fdtahut pintami ▼ gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
10.
kos.
V LJUBLJANI, dne 3. februarja 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
98. Zakon o dodatnem aktu k uiednar. konvenciji o prevozu blaga po železnicah (M. K. B.).
99. Uredba o organizaciji oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu za promet.
190. Pravilnik o sestavljanju prečiščene bilance denarnih zavodov, ki se hočejo koristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov.
101. Norme o lastnostih in preizkuSanju asfaltnih emulzij za spojno snov pri gradnji cest
102. Razpisa: stroji, strojni deli in kompletne instalacije za gradnjo tvornic so pri uvozu oproščeni carine samo. če so v nerabljenem stanju; — ocarinjanje listov iz mehkega kavčuka.
103. Izjava danske vlade o konvenciji za izboljšanje usode
Zakoni in kraljevske uredbe.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji LV. redni seji, ki jo je imela dne 26. julija 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XLI. redni seji, ki jo je imel dne 29. julija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o dodatnem aktu k mednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah (M. K. B.), sklenjeni in podpisani v Bernu dne 23. oktobra 1924., sklenjenem in podpisanem v Bernu dne 2. septembra 1932.,*
ki se glasi:
§ L
Odobruje se in dobiva zakonsko moč dodatni akt k tnednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne 11. novembra 1933., št. 259/LXXV/740.
ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne. Vloga danskega društva Rdečega križa.
104. Izjava Holandske o vlogi holandskega Rdečega križa glede na čl. 10. konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.
105. Izjava Romunije o vlogi Rdečega križa glede na čl. 10, ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.
106. Mednarodna konvencija o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne — izjava Brazilije o vlogi brazilskega Rdečega križa.
107. Objava odločbe o ustanovitvi davčne uprave za mesto Maribor.
108. Razne objave iz »Službenih novin«.
sklenjeni in podpisani v Bernu dne 23. oktobra 1924., sklenjen in podpisan v Bernu dne 2. septembra 1932., čigar besedilo v izvirniku in prevodu se glasi:
Dodatni akt k mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železnicah (M. K.B.), podpisani v Bernu dne 23. oktobra 1924.
Nemčija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Svobodno mesto Gdansk, Estonija, Madžarska, Italija, Leto-nija, Liechtenstein, Luksemburg, Norveška, Holandija, Poljska, Rumunija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Turčija in Jugoslavija, uvaževaje,
da je sedanji denarni in gospodarski položaj takšen, da je potrebno vzdržati v veljavi predhodne določbe, ki so predmet II. poglavja zapisnika o podpisu mednarodne konvencije o prevozu blaga po železnicah (M. K. B.) z dne 27. oktobra 1924.,
da morajo po navedenem zapisniku te prehodne določbe prestati veljati dne 1. oktobra 1932.,
da je torej treba, da se vzdrže navedene prehodne odredbe v veljavi do uveljavitve besedila, ki ga poda naslednja konferenca za revizijo mednarodne konvencije o prevozu blaga na železnicah (M. K. B.), so imenovale za svoje pooblaščence:
Nemčija: gospoda W. Dankworta, legacijskega svetnika, odpravnika poslov Nemčije a. i. v Bernu;
Avstrija: njegovo ekscelenco gospoda M. Hoffin-gerja, avstrijskega ministra v Bernu, in
gospoda F. Jelineka, ministrskega svetnika v zveznem ministrstvu za trgovino in promet;
Belgija: gospoda E. Du Boisa, belgijskega odpravnika poslov a. i. v Bernu;
Bolgarija: gospoda I). Mi kova, bolgarskega odpravnika poslov v Bernu;
Danska: gospoda grofa E. H Schacka, legacijskega svetnika, danskega odpravnika poslov a. i. v Bernu;
Svobodno mesto Gdansk: njegovo ekscelenco J. de Modzelevvskega, poljskega ministra v Bernu;
Estonija: njegovo ekscelenco gosp. A. Scmidta, estonskega ministra v Švici;
Francija: njegovo ekscelenco gospoda II. de Mar-cillyja, francoskega veleposlanika v Bernu;
Madžarska: gospoda A. Nanassija, vladnega svetnika, glavnega inšpektorja državnih železnic;
Italija: njegovo ekscelenco gospoda G. Marchija, italijanskega ministra v Bernu;
Letonija: gospoda J. Klavinš-Ellanskega, letonskega generalnega konzula v Bernu;
Liechtenstein: gospoda E. Becka, liechtensteinskega odpravnika poslov v Bernu;
Luksemburg: gospoda J- Elterja, luksemburškega konzula v Lozani;
Norveška: gospoda H. Birkelanda, legacijskega svetnika, norveškega odpri.vnika poslov a. i. v Bernu;
Holandija: njegovo ekscelenco gosp. W. I. Doude vau Troostvvijka, holandskega ministra v Bernu;
Poljska: njegovo ekscelenco gospoda J. de Modzelevvskega, poljskega ministra v Bernu;
Kumu ni ja: gospoda V. Statesea, gospodarskega svetnika pri rumunskem poslaništvu v Bernu;
Švedska: gospoda K. A. Belfrageja, švedskega odpravnika poslov a. i. v Bernu;
Švica: gospoda H. Hunzikerja, direktorja železniškega oddelka pri zveznem departementu za pošte in železnice;
Češkoslovaška: gospoda Z. Prochazka, legacijskega svetnika, češkoslovaškega odpravnika poslov a. i. v Bernu;
Turčija: Nedima Veyselija beja, turškega odpravnika poslov a. i. v Bernu;
Jugoslavija: gospoda D. Markoviča, načelnika komercialnega oddelka pri kraljevskem ministrstvu za promet,
ki so se vpričo in s sodelovanjem delegata upravne komisije za ozemlje Saarske kotline, ko so priobčili drug drugemu svoja pooblastila, spoznana v dobri in pred-pisni obliki, zedinili v naslednjem:
1.
Rok štirih let, določen s prehodnimi določbami, ki so predmet II. poglavja zapisnika o podpisu mednarodne konvencije o prevozu blaga po železnicah (N. K. B.) z dne 28. oktobra 1924., se podaljšuje izza dne 1- oktobra 1932. do dne uveljavitve besedila, ki ga poda prihodnja konferenca za revizijo M. K. B.
II.
Glede na nujnost in važne koristi, za katere gre, stopi ta akt med državami, ki ga ratificirajo, v veljavo deseti dan po dnevu, ko nolificira švicarska zvezna vlada prizadetim vladam položbo ratifikacij.
Ta akt ostane odprt za podpis do dne 15. septembra 1932., po tem dnevu pa za pristop držav, ki so udeležene pri mednarodni konvenciji z dne 23. oktobra 1924.
Švicarska vlada =e zavezuje, zbirati in notifieirati pristope In ratifikacije.
V potrditev tega so zgoraj našteti pooblaščenci fi. delegat upravne komisije za ozemlje Saarske kotline podpisali ta akt.
Sestavljeno v Bernu, dne drugega septembra tisoč devet sto dva in tridesetega leta v enem samem izvodu, ki ostane položen v arhivu švicarske konfederacije in čigar po en avtentični prepis se izroči vsaki stranki pogoduici.
Za Nemčijo:	Dankwort s. r.
Za Avstrijo:	Hoffinger s. r.
dr. F. Jelinek s. r.
Za Belgijo:	E. I)u Bois s. r.
Za Bolgarijo:	D. Mikov s. r.
Za Dansko:	E. H. Schack s. r.
Za Svobodno
mesto Gdansk: J. de Modzelewski s. r.
Za Estonijo:	A. Schmidt s. r.
Za Francijo:	H. de Marcilly s.	r.
Za Madžarsko:	dr. Nanassy s. r.
Za Italijo:	G. M are hi s. r.
Za Letonijo:	J. Klavinš-Ellanskv s-	r.
Za Liechtenstein:	E. Beek s. r.
