri oceni »težine« ali »vrednosti« delovnega mesta se upošteva, kakšno znanje in sposobnost je potrebna za delo na delovnem mestu, kolikšna je odgovornost, kolikšen napor mora nekdo premagati in pod kakšnimi pogoji opravlja delo na delovnem mestu. To pomeni, da se od delavca na delovnem mestu zahteva:
—	da ima določena znanja ln
sposobnosti;
—	da prevzema določene odgovornosti;
—	da premaguje določene napore;
—	da opravlja delo ob določenih pogojih dela.
Omenjene zahteve sestavljajo »težino« ali »vrednost« delovnega mesta in jih imenujemo skupine zahtev. Toda skupine zahtev se pri analiziranju še nadalje razčlenjujejo na posamezne zahteve, ki so postavljene pred delavca zato, da doseže normalni učinek.
Pri analizi zahtev delovnega mesta bo torej treba odgovoriti na vrsto vprašanj, na primer, kakšno šolsko znanje — teoretična vzgoja, kakšna strokovnost — praktična vzgoja, spretnost in vodstvo terja določeno delovno mesto. Pri skupini zahtev »odgovornost« bo treba odgovoriti, kakšna je odgovornost za pravilno opravljanje poelov, kakšna za delovna sredstva, dalje za proces dela in varnost pri delu. Pri oceni delovnih mest oziroma stopnjevanju pa se intenzivnost posameznih zahtev izraža v petih stopnjah, in sicer od nikakršne ati prav majhne do zelo velike.
Analiza zahtev delovnega mesta In stopnjevanje je torej zelo obsežno in zelo zelo odgovorno opravilo. Toda videti je, da se v podjetjih marsikje tega ne zavedajo. Čeprav so navodila o analizi zahtev in stopnjevanju izšla že več kot pred mesecem dni, se marsikje tega še niso lotili. Res, bili so dopusti, tod* z delom ne gre odlašati, posebno, če ga je veliko, če je odgovorno in če je naslednje opravilo, to je točkovanje in razvrstitev, odvisno od tega, kdaj bo zgotovljena analiza zahtev delovnega mesta in stopnjevanje.
Potiskova mama
V nedeljo je po dolgotrajni in težki bolezni za vedno zatisnila oči Potiskova mama iz Zagorja.
Potiskova mama je bila daleč naokrog poznana kot napredna in svobodoljubna Slovenka in kot Zagorjanka P1*" ljubljena vsepovsod.
Potiskova mama je skrbela tudi za tovariša Miha Marinka, kateremu je že leta 1941 umri* mati. Tov. Marinko je našel pri njej toplo in materinsko zavetje, ln nič čudnega, če J° je imenoval drugo, mater. K° je zvedel za njeno prerano smrt, je dejal, da se je bo venomer spominjal kot prave matere, ki je skrbela zanj kot z» svoje otroke.
Nič dobrega ni imela Potifl* kova	x7	žlitl iert j™/, Njrill
s:n Pavle je padel kot tal®® pod kroglo okupatorjev, drugi sin Vinko pa je zaradi mučenja, ki ga je prestal v starojugoslovanskih zaporih, ker ni hotel Izdati svojih tovarišev, umsko zbolel.
Na njeni zadnji poti so J® spremil,; mnogi Zagorjani, nam pa bo ostala v lepem spomin^ kot •'avPrin.a Clfiti — Zagm1 janka.
IVAN MARTINSEK
Pred dnevi Je l>o kratki, muč ni bolezni umrl v Rade*a Ivan Martinšek, dolgoletni bore« za delavske pravice. Iv Martinšek Je hll najstarejši «*•* Okrajnega ljudskega *****
In član občinskega l.fud»keg»
_ st	n.1.oinllr	Ml
Iz živijenia in dela zasavskih občin
Bliža se čas, ko bomo z volitvami potrdili našo prehojeno pot, ko bomo neizpodbitno zakoličili nadaljnjo izgradnjo komunalnega sistema, za lepšo podobo jutrišnjega dne. — Toda postojmo samo hipec, dva, In naša misel naj pohiti nekoliko nazaj, in povežimo vse to, kar smo delali in snovali
za skupen imenovalec.
PET LET V SEVNICI
Tertrii niso nikdar utrujeni? O, ja, so, vendar je njihov počitek sila redek.
Ko so pred petimi leti odbornik: velike sev niške komune sprejeli svoje dolžnosti, so si zadali številne naloge, katerih izpolnitev naj bi osnovno izboljšala življenje kmečkih ljudi in industrijskih delavcev, tako ‘istih izpod Bohorja, kot tistih na drugi sitrani Save, spremenila Sevnico samo, podjetja pa razširila in utrdila. Koliko so v vsem tem uspeli?
Na to nam je odgovoril pred. sodnik ObLO Sevnica tov. Karel Kolman.
0 Kakor povsod drugod, je tudi v Sevnici velika stanovanjska stiska. Koliko ste doslej napravili za njeno ublažitev?
V vseh teh letih smo dali zlastj velik poudarek gradnji
SE JE CAS!
V raznih naših krajih smo Že imeli prve zbore volivcev, na katerih so izbirali kandidate za bodoče člane občinskih ljudskih odborov. Kolikor so mi znani rezultati teh zborov, lahko rečem, da so volivci pozabljali na mladino in žene. Zdi se mi, da so se ponekod tudi polriitušne organizacije premalo zavzele za to, da bi kandidirale v nove ljudske odbore več mladih ljudi in žena. Res je namreč, da še ni izginila stara miselnost, da mladi ljudje in žene niso sposobne za soodločanje o važnih gospodarskih, političnih in drugih vprašanjih, vendar se ob ugotovitvi ne smemo ustaviti, pač pa da se morajo vse politične organizacije. in napredni ljudje odločno boriti proti taki miselnosti in se zavzeti tudi za mladinske in ženske kandidate, To pa Je seveda tudi naloga naših mladinskih organizacij in ženskih društev, bi so se verjetno premalo zavzeli v pripravah na zbore volivcev, kjer bi bilo treba kajpak slišati tudi njihovo odločno besedo.
Razumliivio je, da ne gre za to, da pridejo v nove ljudske od/bore določeni predstavniki posebnih interesov mladine ali pa žena, ker teh interesov seveda ni. Velja pa, da imamo prav gotovo tudi med mladino in ženskami dobre, kadre. ki bi obogatili kvaliteto novih ljudskih odborov in pripomogli k uspehom. Končno je treba misliti pač tudi na to, da je med volivci skoro več žena kot moških, in tudi precej mladine, zaradi česar ni v skladu z njihovo družbeno vlogo, da bi bilo tako malo, ali pa da sploh ni žena in mladine v tako važnih organih družbenega upravljanja.
kakor so to občinski ljudski odbori.
Ponekod pravijo, češ da je pri izbiri kandidatov treba misliti na zrele in razsodne ljudi, ker se sicer utegne zgoditi, da bo med novimi odborniki manjkalo ljudi, ki bi bili sposobni voditi razne sp vete, komisije in odbore. K temu pomisleku seveda ni kaj pripomniti, če ne bi to bilo v škodo mladih ljudi in žena, o katerih posamezni starokopit-neži mislijo, da so nesposobni za tako važna in odgovorna mesta. Drugi spet menijo, da ljudski odbori ne potrebujejo takih ljudi, ker da bodo samo števike na papirju in da ne bodo dosti koristili za plodno delo in uspešen razvoj komune. Tu nemalokrat mislijo prav na mladino in žene. Morda je res, da naši mladinci ali pa ženski odborniki sprva ne bodo tako aktivni, ker se bodo morali šele učiti in spoznaivati številne komunalne in druge probleme — pomislimo pa ob tem, da je tudi med sedanjimi odborniki — in jih bo verjetno tudi med novimi — precej starejših odbornikov, ki vso kdo ve kaj aktivni in so bili kdovekaj aktivni in so bili prav tako samo »številke na papirju«.
Ponekod sp organizacije Ljudske mladine zelo delavne in njeni člani prav marljivo pomagajo rešaivati razna pereča družbena vprašanja. Tu bi človek pričakoval, da bodo vsaj v takih krajih izbirali kandidate tudi med mladimi ljudmi. Tak primer imamo na-primer v Radečah. Tamkaj sploh niso kandidirali nobenega mladinca v občinski ljudski odbor, čeprav je splošno znano, da je mladina v tej občina politično zelo zrela in
tudi v gospodarskih vprašanjih precej razgledana. Čeprav vodilni ljudje v občini priznavajo uspehe mladinske organizacije in se z njimi ponašajo, je vendarle res, da so se premalo zavzeli za mladince, ko so na zborih volivcev izbirali kandidate za nav občinski ljudski odbor. Podobne primere imamo kajpak tudi v drugih občinah, kjer so mladinske organizacije prav tako delavne in se zelo resno poglabljajo v naša gospodarska vprašanja.
Resnici na ljubo moramo priznati, da so ponekod vendarle drugače gledali na mlade ljudi in žene im da so, če že niso kandidirali ne vem koliko mladincev in žensk v nove ljudske odbore, pokazali vsaj dobro voljo za to vprašanje in izbrali vsaj dva, tri mlade oziroma ženske kandidate. Tem občinam naj slede tudi ostale, kajti še je čas, da popravimo napako, ki nam bo bolj v škodo kot pa v korist.
—nc
individualnih hiš in hišic. Tako so delavci in ostali ob pomoči občine in podjetij, samo v letu 1956/57 zastavili okoli 60 takih .poslopij. Veliko teh je sedaj že tudi zgiotovljenih.
0 Pred leti še več vasi v
■ vaši občini ni bilo elektrificiranih. Kaj pa danes?
Električna žica je napeljana že skoraj v vsak naj oddaljenejši zaselek. Pred kratkim so prvič prižgali luč na Kalu nad Šentjanžem in nekaj prej na Matkov cu.
Za ta dela je bilo treba okoli 40 milijonov din; sredstva sta dala okraj in občina, precej pa 60 prispevali tudi vaščani sami. Prej ko slej bodo v sevniški občini povsod svetiti le z elektriko.
0 Ceste in vaške poti so v vaši komuni že od nekdaj velik problem. Kaj ste storili na tem področju?
Rekonstruirali smo staro in doloma zgradiili novio cesto iz Impoljce na Bučko, ki .bo prebivalcem Bučke in Škocjana skrajšata pot v Sevnico za okoli 12 kilometrov, lani smo podalj. šali cesto Raidna—Konjsko, kamor je danes mogoče priti tud)
0 Kakšne uspehe ste zaznamovali v industriji?
Zlasti kopitarna je lepo napredovala. Povečala je proizvodnjo in začela z racionalnejšo uporabo lesa, kolektiv pa se je tudi številčno precej povečal.
Mizarska produktivna zadruga ima vse pogoje za razvoj in bi — če bi imelia prostor — lahko že sedaj zaposlila nadaljnjih sto delavcev. Dobro dela tudi konfekcija »Lisca*, za katero pravkar pripravljajo elaborat za gradnjo novega poslovnega poslopja.
Velik. napredek je nadalje pokazal v zadnjih petih letih tudi rudnik Krmelj, ki pa ima zadnje čase čedalje, večje težave s prodajo premoga.
0 Kaj pa šolstvo?
To je spet huda rakova rana naše komune. Večina šol je že zdavnaj odslužila, za gradnjo novih pa doslej ni bilo sredstev. Končno se bo tudi to vprašanj £ premaknilo z mrtve točke. Če bo potrjen nov načrt za šolo v Šentjanžu, bi tu začeli z gradnjo že čez kak mesec. Za ta dela smo doslej namenih sedem milijonov in 400 tisoč din, sami p: ebivialci pa so pripravili prispevek v vrednosti okoli dveh milijonov din. Za šole na Tel-čnih, Primožu in na Ledini pa so
Novi stanovanjski blok nasproti kolodvora v Sevnici
Zagorje je povsem menjalo svojo podobo
»Bodimo odkriti, in nikar ljudem kar koli obljubljati, kar bi kasneje ne mogli izpolniti«, — je dejal na prvem posvetovanju zagorskih političnih, množičnih organizacij in društev tov. predsednik občinskega odbora SZDL, ko je govoril o pripravah za bližnje volitve. »Pač pa pokažimo prebivalcem Zagorja perspektivo, ki jo ima občina, in skušajmo pogledati nazaj, na prehojeno pot.«
Pričnimo tudi mi s tem geslom današnji sestavek, in se ozrimo nekoliko nazaj, na pretekla leta, ki so najznačilnejša za rast Zagorja. Morda bomo
TOV. MIHA MARINKO JE NA NEDAVNI SEJI GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE, KO JE GOVORIL O BLIŽNJIH PRIPRAVAH ZA VOLITVE, SE POUDARIL, DA JE IZREDNO VAZNO, DA SE VODSTVA NAŠIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ Z VSEMI SILAMI POTRUDIJO, DA BI TEM VOLITVAM DALA USTREZNO POLITIČNO. VSEBINO. TO POMENI, JE DEJAL TOV. MARINKO, DA JE TREBA V VSAKI OBČINI, V VSAKEM KRAJlf ZNATI SUMIRATI REZULTATE, DOSEŽENE V MINULIH LETIH, KI SO NEDVOMNO OGROMNI.
TREBA JE POUDARITI, JE NADALJEVAL TOV. MARINKO, DA SO OBČINE SESTAVNI DEL ZGRADBE CELOTNE JUGOSLAVIJE, IN V TEJ ZVEZI DATI DRŽAVLJANOM JASNO PREDSTAVO O TEM, KAKO STA CELOTEN KOMPLEKS JUGOSLOVANSKE NOTRANJE POLITIKE IN RAZVIJANJE VSEH OBLIK SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV ADEKVATNA IN IDENTIČNA Z ZUNANJO POLITIKO NASE DRŽAVE.
1
z avtomobilom, prav tako pa smo popravili cesto Planina— Sevnica, ki je bila močno poškodovana ob povodnji pred nekaj leti.
S tem pa seveda še nd rečeno, da je velik problem že rešen. Se naprej ostaja zelo pereč.
Njim velja naše delo ln skrb
se začele pripravljati dokumentacije in načrti.
O In druge pridobitve?
V	Sevnici smo razširili vodo-
vodno omrežje, po vaseh nadaljevali z malimi esanacijami, v kratkem pa nameravamo asfaltirati tudi sevniški trg, da se borno enkrat za vselej znebili nadležnega prahu.	—Jak
Seminarji za člane Šolskih odborov v Zagorju
Videti je, da v marsikateri šoli v zagorski občini šolski odbori niso poznali v celoti svojega dela, niti kompentenc, ki jih nalaga zakon, čeprav ni nobenega dvoma, da so opravili, malone brez razlike, precej odgovornega dela.
V	želji, da 'bi se delo šolskih odboro v bodoče izboljšalo, je občinski odbor SZDL v Zagorju sklenil organizirati dvodneven seminar, na katerem se bodo člani seznanili z vsemi opravili, ki jih imajp kot družbeni Organi na naših šolah.
potem laže presodili in ugotovili, dn je za nami najbolj strma pot k cilju, ki mu pravimo po domače; lepše življenje za vsakogar!
Komaj pet let poteka, ko se je zagorska občina razširila. To zares ni kdo ve kaj dolga doba. Vendar je bila po svoji pisanosti zelo bogata in po svoje odločilna za življenje vseh zagorskih prebivalcev.
V tem času so delavski sveti zagorskih podjetij začenjali dobivati prve večje izkušnje v vodenju svojih podjetij, uveljavljati se je začelo družbeno upravljanje, in Zagorjani so vedeli, da je od njih samih odvisno, kako si bodo krojili življenje.
Takrat j« bilo za Zagorjane življenskega pomena, razširitev gospodarstva, kajti rudnik nn mogel sprejemati na delo vseh mladih ljudi, ki so prihajali iz šol, od kmetov itn drugod. Nekateri krepki posegi in odločnost, najti nove vire zaposlitve. so rodili prve sadove.
Ustanovljena je bila vrsta novih gospodarskih podjetij, kamor so prihiteti služit vsakdanji kruh mnogj Zagorjani. Vsi ti ljudje so začeli spreminjati podobo svojega kraja, kraja, ki je bil takrat še ves betežen in ki je kmalu zatem začel presenetljivo naglo rasti.
To so bila tudi leta, ko se je v Zagorju nesluteno razmahnila pisana ljudska dejavnost, ko je malone vsak drugi Zagorjan krojil podobo kraja in pokazal silno voljo prispevati svoj delež k splošni blaginji. Tu se je najbolj pokazala ustvarjalna zavest in moč Zagorjanov, ki so bili venomer pripravljeni, ne glede na to, da ja včasih tisti čas zahteval mnogo več, kot so zmogli.
Važno je to, da delo, napori niso bili zaman. Prva etapa na poti k lepšemu, znosnejšemu, jutrišnjemu življenju, je za nami. Danes so v Zagorju postavljeni solidni temelji za vsestranski napredek na katerem kolim področju.
Pravkar največje zagorsko podjetje šini svoje celokupno obratovanje. 2e v bližnjih letih bodo rudarji nakopali več premoga, pod mnogo lažjimi pogoji kot doslej. Urejeno je precejšnje število raznih živ-ljenskih vprašanj. Gradi se mnogo več stanovanj, mnoge družbene institucije se prizadevajo odpraviti še vse ostale pomanjkljivosti, ki trenutno še ovirajo svobodnejšo rasti
Velikega pomena za splošno rast zagorske občine je tudi nedvomno to, da se je istočasno, ko se je spreminjala podoba kraja, spreminjal tudi človek. Vse bolj prodira v nji-govo zavest mnenje, da je soodgovoren za celotni razvoj svojega kraja, in če se kdaj koli mnenja krešejo, je to zgolj prispevek k boljši in smotrnejši rešitvi tega ali onega problema.
Na zborih volivcev, ki so tale čas širom po zagorski občini, so Zagorjani še enkrat poslušali najvažnejše pridobitve zadnjih let. Bržkone so spoznali, da je moč zadovoljivo opraviti kakršno koli večje delo le s skupnimi močmi. Vsi pa bodo lahko sami ugotovili, da je bila doba, ki je za njimi, resnično bogata in pomembna za jutrišnje življenje.
(Nadaljevanje)
Vendar je med Nemci danes vsak človek deležen enakih pravic, pa najsi bo to Jugoslovan, Holandec, Francoz ali Američan. Vsi imajo pred zakonom enako zaščito, pri delu enake obveznosti in pri plačilu iste pravice. Prav zaradi tega je nemški delavec s svojim standardom do neke mere zadovoljen. Seveda pa bi bilo njihovo življenje lahko še mnogo boljše, če ee ne bi bili odločili za oborožitev.
Vsak nemški delavec mora plačati mezdni davek, ki znaša glede na določeno tarifno postavko 8—12% od njegove mesečne plače. Razen tega plačuje delavec polovico zneska za socialno zavarovanje, polovica pa plača podjetje oziroma ustanova. Tako znašajo vsi odtegljaji od plače 22%, kar je za naše pojme kar nemogoče in tudi nemškemu delavcu to nikakor ne gre v račun. Tudi cerkveni davek morajo plačevati, pa če hodijo v cerkev ali ne. Nemškim dušnim pastirjem je glavno, da dobijo Mm več denarja. Davek na mezde se plačuje po določeni lestvici za samce, oženjene brez otrok ali z otroki ter tiste, ki so stari nad petinpetdeset let. Po šestdesetem letu dobe pokojnino, ki ne presega 80% od njihove zadnje plače pred upokojitvijo. Nekateri so me skušali prepričati, da je ta njihov sistem socialne politike dober, meni se pa zdi, da ste vsi istega mnenja kot jaz, da temu ni tako. Ze s politlčno-psihološkega vidika je ta sistem nemške socialne politike za vsak družbeni ajstem neprimeren.
Za otroke prejemajo delavci poseben dodatek, prav tako tudi za ženo. Kljub temu dohodki povprečne nemške delavske družine ne presegajo 550 mark mesečno. Od tega plačajo za stanovanje največ sto mark, ki seveda ni kdo vo kaj udobno, vse ostalo pa porabijo za hrano, obleko in druge potrebščine. Večina družin se s takšnimi dohodki kar dobro preživlja.
Na nemškem trgu.vlada svoboda, nelojalna kapitalistična konkurenca. Industrijska Podjetja in trgovci tekmujejo med seboj tako v solidnosti postrežbe, z reklamo In očitno ra ustvaritev čimvečjega dobička. Ce hočeš kupiti avto, je boljše, če kupiš dve ali tri leta star model, ker ga dobiš morda samo za
Tone
Zagorc:
MED NEMCI

