SI. 89. vtorek i avgusta. HI. tečaj. 1870. Vtorek, četi '< in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za \- .■ leto 8 g. — k, „ pol '"ta 4 „ — „ četrt „ 9 „ •-><> „ Po p«> «1 : za vse leto 10 j?, —k. „ pol leta 5, - » „ četrt . I - 00 . VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) his. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto 8« plačuje : tj kr. če se Uska I krut, •> m H •> 2krat, ^ »» »» n n Škrat, veče pisraenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (s tempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franku jejo JI i I o «1 a r. „Položaj je resen, časi so težavni. Nevarnost je velika od vseh strani, nihče ne more preračuniti nasledkov, ki jih bodo imeli dogodjaji, ki se vrše blizo avstrijskih mej." Tako blizo toži grof Potočki. Kakor navadno spominjajo se državni velikaši v takih položajih zopet državnih faktorjev, posameznih narodov in dežel. Če jih poprej tudi niso hoteli poznati, če so tudi leta in leta trdovratno zapirali svoja ušesa pravičnim tirjatvam raznih narodov in dežel, če so tudi mislli, da se da, v mirnih časih vladati brez narodov proti njih volji ; v časih nevarnosti se mogočneži toga Bveta spominjajo prej zanemarjenih narodov. Stara izkušnja je, da vedo mogočneži vselej najti pozabljene narodo, kader je treba apelirati nn njih patri jotizem, na njih žrtvoljubje, na njih tolikokrat zasmehovano zavest in politično prepričanje. Napoleon se sladika Francozom, kterim je prelomil toliko svetih priseg; Viljem je postal ljubeznjivi oče, Bismarku se cedi kaplja so čutja in človečanstva po okrutnem obrazu. Zdaj je treba patrijotizma, iščejo ga tam, kjer ga niso sadili! Pa naj reče kdo, kar hoče: Napoleon, Viljelm in Bismark svoj posel razumejo. Kader v nevarnih trenot kih hočejo seči dolgo zatiranim narodom do srca, znajo govoriti srčno, navdušljivo, prepričevalno. Obetati znajo in če je tudi vse obetanje sama prazna sleparija, obetajo Čedno: nikjer ne kažejo nobene osti, povsod se vedo ogibati tacih zadev, ki kakor nezaceljena rana zabole, ako se jih kdo dotakne. Ne tako pri nas. Tudi pri nas se vladni možje ozirajo po domoljubji, tudi pri nas bode treba omehčati srca, navdušiti jih , ali vbbj razžaljena potolažiti g. Potočki je govoril. Njegov govor neposredno velja Cehom. Oehi bodo vedeli, kaj jim je odgovoriti; ni se nam treba vtikati v to stvar. Će pa morebiti odgovor Čehov drugače izpade, kakor si ga g. Potočki misli, naj si ga pripiše sam sebi. Kdor hoče Ceh-m govoriti, apelirati na njih vkupno sodelovanje, njemu bi morale jo stvareh, ki morajo boleti in žaliti. Potočki ve, kaj Cehi sodijo o državnem '/boru in vendar jim je rabe jih ta zbor obesil za strašilo, kakor da bi jih z enim prstom vabil, a žugal jim z vso pestjo. Potočki daje z nesrečno roko, kakor Cehom tako v malom tudi nam Slovencem. „Wien. Ztg." oglaša, da se bodo na vseučilišči graškem na juridični fakulteti vpeljala slovenska prednašanja za tako imenovane praktične predmete. Ti »o: državljanski zakonik, pre-pimi in ueprepirni postopuik, kazonski zakon, kazenski poatopnik, kupčijsko