Za Luksemburg:	Jules Elter s. r.
Za Norveško:	Hersleb Birkeland s.	r.
Za Holandijo;	W. Doude van Troostvvijk s. r.
Za Poljsko:	J. de Modzeletvski s.	r.
Za Rum uni jo:	Victor Statosco s. r.
Za Švedsko:	Kurt A. Belfrage s. r.
Za Švico:	Hunziker s. r.
Za Češkoslovaško:	dr. Prochazka s. r.
Za Turčijo:	Nedim Veysel s. r.
Za Jugoslavijo:	dr. D. Markovič s. r.
Za upravno ozemlje
Saarske kotline:	T. Gourtilet s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi' v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolni določba člena II., prvega odstavka, navedenega dodatnega akta.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. oktobra 1933.
Aleksander s. r.
Minister za promet	Predsednik
Laz. Radivojevič s. r.	ministrskega	sveta
Minister za zunanje pbsle B. D. Jevtič s. r.
dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil drž. pečat (Sledijo podpisi ostalih čuvar državnega pečata,	ministrov.)
minister pravde B. Maksimovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
99.
Na osnovi člena 5-, drugega odstavka, zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in v zveži s § 2., točko 2., zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih Predpisov, ki ?e nanašajo na vrhovno državno upravo, ^ dne,3. decembra,1931. in členom 49., točko 6., finančnega zakona za leto 1933./1934. ter z odobritvijo ministrskega sveta predpisujem naslednjo
uredbo
0 organizaciji oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu za promet.*
Clen 1.
Oddelek za gradnjo železnic vodi vse posle gradnje železnic.
Oddelku za gradnje načeluje načelnik.
Clen 2.
Oddelek za gradnjo železnic se deli na odseke ali referate, in sicer na:
1. Občni odsek.
2. Odsek za pripravljalna dela.
3.	Odsek	za	študije in	konstrukcije.
4.	Odsek	za	gradnje.
5.	Odsek	za	instalacije	in	opremljanje prog.
6.	Odsek	za	razlastitve.
Odseku načeluje šef odseka, referatu pa referent, ki’ ga postavlja minister za promet na predlog načelnika oddelka za gradnjo železnic.
, Razen spredaj navedenih odsekov obstoji pri oddelku za gradnjo železnic računski odsek (računovodstvo) kot organ finančnega oddelka generalne direkcije.
Clen 3.
V pristojnost občnega odseka spadajo:
Administrativni posli občnega značaja, pravni, personalni in vsi arhivski posli oddelka; skrb za izvrševanje odredb socialnega in sanitetnega zakonodajstva, pripravljanje proračunskih načrtov, Voditev razvidnosti o vseh Proračunskih in izvenproračunskih kreditih in državnih Posojilih; nabave, oskrbovanje imovine in pripravljanje Predlogov za izknjiževanje materiala.
■	Clen	4.
V pristojnost odseka za pripravljalna dela spadajo:
Študij in določevanje generalnih smeri in red za
gradnjo železniških prog; sestavljanje sekcij za trasira-Dje v soglasnosti z občnim odsekom; izdelava generalnih 'n detajlnih načrtov, pripravljanje koncesij in pogojev v-a trr.siranje nedržavnih železnic in voditev nadzora nad n.Uh trasiranjem; pripravljanje tipov za poslopja in ostale z£radbe kakor tudi voditev nadzora nad njih izvrševanjem v soglasnosti z odsekom za gradnje; opravljanje tehniške revizije sporazumno z odsekom za gradnje vseli
* »Službene novinp kralfevirie Jugoslavije« z dne 26. januarja 1934., št, 20/IV/43.
projektov za gradbe, ki jih odobruje oddelek za gradnjo
železnic.
Clen 5.
V pristojnost odseka za študije in konstrukcije spada:
Zbiranje podatkov v zvezi z razvojem, gradnjo in
izpopolnjevanjem železnic; pripravljanje tipov za zgornji in spodnji ustroj, umetne objekte in druge naprave; projektiranje specialnih objektov; tehniške revizije vseh projektov; skrb za knjižnico oddelka.
Člen 6.
V pristojnost odseka za gradnje spada:
Sestavljanje sekcij za gradnjo proge v soglasnosti
z občnim odsekom, voditev vseh poslov ob izvajanju prog, izdajanje navodil glede varijant zaradi tehničnega izboljšanje trase in zmanjšanja gradbenih stroškov v • soglasnosti z odsekom za pripravljalna dela; voditev nadzora nad gradnjo nedržavnih železnic; kolavdacija izvršenih del, likvidacija in predaja prog sporazumno z odsekom za instalacije in opremljanje prog.
Člen 7.
V pristojnost odseka za instalacije in opremljanje prog spada:
Skrb za opremo novih prog s tirnim materialom, telegrafom, telefonom, varnostnimi pripravami, orodjem in drugim materialom kakor tudi z inventarjem za postajne in progovne zgradbe, kurilnice in vodne postaje; kolavdacija izvršenih del in nabav, likvidacija in predaja prog sporazumno z odsekom za gradnjo; voditev statistike o izvršenih delih in razvidnost o cenah materiala in delovne moči.
Člen 8.
V pristojnost odseka za razlastitve spadajo:
Vsi posli, ki zadevajo razlastitve in prisvojitve glede vseh državnih prog po veljavnih zakonih in predpisih; sestavljanje razlastitvenih načrtov in spiskov, reambula-cije, cenitve, vknjižbe, izplačila, politično-admiriistrativni obhodi; posli glede povračila škod, povzročenih med trasiranjem in gradnjo železnic; zbiranje in urejanje statističnih podatkov o razlastitvah.
Člen 9.
Načelnik oddelka za gradnjo železnic vodi vse posle oddelka za gradnjo železnic.
V njegovo pristojnost spada zlasti, da;
1. predlaga ministru za promet opravo pripravljalnih del in gradnjo novih prog po pribavljenem mnenju generalne direkcije državnih železnic;
2. organizira dela za pripravo in gradnjo, novih prog in vodi nadzor nad temi deli kakor tudi kolavdacijo in obračunjanje;
3. predlaga ministru za promet v odobritev generalne in detajlne projekte za nove proge ali za rekonstrukcijo obstoječih prog;
4. daje navodila za pripravo občnih in tehniških predpisov za trasiranje in gradnjo železnic kakor tudi ostalih del v zvezi s tem in jih predlaga v pristojno odobritev;
5. odobruje detajlne projekte za nove proge po generalnih projektih ter detajlnih podolžnih presekih in situacijah, odobrenih po ministru za promet, in odo-
bruje varijante in tehnične izpremembe v mejah odobrenega generalnega projekta, kolikor nimajo te varijante in tehnične izpremembe za posledico večjih izdatkov od prvotno določenih;
6. predlaga ministru za promet sestavitev terenskih sekcij;
7. predlaga ministru za promet kontroln. teh. inšpektorja za pregled del pri trasiranju ali gradnji prog;
8. podaja ministru za promet predloge glede proračuna o materialnih in osebnih razhodkih oddelka;
9. vodi nadzor nad izvrševanjem odobrenega proračuna in uporabo drugih izvenproračunskih kreditov in državnih posojil;
10. izdaja in podpisuje tiste odločbe, za katere in kolikor ga pooblasti minister za promet;
11. vodi vse druge posle, ki so dani načelniku v pristojnost s posebnimi zakonskimi predpisi.
Clen 10.
Za izvajanje del in študije na terenu obstoje začasne terenske sekcije. Njih število, naziv, sedež, poslovni obseg, pristojnost in čas trajanja kakor tudi sestavo odredi minister za promet z odločbo za vsak konkretni primer posebej.
V smislu § 84., prvega odstavka, zakona o državnem prometnem osebju spnejo ostati prometni uslužbenci pri teh sekcijah na delu tudi več ko tri mesece.