polovično ceno, čeprav je popolnoma nov. Kar zadeva druge industrijske predmete, so cene enakih artiklov v posameznih trgovinah zelo različne in včasih variirajo četo za 50%. Ce se ne spoznaš dobro v mestu, lahko kupiš neko stvar zelo poceni, ali pa jo mnogo, preplačaš.
Vse trgovine so zelo ekonomično urejene. Postrežba je brezhibna. Mnogo je trgovin, kjer si človek lahko sam nabere stvari, ki jih potrebuje in nato plača pri blagajni ter si sam odšteje drobiž. Je celo nekaj takšnih menufaktumih trgovin, kjer so izložbe brez šip, a se vendar le redkokdaj zgodi, da bi kdo kaj Izmaknil. Vse večje trgovine Imajo zasebne detektive, ki jim ne uideš zlepa.
Ker je Stuttgart eno od najpomembnejših mest v Nemčiji, saj je tu sedež poznanih tvrdk Mercedes-Benz, Bosch, Porsche in še vrsto drugih, ker je tu velika potreba po delovni sili in je življenje delavca najlaže spremljati, velja vse, kar sem že prej napisal, lahko bi rekel, za vso Nemčijo.
Stuttgart Je staro zgodovinsko mesto, dve sto kilometrov oddaljeno od Miinchena, prav toliko od Frankfurta, od Heidelberga, ki slovi po svoji odlični univerzi in muzejih, pa okrog osemdeset kilometrov. Tu je sedež pokrajine Baden-Wiirttemberg. Mesto se razprostira po številnih gričih okrog Neckarja in je v mnogočem podobno našemu Beogradu. Precej ulic je zelo strmih, ln če pogledaš Neokar, ki se vije ob mestu, se tl zdi, da vidiš pred sabo Donavo, le da je Neckar manjši od Donave. Mestno področje obsega okrog 20.700 ha, od čegar zavzemajo zgradbe okrog eno četrtino, eno četrtino gozd, polovico pa njive in travniki, sadovnjaki in vinogradi. Z naravno lepoto njegove lege bi ga bilo težko primerjati s katerim koli drugim nemškim mestom. Nobena železnica ne
pripelje v mesto, da ne bi šla skozi kak tunel ali nadvoz, vse cestne železnice se strmo vzpenjajo med ulicami, in pešci morajo prestopiti marsikatero stopnico, preden pridejo do svojega stanovanja. Mesto ima celo zobato železnico, ki Vozi od Marienplatza do Deger-loche.
Po svoji blagi klimi prekaša mesto vse ostale kraje ob gomjeporenjski nižini, ker nizko gričevje ščiti tnesto pred hladnimi vetrov^. Predvsem jesen ostane dolgo topla. To staro mesto se razprostira med griči ob N cekarju, kakšnih šest kilometrov v širino.. Težko je reči, da je to staro mesto, ker je bilo med vojno skoraj popolnoma porušeno in po vojni na novo zgrajeno.
Mesto je obdano s številnimi majhnimi mesti, ki pa vse sodijo pod Stuttgart. Večina znamenitih stavb v mestu je bila med vojno porušena. Mestna tržnica je zdaj lepša, kot Je bila pred vojno, prav tako občinsko poslopje. Zahodno stran starega mesta krasi Kijnigsstrasse, najbolj prometna ulica, kjer Je večina veletrgovin, bank in drugih važnih prostorov, vključno z impozantno stavbo železniške postaje. Od notranjosti mesta je posebno zanimiv zahodni predel s stanovanjskimi naselji iz devetnajstega stoletja. Nato se mesto polagoma dviga proti Hasenbergu in Birkenkopfu, majhnemu griču, ki je nastal iz samih ruševin in stoji nad mestom kot veličasten spomenik na strahote druge svetovne vojne. Severnovzhodno od tod se razprostirajo majhni griči, po katerih je speljana moderne cesta za avtomobilske dirke.
V Južnem predelu mesta prideš z zobato železnico v ljubko predmestje Degerloch, kjer stoje skoraj same vile poslovnih ljudi iz mesta In upokojenih uradnikov. Nedaleč od tod se razprostira Bopservvald z elegantnim, 214 m visokim razglednim stolpom, ki sodi med posebne zanimivosti Evrope.
Skozi zahodno stran mesta se vije skoraj tri kilometre dolga Neckarstrasse. Pred Nec-k ar jem se ustavi ob mestnem predelu Berg, ki je poznan po svojih mineralnih vrelcih, obdanih z lepim parkom.
Na desni strani ob Neckarjevem kolenu leži Bad Cannstatt, staro, od leta 1905 samostojno mesto s štivilnimi industrijskimi podjetji ter modernem fizkulturnem stadionu. Tu je tudi prireditveni prostor za razne ljudske odbore ter zoološki vrt.
Mineralni vrelci v Bad Cannstattu nudijo mestu veliko priložnost, da se razvije v pomembno zdraviliško središče. Te vrelce so poznali še Rimljani, saj sodijo s svojimi dvajsetimi milijoni litrov vode dnevno med najbogatejše vrelce v Evropi. Kopeli s to vodo zdravijo srčna, živčna in revmatična obolenja, nadalje Jih priporočajo za zdravljenje črevesja, želodca, ledvic, in še posebno za zdravljenje sladkorne bolezni ln katarja. Najmočnejši in najbolj pozni vrelci so: Berger Urquell, Berger Sprudel in Gottlieb-Daimler Quelle.
'Nekoliko ven iz Bad Cannstatta. na levem bregu Neckarja, grade novo pristanišče. Iz notranjosti mesta, proti severozahodu, pridemo v najbolj porušeni predel mesta med vojno, kjer so v povojnih letih zgradili moderna poslopja tehniške visoke šole z majhnim, arhitektonsko najmoderneje urejenim študentskim naseljem. Nad tem naseljem se dviga 383 m visok Killesberg, s krasno urejenim parkom z vodometi in vsemogočimi zabavnimi prostori, od majhnega vlaka z Diesel lokomotivo, do žičnice, ki te popelje od najlepšega predela parka do odprtega javnega kopališča ln nazaj. V tem parku so zgrajena tudi moderna poslopja za razne razstave, ki jih podjetnim Nemcem za svojo trgovsko reklamo seveda nikoli ne zmanjka. Razen tega pa so v teh poslopjih tudi različ-
ne slikarske in druge kulturne razstave z visoko umetniško vrednostjo. Prav tako prirejajo tu razne koncerte domačih in tujih glasbenikov.
V severnem predelu Stuttgarta ležita predmestji Zuffenhausen in Feuerbach, poznana kot najbolj industrijska predela mesta, ki sta bila med vojno popolnoma porušena.
Kar zadeva obnovo porušenega Stuttgarta, lahko rečem, da bo to ostalo na najvidnejšem mestu njegove zgodovine. Prva naloga meščanov po vojni je bila, da odstranijo ruševine, ki jih je bilo, kot pravijo, nad pet milijonov kubičnih metrov. Nekaj teh ruševin
Kolodvor v Stuttgartu
so uporabili za predelavo v različni gradbeni material, iz velike večine pa je nastal umeten grič Birkenkopf, o katerem sem že pisal. To delo je bilo končano šele 1953. leta in je stalo upravo okrog dvajset milijonov mark.
■(Nadaljevanje sledi)