iti menjiško pravo. Prav lepo to ! Ko bi nam bil Potočki to privoščil v drugih, manj resnih časih, morebiti bi mu bili hvalo vedeli. Zdaj je njegov „milodar" jako nodiplomatičeu, da se zarad resnih časov ne izrazimo boljo. No da bi mi tega „milodara" ne sprejeli. Dal se nam je kos dolgo nam od-tegnene pravico nazaj. Vzeli jo bomo v posest in tir-jali dulje, dokler ne dobimo, kar nam gre. Ali navdušili se ne bomo nad tem milodarom, naša srca osta nejo še več nego hladna. Doba, v kteri nam je Potočki dal košček koščka slovenskega vseučilišča, mora hote ali nehote zbuditi sumnjo, da nam je hotel g. ministerski predsednik nakloniti dobroto, zarad ktere bi on smel do nas staviti svoje tirjatve. Gotovo se je zmotil nad nami. Kar je dal, je premalo, čisto zginljivo proti temu, kar hočemo in še bolj proti temu, kar bode on tirjal od uas. Kdor pozna naše tirjatve in presodi to, kar Be nam je zdaj dalo, on nam moro pritegniti, da bi bilo mnogo lepše, mnogo bolj previdno, ko bi se bilo zdaj tako na nas pozabilo, kakor se je pozabljajo do zdaj. Velik je razloček med tem, kako se kaj da in kedajl A ue sme nas nihče krivo soditi. Naj pride nad našo drŽavo, kar hoče : Slovenci bodo proti njej storili svojo dolžnost, kakor so jo vso in polno storili vsolej in povsod. A storili je ne bomo zarad Potockijevegd darila ; storili jo bomo iz avstrijskega domoljubja, iz odanosti do naše vladarske hišo in dobro spoznane bode no enkrat hitreje udarilo ni eno slovensko srce, zarad nje se ne bode ganil noben slovensk mazinec. Ali pojdejo Slovenci v državni zbor, ali ne pojdejo, tega no vemo. O tem pa smejo naši dunajski po-litikarji biti prepričani, da med nagibi, zarad kterih pojdejo ali no pojdejo, ne bode tudi najmanjšega raestica imel zadnji polfakultetski milodar. Če bi imel kaj prostora, imel bi ga k večemu med nagibi nasprotnimi pošiljanju, po izreku: Man merit t die Absicht und wird verstimmt! postave vsakdanje previdnosti svetovati, da vsaj m o 1 č i j lastno koristi: toda zarad Potockijeve polfakultete ne BTotrauje delovanje. Nedeljska „Wien. Zeitg." je polna odvažnih uradnih naznanil. Predno o njih spregovorimo, naj jih naznanimo našemu občinstvu. Prvo in najvažneje je cesarjevo pismo, vsled kterega je deželni zbor češki razpuščen in so razpisane nove volitve , za ktere se mora takoj začeti delati. V zvezi s tem so sklicani deželni in državni zbor. Vsi deželni zbori razen češkega in tržaškega so .sklicani na 20. dan avgusta meseca, češki se bodo sešel še le 27. avgusta, tržaški pak 2. dan septembra. Delavnost deželnim zborom bode pač le kratko odmerjena, kajti že na 5. dan septembra je sklican državni zbor. Njegovo Veličastvo v svojem patentu 30. julija 1.1. pravi : „Resni sedanji evropski položaj in osodepolna vojska, ki se jo blizo naših mej razuzdala, nalagajo Nam kot vladarju dolžnost, da okolo sebe zberemo vsa zastopništva Naši skrbi izročene države." Resni položaj je bil tudi glavni nagib, ki je vlado vodil, ko je vladarju priporočala te naredbe, zlasti pa razpust deželnega zbora češkega. Ne bode odveč, če tu posnamemo najvažneje