Začasnim terenskim sekcijam načeluje šef sekcije, ki ga odredi izmed inženjerjev oddelka minister za promet.
Ostalo osebje teh sekcij, kolikor se ne da vzeti izmed uslužbencev oddelka za gradnjo železnic, se popolnjuje z osebjem v breme kredita za izvrševanje del Iz tega kredita se plačujejo vse dnevnice, terensko delo in ostale doklade celotnega osebja vseh začasnih sekcij kakor tudi vsi osebni in materialni izdatki v zvezi s temi deli Natančnejše določbe o tem predpiše minister za promet v sporazumu z ministrom za finance.
Clen 11.
Pri oddelku za gradnjo železnic obstoji kot posvetovalni odbor gradbeni odbor. Ta odbor sestavljajo načelnik in šefi odsekov, po potrebi tudi referenti.
Seje odbora sklicuje po pokazani potrebi in jim predseduje načelnik. Sklepi tega odbora in ločena mnenja se vpisujejo v zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni člani.
Članom gradbenega odbora ne gre nikakršna posebna nagrada za delo v odboru.
V Beogradu, dne 30. decembra 1933.; št. 16.210.
Minister za promet Laz. Radivojevič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 16. decembra
1933.	na osnovi člena 5,, drugega odstavka, zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in § 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 193,1. odobril, da izda gospod minister za promet gorenjo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta fn minister za kmetijstvo dr. M SršUč s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
100.
Na osnovi člena 2. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933. predpisujem
pravilnik
o sestavljanju prečiščene bilance denarnih zavodov, ki se hočejo koristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.*
Clen 1.
Denarni zavod, ki vloži prošnjo po predpisih člena 2. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, mora priložiti prošnji bilanco, sestavljeno po temle obrazcu:
Aktiva:
1. Neizvršena vplačila podpisane osnovne glavnice.
2. Gotovina:
a) blagajna;
b) žirovni račun pri Narodni banki in blagajniški boni;
c) čekovni račun pri Poštni hranilnici;
č) žirovni račun in ostale kratkoročne terjatve pri ostalih denarnih zavodih.
3. Valute in devize.
4. Ceki.
5. Lastni vrednostni papirji:
a) državni in drugi, za katere jamči država, kot trajna naložba;
b) državni, samoupravnih teles in drugi, za katere jamči država, kot začasna naložba;
c) ostali.
6. Račun tečajne razlike pri državnih vrednostnih papirjih.
7. Menice v listnici:
a) moratorne;
b) ostale;
c) protestirane in vtožene moratorne; č) protestirane in vtožene ostale.
8. Menice v reeskomptu.
9. Posojila in report na vrednostne papirje in premičnine.
10.	Konzorcijalni posli.
tl. Dolžniki po tekočih računih:
, a) moratorni; b) ostali.
12. Račun centrale in podružnic.
13. Dolgoročna hipotečna posojila.
14. Premičnine:
a) za bančno rabo;
b) ostale.
15. Nepremičnine:
a) za bančno rabo;
b) za stanovanje;
c) ostalo.
16 Podjetja v lastni režiji.
17. Prehodne postavke.
18. Ostala aktiva.
19. Izguba.
20. Avalni in poroštveni dolžniki.
Skupaj:
* »Službene novtne kraljevine Jugoslavije« z dne
24. januarja 1934., št. 18/111/38.
Pasiva:
1. Vplačana osnovna glavnica.
2. Rezervni skladi.
3. Valorizačni sklad.
— ■ 4. Sklad za kritje škod ob vnovčevanju aktiv.
5. Pokojninski sklad.
6. Vloge:
a)	na	knjižice:	1.	do	10.000	Din,
2.	nad	10.000	Din;
b)	po	tekočih	računih:	1. do	10.000	Din,
2. nad	10.000	Din;
7. Upniki po tekočih računih:
a) denarni zavodi;
b) inozemski upniki;
c) ostali.
8. Računi centrale in podružnic.
9. Reeskompt.
10. Trate in lastni akcepti.
11. Dolgoročna posojila:
a) hipotečne zastavnice in komunalne obveznice v obteku;
b) ostala.
12. Ostala pasiva.
13. Dobiček.
14. Avalne in poroštvene obveznosti.
Skupaj:
1. Pod 2. č) vpiše zavod samo tiste svoje likvidne terjatve, ki jih lahko poterja lakoj, brez odpovedi.
2. Če vpiše zavod vrednostne papirje, ki služijo trajni naložbi, po tečaju, višjem od borznega tečaja, mora podati dokaze o tem, da so papirji za zavod trajna naložba,'priložiti spisek teh papirjev z imenskim zneskom in njihov borzni tečaj.
3. Za moratorne menice [točka 7., pod a) in b)] je smatrati tiste menice, pri katerih je dolžniku odložen rok plačila z zakonom (menice kmetov in denarnih zavodov, ki so pod zaščito).
4. S posojili na premičnine je razumeti posojila na podstavi blaga kakor tudi na zastavo dragotin in ostalih premičnin.
5. Glede pomena izraza moratorni« v točki 11. velja pripomba pod 3.
6. V bilanco ni vpisati vknjižb pro in contra, kakršne so: varščine in položniki varščin, pologi in polož-niki pologov.
Člen 2.
Zavod mora predložiti poročilo o tem, kolika vsota terjatev po tekočih računih je zavarovana z realnim pokritjem (hipoteko in zastavo), kolika pa z menicami v listnici in menicami z več nego enim podpisom. Prav tako mora navesti podatke, kolik znesek njegovih meničnih terjatev ima za nadaljnje jamstvo hipoteko ali zastavo.
Končno mora navesti podatke, koliko znašajo skupaj Njegovi dolgovi za javne davščine, dalje Državni hipotekarni banki. Poštni hranilnici, Narodni banki in javnopravnim telesom.
Člen 3.
Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 17. januarja 1934.; II br. 1642/K.
Minister za trgovino iri industrijo dr. I. Šuiucnkovič s. r.
101.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje
norme
o lastnostih in preizkušanju asfaltnih emulzij za spojno snov pri gradnji cest.*
Jemanje ogledka. Ogledek se mora vzeti takoj po prejemu naročila. Posode za hrambo ogledka morajo biti trdne in trpežne in morajo imeti napis z označbo naziva emulzije, številke soda, odnosno vagona in datuma, katerega je vzet ogledek.
Pri jemanju ogledka se mora paziti na naslednje:
1. Če se dobavlja v železnih ali lesenih sodih, se mora:
a) emulzija z lesenim drogom do dna dobro premešati (samo valjanje soda ne zadošča);
b) napolniti z emulzijo približno 2 litra velika, še nerabljena pločevinasta posoda, ki se je očistila maščobe in izplaknila z emulzijo;
c) vzeti na vsakih 15 ton po en ogledek 2 litrov. Če se od ene dobave vzame več ogledkov, so za vso dobavo odločilni povprečni rezultati teh ogledkov.
2. Pri dobavi v vagonih:
a) ogledek emulzije se vzame potem, ko je odtočena polovica vsebine vagona in vlije v nerabljeno, maščobe očiščeno in z emulzijo izprano patentirano posodo približno 2 litrov;
b) iz vsakega vagona se vzame po en ogledek.
A. Predpisi za lastnosti emulzije.
Vrsta preizkušanja	Lastnosti	Način pre- izkuša- nja
I. Zunanja podoba emulzije. 1. Zunanja podoba		enakomerna snov	u,
2. Mikroskopična fotografija	glej preizkušanje	u,
11. Sestava emulzije. 1. Količina vode		glej preizkušanje	u8
2. Količina pepela, največ . .	2-5 °/o*	*Ut
j 3. Količina suhih substanc (po odbitku pepela), največ . .	50 % teže	u5
j III. Sestava in lastnosti suhe tvarine. 1. Asfaltni bitumen: bitumen I. in bitumen II. .	glej preizkušanje	u6
IV. Poskusi vztrajnosti. 1. Stanovitnost v skladišču, najmanj . . . .		8 teduov	u7
2. Stanovitnost na mrazu . .	obstanka	Us
3. Poskus lepljivosti ....	glej preizkušanje	U9
4. Razpadan je in izločanje vode	glej preizkušanje	Uro
* Emulzije z večjo količino pepela se smejo uporabljati po posebnih navodilih.		