Hrvaško - slovenski upor leta 1573
1 RAZSTAVA V POSAVSKEM MUZEJU V BREŽICAH OD 22. SEPTEMBRA DO 31. OKTOBRA

V prejšnji številki smo na kratko opisali najvažnejše zgodovinske dogodke hrvaško-slovenskega kmečkega upora, danes pa hočemo bralce seznaniti z bogatim razstavnim gradivom. Ze v začetku moramo poudariti, da bo na razstavi prikazano kulturno-zgo-dovinsko in arhivsko gradivo, ki nam bo vsestransko osvetlilo upor hrvaško-slovenskih kmetov, obenem pa nam bo prikazalo tudi kulturno sliko našega podeželja ln plemstva ob koncu 1«. stoletja.
Po kronološkem redu dogodkov v uporu bodo razstavljeni najvažnejši nemški ln latinski dokumenti z ustreznimi slovenskimi prevodi, iz katerih bomo podrobno spoznali razvoj uporniškega gibanja v Hrvaškem Zagorju In v Posavju. Pa tudi Iz paleografskega vidika so dokumenti zanimivo gradivo, ker nam predstavijo celo vrsto pisarn In pisarjev, na primer hrvaško bansko ln škofijsko pisarno v Zagrebu, pisarno nadvojvode Karla v Gradcu, ljubljanskega in dunajskega sodišča ter rokopise številnih svetnih ln cerkvenih fevdalnih gospodov v Posavju.
Vsebina dokumentov pa nam bo prikazala vzroke, razvoj in potek upora, usodo poraženih upornikov ln njihovih voditeljev po vsakokratnem porazu kmečke vojske, maščevanje svetnega ln cerkvenega plemstva, sodni proces proti glavnemu vojaškemu voditelju npora Ilijl Gregoriču na Dunaju Itd.
O uporu susedgrajsklh podložnikov proti svojemu gospodu Franu Tahiju, ki so se jim pridružili tudi kmetje ostalih zemljiških gospostev, Je najprej poročal škof zagrebški In ban hrvaški Jurij Draškovič v svojem pismu (razstavljeno v prvi vitrini) cesarju Maksimiljanu. Temu sledi cela vrsta pisem s podobno vsebino, ki so jih pisali prestrašeni fevdalni gospodje iz Posavja, tako na primer Iz Mokric, Brežic, Leskov-ca, Rajhenburga, Sevnice, Kostanjevice, Pleterja, Radeč Itd. »Vse beži,« ln »vsi so v strahu in ma-lodušni,« (fevdalci! op. S. S.), beremo v prvih poročilih o uporu. In dalje: »Uporniki so zavzeli Ce-eargrad, Kunšperk, mesti Brežice in Krško, grad Rajhenburg in Sevnico.«
Nato pa ponosno poroča poveljnik Uskokov Turn o svoji zmagi nad uporniki v Krškem: »Z božjo pomočjo sem dobil mnogo kmetov, moji Uskoki so ropali, požigali ln pobijali upornike ter krške meščane, da sem se celo Jaz zgražal nad njihovim početjem.«
Ze naslednji dan so Isto usodo doživeli tudi uporniki pri Kere-
posekati roke; podobno so storili tudi ostali štajerski gospodje.« (!)
Cez nekaj dni pa so vsi fevdalci lz Posavja zmagoslavno poročali o porazu Gregoričeve skupine upornikov pri Šempetru ob Sotli. »Pobiti ali ujeti so vsi uporniki, le Illja je zbežal ln se skriva nekje v gozdovih v okolici Ptuja,« — beremo v enem Izmed mnogih razstavljenih poročil.
O porazu Gubčeve vojske v Stu-blcah nam pripoveduje razstavljeno pismo bana in škofa Jurija Dra-škoviča cesarju Maksimiljanu in nadvojvodi Karlu. Pravi, »da je bilo v boju ujetih mnogo uporniških voditeljev, ki so Jih kmetje Imenovali .kapitani’. Pri zaslišanju so priznali, kdo Je bil glavni organizator in vodja upora. Imenuje se Gubec — Beg. Ce dovoli Vaše Veličanstvo, ga bomo za vzgled drugim okronali z razbeljeno železno krono.«
Sodni proces proti ujetim upornikom v Ljubljani ln na Dunaju bomo spoznali iz mnogih zapisnikov zasliševanja. Posebno zanimive so izpovedi Ulje Gregoriča na Dunaju, ki našteva glavne vzroke, zaradi katerih so se kmetje dvignili v upor.
Organizacijske priprave ln načrt upora pa so najbolj jasno Izpovedali ujeti uporniški voditelji v zaporih v Ljubljani. Posebno zanimivi sta med ljubljanskimi sodnimi zapisniki Izpovedi uporniških voditelj Ivana Svrača in Ivana Bistriča.
Za danes naj bo dovolj. Podali smo kratek pregled najvažnejšega dokumentarnega gradiva, ki ga
POSAVSKI MUZEJ BREŽICE
" e:
<} f ' *
- 'j I ■ ->XV' "
?. 'tf »r.	j
«t§	"	f >11	. .-iiilt isisssj