točke iz sporočila, ktero je ministerski predsednik g. Potočki izročil Nj. veličastvu. V uvodnih stavkih g. Potočki razlaga, zakaj se ni bil deželni zbor češki razpustil , ko so se bili razpustili vsi drugi deželni zbori. „Ministerstvo si takrat — pravi — ni bilo pridobilo prepričanja, da bi Čestki zbor hotel poslati svoje poslance v državni zbor." -Tudi LisfftkL. Pisava slovenskih rodovinskih in krajnih imen Tekom mnogodobne zgodovino razvijala so indoevropska plemena svoje posebnosti kamor v življenji, nošah, Šegah, navadah, tamo v govorjenji primerno podnebju in tlom, ter si sčasoma ustanovila stanoviten obleč, po kterem so razznavajo od drugih rodov, in govor prikladen ustom istih rojakov ; pb takotn je postal osobina Grk, tako Latin, Nemec, Slovan. V vsakem narodu pa je vkorenjena neka prirodna pohlepnost, nagon in moč svojo osebino likati, zaljŠati, razprostirati pa braniti zoper sovražno navale; isti zakon se kaže v živalstvu, vsaj sledovjo se opažujo v rastlinstvu. Raz-boriUjša iu lokavejša osobina, čeravno ni vselej močnejša, ne samo da ohranjuje in širi svojo posebnost, nego tudi prevrača, preinačuje in spremenja druge v svoj živelj. Grki so grčili, Latini latinili po vsem okolji svoje oblasti, Nemci nemčili in še nemčijo tudi prek svojih mej z velikanskim uspehom. Kdo so slovanski Pomorjani, Braniborci V Kdo so stali jezikovni mejniki na Štirskem, Koroškem, Tiroljskem med Slovenci in Nemci, in kde so denos ? Slovanstvo premebkega in prekrotkega značaja trpelo je silno že za seljenja narodov; jedino Bolgarsko jo poslovanjeno in nekoliko narodičev podložnih ruskemu žozlu. Raztrgan in razkosan Slovan je služil in še zdaj nnjobilnoje služi po-požrešnim sosedom za plivko mastilo in tečno krmo na svoj kvar, sramoto iu prepad , isti gadni Mudjar se drzne na stržaj odpirati pozojsko čeljusti in grabežljive lalovko, da pogoltoje iuoroduega bivalstva kos za koscem, podkrmi si gnjusno slokost; pešajo namreč vsled breznravnosti na številu sorodnikov hoče so nameščati z iubpleuieuiki, išče jo pretvarjati v kanase in čikoše brkaše, ter izdreti milobrnečo glasove iz jarnega grla slovanskega. Sosedni nam Nemec in temu unj-krepši navor, nesramni nomškutar postopa na vid včasih rahlejše, toda, ker je mnogo omikanejši, številnejši, zvi-lejši in prevejanejši od Madjarja, nam dosti pogubnejše. Grabi-li volk svojega vrstnika, poslednji se brani iu se trsi ga odrinoti, če pa ne miruje, pokaže mu kotnike, no davši si meriti kožuha; postavi-li se ščeno na vol-kana, ta ga sf.rvši in /druznovši požro, da mu ni več sledu; a mi Slovani štejoči okoli 90 miljouov ljudi dali bi se trgati, goltati iu požirati od 43 miljonov Nemcev? ali celo od pestiča azijsko divjnzni, od Madjarekov ? Ako bi bili spake, budala, šupeljaki, trobila, nebožeta, brezznačajniki, mrzla bitja brez srca in ljubezni, inači pa nikoli in nikdar! Vsak nekoliko olikan Madjar, Lah, Nemec se čuti, ponaša in dela na korist in slavo sro-jemu domu in rodu, samiČ Slovan, sosebno Slovenec ne bi mogel prekljuvati tenko mrene, za kteroj stolujo porabila narodna zavednost, ponos, delavnost