		
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	novembra 1933., št. 257/I.,XXIV/734.
Uj. Zunanja podoba, barva, duh in reakcija se morajo popolnoma določiti. Posedla emulzija se mora lahko skaliti; biti mora tekoča, ne vnetljiva.
Če se hoče preizkusiti enakomernost, se precedi 100 gramov emulzije skozi bronasto sito z 900 luknjicami na 1 cm2, ki ima valjasti obod s 3-5 cm premera in 15 cm višine. Pred preizkušanjem se mora sito omočiti z 2% raztopino kalijevega mila, da emulzija ne razpade. Emulzija se vlije na sito če mogoče naenkrat, in ko se ooedi, se sito opere z raztopino mila v destilirani vodi.
Ko se usedek na situ posuši pri sobni temperaturi, ne., sme, znašati več ko 0-5%. Goste emulzije se razredčijo pred preizkušanjem z destilirano vodo, tako da vsebujejo približno 50% vode.
U2. Mikroskopična fotografija. Preizkušati se mora » pomočjo fotografičnih posnetkov, ki so 500 krat povečani, da se morejo uporabiti.
U3. Količina vode se določi po metodi s ksilolom. V aparatu s pokončnim hladilcem se destilira 30 gramov emulzije s 150 cm3 ksilpla, ki je napojen z vodo.
U4. Količina pepela. V porcelanski ali platinski Skledici se sežge lOg emulzije v pepel.
U5. Količina suhe substance (po odbitku pepela) se dobi iz razlike:
100 — (vsebina vode -j- vsebina peppJa).
Ug. Asfaltni bitumen:
a) Za preizkušanje asfaltnega bitumna se pusti stati približno log emulzije na prstenem krožniku 48 ur pri sobni temperaturi. Zmehčišče tako dobljenega asfaltnega bitumna mora po Kramerju-Sarno\vu ustrezati predpisom za bitumne I. in II. po normah za nabavo in preizkušanje asfaltnega bitumna in po normah osestavi rudninskih in asfaltnih snovi iz leta 1933.; dopusten je 10% odstop. Če je ta odstop večji od približno 10%, se morata določiti tudi pretrgal išče in razteznost.
b) Čisti bitumen se določi po Marcussonu: Z lahnim tresenjem se zmeša približno 50 g emulzije asfaltnega bitumna z 2-5 kratno količino 96%nega alkohola. l*o vplivu alkohola se izloči asfaltni bitumen in usede v koscih. Alkoholna raztopina se odloči, usedek pa izpere z alkoholom. V alkoholni raztopini so poleg emulgatorja tudi.'majhne količine oljnatih sestavin, ki so v asfaltnem bitumnu.
Da* se omogočijo zadnja preizkušanja, se zmešajo očiščene alkoholne sestavine z vodo in tresejo z bencinom ali petrolejem, ki vre.pri 60°, pri čemer se morda nastajajoča emulzija čisti z alkoholom. Raztopina se doda asfaltnemu bitumnu, ostale neraztopljive sestavine, če jih je kaj, se filtrirajo in se pusti, da raztopilo izhlapi.
U7. Stanovitnost v skladišču.
. Preizkuša se v zaprti reagenčni cevi z 20 mm notranjega premera, kj se napolni do 5 mm pod zamaškom. Radi predhodnega preizkušanja se prečita po 3 dneh čista .plast. Nato se precedi skozi preizkuševalno sito z 2 mm velikimi luknjicami. Na zahtevo se ponovi preizkušanje po 8 dneh na isti način.
U§. Stanovitnost na mrazu.
1 Emulzija se ohladi v reagenčni cevi z 20 nun notranjega premera do — 8" C in pusti 1 uro pri tej temperaturi.
Potem, ko se emulzija zopet polagoma raztopi, mora glede enakomernosti ustrezati pogojem pod Uj.
11». Poskus lepljivosti.
10 g bazaltnega drobiža (splita—drobca) brez prahu
s 3 do 6 mm debplim zrnom, se pomeša pazljivo v porce- " lanski, emajlirani skledici s plitvim in 10 cm širokim dnom z 10 g emulzije, da se z njo enakomerno pokrije ves drobec. Višina napojene plasti drobca znaša okoli 1 cm, s tem vezivom napojeni drobec mora dali zlepljeno snov, in to pri asfaltnih emulzijah najpozneje po 5 urah; to se pravi, da iz »novi, ne smejo izpadati napojeni kosci, če se postavi (prevrne) skledica vertikalno (vsaj 15 sek.).
Ta poskus je napravili [tri sobni temperaturi zunaj območja neposredne solnčne svetlobe.
Če so pokaže pri pazljivem mešanju emulzije z drobcem, da emulzija prehitro razpada ali da je pregosta, se mora uporabiti za novi poskus z destilirano vodo namočen drobec. Presežek vode se odstrani pred vlivanjem emulzije.	!i	>■'
Uio- Razpadanje emulzije iu izločanje vode.
Bazaltna kocka sej obesi in potopi z enim voglom navzdol eno minuto v [.emulzijo, se pusti, da kaplje odtečejo in obesi; da se posuši. Po preteku 1 ure se potopi kocka v stekleno čašo 'k 1 litrom destilirane vode in se pomika s pomočjo vrvice gor in dol. Pri tem se. voda nikakor ne sme šk,alitn
Druga, kako/' 'pupijej pripravljena bazaltna kocka, ki pa je bila sušena 24 ur na zraku, g sobno: temperaturo, mora ležati 24 ur v destilirani vodi. Prevleka, ki se napravi na površini Meke, se mora trdno držati. Voda se ne sme skalili.. '
Te norme veljdjp od dneva objave v »Službenih no- živinah«, obvezno moč pa dolnjo z dnepi j. decembra. 1933.
Beograd, dne 22. septembra, 1933.; št 25238
,!	Minister za- giadbe
dr. Srkulj s. r.
102.
Razpisa.*
■i I.	-	'
Stroji, strojni doli in kompletno instalacijo za gradnjo tvoruic so pri uvozu oproščeni carino po predpisanih pogojih [samo, če so v nerabljenem stanju.
Na osnovi čl. 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi predpisujem naslednje:
Carine prosti uvoz strojev, strojnih delov in kompletnih instalacij za gradnjo tvornic se dovoljuje po predpisanih pogojih, in .kesamo, če se uvažajo v nerabljenem stanju/	,.	*
Na rabljene stroje!in strojne dele ni treba uporabljati ugodnosti, določenih v trgovinskih pogodbah, ker se nanašajo tč na nove stroje in nove strojne dele.
V vsaki vlogi, ^ katero se zahteva carine prosti uvoz strojev, strojnih delov jn kompletnih instalacij za gradnjo tvornic, se mora navesti, da se' uvozijo ti predmeti v nerabljenem stariju. :
Ta razpis stopi v vfeljaVb na dan razglasitve v »SIuž-benih novinnhe. Istega dne prestanejo veljati vse oprostitve, dane za rabljene stroje, strojne dele in kompletne instalacije na osnovi točk 4- in 5. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife, razen' tistih oprostitev, ki so se okoristile.	>	'	'	•
V Beogradu, dne 28. januarja 1034.; št. 1988/TV.	1
Minister za finance dr. Mil. R. Dordovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	januarja 1934., št. 20/IV/48.
11.
Ocarinjanje listov iz uicbkega kavčuka, pripravljenih na način, kakor se izdelujejo radirke.