ir ifp »
k p " ; f?
m m
II
m i -
*	■■ jr , §

Prizor iz igre »Mlinarjev Janez«, ki jo uspešno uprizarja še te dnj radeško gledališče
Brežice pred volitvami
Občinski Ijudslki odbor v Bre- Zavijanj pravočasno ugotove, če žicah je na svoji zadnji seji so vpisani v imenike, oziroma
RAZSTAVA
HRV.SIOV.
razpravljal o tekočih vprašanjih in o pripravah na nove volitve v ljudske odbore.
Bodoči ljudski odbor v občni Brežice bo štel 35 odbornik občinskega odbora in 29 odbornikov zbora proizvajalcev. To število je določeno po izračunu na 18.000 volivcev, kolikor jih ima brežiška občina. Za zbor proizvajalcev pride v industriji in trgovini po 1 kandidat na 110 in v kmetijstvu na 505 volivcev — proizvajalcev.
Prvotno predlaganih •30 volil- , nih enot za voliitev občinskega odbora so zvišali na 31, tako da bo v Krški vasi in Skopicah samostojna volilna enota. V zbor
KMEČKI UPOR 15/5	k°d
j e^zap isal: ”»u s k o kV in* °A1 ipU e va OD 22.SEPT. DO JI.OKT. J/. Proizvajalnih skupinah in pod-
1 date v 24 volilnih enotah po
vojska ropajo kmetom živino ln Imetje ter požigajo hiše kakor Turki. Jaz pa sem ujetim kmetom, da bi s tem zastrašll ostale, dal porezati nosove In ušesa ter
bomo videli na razstavi. Prihodnjič pa vas bomo seznanili z razstavljenim kultumo-zgodovlnsklm gradivom.	S. S.
jetjih.
Določena je bila nadalje komisija za volilne imenike v občini Brežice in je važno, da dr-
Kaj nam pripravlja trboveljski 9Slavček6
Čeprav je že Štirinajst dni od tega, kar je bil občni zbor meSanega zbora »SLAVČEK« pri DPD »Svoboda-Center« v Trbovljah, je prav, da napišemo nekaj o njegovih sklepih za bodoče delo. Tako so n. pr. sklenili, da si bodo prizadevali pomnožiti zbor, zlasti iz vrst mladih ljudi, ki imajo veselje do pevske umetnosti. Nadalje so sklenili, da bodo 21. septembra t. I. obiskali zdravilišče Rogaško Slatino s pevsko-instrumentalnim koncertom, v katerem bodo izvajali odlomke iz operete »Pri belem konjičku« in iz opere »Gorenjski slavček« ter druge pesmi. Mimogrede se bodo ustavili tudi v Novem Celju in napravili
Lep življenjski jubilej
18. tega meseca bo praznoval 80-letnico svojega rojstva naš dobri sosed, gospodar, oče im stari oče, Franc Matjašič iz Sromelj pri Brežicah.
Skozi vse življenje se je neutrudno boril na svojem
podoknico tamkajšnjim bolnikom.
V programu pevskega zbora »Slavček* je nadalje, da obišče Spodnje Posavje. Nastopil bo s koncertom v Krškem in v Brežicah, in morda tudi še kje drugje. Ta gostovanja bo-du nedvomno prispevala k zbližan ju revirskih delovnih ljudi s Spodnjeposavčani, zato velja toplo pozdraviti to pobudo kolektiva tega pevskega zbora
Kaj pa »Slavček« pripravlja za nas — Trboveljčane? Pred-
njo ponovno videt 1. Mešani pevski zbor »Slavček« pa bomo seveda še večkrat slišali tudi na raznih proslavah, akademijah in drugje. »Slavček* nam bo torej še večkrat pripravil bogat užitek ob njegovem petju, ki je znan ne samo po naši domovini, ampak tud i zunaj naših meja.
Na koncu naj omenim samo še to, da so na občnem zboru izvolili za predsednika pevskega zbora tov. Vizo viška, za tajnika pa tovariša Bovhana.
—no
da si preskrbe volilna potrdila za vpis. Za zbor proizvajalcev sestavljajo volilne imenike komisije v podjetjih z nad 20 zaposlenih, za manjša podjetja in skupine proizvajalcev je pa določena posebna komisija za volilne imenike.
Za volitve vlada veliko zanimanje. V teku so priprave za zboire volivcev, na katerih bodo predlagali kandidate za nove odbornike. Med volivci sedaj ugibajo, koga bodo kandidirali, vendar so edini v tem, da morajo priti v novi odbor razgledani, delavni in pošteni predstavniki. ki bodo pravilno usmerjali odgovorno delo novega občinskega ljudskega odbora. Volivci se zavedajo, da bodo prevzeli v prihodnje še več kompetenc in samostojnosti in da občinski ljudski odbor postopoma prehaja v samostojno komunalno enoto.
Dosedanji ljudski odbor v Brežicah je imel v svoji sredi samo 1 ženo, in bi bilo prav, da jih izvolimo več, prav tako tudi več mladincev. Praksa je poka-
Gradnjo vodovoda v šent-gotardu lepo napreduje
Če ste morda tale čas obiskali vasico Sentgotard, so vam vaščani verjetno pripovedovali o gradnji vodovoda. Nam so tudi!
Sl.šali smo, da imajo sedaj že 170". metrov položenih cevi, da je zajetje že pripravljeno in, da delajo že piri rezervoarju. In potemtakem lahko računajo, da jim bo pozimi voda že piri tekla v njihove domove.
Vodovod pa gradijo tudj na loksh in bodo dobili pitno vodo tudi v novozgrajen šolski
zala, da tudi žene resno slede delu ln razvoju ljudske oblasti in ljudskih odborov in so s svojo dejavnostjo in 'borbo dokazale in upravičile svoje delovanje v organih našega družbenega upravljanja. Tudi za mladino je ta ugotovitev utemeljena in je prav, če se mladi delovni ljudje usposabljajo tudi za delo v občinskih ljudskih odbo-
Trbovlje. Pooblaščen sem, da vam sporočim, da so uslužbenci obrtne delavnice Foto-Trbovlje že dobili del dobička, ki Jim je pripadal, ko so bili v letu 1956 še v okviru Slikar-stvo-foto-reklam servisa. Takoj v soboto (takrat je izšel tudi Zasavski tednik), so jim za štiri uslužbence nakazali 8 tisočakov. Sedaj pa ne vem. kaj je Slikarstvu tako omehčalo srce, ali intervencija sindikalnega foruma ali pa morda moje pisano e! •
Zagorje. »Za telesne potrebe je tudi preskrbljeno!« Pa sem si mislil, to bo fajn, tja pa moram, seveda brez žene. In kje sem to prebral? Na lepakih, ki so vabili na planinski tabor na sv. Gori!
V Zagorju se pa znajdejo, kar krepko so se dati potegniti za nos. Organizatorji sobotnega »Veselega večera Radia Ljubljane«, so se z nastopajočimi domenili, da jim prepustijo vso vstopino. Prišlo je okoli 3000 poslušalcev in inkaso je bil kar čeden. Organizatorji so tako potegnili ta kratko, Veseli večer pa ta dolgo. Gostinsko podjetje GOSTINSTVO se je pričelo ukvarjati z baje donosnejšim poslom. Slive kupujejo po 32 din, prodaja pa jih po 55 din. Vmešal pa se je tržni inšpektor, ki bo podjetje mimogrede zašli.
Sklenil sem, da se preselim v Zagorje. Nimam namreč budilke, v Zagorju pa delavcem budilka ni potrebna, ker Jih blagohotno zbudijo zgodnji razgrajači, ki prepevajo po cesti zmage.
Se ena tehnična novost me je v Zagorju presenetila. Tam se na mopedih vozita po dva, na motoma kolesa pa vzamejo še tretjega potnika. Naenkrat me Je prijelo in zatekel sem se proti stranišču gostišča Apnenice. Toda ojoj, vrata obeh stranišč se ne zapirajo ln sem moral hitro dobiti še nekoga, ki me Je stražil.
Senovo. Bolj poredko pridem v ta spodnji konec, pa sem rekel, haijdi da vidimo, kaj Je tamkaj novega. Ze v Brestanici je mojo ropotuljico zagrnil tak val prahu, da sem že mislil, da preizkušajo umetno zameglitev. Pa so ml Bresta-ničani zatrjevali, da Je to popolnoma naraven pojav pri njih ta prah. Nekateri so se znašli pa kar sami polivajo cesto pred svojimi pragovi. S pitno seveda, kd jo kakor zanalašč tudi primanjkuje. Obljubili so ml, da prihodnjič, ko bom spet vozil skozi Brestanico, prahu ne bo. Verjetno se zanašajo na vremensko napoved, ki obeta — dež!
Na križišču sem se zaman oziral za kažipotom proti Senovem, potem pa sem kar na slepo srečo zavozil na levo. Toda moral sem pogledati pod kolesa, ker je moja ropotuljica pričela nevarno poskakovati, če res vozim po cesti. Se malo preko takih Jam in poiskati boš moral mehanično delavnico, da bodo zakrpali drobovino tvoji ropotuljici. Na žalost pa take delavnice v Senovem nimajo In ne vem, kako bi sl pomagal, če bi imel defekt.
Nasproti novega občinskega doma sem stopil z motorja — v veliko blatno lužo. Potem sem se pa Jaz smejal peščeni, ki so jih tovornjaki pošteno obrizgati z blatom. Umakniti se namreč niso Imeti kam, ker je blata po vsem kržišču dovolj.
Pozanimal sem se, kako napreduje gradnja bazena, zvedel sem, da bodo že letos jeseni pričeti, samo če jim bo dež nagajal, ko se tako obirajo.
Pred novo mesnico se je kar trlo ljudi, stopil sem bliže ln zvedel, da Jih Je nekdo naplahtal, da bodo prvi dan delili vse zastonj. Vsi sicer niso verjeli, rekli so, da Jim ni treba mesa zastonj, samo da bo boljše in cenejše kot doslej, pa bodo kar zadovoljni.
rih.
(ek)
Občni zbor dramske sekcije „Svobode 11“ v Hrastniku
Ze, ko se je po poročilih začela razprava, sem imel vtis, da se bodo gledališčniki »Svobode II« v Hrastniku temeljito pogovoriti o svojih problemih, namreč o krizi, ki je nastala v njihovi sekciji. In res se nisem zmotil. Ze v poročilu je bilo poudarjeno, da delo navzlic možnostim, ki so v Sp. Hrastniku na razpolago, v pretekli sezoni ni bilo zadovoljivo. Če pa hočemo pravično oceniti kritičen položaj v gledališki sekciji društva, ne smemo iti preko tega, da je vse delo ležalo na ramenih posameznih članov sekcije in da so navzlic temu vendarle dali nekaj lažjih in krajših gledaliških
del na oder, prav tako so sodelovali pri proslavah z raznimi recitacijami in so gostovati v Rimskih Toplicah in na Dolu. Tudi v pogledu pritegnitve novih članov je bilo njihovo delo uspešno, saj so pridobiti 19 članov in 18 pionirjev.
Na drugi strani je pa seveda treba upoštevati neljube okoliščine, tako na primer, da gledališčniki včasih niso imeli niti prostora za vaje, da so morali vaditi v zimskih mesecih v mrzli dvorani, niti niso imeli kakšnega razvedrila. Prav tako je treba omeniti, da so starejši dramski delavci iz steklarne postali popol-
Nesreče v občini Zagorje
V občini Zagorje so se v mesecu septembru pripetile doslej sledeče nezgode:
1. Bolte Frančiška, rol. 1931. zaposlena na uradu St. skupnosti, le na poti v službo padla z voza ln sl poškodovala roko: 2. Obed Ivan, roj. 1639. zaposlen v rudniku. sl Je ob padcu kosa jalovine ranil prst na roki; 3. Kokove Franc, roj. 1916. zaposlen v rudniku, se je s krampom udaril na desno nogo: 4. Klopčiču Francu, roj. 1927. zaposlen v rudniku, je kos lesa padel na prste desne noge: 5. Zmrzlaku Ivanu. roj. 1924. zaposlenem v rudniku.' Je drobec ...	... premoga odletel v levo oko; 6.
pr-mzorij, pripravljajo pa tudi Repov4 Ludvlk. roj 1926 Mpo_ priključek za vodo v novem na- eien v rudniku, se le udaril na eelju v Borovniku.	(v) desno nogo; 7. Pravdič vlado. roj.
sno roko; 20. Herleta Stanka, roj. 1937, zaposlenega v rudniku. Je kljuka udarila v ramo desne roke; 21. Levec Mirko. roj. 1915. zaposlen v rudniku. Je stopil na žebelj ln si ranil stonalo desne noge; 22. Pusovntk Jože. rol. 1910. zaposlen v rudniku, je na poti iz službe padel ln se udaril na koleno desne noge.
noma pasivni, v čemer je tudi iskati vzrok zastoja v delu. Videti pa je, da bodo mlajši člani poprijeti za delo in tudi sam odbor bo moral posvečati večjo pažnjo shajanju članov.
Posebno vprašanje, ki ga bo treba rešiti, je, da društvo ne uživa želene pomoči od prosvetnih delavcev na gimnaziji. Razmišljati bo treba, kako le-te vključiti v kulturnoprosvetno delo društva.
Razprava ie pokazala, da Je v prihodnje le pričakovati požlv-ljenje dela, saj je kadra za nadaljevanje nekdanjih lepih tradicij v kulturnem življednju v Sp. Hrastniku dovolj In tudi delavci sami si žele, da bi jim gledališčniki spet kaj prikazati na odru.
Sklenili so. da bodo za začetek uprizoriti Linhartovo »Zupanovo Micko«, prav tako bodo skupno Z upravnim odborom društva uredili oder za nastope ln poiskali prostor za dramske vaje — v glavnem pa poskusili pridobiti v sekciji čim več mlajših moči.
Vsi želimo, da bi bilo delo dramske sekcije v društvu v bližnji sezoni uspešnejše kot lani.
R. V.
Dobro glasba — toda malo poslušalcev
videno je, da bo že v oktobru ..........................................................
majhnem posestvu, na katerem živi še danes. Kljub svoji visoki starosti je še vedno korenina. Celo prvo svetovno vojno je preživel kot vojak-
Za druge svetovne vojne je tudi mnogo žrtoval za potrebe NOV. Navzlic vsem težavam, ki mu v življenju niso bile prihranjene je bil vedno dober mož in skrben oče-
Zato m« val sosedje ln vaščani Eelijo, da bi v krogu svoje družine in sosedov živel še mnogo leti Ivan S.
koncert, na kar se kolektiv pevskega zbora že pridno pripravlja. Takoj nato bodo spet ponovili opereto »Pri belem konjičku*, ker je v Zasavju še veliko ljubiteljev odrske umetnosti, ki si še niso ogledali te prireditve ali pa jo že-
Planinska slovesnost na Bohorju
Senovškl planinci so priredili teden, pri katerem so sodelovali še pripadniki SD »Borisa Kidriča«, TVD Partizan ln Svobode.
Nogometaši Partizana so se pomeriti v nogometu z gosti lz Radeč, ter tudi zmagali. Strelci so organizirali uspelo strelsko tekmovanje. O lepotah naših gora je v zanimivem predavanju, ki ga je spremljalo mnogo sklaptičnah stik, govoril znani planinec tov. Kambič iz Ljubljane. V planinskem tednu Je bilo tudi lahkoatletsko tekmovanje, domača godba pa Je imela koncert.
Ob zaključku planinskega tedna so vsi ljubitelji planin pohiteli na Bohor, kjer je planinsko društvo »Bohor« priredilo zborovanje. Toliko planincev že dolgo ni bilo prt novi koči. Na slavnostni seji planinskega društva Je predsednik društva, tov. Javorlč opisal dejavnost društva, ter zlasti uspehe ln marljivost planincev pri graditvi koče. Zbor planlcev je pozdravil tudi predsednik ObLO Senovo, tov. Sterban.
DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI
V dneh od 28. septembra do 21. oktobra bo v Kostanjevici na Krki Dolenjski kulturni festival. Pokroviteljstvo je prevzel narodni heroj Jože Borštner. Na festivalu bo nastopila ljubljanska opera s »Prodano nevesto«, ljubljanska Drama pa s Platonovim delom »Sokratova smrt«. Akademska folklorna skupina »Franceta Marolta« bo priredila večer Jugoslovanskih ljudskih plesov. Domača gledališka skupina bo v festivalskih dneh uprizorila dramsko delo Prežihovega Voranca »Peraja-kovl«, 0’Nellovo »Ano Christie« ln Smrekarjevega »Kloštr-skega Žolnirja«.