na čast in diko svojemu narodu, svoji lepi in blagonosni domovini? Res marsikter Slovenec kljubu temu, ka je presedel in preglodal klopi viših učilišč, ostaja medluh, puhlak, mnogokrat sramota in grdoba očevini in rojakom, to pričuje govorni jezik in pisek. Zahajaj v društva po-svetnjaška ali duhovniška, ovadi so ti čiplo merilce narodnega ponosa, značajnosti, iskreuosti ; pogledi pisma kamor zasebna tamo uredna, no samo, ka pogrešaš sladkih maternih glasov, nego celo nemško ali madjar-sko pisavo domačih rodovinskih imen, dokler drugi ro-doljubivejši narodi celo tuja imena pišejo po svojem. Ako nam je le nekoliko mar za ohranitov narodnega življenja, dolžni smo prokleti ter v črno čreto prepad-nega grozna vrči učinjeno napake in neumnosti, kterih nam so jo treba sramovati navzoči*) šibkega smrkljivca, *) Navzoči je lo razmernik vladajoči z rodilnikom : navzoči oče kleti, in sicer tožilnik v dvojniku iz korenike o k (dvojnik oči) in razmemikov na -|- vz, tedaj: na-vz-oč-i; krivo se je počelo pisati iu govoriti: navzoč — 1812 đenea — nadaljuje —> si vlada Vašega veličastva ne more zakrivati, da nima popolnega poroštva za to, da bi novi deželni zbor češki spremenil svoje vedenje in poslal svoje poslance v državni zbor." Ce vendar vlada zdaj nasvetuje, naj še dosedanji češki zbor razpusti, vodi jo sledeče premišljevanje : „Resni dogodjaji, ki se blizo mej našega cesarstva vrše in v veliko nevarnost spravljajo splošni mir vse Evrope našemu cesarstvu kakor tudi drugim dr/.avam žugaje I nepreračunljivimi slučaji, ti so čisto naravsko krivi, da se za zdaj ne morejo obravnavati notranje zadeve. Vaše VeliČastvo hoče bržkobrž okolo sebe zbrati zastopnike vse monarhije , da iz njih srede do-bode domoljubnih svetov in udane podpore in pa da pokaže, kako se sklepi Vašega veličastva slagajo s politično zavestjo Vaših narodov. V tem smislu so sklicani deželni zbori, da ustavno volijo v državni zbor." nAli z razno mero bi se merila žrtvoljubnost in domoljubje narodov Vašega Veličastva, ko bi se zarad raz-porov glede notranjih vprašanj v ustavnih mejah ne storilo vse, da bi se mogel vsak narod udeleževati ve likih vprašanj, ki se tičejo varnosti in blagostanja celo kupne države. Ponižno podpisani ministerski predsed nik je prepričan , da bi so — ako bi se drugače ravnalo — stavile neopravičljive ovire najdražemu pravu in naj8veteji dolžnosti vseh narodov : združiti se za časov nevarnosti okolo prestola." „Razpor v notranjih vprašanjih državnega Življenja ni treba, da bi s seboj vodil tudi razpor in neu-deleževanje nasproti nalogam, kakoršne tako osodepolni treootki nalagajo delavnosti vseh državljanov , njih skupni previdnosti in skupni državni samosvesti. In tako je tudi opravičeno upanje, da ne bode neuslišan ostal resni klic, kterega s tem pošiljamo vsem prebi valcem na češkem. Nič pa bi ne bilo bolj odločljivo za moč, ktero ima državna misel avstrijsko — ogerske monarhije v sebi, nič bi ne moglo združujoči pomen te misli bolj krepko in prepričevalno dokazati, kakor če bi sedanja kriza imela veliki vspeh, da bi vse