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi dajem glede ocarinjanja listov iz mehkega kavčuka, pripravljenih na način, kakor se izdelujejo radirke, naslednje pojasnilo:
Listi iz mehkega kavčuka, pripravljeni na način, kakor se izdelujejo radirke, se morajo pri uvozu ocari-njati kakor: »Listi samo iz mehkega kavčuka« po tar. št. 392, točki 1., v predlogu zakona o občni carinski tarifi.
Ti listi prihajajo navadno pobarvani z belo, zeleno, rdečo in modro barvo, debeli 4 do 20 mm, so trdi in se lahko režejo.
Kemična njih sestava je naslednja: v sebi imajo:
sirove gume...............................8	do	18%
rudninskih snovi.........................40	do	70%
tolšče in parafina........................4	do	15%
zgoščenega olja..........................20	do	35%
žvepla	1	do	2%.
Ce ne morejo carinarnice ob carinjenju same ugotoviti, da so sestavljeni kakor radirke, pošljejo najbližnje-®u earinsko-kemijskemu laboratoriju ogledke v preizkus.
V Beogradu, dne 23. januarja 1934.; št. 203G/IV.
Minister za finance dr. Mil. It. Dordevič s. r.
103.
Izjava
danske vlade o konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne. Vloga danskega društva Rdečega križa.*
Dansko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto br. J. Nr. 1314/6. E. 1. z dne 27. septembra 1933., da je Pooblastila danska vlada po členu 10. konvencije o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 27. julija 1929. in razglašene v »Službenih novinah« štev. 124/XXXV1I z dne 5. junija 1931.,** danski Rdeči križ kot pomožni organ vojaške uradne sanitetne službe zaradi sodelovanja, označenega v omenjenem členu te konvencije.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
4.	oktobra 1933.; Pov. br. 18.764.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. oktobra 1933., št. 237/LXIX,/688.
** »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. »Službeni list« št. 645/82 iz 1. 1931., §t. 40/3, 98/7, 372/36, 409/41, 607, 608/71, 710, 711/88 *z 1. 1932., št. 123/16 iz 1. 1933., št. 18, 19/2, 45/5 iz 1. 1934.
UK'v*
104.
Izjava
Holandske o vlogi holandskega Rdečega križa glede na člen 10. konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.*
Holandsko poslaništvo v Bukarešti je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z noto št. 447. 1. 9. z dne 6. oktobra 1933., da je pooblastila holandska vlada na osnovi drugega odstavka člena 10. konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 27. julija 1929. in razglašene v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne
5.	junija 1931.,** niže navedena društva za pomožne organe sanitetne službe holandske vojske: 1. holandski Rdeči križ; 2. holandsko sekcijo visokega malteškega reda; 3. holandski red sv. Ivana; 4. centralni odbor holandskih duhovniških bolnic za hitro pomoč.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
11.	oktobra 1933.; Pov. br. 19.396.
 — » — ■ ■
105.
Izjava
Rumunije o vlogi Rdečega križa glede na člen 10., drugi odstavek, ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, j
Rumunsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z noto št. 3067-2 z dne 12. decembra 1933., da je pooblastila rumunska vlada — skladno s členom 10., drugim odstavkom, konvencije o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 27. julija 1929., razglašene v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne
5.	junija 1981.ff — niže omenjena društva za pomožne organe rumunske vojaške sanitetne službe ob vojnem času, in to: 1. rumunski Rdeči križ; 2. Eforat grajanskih bolnic v Bukarešti in Epitropat sv. Spiridiona v Jašu;
3.	institut usmiljenih sester v Bukarešti, in 4. društvo »Salvarea« v Bukarešti.
♦
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1933., št. 247/LXXXI/717.
** »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. »Službeni list« št. 103/10 iz leta 1934. (pripombo**).
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	januarja 1934., št. 5/1/11.
f+ »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. »Službeni list« št. 103, 104/10 iz 1. 1934. (pripombo**).
106.
Mednarodna konvencija
o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne — izjava Brazilije o vlogi brazilskega Rdečega križa.*
Kraljevsko poslaništvo v Rimu je obvestilo z dopisom Pov. br. 1501 ministrstvo za zunanje posle, da je izjavila vlada Zedinjenih držav Brazilije dne 13. oktobra 1933. po svojem poslaništvu v Rimu skladno z določbami člena 10., drugega odstavka, mednarodne konvencije o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 27. julija 1929. in razglašene v »Služb, novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.,** da je brazilski Rdeči križ, uradno priznan po ženevskem Rdečem križu, edina organizacija, ‘ pooblaščena, da sodeluje v sanitetnem pogledu z brazilsko vojsko.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
27.	oktobra 1933.; Pov. br. 20.399.
------
107.
Davčna uprava za mesto Maribor.***
Z odločbo gospoda ministra za finance št. 2303/111 z dne 11. januarja 1934. je odrejeno, da se razdeli sedanji okoliš davčne uprave v Mariboru v dva dela tako, da se osnuje za mesto Maribor posebna davčna uprava, ki nosi naziv davčne uprave za mesto Maribor; za ostali del okoliša pa se osnuje druga davčna uprava, ki ima naziv Maribor-okolica.
Ta delitev se izvrši z dnem 45. februarja 1934.
108.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 277 z dne 2. decembra 1933.
Odobrena praksa. Minister za gradbe je odobril z odlokom z dne 21. novembra 1933., štev. 30470, na osnovi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih Lavrenčiču Alojziju, inženjerju iz Ljubljane, na ozemlju kraljevine javno prakso v gradbeni stroki.
Številka 278 z dne 4. decembra 1933.
Na zahtevo ministrstva za notranje posle je popravila pisarna kraljevskih redov izvirni ukaz o odlikovanju z dne 15. avgusta 1933., III. štev. 39253, kolikor se tiče odlikovanja Breznika Antona z redom Sv. Save
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije- z dne - 3. novembra 1933., št. 252/LXX11/726.
** »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. Službeni list : št. 103, 104, 105/10 iz 1. 1934. (pripombo**).
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« 7, dne 24. januarja 1934., št. 18/111/40. •
V. stopnje, v tem smislu, da. se nanaša to odlikovanje na Breznika Antona, posestnika in župana iz Spodnjih Žerjavcev, ne pa posestnika in župana iz Zgornje Sv. Kungote.
Na zahtevo ministrstva za notranje posle je razveljavila pisarna kraljevskih redov izvirni ukaz o odlikovanju z dne 15. avgusta 1929., III. štev. 39254,. kolikor se tiče odlikovanja Škoberneta Josipa, posestnika in župana v Dovskem z redom Sv. Save V. stopnje.
Številka 279 z dne 5. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933. so bili odlikovani: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Pfeifer Vilko, načelnik občnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, z redom Sv. Save IV. 1 stopnje: dr. Gregorin Alojzij, sreski načelnik sreza logaškega in Kokalj Viktor, policijski svetnik uprave policije v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone
V.	stopnje: dr. Vrečer Ivo, sreski načelnik sreza radovljiškega, Krajinovič S.te.vo, komisar železniške in obmejne policije v Mariboru, Suša Vladimir, politično-upravni tajnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, in dr. Čuš Tina, sreski načelnik sreza krškega; z redom Sv. Save V. stopnje: Božič Jernej, banovinski višji finančni svetnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Jaki Franc, pomožni tajnik sfeškfega načelstva sreza Maribor levi breg, K raj še k Anton, sreski podnačel-nik sreza novomeškega in dr. O rož im Josip, sreski podnačelnik sreza laškega.