Slovenski pesniki Matej Bor, Aloji Gradnik, Cene Vipotnik ter pisatelji France Bevk, Anton Ingolič ln Miško Kranjec, bodo prirediti literarni večer. Uvodno besedo bo Imel predsednik Akademije znanosti ln umetnosti Josip Vidmar.
Razstavo umetniških del bo odprl predsednik Društva likovnih umetnikov Ive Suhic, razstavljali pa bodo Boris Kalin, RLko Debenjak, Stojan Batič, France Kralj, Drago Tršar, Zoran Dldek, Vlado Lamut, Bogdan Borčič, Lojze Perko, France Mihelič ln drugi.
Odkrili bodo spominsko ploščo slikarju ln kiparju Jožetu Gorjupu in pesniku Jožetu Cvelbarju. Govoril bo dr. Anton Slodnjak.
Odprta bo tudi razstava obrtniške dejavnosti občine Kostanjevica—Pobočje.
Vse predstave bodo v arkadnem dvorišču samostana v Kostanjevici In Domu kulture. Domača gledališka skupina bo svoje uprizoritve ponovila tudi v Domu kulture v Pobočju. Po predstavi »Prodane neveste« bo Vinarska zadruga iz Kostanjevice priredila dolenjsko trgatev s pokušnjo nove Portugalke.
Dolenjski kulturni festival Je doslej največja kulturna prireditev na Dolenjskem. Široko zasnovani načrt, pri katerem sodelujejo najvidnejši predstavniki slovenskega kulturnega življenja. Ima namen duhovno emanclpirati od kulturnih centrov oddaljeno prebivalstvo ln mu prikazati najvlšje dosežke slovenske kulture.
Delovni kolektivi, društva ln ustanove, organizirajte v festivalskih dneh skupinske izlete pod Gorjance ln obiščite festivalske prireditve! Rezervacije za vse prireditve bo sprejemala festivalska pisarna od 20. t. m. dalje.
necu Francu, roj. 1939. zaposlenem v rudniku, je opeka padla na prst desne roke; 9. Psaren Ivan rojen 1927, zaposlenem v rudniku, se Je zbodel v palec desne roke; 10. Sajovic Martin, roj. 1931. zaposlen v rudniku, se 1e z žico zbodel v levo roko; 11. Ameršek Peter, rod. 1908. zaposlen pri KZ Zagorje, se Je pri izstopu lz vlaka na poti v službo ponesrečil; 12. Soteašek Jože. roj. 1920. zaposlen v rudniku, se je usekal v kazalec desne rolke; 13. Brodnika Jožeta, roj. 1931, zaposlenega v rudniku. Je vščrlpnllo v križu; 14. Sotenšek Vili, roj. 1031, zaposlen v rudniku. se je zbodel v mezinec desne roke; 15. Klincu Ivanu. roj. 1933. zaposlenemu v rudniku, le pri mešanju betona objedlo levo dlan; 16. Slaparja Leona, roj. 1911. zaposlenega v »Keramiki« na Izlakah, Je vSčtpnllo v križu: 17. Kukavica Mariin, roj. 1934, zaposlen v rudniku, se Je s pločevino urezal v žilo na desni roki: 18. Podremik Drago. roj. 1917. zaposlen v rudniku, se je udaril na levo roko; 19. Lekše Jože. rojen 1916, zaposlen v rudniku, se le Pri Izdelavi zagozde usekal v de-
lt soboto, 7. septembra. Je v Vldmu-Krškem gostovala v dvorani doma Svobode godba na pihala lz Hrastnika. Prebivalci Vid-ma-Krškega so navdušeni pozdravili godbo, ki se je proslavila v NOB, ln se prepričali o visoki umetniški kvaliteti tega pihalnega ansambla. Godba je Izvajala orkestralna dela s toliko dinamiko, kot bi jo drugače lahko dosegel samo dober sinfonlčnl orkester. Poslušalcem so bili zlasti všeč mladi godbeniki. Skoda pa Je. da Je bil koncert tako slabo obiskan. Ml pa, ki smo bili na koncertu, smo odšli domov z najboljšimi vtisi in željo, da bd v novi dvorani doma Svobode slišali še več tako kvalitetnih koncertov in to — ob boljšem oblskul NOVA MESNICA V SENOVEM
V	novo stanovanjsko hišo, ki Jo je dogradil Rudnik, so se že vselile prve rudarske družine. V pritličju pa so odprti novo mesnico, ki je že seda,; dobro založena z vsemi kvalitetnimi mesnimi Izdelki. Sodimo, da bodo Se-novčani kaj radi kupovati v tej moderno urejeni mesnici.
V	nove trgovske prostore pa se bo te dni vselilo tudi novo trgovsko podjetje. Senovčani pričakujejo, da bo sedaj le prišlo do konkurence med trgovskimi podjetji, kar bo ugodno vplivalo na Izbiro ln cene blagu. Kot pravijo, bo
Goreljce pri Radečah
To In ono Iz Brežic
Nova mlečna restavracija- — Kmetijska prolzvajaloo-poslov-na zveza v Brežicah je odprla lično urejeno mlečno restavracijo na Cesti prvih borcev 42, v lokalu, kjer je bdi prej Ra-diocenter Brežice. Otvoritev tega lokala so Brežlčam toplo sprejeli, saj »o dobili mlečno restavracijo, ki je nujno potrebne in dolgoletna želja prijateljev mlečnih Izdelkov. 2e v prvih dneh so v restavraciji nudili sveže maslo, »ir, smetano in druge dobrote, predvsem pa jogurt, kj ga v Brežicah doslej sploh nismo dobili ln ga marsikdo ni niti poznal. Brž ko bo izpraznjen tudi sosedni prostor, bodo v restavraciji uredili kuhinjo, ki bo obiskovalcem nu-
dila izdaten ln cenen zajtrk, kavo, mleko, čaj, čokolado, Itd.
Zopet prometna nesreča. — Pred dnevi se je na cesti iz Brežic proti Vldmu-Krškem, v naselju Trebež zgodila prometna nesreča, ki bi skoraj terjala življenje otroka. Tovorni avto In nasproti prihajajoč tovornjak sta se s precejšnjo hitrostjo srečala na mostu, ln polni avto je odbil praznega proti ograji mostu. Po nesrečnem naključju je ob ograJt stala mala deklica, ki jo je vozilo pritisnilo ob ograjo. Deklica Je dobila hude poškodbe na nogah in so Jo takoj prepeljali v brežiško bolnišnico. — Nesreče so krivi vozači in bo preiskava ugotovila glavnega kriv-
ca. Obsodbe vredno pa je, da je vozač kamiona v začetku odklanjal prevoz ponesrečenke v bolnišnico z Izgovorom, kdo bo ta prevoz plačali Mislimo, da v takih primerih ne sme biti odlašanja niti Izgovorov, pač pa da je potrebno takoj nekaj storiti za rešitev človeškega življenja- »Kdo bo plačal prevoz!« — ali je to sploh pomislek, če gre za ponesrečenca tn 3e nujen prevoz v bolnišnico? Alt vozač ni pomislil, da je sodeloval pri ke.rambolu in da Je sokriv nesreče? — Naj velja za drugič, da je treba takoj in hitro ukrepati! Stroške bo plačal krivec oziroma ob neizterljivosti jih lahko nosi samo podjetje v dobri zavesti, da je pomagalo pri rešitvi človeškega življenja.
Gradnja gasilskega doma
Vaški odbor SZDL na Gorelj-cah pri Radečah je po dolgem razpravljanju na pobudo vaščanov sklenil, da bo za potrebe vasi Goreljce tn sosednih vasi Budna vas, Hrušica, Zdevno, Grič, Trebevno, Veliki vrh, Ne-žance ln Novi grad zgradil gasilski dom z dvorano na Gorelj-cah, to je v bližini bazena, katerega so vaščani leta 1654 zgradili s pomočjo LO Radeče.
Bodoči dom bo stal na zemljišču, ki sta ga v ta namen podarila vaščanom tov. Alojz ln Jožefa Ajdišek Iz Goreljc.
Za to zgradbo imajo že aedal pripravljenega 24 kub- metrov gradbenega lesa, ki s0 ga vaščani prostovoljno darovali, razen tega so sl vsi prebivalci zadali sklep, da bodo opravili 300 prostovoljnih delovnih ur z vprežno živino, prav tako pa bodo napravili 500 delovnih ur pri potrebnih izkopih ln ostalih težaških delih.
Pred dnevi so že prišli tesarji na Goreljce 1n zapele so sekire, ki bodo pripravile potreben
gradbeni les. Vsi stari in mladi Se živahno pogovarjajo o tem domu in o dvorani. Iti bo služila za kulturne In ostale prireditve na tem okolišu.
imela nova trgovina bogato zalogo, posebna novost pa bo železnina ln gradbeni material, po katerega so morali doslej hoditi drugam.
Križem po Sevnici
NIŽJA KMETIJSKA SOLA ZAČNE Z DELOM. — Prihodnji mesec bo začela v Sevnici z delom nižja kmetijska šola, za katero Je med zasavskimi kmetovalci mnogo zanimanja. Solo bo obiskovalo precej gojencev la vsega okraja.
MALE ASANACIJE. — V sevnt-škl občimi Imajo pravkar v gradnji 10 malih vodovodov. Tako bodo prebivalci različnih vasi končno le prišli .do zdrave pitne vode.
SLABA LETINA. — V Sevnici ln okolici že dolgo ni bilo tako slabe letine kot letos. Skoro ve« pridelek Je uničila toča ati pozeba; tako so mnogokje kmetovalci primorani celo za lastno uporabo kupovati sadje ln druge kmečke pridelke.
POROČILI SO SE. — Andrej Črnko, Inženir agronomije, ln Marija Sante, Inženir agronomije; Vincenc Žgajnar, strokovni učitelj hi Ana Hellgman, predmetna učiteljica.
RODILE SO. — Milka Vovk M let — Marijo; Ivanka Tomažin, 25 let — Karolino; Kristina Cmlč, 28 let — Nado; Ivana Izgoršek, »tlet
—	Ivano; Antonlla Kovač, 23 let
—	Ljudmilo; Marija Divjak, 22 let Franca Marija Novak, 40 let — Ljudmilo ln Jožefa Suhodolčan, 15 let — Branimirja.
UMRLI SO. — Matevž Kumlane, 55 let; Marija Stopar, 56 let; Anion Kragl, 75 let; Julijana Pavlin, 82 let ln Marija KUl, 48 let.
Prejšnji mesec je bil v Vldmu-Krškem tečaj ročnih sprctnoatA Na sliki: tečajniki ln vodstvo
III. PLANINSKI TABOR NA ZASAVSKI GORI
nad tri sto prijateljev planinskega sveta je PRIŠLO PREJŠNJO NEDELJO NA ZASAVSKO GORO KJER JE
bil v okviru iii. planinskega tabora planinski
MITING
ZAS. GORA JE BILA ENO SAMO MRAVLJIŠČE VESELIH, NASEMJANIH LJUDI, KI SO SE PREDAJALI VROČEMU SONCU, IGRIVI SEGAVOSTI, IN NA TA DAN SE JE TU GORI SPLETLO DESETINE NOVIH POZNANSTEV — V BODOČE VSAKO LETO PLANINSKI TABOR
Pravijo, celo trd«, dia se člo-Vek, če pride na planine, nehote otrese vseh tegob in spon, ki ga tarejo in vežejo v dolini. N; prazna, tale ljudska modrost! ta še prav posebno ni prazna, če privabi ljudi v planine želja in hotenje, da bi se med seboj tpo?.nali, spletli prijateljske in tovariške vezi im po svoje pripomogli, k tistemu nadvse pomembnemu načelu: bodi človek človeku, brat in prijatelj. No, to načelo krepko uresničujejo tudi naša planinska društva, k! če prihajajo na višjo obliko svojega plemenitega delovanja. Menimo, naša zasavska planin-
ska društva. Socialistična zveza našega okraja je bila namreč ir.iciator nadvse važnega poslanstva in je predlagala, naj bi se osnovalo skupno planinsko koordinacijsko telo, ki bi skrbelo Zia boljšo in smotrnejšo povezavo med vsemi zasavskimi planinskimi društvi. Da bi se planinci celotnega okraja med seboj spoznali, shajali in krepi'1 vrste planincev, in seve, pridobivali medse mlade ljudi.
In III. planinski tabor na Zasevek; Gori je nedvomno k temu znatno pripomogel, saj se je zbralo k planinskemu mitingu
lj enimi gosti pa smo videli tudi zastopnika Planinske zveze Slovenije tov. Hribarja, podpredsednika OLO tov. Burkeljca, urednika »Planinskega vestnika« tov Orla, predsednika iniciativnega odbora Društev prijateljev prirode zasavskega okraja tov. Ostanka, mnoge zastopnike planinskih društev iz zasavskih občin in druge, ki jiih je toplo pczdravU sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Janez Jesen, šek. Le-ta se je na I. slavnostni seji zasavskih planinskih društev toplo zahvalil prizadevanjem zasavskih planincev, ki so v letih po vojni vložili v obnovo planinskih postojank ogromno dela in poudarili, da je naša skupna dolžnost privabljati na naše zasavske vrhove še več delovnih ljudi, ki so med naj lepši m.' na Slovenskem.
Tudi miting pri stari koči je
vanju svojega govora pa je dejal, dia je že zakoličena tako imenovana zasavska planinska pot od Kumrovca do Zasavske Gore, ki bo delovne ljudi našega okraja še bolj zbliževala.
Udeleženci tega tabora so na mitingu slišali še kup načrtov, ki jih kani j o v bodočih letih uresničiti zasavska planinska društva. Hvale vredno je to, da se tudi ngša oblast, zlasti pa Socelistična zveza delovnih ljudi, toplo zavzema za izgradnjo mnogih planinskih koč na naših vrhovih, in s; prizadeva pomagati razvoju planinstva v našem Okraju. Ni potemtakem prav nobenega dvoma, da bodo tudi v bodoče naši planinci deležni vsestranske materialne in moralne pomoči, da bodo uspeli v svojem res lepem in pomembnem prizadevanju, 'vključiti v svoje vrste čimveč delovnih
nad trd sto ljudi, med povab-
• (^
|
i
!
!
I
I
I
I
I
I
SPLOŠNA obrtna kovinarska zadruga videm-krSko razpisuje
na temelju 7., 11., 27. in 29. člena temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ štev. 32/55), dve pogodbeni štipendiji in to:
1 štipendijo za študij na
TEHNIČNI VISOKI SOLI — ODDELEK ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI,
1 štipendijo za študij na
TEHNIČNI SREDNJI SOLI — STROJNI ODDELEK
V VIDMU-KRŠKEM,
Višina štipendije je določena po odloku (Ur. list FLRJ štev. 33/55 in 30/56).
Prošnjo vložite pri podjetju najpozneje do 30. 9. 1957.
Kandidati morajo priložiti: kratek življenjepis, prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o vpisu v šolo, za katero se daje štipendija, potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo o premoženjskem stanju ter potrdilo, da prosilec še ne prejema štipendije.
Komisija za štipendije
pri Splošni obrtni kovinarski zadrugi
Videm-Kriko.
I
I
!
i
j
i
1
i
i
!
III. planinski tabor na Zasavski gori je lepo uspel. Bila je že trda noč, ko so zadnji obiskovalci vriskali veselo razpoloženi v dolino.
»boooooee
potekal v takem nadvse veselem in prijateljskem vzdušju. Predsednik planinskega društva tov. Golob je obrazložil prisotnim delo zagonskega planinskega društva in poudaril potrebo, da v prihodnjih letih še izboljšamo dograjene planinske postojanke na zasavskih vrhovih, da pomnožimo število ležišč, izboljšamo 'komunikacije, v nadalje-
Ijudi, 3d bodo prihajali na naše vrhiove po mir in počitek.
Zasavska Gora je imela svoj veliki dan! K temu so še pripomogli: dobra postrežba godbenik; in pa sproščenost vseh ljudi. V prihodnje bodo planinski tabori vsialho leto 'na drugem zasavskem vrhu. In geslo bo: Pri. di človek, in spočij s; duha in teto!	Milan V.
DPD »SVOBODA« RADEČE
priredi v soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra ljudsko spevoigro
»MLINARJEV JANEZ«
Igra bo na prostem ter sodeluje preko 200 oseb. Začetek obakrat ob 20. uri.
Vljudno vabljeni!