dežele poslale svojo poslance v državni zbor iu bi so tako spolnil prvi pogoj, da se konečno enkrat in za stalno odstranijo vsa notranja nasprotja. aVse prebivalstvo na Češkem ima zdaj priliko dati nam ta vspeh in vlada Vašega veličastva misli da naj ljudstvu zaupno odpre priložnost ustvariti nam ta resultat. „V tem smislu ministerski predsednik svetuje, naj se deželni zbor češki razpusti iu nemudoma skliče nov zbor." G. Potočki mi<*li, da je pri tem ravnal, kakor tirja položaj države, mišljenje in prepričanje avstrijskih narodov in vzvišeni nameni Njegovega veličastva, ktero ima lepo pravico, da sme apelirati na domoljubje, na rodoljubno navdušenje vseh in na splošno državno samosvest Tako g. Potočki. Marsikaj bi se dalo govoriti o tem, marsikaj bridkega Zarad resnih sedanjih časov hočemo vse zatajiti in vsaj toliko počakati, da vidimo, ali ima res naša država Še toliko vezilne moči, da bodo Čehi sami odstopili od vseh vspehov svoje opozi-zicije na ljubav žalostnemu državnemu položaju, kterega so sami svarilno prerokovali, a ne zakrivili za nobeno rohico. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemskutarske namere. La atatistique est auaai la suienco raisonnee de f a i t a. (Dalje.) Sledeči pregledi o narodnosti dijakov kranjskih gimnazij naj pričajo, kakolažnjivi so naši Tagblatovci; pričajo naj veliko krivico, ki jo vlada s svojim nem-Škutarskim krdelom slovenskemu narodu v srednjih šolah dela. (Častiti bralci naj mi ne zamerijo, da ta stavek kakor stari Katon svoj „ceterum censes vedno ponavljam; poudarjal in ponavljal ga bom do zadnjega odstavka.) Oui naj pričajo tudi, kako so Slo venci kljubu vsem oviram njihovi narodnosti, njihovemu izobraževanji, njihovemu zdatnemu duševnemu napredku nastavljenim, hrepeneli po dušni omiki in vedno bolj pogostoma v „latinske" učilnice — v gimnazije hiteli Ljubljanska gimnazija. Novomeška Gimnazija. — tajili in nekali smo svoje bitje. Nem škutarsko in naši narodnosti povse krivično labodsko vladištvo je dejalo 186G. leta na preskušnjo podredjeno duhovništvo, jo-li narodno ali ne, toda odlična večina zvršila je častno in moževno svojo dolžnost, le neko liko cepcev, hurmakov in butastih kalinov se je nespa metno in strahopezdno vjelo na lehko opazljiv lepek in še teh nekterniki so vrli in dobri narodnjaki pndpi rajoči narodne zavode ; kdekomu se itak čudimo Ripschlnu, Koschirju, Mathiaschitschu, ki je pre uči slovenščino na viši gimnaziji mariborski, Schutzu in še nekim gožičarjem ; hoteli in kanili so menda tem po klonom in prilizom oviti nežni venčec okoli modrih sencev, — zatajivši narodno svetinjo ? Toda strme mo trimo dedove, kteri preskušnjo dično prebivši sedaj la zijo nalik smrdljivim golaznim, da se niti jih pravo ime lehko ne razozla, postavimo, v duhovniškem ime niku od 186G. leta čitamo: F. S. Bezjak, v poznejšem dvoživčnen : P. S. VVesiak (Bezjak), a to leto v nekem podpisu : VVessiagg. Koga to označuje ? ne li popa v pomenu nemške besede „pfaffew V kterega se narod mora sramovati in zaničevati; na take bire voditelj je pač domovina brezkoristno izložila