številka 280 z dne 6. decembra 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 18. novembra 1933. so bili premeščeni: po potrebi službe: Zaplatil Josip, nadzornik proge Vlil. položajne skupine iz Kočevja, 9. sekcije za vzdrževanje proge, v Ljubljano gor. kol. iste sekcije; Sepič Oton, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Murska Sobota, v postajo Zalog; Delkin Daniel, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zalog, v postajo Ljubljana gl. kol.; na prošnjo: Petrič Emanuel, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Planina, za šefa postaje Logatec; Guzelj Jožef, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Rogatec, v postajo Maribor, gl. kol.; Šijanec Anton, prometni uradnik VIII. položajne skupine ; postaj e Maribor, gl. kol., za šefa postaje Rogatec, Božič Jožef, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Bled jezero, za šefa postaje Podnart-Kropa, Rabič Alojzij, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Trebnje na Dolenjskem, v postajo Logatec in Škof Valentin, prometnik IX. položajne skppine in šef postaje Šmarje-Sap, v postajo Ljubljana gl. kol.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 30. novembra 1933., štev. Kns 2581/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah lega zakona razširjanje in prodajanje knjige ;>P e r i f e r i j a , Almanah 1933«, ki je bila natisnjena v Zagrebu, z odlokom z dne 2. decembra 1933., štev. Kns 2586/33, pa je prepovedalo razširjanje in prodajanje knjige vN j e mačka d a na s«, ki je bila natisnjena v Zagrebu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik- Pohar Robert v LlubljanL 1 Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 10. kosu V. letnika z dne 3. februarja 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No 1100 3	246
Pregled nalezljivih bole mi v Dravski banovini
od 15. jan. do 21. jan. 1934.
Po naredbi ministrstva /.a narodno zdravje H br. 4948 z dne 21. marca 1930
Srez	cs *— T O	o — » — o « = o Z °	© > Im -a vj o	Umrli	o . C -M S? O »
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje 		1	—	—	—	1
	1	2	—	—	3
K rani 		2	—	—	—	2
K'4ko 		—	1	—	—	I
Laško •••»•»*.•.	1	—	—	-	1
Litiia 		1	—	1	—	—
Liuiomer ......	1	—	—	—	1
Maribor nesni brpg . .	1	—	—	—	1
Mari boi lev breg , .	1	—	—	—	1
Novo mesto ......	—	1	-	—	1
Sloveni« ra der ....	7	—	2	—	5
Suiarie uri Jelšah . . .	1	—	—		1
V sesa | 17 I 4 1 3 Griža. — Dvsenteria.				-	18
Litija 		1	-	-	-	1
Vsega j 1 | — | — škrlatinka. — Scarlatina.				-	1
	4	—	4	—	—
Ce|]e 		4	—	2	—	2
bolnia Lendava ....	1	-	—		1
Kram 		—	1			—	1
Knftevie 			—	2	-	—	o
LnSko 		2	-	1	—	1
	—	1		—	1
Linbliana (srez) ....	3	1	1	—	3
Lnibliaor irtiesto) • .	1	1	—	—	2
Maribor lesni bre" . .	1	—			—	t
Martbni levi breg . .	2	—	—	—	2
Maribor (mesto) . . .	3	—			—	3
Prevalje	5	-		—	S
Vsega
26	6	8	—	24
Otrueičnn vročica. — Seosig pucrpcralis.
Pfcžice k ra ni
	1 1		—	—	1
		l	—	—	2
(srez) . • • . 1 —	1	—	—	1
evi brep	—	—	—	1
V sega 1 8	2	-	-	5
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epideraica.
Litiia
^ovo mesto Ptui
Ptu, tmeslo)
	16 1	-	!	—	15
	2		2	—		
	3	9	3	—	2
Vsega . .	22		7	-	17
			-		
Srez	S 00 o	5 «> “I z °	> & •o M —	Tm E - —	M C-M r o»
Daviea. — Diphteria et Croup.
Brežice 		 •	4	2	2	—	4
Cel|e ....•«••	6	3	6	—	3
Dolnia Lendava .....	1	—	—	—	1
Kamnik		4	3	2	—	5
Kram 			8	&	5	—	8
Kočevje .........	12	—	—	—	12
K rSko ..........	7	2	—	—	9
	5	—	5	—	—
Liti ia ..........	8	3	—	—	11
Logatec . ........	l	—	—	—	1
Liubliana (srez) ....	29	7	2	—	34
Ljuhliana (mesto) . . .	8	6	—	—	14
Ljutomer ...	1	—	1	—	—
Vlarihor desni breg . .	4	2	4	—	2
Maribor levi bree . .	3	1	1	—	3
Maribor imesto) ....	—	3	—	—	3
Murska Sobota		1	4	1	—	4
Novo mesto ......	3	1	3	—	1
Ptui ........	3	1	3	—	1
Radovljica 		1	-	—	—	1
Slovenj« rade.		1	—	—	—	1
Vsega	110	43	35	-	118
Šen. — Er.vsipelas.					
Brežice 			t			1	—	—
Lelie .......	• 1					—	1
Celje i mesto)		—	1	—	—	1
Črnomelj 				1			—	—	1
Kamnik		t	—	1	—	
Krati		1	—	1	—	1
	2	-			—	2
Laško 		—	1	—	—	1
Litija 		2	—	1	—	1
Ljutiliana (mesto) . . .	—	1	1	—	—
Ljutomer ...	—	1			—	1
Maribor levi breg ...	t				—	1
Maribor (mesto) ....	3	1	4	—	—
Novo mesto		2			2	—	—
Prevahe 		t			—	—	1
Radovljica 		1			—	—	1
Sloveti igradec 		1	—		—	1
Smane tri Jelšab ....	1	—	1	-	—
Vsega	19	6	12	...	12
Otrpnjeitje tilnika. — Poljomjelitis acuta.
Ljutomer 	 Slovenjgradec		—	1 1		— 1 1 — 1 t
Vsega . ■		2	-	-1 2
Hripa — Grlppe				
Kranj .......	—	2	-	-1 2
Vsega		2		-1 2
Ošpice. — Morbilli.				
Kranj		-	2	-	-! 2
Vsega . .	—	2	-	-1 2
Ljubljana, dne 23. januarja 1934.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 75—5/34—2.	250
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je postavilo dr. Lippaja Viljema, odvetniškega pripravnika v Mariboru, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za »ladjarski jeziit na sedežu okrožnega sodišča v Mariboru.
Predseilništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 27. januarja 1934.
P 17/34-1.
*
Oklic.
2G5
Tožeča stranka Jaunig Anton, gostilničar v Podgradu, zastopana po drju. Lotriču Lenartu, odvetniku v Gornji Radgoni, je vložila proti toženi stranki Frasu-Wolfeneggu Valterju in Geringer Mariji, posestnikoma v Podgradu, radi Din 11.184-— s pripadki k opr. štev. P 17/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 22. februarja 1934. dopoldne ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Geringer Karol, posestnik v Podgradu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 30. januarja 1934.
P 18/34-1.
*
Oklic.
204
Tožeča stranka Jaunig Anton, gostilničar v Podgradu, zastopana po drju. Lotriču Lenartu, odvetniku v Gorpji Radgoni, je vložila proti toženi stranki Frassu-Wolfeneggu VValterju in Geringer Mariji, posestnikoma v Podgradu, radi Din 1.113-— s pripadki k opr. št. P 18/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 24. februarja 1934. dopoldne ob pol enajstih pred tein sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Geringer Karol, posestnik v Podgradu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. IT..
dne 30. januarja 1934.
IX I 47*20/32—13.	253
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 193 4. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Koroška vrata, vi. št. 12; 2. Koroška vrata, vi, št. 337 ; 3. Koroška vrata, vi. št. 253.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 96.680*—; ad 2. Din 124.024*87; ad 3. Din 13.455.
Najmanjši ponudek: ad 1. 48.660*— dinarjev; ad 2. Din 62.495*76; ad 3. Din 8.930*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 11. decembra 1933.
*
TX I 2722/33—9.	247
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 193 4. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Sp. Radvanje I. del, vi. št. 22; ‘2. Sp. Radvanje
I.	del, vi. št. 361.
Cenilna vrednost: ad 1. 82.390*— dinarjev; ad 2. Diin 8.462*—.
Vrednost pritikline: Din 2930*—.