Razpored prvenstvene razvrstitve v jesenskem delu varaždinsko-mariborsko-celjske lige

RAZPIS
Gozdno gospodarstvo v Brežicah razpisuje na podlagi člena 16 Uriedbe a gradnji (Ur. 1. FLRJ M. 14-52, 5-54 in 53-56) in čl. 10 pravilnika o oddajanju gradbenih objektov v dela — Uradni list FLRJ št. 13-67.
I. JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih del za stanovanjsko stavbo »Gozdar« v Brežicah.
Predračunska vrednost gradbenih del znaša 10,236.339 din.
Rok za dovršitev je 31. 12. 1657.
Licitacija bo dne 30. 9. 1857 ob 10. uri dopoldne v prostorih Gozdnega gospodarstva Brežice v Brežicah.
Varščino 1%» predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika.
Ponudbi priložite prilogo po razpisanih pogojih v skladu s čl. 17 zgoraj navedenega pravilnika.
Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije dne 30. IX. 1857 do vključno 9. ure dopoldne v prostorih Gozdnega gospodarstva, Brežice.
Licitacijski elaborat in splošni pogoji bodo na razpolago od 16, septembra 1957 dalje vsak dan od 12. do 14. ure v pisarni gradbenega odseka v prostorih Gozdne manipulacije v Brežicah pri kolodvoru.
Ponudniki morajo pred’ pričetkom licitacije plačati v gotovini predpisano občinsko takso v meeku 1535 din.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—»—■■s—
S
■
:
I.	kolo — 15. septembra
ZAGORAC : RUDAR
Tekstilac : Maribor Drava : Jedinstvo Sloga : Aluminij Podravka : Mladost Kladivar : Sloboda
II.	kolo — 22. septembra RUDAR : SLOBODA
Mladost : Kladivar Aluminij : Podravka Jedinstvo : Sloga Maribor : Drava Zagorac : Tekstilac
III.	kolo — 29. septembri TEKSTILAC : RUDAR
Drava : Zagorac Sloga : Maribor Podravka : Jedinstvo Kladivar : Aluminij Sloboda : Mladost
IV.	kolo — 6. oktobra RUDAR : MLADOST
Aluminij : Sloboda Jedinstvo : Kladivar Maribor : Podravka Zagorac : Sloga Tekstilac : Drava
V.	kolo — 13. oktobra DRAVA : RUDAR
Sloga : Tekstilac Podravka : Zagorac Kladivar : Maribor Sloboda : Jedinstvo Mladost : Aluminij
VI.	kolo — 2fl. oktobra RUDAR ! ALUMINIJ
Jedinstvo : Mladost Maribor : Sloboda
Zagorac : Kladivar Tekstilac : Podravka Drava 5 Sloga
VII.	kolo — 27. oktobra SLOGA : RUDAR
Podravka : Drava Kladivar : Tekstilac Sloboda ^Zagorac Mladost : Maribor Aluminij : Jedinstvo
VIII.	kolo S. novembra RUDAR : JEDINSTVO
Maribor : Aluminij Zagorac : Mladost Tekstilac : Sloboda Drava : Kladivar Sloga : Podravka
IX.	kolo — 10. novembra PODRAVKA : RUDAR
Kladivar : Sloga Sloboda : Drava Mladost : Tekstilac Aluminij : Zagorac Jedinstvo : Maribor
X.	kolo — 17. novembra RUDAR : MARIBOR
Zagorac : Jedinstvo Tekstilac : Jedinstvo Drava : Sloga Sloga : Sloboda Podravka : Kladivar
XI.	kolo — 24. novembra KLADIVAR : RUDAR
Sloboda : Podilivka Mladost : Sloga Aluminij : Drava Jedinstvo : Tekstilac Maribor : Zagorac
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH bo predvajal do ponedeljka japonski film »ATOMSKA BOMBA NAD HIROŠIMO«; naslednji teden od torka do četrtka francoski barvni film »IMEL SEM SEDEM HČERA«.
KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški barvni kavbojski film »OVERLAND PACIFIC«.
KINO »SVOBODA - ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 13. do 16. sept. francoski film »ATA, MAMA, SLUŽKINJA IN JAZ«; od 20. do 23. sept. ameriški film »SLAVOLOK ZMAGE«.
KINO BREŽICE: 13. in 14. sept. madžarski barvni film »LILIOM-FI«; 15. In 16. sept. ameriški barvni film »INDIJANSKI BOREC«.
KINO SEVNICA:	od 14. do 15.
sept. »GOLA DŽUNGLA«: od 21. do 22. sept. italijanski film »KRUH. LJUBEZEN IN LJUBO SUMNOST«.
KINO BRESTANICA:	14. in 15.
sept. ameriški pustol. film »V KANJONIH COLORADA«; 18. in 19. sept. nemški cirk. film »TROMBA«; 21. in 22. sept. ameriški pustolov. film »GOLA DŽUNGLA«.
KINO »SVOBODA« VIDEM-KRSKO: 15. sept. francoski cinema-scope film »SE ,TE PROSTOR ZA ENEGA«; 18. in 19. sept. angleški vlstavislon film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«; 21. in 22. sept. ameriški film »TAJINSTVE-NO MOČVIRJE«.
inDDDnDDnnDnDnnnnnnnnnnnDnnDDnnaDDDDCDDnag
Rešitev računske naloge iz 36. številke
Rešitev računske naloge, ki smo ju prinesli za pionirje v 36. številki »Zasavskega tednika«, se glasi:
48 — 6
+ 6(—6) = 27(21)
Na taborjenju je bilo torej 27 pionirjev in 21 pionirk.
Pravilno sta rešila računsko nalogo Jožko Iglič, učenec 3. c razreda osnovne šole na Vodah, Trbovlje I, In Jože Juvančič, dijak 4. raz. gimnazije, pošta Zagorje ob Savi, Ulica talcev, kateremu bomo poslali knjižno darilo po pošti, Jožko Iglič pa naj pride v naše uredništvo po nagrado.	Uredništvo
Nagradni magični kvadrat za pionirje
Besede (vodoravno in navpično): 1. slaščica za konje; 2. tekočina; 3. manj kot dva (tudi nekdanji angleški državnik); 4. zimsko športno orodje za pionirje.
Črke: AA, DD, EEE, I, NN, OO, SS, W.
Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 22. septembra opoldne. Za rešitev magičnega kvadrata imamo pripravljeni 2 lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.	Uredništvo.
Jutri se bo začelo zares
V	prejšnji številki smo zapisali: »Jutri se bo začelo,« — no, pa se Je to nekoliko spremenilo In bodo naša športna društva res začela tekmovati šele 15. septembra, namreč v mariborsko-varaždinski in v celjsko-zasavski nogometni ligi.
Tako bo trboveljski »Rudar« v nedeljo gostoval v Krapini In se tamkaj pomeril z moštvom »Zagorca«.
V	celjsko-zasavski ligi pa bodo Jutri sledeča srečanja: v Brežicah zagorski »Proletarec« in domače nogometno moštvo, v Hrastniku bosta nastopili domači »Rudar« in »Bratstvo«, v Trbovljah pa se bosta pomerila domača »Svoboda« in »Rudar« iz Velenja, ter Sloga in Kovinar (Store).
ALI JE MOŠTVO RUDARJA PRIPRAVLJENO?
Lepa zmaga proti »Lokomotivi« lz Zagreba
Kar desetkrat se Je v nedeljo potresla mreža. Videli smo deset zadetkov, od katerih pa je samo osem priznanih.
Na stadionu trboveljskega »Rudarja« sta se srečala v prijateljski tekmi »Lokomotiva« iz Zagreba, član I. cone, in »Rudar«. Gostje so se predstavili domačemu občinstvu kot solidna enajsterica, ki je na tehnični višini, samo proti koncu v drugem polčasu (e gostom zmanjkalo sape. — Po vodstvu 2:0 v prvem delu igre Je Knaus znižal rezultat na 2:1. Zagrebčani so kmalu nato spet povišati rezultat na 3:1, domači so ga pa znižali na 3:2,
V	drugem polčasu se Je enajsterica »Rudarja« bolje znašla kot v začetku in izenačila igro na 3:3 ter dosegla še 4 gole, a sodnik je priznal samo dva, medtem ko sta dva upravičeno razveljavljena, ker sta bila streljana iz of-side pozicije.
Sodnik Bončina je svojo nalogo v glavnem zadovoljivo opravil. Okrog 800 gledalcev je zadovoljivo zapuščalo igrišče, saj smo po dolgem presledku spet videli zanimivo tekmo, ki je bila tudi na spodobni višini.
V	predtekmi pa je prvo moštvo hrastniškega »Rudarja« premagalo drugo moštvo domačega »Rudarja« premagalo drugo moštvo domačega »Rudarja« s 3:0. Domači igralci so bili zlgsti neučinkoviti pred golom nasprotnika.
KEGLJAČI »PROLETARCA« PORAŽENI
V	nedeljo so kegljači iz Zagorja gostovali v Tržiču in se tamkaj v prijateljski tekmi pomerili z moštvima A in B lz Tržiča. Obakrat so zmagali domačini in sicer Tržič A 369 : 357. Tržič B : Proletarec B 320 : 319.
KOŠARKARJI »RUDARJA« SPET USPESNI
Rudar : Postojna 93:52
Košarkarji trboveljskega »Rudarja« so v tekmovanju za prvenstvo spet dosegli lepo zmago in to celo na tujem igrišču. Ni dosti manjkalo, pa bi revlrčani dosegli število 100 košev.
»Rudar« le tudi to pot dobro zaigral in Je rezultat 93:52 za Trboveljčane zasluženo izražen,
»RUDAR« ZMAGAL ZA 123 TOČK
Dne 6. septembra je bilo v Ljubljani v bazenu na Koleziji tekmovanje v okviru slovenske plavalne lige med PK »Rudarjem« m drugo ekipo ZPK »Ljubljane«. »Rudar« Je prepričljivo zmagal.
ČRNA ROKA
RISE IN PlSBi IVAN SPITALEB
36.
,K° 8e je zdanilo. Je stal ob "«1 Ra« potnik.
7* Treba ga bo pokopati — Je 1***1. — že celo noč leži na jas;
~~ Spravimo ga domov — Je proseče rekla.
~~ To Je nevarno. Lahko nas potijo Nemci. Bolje bi bilo, da , Pokopljemo kar tu, na robu *»e.
37.
Narahlo Je položHa glavo na tla ter vstala.
— Spravimo ga domov — Je rekla.
Ko je odhajala, se Je že enkrat ozrla. Nato se je okrenlla. Raspotnlk je tik za seboj zaslišal strel. Nada Je sunkoma dvignila roke In omahnila. Neznanec Je stopil bliže. — Kaj mencaš Raspotnlk. Taka stvar se konča hitro in temeljito. Pojdi, imam krasen načrt. —
38.
Ker se Nada dolgo ni vrnila, je postal Bert nestrpen. Venomer je hodil pred prag in se oziral proti gozdu. Tudi Završ-nikovo mamo je . skrbelo. Do Ruspotnlkove koče je bilo le slabo uro hoda, od Nadinega odhoda pa je preteklo skoraj tri ure. Počasi se je večerilo. 1
— Malo še počakam, če je ne bo, grem in jo poiščem — se je odločil Bert.
39.
Ko Je Bert že tretjič stopil na prag, je prav na robu gozda, na stezi, k( Je držala proti hiši, zagledal starejšega človeka. Ko je prišel bliže, je Bert skoraj prestrašen obstal. Starejši moški Je nosil Nado. Nosil jo je v naročju in roke so se ji vlekle skoraj po tleh.
40.
Starejši moški je bil videti utrujen.
— V gozdu kar mrgoli Nemcev — je povedal.
— 2e zjutraj so ubili nekega partizana. Zatem so našli še Nado. — Je Završnica doma?
Odnesel jo Je v hišo. Bert se je zamislil...
Veliko, čeprav pričakovano presenečenje za nas je bilo to, da ni bilo na tekmovanju prav nobene publike, saj štejemo v Trbovljah za slabo obiskano plavalno tekmo že tako, kjer je manj kot petsto gledalcev.
Med tekmovanjem se Je pokazalo, da nam bazen ln mrzla voda (18 stopinj ne ustrezata in so bili zato rezultati daleč pod najboljšimi. Precej je k temu prispevala tudi slaba konkurenca, zaradi katere se nam ni bilo treba preveč truditi za plasma.
Pri moških disciplinah velja omeniti zlasti trojno zmago Rudarjevih sprintarjev na 100 m crawl. — Na 400 m Je zmagal Zelenšek (R). Lepo pa sta se plasirala tudi ostala dva naša tekmovalca. Tekmovanje na 100 m hrbtno je odločil v svojo korist Abram (L) z zelo dobrim časom, Virt (R) pa je potrdil solidne rezultate s prejšnjih tekem.
Na 400 m crawl je Koritnlkova (R) pospravila pričakovano zmago, zelo prijetno pa je presenetila pionirka Podlesnikov a s tretjim mestom. Zlasti je ugajala njena borbenost. Na 100 m hrbtno je Kočarjeva brez težav zmagala z velikim naskokom in zato tudi ni dosegla najboljšega časa.
V skokih sta Rems in Hauck
(oba Rud.) brez konkurence dosegla prvo mesto.
Od okrnjene in nevigrane Rudarjeve vvaterpolo ekipe nismo mogli mnogo pričakovati. Res so učinkovito zmagdli domačini.
TEHNIČNI REZULTATI:
Moški: 40 m: Zelenšek (R) 5:42,^ Grundner	(L)	5:54,0,	Burja	(R)
5:56,8;	200 m klas.:	Hauck (R)
3:14,3, Dekleva (L) 3:18,5, Juvan (R) 30:20.4; 200 m met.: Volkar (L) 3:12,4, Čibej (R) 3:15,0, Amon (R) 3:23,5; 10 m cravvl: Zelenšek (R) 1:09,8, Letnik (R) 1:13,1, Burja (R) 1:14,3:	100	m	hrbt.:	Abram	(L)
1:23,8, Virt (R) 1:27,0, Rojc (L) 1:27,5:	4x200 m crawl:	1. Rudar
11:20,9, Ljubljana 11:31,2.
Zenske:	400	m:	Koritnik	(R)
6:55,8, Aplenc (L) 7:12.6, Podlesnik (R) 7:33,0; 100 m: Irt (R) 0:49,6 Koritnik II	(R)	1:56,8,	Sribar	(R)
2:04,2;	100	m	crawl:	Kočar	(R)
1:29.8, Koritnik (R) 1:31,3. Aplenc (L) 1:37,3; 100 m hrbtno: Kočar (R) 1:34,0, Kunaver (L) 1:53,1, Kavšek (R) 1:58,1; 200 m klas.: Bukovec (L) 3:34,1, Irt (R) 3:50,4, Koritnik (R) 4:06,7; 4x100 m crawl: 1. Rudar 6:20,0, 2, Ljubljana 6:36,6.
Točke: Rudar 278,5, Ljubljana
*5'5-	C. M.
»»Partizan« v Trbovljah je začel z redno telovadbo
S pričetkom novega šolskega leta so se vrata Doma TVD »Partizana« na široko odprla za vse telovadce in v telovadnici Je vsak dan živahno vrvenje. Človek z veseljem gleda mladino, ki hiti z orodja na orodje in hoče kar v eni sapi preizkusiti svoje znanje in moči. Vidimo, da je mladina že pogrešala telovadnico. Vsi oddelki društva, od cicibanov do starejših članov In članic, so začeli z rednimi vajami. Vaditeljski zbor in upravni odbor društva sta sklenila, da se na občnem zboru društva sprejeti program dela do konca leta v celoti izvrši. Društvo bo napravilo še en propagandni nastop na vasi, nadalje nekaj meddruštvenih tekmovanj na orodju in strelne vaje s puškami. Vaditelji, ki so bili med šolskimi psčitnicaml v raznih tečajih, bodo" pričeli po najnovejših metodah sistematično uriti svoje oddelke.
Ker sta uprava in vaditeljski zbor društva napravila vse potrebno za redno telovadbo ln društvo razpolaga z zadostnim številom strokovno sposobnih vodnikov In prednjakbv, upamo, da bodo vse množične organizacije, šolske uprave ln ostali člnltelji, ki Imajo neposredne stike z mladino, društvu tudi v letošnji zim-
NOGOMET
Svoboda (Kisovec) i Sloga — pionirji, 1:1. Rezultat Je za mlade Igralce Svobode kar zadovoljiv, če upoštevamo, da je v moštvu nastopilo prvič osem mladih igralcev.
Brežice : TVD Partizan Krško 3:3 (2:2). V nedeljo so se n* stadionu v Brežicah pomerili rivali iz Brežic in Krškega. Za tekmo Je vladalo veliko zanimanje, končala pa se Je neodločeno.
KOŠARKA
Maribor : Rudar (ženske) 36:29. Košarkarice Rudarja »o pokazale zelo slabo igro in so jih nasprotnice v tehniki in taktiki odločno prekašale. Če bi domačinke malo bolj disciplinirano trenirale, bi jim tak nasprotnik, kot je Maribor, ne smel delati prehudih težav.
V HOTEME7.U SO ZMAGALI
SEVNICANI
Preteklo nedeljo so pri Partizanu v Hotemežu gostovali člani Sevntškega Partizana in se z domačini pomenili v odbojki in namiznem tenisu. Gostje so bili v obeh srečanjih boljši in so celoten dvoboj odločili v svojo korist. Odbojkarska tekma se ie končala z rezultatom 3:0 (16:4,15:12, 15:8. Kljub zmagi so Sevničani pokazali precej negotovo igro, medtem ko je bil njihov nasprotnik zelo borben.
skl sezoni priskočili na pomoč in usmerjali mladino v telovadnico. S pravilnim prijemom ne bo težko prepričati mladine, kako koristna je zanjo telovadba, prav tako bodo vodilni člani društva na roditeljskih sestankih seznanili starše mladine z delom v telovadnici.	S. G.
MALI OGLASI
VSELJIVA HIŠA v Hrastniku S sadovnjakom naprodaj proti mesečnemu brezobrestnemu odplačevanju. Odplačevanje na 10 let. Hiša se prodaja zaradi odselitve. Hiša na vpogled, Orožlm — Hrastnik — Boben. — Informacije se dobijo pri Ignacu Kmetu v Hrastniku — Bobnu.
OPREMLJENO SOBO ODDAMO upokojencu, starejšemu, mirnemu solidnemu in poštenemu. — Naslov v upravi lista.
V BLIŽINI MARIBORA JE UGODNO NAZRODAJ 2.5 ha obdelovalne zemlje s pritlično hišo ln majhnim gospodarskim poslop-lem v dobrem stanju. Hiša vseljiva. — Informacije dobite v Rogozi štev. 11. p. Hoče pri Mariboru.
IŠČEM starejšo žensko k otroku za osem ur dnevno. — Trgovina Rozman.	/
PRODAM radijski aparat znamke »Phillips« za 12.000 din. Ko-tredež 8, Zagorje.
I6CBM GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini. Nudim stanovanje ln hrano. Nastop službe s l. oktobrom. — Naslov v upravi lista.
VLASTI IN LOJZKU čestita za rojstni dan — atek.
OPOZORILO
Opozarjamo vse. ki Sirijo neresnične vesti o moji ženi Mariji Brvar iz Planinske vasi 19. da jih bom sodnijsko zasledoval. — Gotard Brvar.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom bolnišnice Trbovlje, posebno dr. Starkenovič, dr. Sker-bic-Kersteinovi, dr. Novak-Ahačičev! (za obisk na domu), vsem medicinskim sestram ln ostalemu osebju internega oddelka za skrb in zdravniško nego v moji dolgotrajni bolezni.
Ivanka Aškerc.