istinsko; bolje bi bilo, da jih ni. (Konec prih.) pričujoč, opričen, pritomen; hq napačnej&e naaoč misle ka bi ta oblika bilo sed. dele/je pomožnega glagola; na „,'.1 • u ' pomenja zadosten, a ne pričujoč. Pis 1 Dijaki ko- p nec leta | narodnosti ' Dijaki "ko-1 ! nec leta | Po narodnosti Leta 1 o privatni vsi skup ; Slovenci 1 ■£* 1 I Polj. Čehi Nemci Lahi J Leta očitni privatni f ■ , £; Slovenci Hrvati Polj. Čehi Nemci Lahi 1851 410 9*419 877 _ _ 36 G 1851 94 94' 94| -I 1 _ 1852 424 G 480 868 5 — 64 8 18521 76 1 771 76! 1 1 - 1853 390 5 395 348 1 — i 45 1 1853; 80 — 80 80: — — .1854 41G 7 423 864 2 1 54 2 1854! 80 1 81 74 1 1 1855 425 8 433 371 8 — 57 2 1855 102 — 102 98 7r 1866 482 8 440 356 2 — 80 a 1850 104 — 104 98 1 -* 3! 1 1857 480 4 484 403 1 — 78; a 1857 129 — 129 128, i I1- 1858 529 6 585 421 — — 1121 2 1858 150 1 151 143 1 4 1 lar.it 598 14 607 480 — — 126! 2 1859,193 IP3 180! 7 6 1 .1860 G41 14 G55 583 — — U8 4 1860,225 2 227 220, 2 5 - i 'l861 G62 28 690;582 _ — 103 5 1861 222 2 224 215 1 8 * 1862 642 30 672 590 — — 80 2 1862 224 2 22G 215 D y 2 1863 594 19 C1S 551 — 60 2 1863 238 4 242 232 2 — 8!- _l 1864 688 9 647 560 1— — 761 5 1864 219 4 223 214 I — 6 - 1865 621 6 627 672 4 — 461 3 1865 214 I 2 216 202 BI — 9; 2 1866 609 8 G17 561 1 — 64 1 1806 197 2 189 191 2 — 5 - ,1867 582 6 588 496 — — 91 1 1867 20O , 8 208 194 3 — G - 1868 552 5 557 472 - _ 841 1 1868 132 o 184 175 2 — 7 - _ 1869 560 i 7 557 478 — 84|- 1869 158 2 160 153 S1 — 4 - Kranjska gimnazija Dijak i konec leta ~[~ T*o narodnosti 1 a. <— 1 Leta očitni O i S s M to a OJ > oa G ■ "S B — I •c i . T, . J 0 1 _ C a 0 Ljubljanska gimnazija. Novomeška gimnazija. po odstotkih (°L) po odstotkih (°/0) Leta. Slovenci Nemci Leta. Slovenci. Nemci. 1851 90 8 5 1851 100 O 1852 867 121 1852 100 O 1853 88-3 11-3 1853 100 0 1854 86-8 12-7 1854 93-7 6-3 1855 86*4 131 1855 931 6-8 1856 814 18-1 1856 961 2*8 1857 83-7 161 1857 100 0 1858 78-7 209 1858 96'9 2*6 1859 790 205 1859 960 25 1860 813 18 0 1860 978 22 1861 843 14-9 1861 964 3-5 1862 87-8 119 1802 96 3.5 1863 89-8 97 1863 96-7 3.2 1864 87*5 117 1864 973 26 1865 91-8 7-6 1865 949 4'1 1866 894 107 1860 97'4 2*5 1867 84'3 15-4 1867 970 2'9 1868 84-9 149 1868 96'4 36 1869 84-9 19 0 1869 97-5 2-5 Nikdo naj mi ne o ponaša nenatančnosti, Če zadnj 1860 1863 1864 1865 186C 1867 1868 1869 100 159 134 112 100 83 79 73 101 160 136 114 101 83 79 73 101 158 135 111 100 83 78 C9 I Iz teh kazal se pač ravno so naše — kranjske očitno razvidi, kako uena-giranazijo uravnane. One brez izjeme služijo le mali peščici dijakov Nemcev — in tu še besedice ne zine'.), kdo so vse vpiše med nemške dijake — ono popolnoma prezirajo ogromno število slovenskih učencev. Ali nas ni očitno zasmehoval cesarjev namestnik g. Konrad pl. Kibesfeld, ki se je priča takih razmer v onem resnobnem trenotku drznil izreči: „Kranjci, vaš jezik je v urade in v šole vpeljan"! Da se namestnikom ironija šo bolj jasno po-pokažo in da spričamo vso nenaravno in neopravičeno uravnavo naših gimnazij, ki do sedanjega dne prestopajo razne doleČbe Kromerižke, Schmerlingove