Najmanjši ponudek: Din 60.568*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1933.
*
IX I 1627/33—13.	.	261
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Dobrenje, vlož. štev. 21; 2. Gradiška, vlož. štev. 41.
Cenilna vrednost: ad 1. in ad 2. Din 135.913-05.
Najmanjši ponudek: ad 1. 90.82080 dinarjev, ad 2. 4.317*06 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 23. decembra 1933.
E 87/33—24.	262
Dražbeni oklic.
Dne 27. februarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnja Velka, vlož. štev. 237.
Cenilna vrednost: Din 66.975*—.
Vrednost pritikline: Din 1.990-—.
Najmanjši ponudek: Din 45.674-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Sl. g., dne 16. januarja 1934.
*
E Va 2955/31—76	242
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1934. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška, vi. št. 6, 320, zemljiška knjiga k. o. Sp. Šiška, vi. št, 60.
Cenilna vrednost: Din 319.100-—.
Vrednost pritikline: Din 4.000"—.
Najmanjši ponudek: Din 174.067-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 9. januarja 1934.
*
I 237/33—21.	263
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. dražba nepremičnin: zemlii-ška knjiga Retenska ves, vlož. štev. 32 in 102.
Cenilna vrednost: vlož. štev. 32.: 187.475-— dinarjev, vlož. štev. 102 pa 153-157-— dinarjev.
Naimanjši ponudek: vlož. štev. 32. 93 737-50 dinarjev, vlož. štev. 102 pa 86177-20 dinarjev.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveliavliafi glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v RoooDcu, dne 17. januarja 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
94.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. januarja 1934.
Besedilo: »Agako«, družba i omejen# zavezo za agenturne in komisijske p#*
sle, Celje.
Obratni predmet: Agenturni in komisijski posli vsega v prostem prometu dovoljenega blaga na drobno in debelo, anonsiranje, plakatiranje, reklama in propaganda trgovskih predmetov, časopisna agencija in informacijski posli-
Družbena pogodba z dne 26. januarja 1934.
Visokost osnovne glavnice 40.000 Din, od tega je plačano v gotovini 10.000 dinarjev.
Poslovodja: Ing. Oblak Ivan, agronom v Celju, Cankarjeva ul. 4.
Pravico namestovanja in besedilo firme podpisuje ta poslovodja.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L« dne 30. januarja 1934.
Rg C II 82/2.
*
95.
Sedež: Celje.
Dan vpisa.- 30. januarja 1934.
Besedilo: sRinora«, družba z omejeno zavezo v Celju.
Obratni predmet: Skupna in enotna prodaja podpetnikov tvrdk: Prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke, d. z o. z. v Rimskih Toplicah, Peta. družba z o. z. v Radečah, Fabrika drvene robe i trg. drva Novi Sad ter Fabrika drvenih podpet-nica Koketa« Novi Sad, nadalje skupno posredovanje za vse za izdelovanje čevljev potrebne predmete.
Družbena pogodba z dne 17. januarja 1934.
Visokost osnovne glavnice: 50.000 Din je v gotovini plačana.
Poslovodje:
Falter Henrik, podjetnik. Rimske Toplice;
Carota Karol, uradnik, Radeče;
Strajin Ivan, podjetnik. Novi Sad;
Mišič Juro, podjetnik. Novi Sad.
Pravico namestovanja imata in besedilo firme podpisujeta skupno poslovodji, in sicer ali Falter Henrik z enim poslovodjem iz Novega Sada ali imenovanim prokuristom, ali Carotta Karol z enim poslovodjem iz Novega Sada ali imenovanim prokuristom.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I-> dne 30. januarja 1934.
Rg C II 80/2.
*
96.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. januarja 1934.
Besedilo: >Svit<, Sirec & Witrotskf,
Obratni predmet: Agentura z mešanim blagom.
Družbina oblika:	javna	trgovska
družba.
Družabnika sta- Sirec Dra^o. **!??* vec v Celju, Kralja Petra c. 29 in W»-
trofaky Maks, trgovec na Dunaju I, Ma-ri.ia Terezija Str. 32.
Tvrdko podpisujeta vsak družabnik zase.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 30. januarja 1934.
Rg A III 178/2.
«7.	*
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 25. januarja 1934. Besedilo: Dittrich Edvard, Murska Sobota.
Obratni predmet: izdelovanje moder-hladil nikov na kom p reso reki in ab-sorbcijski sistem.
. Jmetnik: Dittrich Edvard, klepar in mstalater v Murski Soboti.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 25. januarja 1934.
Fi 2/34 - Rg A II 249/2
^Pisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih fir-
»8 “*i!
Sedež: Celje. Glavni trg št. 10.
Dan vpisa: 30. januarja 1934.
Besedilo: Vegi & Bevc, trgovina z Mešanim blagom v Celju.
Obratni predmet: Nakup in prodaja Mešanega blaga.
Iz javne trgovske družbe je izstopil dne 15. januarja 1934. Vegi Ladislav ter Podpisuje firmo ostali družabnik Bevc
Miloš.
“krožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 30. januarja 1934.
Rg A III 89/6.
•». *
Sedež: Laško.
Dan vpisa: 30. januarja 1934. Besedilo: Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Sava«.
. Obratni predmet: Izdelava in prodala tekstilnih izdelkov na tovarniški hačin.
Prokura se je podelila gosp. Franju Oerkmanu iz Laškega, ki bo firmo Podpisoval s pristavkom pp.
^krožno kot trg. sodišče v Celiu, odd. I., dne 30. januarja 1934.
Rg A III 162/5.	s
, *
100.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Premogovnik Liboje, družba * o. z.
Izbriše se poslovodja Detela Karel, vPiše pa poslovodja Valentin Izidor, Pradnik Prometnega zavoda za premog “ d. v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. januarja 1934.
Fi 57/34 — Rg C II 83/16 *
101.
Sedež: Ljubljana.
Dan vniaa• 19. januarja 1°34.
. Besedilo: Prometni zavod za premog *• d.
Izbriše se Deteli Karlu podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. januarja 1934.
Fi 56/34 - Rg B I 176/13
*
102.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. januarja 1934. Besedilo: Motoroil, družba z omejeno zavezo za razpečavanje mineralnega olja v Mariboru.
Družba temelji odslej na družbeni pogodbi z dne 14. februarja 1933., posl. št 8688/1933, spremenjeni z notarskim zapisom z dne 17. januarja 1934., posl. št. 8894/1934.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 25. januarja 1934.
Rg C II 93/4
103.
*
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 25. januarja 1934.
Besedilo: Hugo Stem & Co, mehanična tkalnica.
Izbriše se dosedanja imetnica tvrdka Hugo Stem & Co, vpišeta pa nova lastnika javna družabnika Bock Rudolf, industrialec v Pobrežju pri Mariboru, in Kopač Ela, industrialka v Mariboru, Trg Svobode št. 6.
Za namesto vanje upravičen odslej edino družabnik Bcek Rudolf.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi družabnik Bock Rudolf od kogarkoli pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 25. januarja 1934.
Rg A III 230/10
104.
*
Sedež: Šmartno pri Slovenjgradcu.
Dan vpisa: 23. januarja 1934. Besedilo: Žerjav Anton.
Obratni predmet: Trgovina z alkoholnimi pijačami vseh vrst na debelo.
Sedež firme je sedaj: Brežina, občina Zakot. srez Brežice.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 23. januarja 1934.
Rg A III 62/6.
Izbrisaleso se nastopne firme:
105.
Sedež: Gortina p. Muta.
Dan i zbire a: 25. januarja 1934. Besedilo: Joh. Ferk.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. januarja 1934.
Rg Pos I 291/7
*
10G.
Sedež: Maribor.
Dan izbnsa: 25. januarja 1094. Besedilo: Friedrich Prull, Stadtapo-theke z. k. k. Adler.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. januarja 1934.