RAZPIS
Upravni odbor Kmetijske zadruge Šentjanž na DoL razpisuje mesto
KNJIGOVODJA zadruge in ŠOFERJA
Pogoji za knjigovodja: potrebna strokovna Izobrazbi « nekaj let samostojne prakse v knjigovodstvu, po možnosti v zadružnem sektorju.
Pogoji za šoferja: potrebna najmanj dveletna praksa voS-nje s tovornim avtomobilom. Zaželen mehanlšld poklic.
Plača in dopolnilna plača po tarifnem pravilniku Doma. Prošnjo nasloviti na naš naslov z življenjepisom.

NAJNOVEJSl PRIPOMOČKI »NEKOREKTNIH RADOVEDNEŽEV«
Niti Bela hiša ni več varna
RADIOODAJNIK, KI GA SKRIJEJO V VAZO S CVETJEM — MAGNETOFON, KI DELUJE NEPRETRGOMA 13 UR — NAJNEVARNEJŠI PA JE »PARABOLICNI MIKROFON«
Elektronsko »prisktškova- • nje« bo nekega dne postalo za Združene države državni sovražnik številka ena. Ta iznajdba je namreč v zadnjih desetih letih izredno napredovala. Ako hoče nekdo zvedeti, kaj drugi dela, kaj govori in mu pri tem ni mar za stroške, mu je mogoče ne le, da vse
čuje, ampak celo, da vsako besedo registrira na magnetofonski trak. Tovrstne naprave so že tako popolne, da jih je skoroda nemogoče odkriti. Med »trofejami« nekega poklicnega prisluškovalca je tudi posnet razgovor med uslužbencem telefonske družbe in nekim abonentom, v katerem

FLORENTINA
XVII. nad.
Zdaj dobi Cherve od svojega starešine navodila za pot v London in naloge, ki jih mora opraviti v angleški prestolnici. Belgijskemu Pokretu odpora je nujno potrebna radijska postaja, potem orožje, strelivo, denar, a najprej uradno priznanje in pomoč belgijske vlade, ki je v izgnanstvu v Londonu.
»Samo oficir, ki ima veliko izkušenj v boju v Pokireitu odpora, le človek, ki dobro pozna našo organizacijo, je zmožen opraviti to delikatno nalogo,« je zaključil polkovnik Zoren.
Cherve negotovo pogleda polkovnika. Načrt se mu pravzaprav ne zdi povsem dober. Potem je še kolikor toliko utrujen in izčrpan od naporov in nevarnosti, katerim je bil Izpostavljen zadnje tedne. Dobro čuti, da bi se moral zdaj odpočiti. Potem reče: »Ne vem, če bom kos tej nalogi« in spet neodločno pogleda Zorern.
Polkovnik odtočno odbije Cherveove razloge.
»Ni nobenih razlogov, ki bi lahko opravičiti vaše omahovanje,« In odločno zmaje z glavo, kar pomeni: nobenih ugovorov več!« Toda, da se ne hi pripetila kakršna koli nesreča, vas bo tokrat spravila čez mejo skupina kapetana Jocksena. Madame Ftorentina pa vas bo spremljala na prvi etapi .potovanja, tja do Lilila.«
Cherve nekoliko začudeno pogleda polkovnika in Flo-> remtino.
»Kako, madame? Da bi me vi spremljali?«
»Da, gospod, spremljala vas borni Ali pa ee morda odrečete mojemu spremstvu?
»O, nasprotno, madame! Vaše spremstvo mi bo nadvse dobrodošlo, toda nevarnosti! zamrmra Cherve in odločno doda: »Seveda, gospod polkovnik, pripravljen sem.«
»V redu,« reče polkovnik. »Vozilo, ki vas je pripeljalo od zapora, vas pelje še do Lilla. Ostalo je urejeno! Denar, Obleka, dokumenti...
NEVARNE MEJE
Samo dve uri kasneje hiti po cesti limuzina številka B-52326. Za volanom sedi isti vozač, ki 'je Chervea čakal pred vojaškim zaporam — Sooderfuhrer Ralf. Na zadnjih sedežih pa sta udobno nameščena Florentina in kapetan Cherve. Tudi tokrat Ralf budno opazuje Belgijca Chervea.
Vozilo drvi mimo nenaseljenih krajev in skozi gozdove, pa spet mimo naseljenih vasi in večjih krajev. Končno se približuje Roubaieu, kraju na belgijsko-frandski meji.
Zunaj ee mrači...
V nekem mestecu, samo pol ur* oddaljenem od meje, Ralf ustavi in odpre zadnja vrata. »Menim, da je čas za počitek in večerjo, ati ne?«
Gostilna je prazna. Bledi sij petrolejske svetilke komajda osvetljuje prostor, a velika železna peč širi prijetno toploto.
Florentina in Cherve sedeta za mizo in naročita vino. Ralf ostane pri točllnd mizi, poleg gostilničarja, in počasi srka rumenkasti aperitiv. Z gostilničarjem sta kmalu v pomenku: o vremenu, hudičevih časih, prekleti vojni, potem o okupatorjih....
Ralf pa med razgovorom tu pa tam dvigne pogled k ogledalu, ki visi nad točilno mizo in opazuje oba nasprotnika. Kakšna ženska, misli Ralf, in spremlja Chervove kretnje, ki se očividno počasi taja in postaja zaupljivejši.
»Ali bomo prenočili v Lillu? vpraša Cherve.
»Morda« odvrne Florentina. »Vse je odvisno od tega, kako borno potovali, važno je, zelo važno, da prispemo v Lille. Bojim se le nepredvidenih ovir.«
Potem nekoliko hipov zre v Chervea, kot da bi ga hotela vprašati nekaj zeilo važnega. »Kapetan,« reče končno po kratkem presledku, »kako ste mogli izgubiti mikrofilme?«
Cherve presenečeno molči. »Kako? ... Kaj? ... Mikrofilmi? Od kod vi? ... izjeclja Cherve.
»Nikar se ne čudite, od kod vem za mikrofilme 1 London se zelo zanima za usodo teh filmov in, logično, žefll vedeti, če so na varnem mestu ... « Florentina zniža svoj glas in doda: »Podoba je, da so izgubljeni, kaj?«
Cherve se nemočno premakne.
»Ne, gospa. to ni res! Niso izgubljeni.«
»Tako? Niso Izgubljeni? Toda, kje so potem? Kdo jih skriva?«
»Čeprav niso v moji lasti, niso izgubljeni. Toda, verjemite mi, da so na varnem kraju.«
»Varnem?«
»Varnem! Lahko to dokažem.«
»Dobro, dokažite!«
(Nadaljevanje sledi.)

mu uslužbenec	telefonske
družbe javlja, da je bilo ugotovljeno, da na njihovi liniji ni aparata za prisluškovanje.
Po zagonetnem umom finančnega magnata Sergeja Rubimsteina je newyorška policija v njegovem stanovanju odkrila majhno telefonsko centralo, s pomočjo katere je Rubdnstein mogel kontrolirati razgovore vseh telefonskih
|P>
lajo tudi po trinajst ur nepretrgoma in so opremljeni tako, da beležijo celo številko, s katerimi ena stran linije kliče drugo stran. Če mora ta magnetofon delati tudi nad trinajst ur, ga opremijo z izredno občutljivo elektronsko napravo, s tako imenovanim »aktivatorjem«, ki reagira na vsak človeški glas, na vsak zvok. Ta naprava spravi ma-
vsak zvok iz sosednje sobe. To pa se uporablja le v skrajnih primerih, kajti spretni prisluškovalci najdejo vedno pot, da v neko sobo spravijo radio oddajnik. Seveda gre tu za izredno majhne radio oddajnike ki jih lahko spravimo na primer pod omaro, v vazo s cvetjem ali v torbo, hi smo jo »po naključju« pustili na obešalniku ali kje drugje.