iu nove liberalne-decemberske ustave, naj razdelimo dijake na podlagi zadnjih pregledov po narodnosti in v odstotkih (•/„). pregled ne kaže posebnih odstoskov (°/0) tudi za IJrvata; Poljake, Labo itd. Teh je ona posamezna leta, če so se po naključbi (razun naštetih Hrvatov navadno uradniški sinovi ali otroci enake vrste) po Kranjskih gimnazijah, premalo bilo, da bi zanje moral odstotke zračuniti. Moral bi jih potem tudi izračuniti od onega Arabca, ki ga po uradnih sporočilih ljubljanske gimnazije 1. 1858, 1859 pa 1864 nahajam i Tudi vsakdo precej ugane, koliko odstotkov v deaetičnih drobcih zaznamovanih pride na te malo malo brojne mladeniče, če Številne razmere slovenskih pa nemških učencev med seboj vsaj nekoliko pazljivo primerja. Nikdo naj mi i.c zameri, da nisem tej tabeli pristavil dijakov niže gimnazije v Kranji po narodnosti iu odstotkih razvrstonih. To delo bi bilo gotovo odveč, ker vsakdo po poprejšnjem kazalu vidi, da nemški dijaki tam kot Nemci nimajo nikakoršne številne vrednosti. Ali bi res moral preračuniti, koliko odstotkov na pr. za leto 1863 znašata 2 nemška dijaka poleg 158 Slovencev V Iu bogme, kaj pomenijo oni 3, pravim trije Nemci (za I. 1865) poleg 112 Slovencev: komaj 26% 1 Tudi zato se mi to delo od več zdi, ker oni nemški dijaki (po dve leti po 1, po 2 po 3, in dve ni bilo nejednega) poleg slovenskih redki kot bele vrane v gostem smreČji nimajo imeti najmanjšega vpljiva na učni jezik, Do zadnjega in predzadnjega šolskega leta se popolnoma zgu bo, če pomislimo, da so privatisti (ali neočitni učenci) naših gimnazij skorej brezizjerono sinovi liemških sta-rišev ali vsaj nemškutarskih, ki svoje otroke „ad ma-jorem Gerroaniu; gloriam" za Nemce vpisujejo! Vestni pisatelj se vsakakor mora ozirati oa to žalostno zmot-njavo naših odpadnikov, — in renegati so povsodi najhujši rogovileži v lastnem mesu, zoper svojo narodnost. Nemci naj mi ne zamerijo, da tukaj to poudarjam in upam, da se tudi zagrizneni nemškutarji ne bodo več tako jezili kakor so se letošnjo zimo pri „šnodcljnu", ko je njihov privrženec in zdanji ljubljenec nenarodnih velikih posestnikov v adresni debati 24. prosenca rekel: „kajti tudi družniki nemške stranke so po rodu večidel Slovenci (denn auch die Mitgleider der deutschen Partei sind von Geburt aus grosstenteils Slovenen.)" (Berichte 11. Sitz. V. soss. stran 199). Tako je govoril na očitnem odru celo g. Klun in jaz bi rekel, da je to edina resnica, ki se v njegovem solističnem in našopirjenem govoru nahaja. Ce tedaj privatisto ali neočitne učence odštejemo od vseh nemških dijakov, zginejo na niži gimnaziji v Kranji Nemci kakor kafra , na novomeški »kopne kot sneg pred poletnim solncem, ki k večerau v globokih osojnih strugah drugega leta čaka, na ljubljanski se pa število nemških učencev skrči kot jež pred lovskim psom. Sledeče kazalo naj rečene bosede pojasni vsaj za ljubljansko gimnazijo v brezozirnih Številih pa v odstotkih (°/0) brez deaetičnih drobcev. Ljubljanska gimnazija : Leta. Nemci brez privatisto v. Vsi. °/0 1851 27 6 Leta. Nemci brez privatistov. Vsi /o 1852 48 11 185a 40 10 1854 44 m 1855 49 11 1856 72 16 1857 74 15 1858 106 20 1859 * 111 17 1860 104 16 1861 75 11 1862 50 7 1863 41 6 1864 67 10 1865 42 6 1866 56 9 1867 85 14 1868 79 14 1869 79 14 ae da, morala že od 1. 