Rg Pos I 110/5
*
107.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 25. januarja 1934. Besedilo: Rosner Josef.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi smrti lastnika in prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 25. januarja 1934.
Rg A I 99/5
*
108.
Sedež: Pragersko.
Dan izbrisa: 25. januarja 1934. Besedilo: Franc Gerželj, trgovina * senom in slamo.
Zaradi prestanka obrta Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. januarja 1934.
Rg A II 258/3
256
Konkurzni razglasi
109.
St 2/34-2.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke »Jugopromet« dr. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, registrovane pod firmo »Jugcpromet« prevažanje z avtomobili, družba z o. z. v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140. dne 3. februarja 1934. ob %9. uri.
Oglasitveni rok do 20. februarja 1934. Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljana, dne 3. marca 1934. ob
9.	uri, v sobi št. 140.
Okrožne sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. januarja 1934.
*
110.
Por 5/53—10.	269
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalni dolžnik: Nerat Vinko, trgovec z mešanim blagom v Vitanju.
Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 3. januarja 1934. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, v katere poravnava ne poseza, plačati prvenstveno v celoti. Ostali upniki dobe 40%no kvoto, plačljivo v 10 mesečnih obrokih, počenši 60 dni po pravnomočni potrditvi poravnave.
K poravnalnim obveznostim je pristopil kot porok in plačnik z učinkom po § 60. z. pr. Nerat Anton, trgovec in posestnik v Št. Vidu pri Grobelnem. Okrožno sodišče v Celju. odd. I.. dne 30. januarja 1934.
Razglasi raznih uradoy in oblastev
Broj: 195—VI—1934.	211—3—3
Predmet: Primaljski tečaj u Zagrebu u godini 1934/35.
Nat ječa j.
Na temelju § 41. točka 4. zakona o banskoj upravi, elana 15. Pravilnika za babičke škole U Kraljevini Jugoslaviji od ‘27. maja 1927. a po predlogu Upravnika Kr. babičke škole u Zagrebu od
28.	decembra 1933. broj 277 raspisujem ovim natjcčaj za prijem 50 (petdeset) učenica u redovni školski babičkj tečaj u Zagrebu, koji počimlje 15. aprila 1934. godine i trajati če 18 mjeseei.
Molbe za prijem n škoiu šalju se Kr. Banskoj upravi VI. odjelenje u Zagrebu do 28. februara 1934. zaključno i to pu-tem nadležnog sreskog ili gradskcg načelstva. Kandidatkinje imadu molbam priložiti sljedeče dokumente:
1. Uvjerenje, da uisu mladje od 24. ni stari je od 35. godina;
2. Uvjerenje od nadležnih cpčina, da su dobrog vladanja;
3. Odobrenje od muža. ako su udale, a rešenje duhovnih i gradjatjskih su-dova, ako su razvedene;
4. Svjedodžbu da su svršile najmanje četiri razreda osnovne škole;
5. Lekarsko uverenje, da su tjelesno i duševno zdrave, da uisu trudne i da su sposobne za vršenje babičkog pozna.
Od 50 učenica školovati če se polovica o svom trosku a polovica o banovinskem trosku.
Medju učenice, koje se školuju o svom trošku spadaju i one, koje su upučene kao pitomice od strane samoupravnih tijela, čije su izdržavanje dotična tijela dužna da plačaju.
O banovinskoni trošku primaju sc samo oue učenice, koje dokazu pore-skiin ili opštinskim uvjerenjem, da su tako siromašne, da ne rnogu da plačaju za svoje školovauje.
Sve učenice bilo da su o svom ili da su o banovinskoni trošku, imaju stan i hranu u školi i plačaju pri stupanju u školu 2500 dinara odjednom ili u jed-nakim mjesečnim obrocima za nabavu babičkog pribora
One učenice, koje se školuju o svom trošku plačaju u ime internatskih tro-škova mjesecni doprinos (xi 5(X) dinara unapred i školarinu u smislu Pravilnika za izvršenje Tr. broj 318 a, (vidi tačku 5. § 45. zakoua o iznijenama i dn-punama zakona o taksama od 25. marla 1932. godine)
Kraljevska banska uprava Savske banovine u Zagrebu Odjelenje ra socijalnu politiku i narodno zd ra vije VI.
U Zagrebu, dne 20. januara 1934.
Po naredbi bana:
Načelnik Dr. Hribar v. r.
II.	No. 798/1.	248
Razglas.
S sodbo sreskega sodišča v Gornji Radgoni Kps 486/33—3 z dne 18. januarja 1934. je bilo Rolerju Jožefu, roj. 22. apnila 1903 v Mahovcih, pristojnemu v Apače, samskemu, bivajočemu v Ma-hovcili h. št. 23, prepovedano zahajati v krčme za dobo devetih mesecev, to je od 1. januarja 1934. do 30. septembra
1934.
Vsakdo, ki bi imenovanemu vede postregel z opojno pijačo, bo kaznovan po § 268 k. z.
Sresko načelstvo v Ljutomeru,
dne 24. januarja 1934.
*
ER No. 507.	216—3—1
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1934. se razpisuje prva ofertna 1'citacij a. ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 6. marca 1934. za vse vrste mesa, slanino in kruh, dne 7. marca 1934. za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke iu premog, dne 8. marca 1934. za špecerijo in hišne potrebščine,
dne 9. marca 1934. za zdravila, obvozila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležile pri licitao:ji, daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnico v Ljubljani, dne 29. januarja 1934.
*
Št. 75/34.	232	3—2
Razpis nabave.
Uprava drž. bolniee«za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje pismeno ofertno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva za čas od 1. aprila do 39. septembra 1934., in sicer:
1. mesa, mesnih izdelkov, slanine;
2. moke, mlevskih izdelkov;
3. kruha;
4. mleka in mlečnih izdelkov;
5. špecerijskega, kolonialnega blaga, hišnih potrebščin; in
6. koksa, premoga-kockovca.
Licitacija se bo vršila v četrtek, dne
8.	marca 1934. ob U. uri v pisarni bol nice.
Podrobni pogoji se dobe pri podpisani upravi
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani.
dne 27. januarja 1934.
Štev. 169.	205—3-3
Razpis dobave.
Za dobavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za col* nioo za duševne bolezni na Studencu v času od 1. aprila do 30. septembra 1934. se razpisujejo ponudbene licitacij«, »t se bodo vršile po določilih čleuov 86. d° 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje tega zMm-na, in sicer:	a) v pon«‘deljek, dne 5.
marca 1934. oh 11. uri, bo pismena lic*' taci ja za dobavo vseh vrst mesa iu ‘Janine, mleka in kruha; b) v torek, dne
6.	marca 1934. ob 11. uri, bo pismen* licitacija za d«*bavo špecerijskega blaga ter moke in mlevskih izdelkov.
Natančnejši pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobe v pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
Ako ta, prva licitacija iz kakršnegakoli vzroka ne bi usjrela. bo v skrajšanem roku v istem prostoru in z istima pogoji druga pismena licitacija dne 26. marca, odnosno 27. marca 1934.
Uprava bolnice za duševne bolezni
Ljubljana - Studenec v Ljubljani, dne 24. januarja 1934.
❖
•Štev. 1000/ir.	267
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika v Zabukovci na dan 14. februarja 1934. ob 11. uri dopoldne nabavo raznega železa. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 29. januarja 1934.
*
Štev. 976/11.	266
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje ua dan 14. februarja 1934. ob
11.	uri dopoldne nabavo raznih gonilnik jernjenov.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 29 januarja 1934.
Razne objave
251
Objava.
Izgubil sem odhodno izpričeval0 stavbne rokodelske .šole v Ljubljani z dne 27. marca 1923., št. 3, na ime: Bat-telino Ciril. Proglašam ga za neveljavno.
Battelino Ciril s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna iVleikui v Ljubljani, njen predstavnik. O Mihalek v Ljubljani.