-
& ' -

I:..	..£E;.	■''-..- mmm.%
p. -------aw. . «

mm


. *
mmm
3........
Wmm~	v.
S l * ^



liri*5
iPolitični mozaik
HAMMERSKJ0LDOV PRORAČUN
Politika stane denar. To je potrdila tudi zahteva generalnega tajnika Združenih narodov glede preračuna te svetovne organizacije. Medtem ko je proračunski komite Generalne skupščine zahteval zmanjšanje stroškov, terja Hammerskjold povečanje proračuna za približno 4 milijone dolarjev. V obrazložitvi stroškov pravi, da je potrebno za kritje stroškov konference za pomorske pravice
280.000	dolarjev, za konferenco za mirnodobsko izkoriščanje atomske energije 1.250.000 dolarjev, za izgradnjo televizijskega in filmskega studia pri Zvezi narodov 160.000 dolarjev itd.
Čeravno kdo misli, da so to velike številke, so vendar v primerjavi s fantastičnimi številkami vojnih proračunov velikih držav neznatne kot kaplja v morje.
Mir pa je, kakor'vsi vemo, s finančne strani gledano — neprimerno cenejši kot vojna...
MOČ ALFREDA KRUPPA
Ameriški časnik »Tirne«, ki se tiska v nakladi nad 2 milijona izvodov, posveča v neki izmed zadnjih številk pozornost nemškemu industrialcu Alfredu Kruppu. Iz članka vidimo, da je Krupp lansko leto prodal blaga v vrednosti 752 milijonov dolarjev, da ima 69 -tovarn :o
91.000	delavcev. Najzanimivejiša pa je .pohvala tega lista zahodnonemških kapitalistov, v kateri pravi: »Kruppov povratek simbolizira voljo, odločnost in moč, M so napravili iz Zahodne Nemčije eno izmed najnaprednejših držav v Evropi in eno od najmočnejših industrijskih držav v svetu.«
Ni naključje, da ta časnik tako piše o Kruppu: Zahodna Nemčija stoji pred novimi volitvami...
RESNICA JE DRUGAČNA
Ameriški propagandni stroj stalno pripoveduje, da je Sovjetska zveza vzela svobodo Siriji in da služi njenim interesom. Pred dnevi pa je javnost izvedela, da so morali trije ameriški funkcionarji v Siriji v teku 48 ur zapustiti državo, ker so sodelovali v zaroti, ki naj bi zrušila legalno vlado. Izgnani Američani so zavzemati važna mesta v ameriški ambasadi v Damasku: eden izmed njih, Robert Maloy, je bil vojni ataše.
Vzporedno s to novico je radio v Damasku objavil, da so ZDA pripravljene dati Siriji 400 milijonov dolarjev, »ee spremeni svojo politiko«. Sedaj vodi Sirija politiko arabske enotnosti v borbi za odstranitev tujega gospodarstva in vpliva.
Izganjanje Američanov mnogim ni kaj všeč...
Na Seinj morajo parniki spustiti dimnike, zaradi mostov
abonentov ene naj bogatejših četrti New Yorka.
Naprave za prisluškovanje temeljilo na naj-novejšlh znanstvenih dosežkih. Rubinstein je n. pr. uporabljal radio oddajnik, ki je lahko z lastnimi baterijami deloval neprestano deset dni in ki se je lahko skril v najbolj skriitem mestu. Rubinstein pa je pri prisluškovanju sedel v svojem avtomobilu le nekaj blokov hiš dalje in s pomočjo svojega radijskega sprejemnika posnemal razgovore na magnetofonski trak.
Se posebno razvita je tehnika prisluškovanja telefonskih razgovorov. Doslej so napravili že take naprave, ki lahko
odkrijejo določeno linijo tudi med stotinami drugih linij. Imajo že magnetofone, ki de-
gnetofon v tek, brž ko kdo v sobi spregovori. Magnetofon, kd razgovor posnema, pa je lahko tudi več milj daleč. Ista naprava pa magnetofon ustavi, brž ko se razgovor preneha. Aktivizatoir lahko prenaša svoje signale tudi po žici. Ce pa to ni mogoče, lahko daje signale s pomočjo nevidnih infrardečih žarkov, ki se iz sosednje strehe sprejemajo preko fotoelektrične celice.
Poznane pa so tudi že posebne »metode prisluškovanja«. Ce zainteresirani osebi ne uspe predreti v sobo, kjer se vodijo razgovori, uporabi za to kontaktni mikrofon, ki sprejema zvoke s pomočjo resonance. V zid na primer zabije žebelj in nanj Obesi mikrofon, seveda na zunanji strani, in bo brez najmanjše napake slišal vsako besedo,
Poslaniki v številkah
Od 1. januarja letos so v ZDA imenovali 13 novih poslanikov. Od teh jih je 8 dalo za volilno kampanjo republikanske stranke v letu 1956 skupno 91.800 dolarjev- Pred 1. januarjem »o imenovali 12 poslanikov, ki so prav tako denarno podprli volilno kampanjo in to v skupnem znesku 116.940 dolarjev.
O tem piše list »Ewenlng News« iz New Yorka, ki pravi, da po nekem poročilu senatnega pododbora o volitvah im privilegijih prispevek ta volilno kampanjo ni ovira za kandidaturo na položaj poslanika. Tako je bilo vedno, tudi pred Eisen-howerjem. List nato navaja nekatere poslanike jn vsote, ki so jih dali republikanski stranki za volilno kampanjo: Whi.tney (London) 37.500 dolarjev; Folger (Bruxelles) 11.560 dolarjev; Houghton (Pariz) 8.500 dolarjev; Dillon, bivši poslanik v Parizu, sedaj podtajnik v zunanjem ministrstvu, 27.500 dolarjev; Stran* (Oslo) 20.500 dolarjev; Zellerbatih (Rim) 8.600 dolarjev; Clara Luče, bivši poslanik v Rimu, 25.000
dolarjev; Coe (Danska) 4.950 dolarjev; Aldrich, bivši poslanik v Londonu, 2.000 dolarjev; Al-ger, prej poslanik v Belgiji, 1-500 dolarjev; Gluck, novi poslanik na Čeylonu, 21.500 dolarjev.
Račun brez krčmarja
Afganistanski kralj je bil nedavno v Moskvi. Javili so, da bo Sovjetska zveza dala novo pomoč Afganistanu. To je razburilo nekatere Američane. Poslali so neko misijo za tehnično pomoč v Afganistanu. Ta misija je ugotovila, da je Afganistan usmerjen k Sovjetski zvezd tudi zato, ker j* glavno mesto Kabul tik sovjetske meje. Porodila se je zamisel, da bi zgradili nov, velik center, na primer v Kandaharju!
List, ki je to veri: prinesel, pravi, da je zamisel sijajna, a da je pri tem vendarle majhna nerodnost: nihče s« namreč ni spomnil, da bi vprašal Afganistance, kaj mislijo- oni sami o vsem tem.
©d v
NEZAKONSKI OTROK IN
VOLILNA PRAVICA
Po novem damskem zakonu mora vsak oče nezakonskega otroka pred sklenitvijo zakonske zveze z drugo žensko zagotoviti gmotna sredstva za vzgo_ jo svojega nezakonskega naraščaja. Kršilcem tega zakonskega določila bodo odvzeli volilno pravico.
BRITANSKI FUNTI
V skladu z vrednostjo se spreminja tudi oblika britanskega funta, nekoč najmočnejšega bankovca na svetu. Nedavno je dala britanska banka v promet bankovce po pet funtov, ki so po oblild povsem drugačni od doee-dmjih. Novo plačilno sredstvo je znatno manjše in ima več barv. Pravijo, da so takšne bankovce izdelali zato, ker jih je teže ponarejati.
TORBICA S SIRENO
Neko londonsko podjetje je pripravilo za trg posebne torbe, s kater.mi hodijo blagajniki podjetij v banko po denar. Nove torbe so podobne starim, le da Imajo vgrajeno tudi sireno. Dokler jo človek mimo nese, je s torbo vso v radiu, če jo kdo noče izpustiti iz rok, pa se sproži avtomatična sirena, ki zbudi pozornost okolice.
»KLUB DEBELIH«
Pariški klub »debelih žensk«, ki so ga ustanovili pred letom dni, je dobil pred dnevi članico t redno številko 1000. Skupno imajo klubske članice 135.000 kg »žive« teže.
APARAT ZA JAMICE NA LICU
Kot posebno zanimivost ponu. ja neko angleško podjetje »aparate za jamice na licih«. Ta aparat sestavlja gumijasta maska s črpalkami zraka, ki jih je trebe nastaviti na obraz. Zenske, ki si zvečer nadenejo to
masko, se zjutraj zbudijo z jamicami na licih. Tovarna jamči, da ostanejo jamice vsaj deset
UT.
NOVI PODPLATI
V	novih čevljih in s sto funti v žepu se je napotil pešec iz Newcastla na 400 km dolgo pot v London. Dolgi pohod je naročil angleški 'uauarsfci inštitut, ki preizkuša kakovost novih podplatov.
NENAVADNA ŠPORTNA TEKMA
V	angleškem mestu Wroham so imeli enodnevno tekmovanje v Športnem ribolovu. Pomerilo se je 21 ribičev iz dveh klubov. Ko so zvečer sešteli rezultate, so ugotovili, da se je dvoboj konča, neodločeno: klub iz Wro. hama je nalovil, nič kilogramov rib, klub iz Fanekhame pa prav toliko ...
OPICE PLAVAJO
Dunajski cirkuški artist Johann Daniel zatrjuje, da ima tri opice, ki edine na svetu znajo plavati. Po večletnem trudu jih je naučil te spretnosti. Opica zdaj ostajajo dolgo v vodi in baje celo igrajo neke vrste wa-terpolo. S temi svojimi water-nolieti se namerava Daniel odpraviti na gostovanje po Evropi.
DOMISLICE
Ena od velikih prevar je, da
čas ne poklanja človeku ničesar drugega kot starost, trpljenje in spomin.
Bogastvo je namenjeno tistim, k.i eo siromašni- na duhu, ki se za nič ne zanimajo, ki v ničemer drugem ne najdejo veselja.
Ni boljše odskočne deske za človekoljubje kakor slaba vest.
Za jeeen že malone neprimerna obleka
SKRIVNOST SANATORIJI^
Da, Fuchs se ni dotaknil ponudene mu pijače. Kozarček je nalit, kakor je bil, postavil nazaj na krožnik. Kar naenkrat pa je dejal:
»Gospodična Carlona, že prej sem vam hotel povedati, da je bil doktor Warren ustreljen — umorjen!«
Obraz Dorrit Carlone je tisti trenutek silno pobledel. Sijaj njenih oči je v hipu ugasnil, in roka, na kateri je nosila čudovit prstan 's safirjem, ji je začela trepetati.
»Kje — tu v sanatoriju?« je dahnila vsa prepadena. »Oh, sedaj šele razumem, zakaj ste tu! Umor! Takoj moram k Evgenu, takoj!«
Toda hitro se je nekoliko pomirila. »Najprej hočem napraviti kratek požirek. Silno sem se prestrašila!«
Njeni prsti so že segli po enem izmed krasno brušenih kozarcev, toda komisar je tisti trenutek naglo sunil krožnik s kozarci po mizi, da so se zazibali. Nekaj likerja se je razlilo po krožniku in po prtiču na mizi.
»Pozneje, gospodična Carlona!« ji je dejal in jo ostro pogledal.
»Pa se menda vendar ne bojite, da mi bo kozarček likerja škodoval? Vajena sem ga,« mu je rekla, ne da bi mu njegovo neprijaznost zamerila. »Ce želite še kaj vedeti, me hitro vprašajte, ker se mi mudi. Da, sedaj rhzumem, zakaj je bil Evgen zadnje dni tako čuden. Ubožec! Dva smrtna primera v nekaj dneh — to se drugače ne zgodi celo leto. In od tega celo en umor!«
Zadnje besede je izgovorila, kakor da bi brala naslov kakšnega filma.
»Dva umora!« je dejal komisar neusmiljeno.
Dorrit Carlona ga je pogledala in Fuchs je spet začudeno opazil, kako naglo se spreminja izraz njenega obraza. To je pač v zvezi z njenim peMlcom.
»Sveta nebesa — pa menda vendar ne boste trdili, da je bila tudi
gospa Petersen ustreljena?«
Fuchs se je že nagnil proti mladi dami, da bi ji vse pojasnil, ko je spet nekdo potrkal na vrata. Požrl je grdo kletvico, ki jo je že imel na jeziku, in zaklical proti vratom: »Prosto!«
Na pragu se je pojavil šef sanatorija in komisar ga je pozdravil: »O — gospod profesor!«
Lorrnssen je zaprl vrata in naglo odšel proti igralki. Vsa žareča ga je pogledala.
»Dober večer, dragica! Dolgo sem zgoraj čakal nate,« ji je dejal z rahlim očitkom. »Ste gospodično Carlono obvestili o nesreči pri nas?« je vprašal Fuchsa, ki pa je nekam zakrknjeno gledal. »Upam, da je niste hudo razburili, ker mora trenutno v gledališču naporno delati.«
»Komisar je bil zelo ljubezniv z menoj,« je rekla Carlona in ga sladko pogledala, »zamerim mu samo, da mi ni dovolil piti likerja, ki si nam ga poslal. Tudi sam ga je hotel poskusiti, toda zadnji trenutek se je spomnil, da je v službi.«
S prstom je zagrozila Fuchsu, Lorrnssenov obraz pa je tisti hip 'postal popolnoma siv ... Z roko je segel v svoje lepe temne lase, potem pa vljudno vprašal:
»Gospod komisar, saj dovolite, da prisostvujem nadaljnjemu izpraševanju moje zaročenke? Zelo me zanima vaša metoda.«
Obraz kriminalnega komisarja je postal tedaj silno napet, kakor vedno, kadar se je moral s silo premagovati. Ktihler je končno stopil izza omare v ozadju, kjer je stal do sedaj, se sklonil h komisarju in mu zašepetal:
»Gospod šef, grem po gospodično Martin — vrnil se bom takoj!«
»To je sedaj brez vsakega pomena — Ostanite tu!« je dejal komisar na kratko. Potem pa je profesorju Lorrnssenu, ki je še vedno čakal, odgovoril:
»Seveda smete poslušati! Mogoče nam boste lahko dodali še kakšno pojasnilo.«
Lorrnssen je prikimal in sedel za stol na spodnjem koncu mize. Zamišljeno je pogledal po napolnjenih kozarcih na krožniku.
»Čudovito lep prstan imate na roki, gospodična Carlona. Prekrasen« redek, zvezdast safir!«
»O, kaj se tudi vi, gospod komisar, spoznate na bisere?« ga je vprašala radovedno.
»V teh stvareh sem celo nekak specialist, gospodična Carlona.*
Zaljubljeno je gledala prstan na roki. »Evgen mi ga je podaril — mislim reči, profesor Lorrnssen — in vse moje kolegice v gledališču s° zelene od zavisti, kadar ga nosim.«
»No, to vam prav rad verjamem. Saj dovolite, da si ga natančneje ogledam?«
Snela je prstan z mezinca in ga izročila komisarju. »Saj dovoli*«
Evgen, da ...«
Tisti trenutek pa je zažvenketalo, kakor kadar se ubije kristalu3 čaša ...
Carlona Je planila s svojega sedeža in hitela okrog mize, kjer ie profesor Lorrnssen čudno sključen sedel na stolu; njegova desna roka mu je zdrknila čez stransko naslonjalo, njegovi prsti pa so spustili 1,3 tla likerski kozarček, kjer se je razbil.
Kobler je prav tako naglo skočil k Lorrnssenu. Pograbil ga je za roko-
Komisar Fuchs pa je Koblerju z roko odmahnil: »Prepozno, Kobler Spil je lasten strup, ki ga je namenil pravzaprav nam... Vedel je, d® je njegova igra končana...«
Dorrit Carlona, ki je s široko odprtimi očmi strmela na mrtvo trup^ profesorja Lorrnssena, je ob teh besedah strahotno zakričala in se zavestna zgrudila na tla ...
»Kaj — vi ste to vedeli že prej, gospod šef?« je strme vprašal Ktrt11 s suhimi ustnicami, ko je čez nekaj časa spet zbral svoje misli.	. .
»Prosim, pustite odnesti dekle iz sobe. Potem vam bom vse poved«
(Konec prihodnjič)