1849 imeti slovensko ustrojene gimnazije ; ona bi morala imeti srednje dole, kterim je materini jezik učna podlaga. Ko bi se gledalo na malo peščico kranjskih Nemcev , na one stranke pri-stavke §. 17. J. „osnovnega učnega načrta", bi pri eni slovenski gimnaziji imeli posebne nemške oddelke ali se bi pa le nekaj zapovedanih predmetov v nemškem jeziku podučevalo. Leta 1850 ste se kranjski gimnaziji začeli po osnovnem načrtu v glavnih razmerah pre-strojevati ; o n a j i m e n i t n i š o j določbi nove postave pa pri tej uravnavi ni bilo ne I d u h a ne sluha. Ostali ste n e m š k i kakor ste po-pred bili! Meseca avgusta I. 1851 jo silna poletna vročina raztopila našo narodne straže iu konec tega leta je mlada prva avstrijska ustava pri decenaberskem mrazu popolnoma pozebla. Stari absolutizem je nastopil; veličastno ga je vpeljal (14/9 1852) sloveči Vollbartgesetz; jpouemčevalnu vladna moč je avstrijske narode hujše Prudencij pravi: Nil dulcius esse solitis populosque pritiskala kakor pred letom 1848. Gledo na našo na hominesque teneri lege sua. Po tem načelu imajo rodnost v gimnazijah pouemčevulni absolutizem ni Francozi, Angleži, Italijani, Nemci i. d. svoje učilnice-hmel nič odpraviti, ker v njih postava ni bila obveljala. Da gimnazije uravnane; le na Avstrijskem poneračevalnaUose z nemškim samosilstvoai v enaki razmeri nemški di-vlada s svojim krdelom privržencev slovenske dijakehakj na ljubljanski gimnaziji od leta do leta množili, sili v neftlike šole. Nemške gimnazije na slovenski bomo §0 posled posebno poudarjali, zemlji za Slovence ustanovljene skušajo jim le vcepiti, Osnovni načrt je imel že zmiraj svojo postavno šiloma vriniti tuji narodu Bovražni živelj. Tako posto- veljavo , pa za nenemške narode le na papirji. Slo-panje vladi navadno dosti ne koristi; narodu pa je na venski narod so z drugimi Slovani pa z Romani in reliko Škodo, v največo pogubo, ker kopijo zmiraj ši- Madjari vred tlačili v veliki nemški lonec in kuhali iz rokejšo brezdno med izobraženci in narodovo množino, njega celo Nemeco mainljujoči Bahov „72 milliouenreich". Tako nenaravno postopanje zadržuje ves naravni dtt*| Avstrijanski nemški politični in plačani inostranski čas-ševni napredek naroda. Narodov jezik je tisti živelj. niki pa šolski tedniki in mesečniki so od leta 1851 brez kterega narod živeti ne more. „Jezik naroda,I smiraj glasneje in soglasneje vpili zoper avstrijsko nepravi M. Luter, je nožnica, v kterej tiči njegova uma nemške narode. Med vsemi se je odlikovala na državne meč, skrinja, v kteroj varuje svoj najdražji zaklad, po-Utroške ustanovljena (1. pro. 1850) zdrževana dunajska soda, s ktero si svojo pijačo zajema in kumnata (kašča),l Zeitschrift fur die oe9t. Gvmnasien." Letnike 1852, v kterej spravlja svojo hrano." 1 1853 in deloma 1854, da poslednjih no omenim, bi v Vlada, ki narodu v šolah sili tuj jezik, je proti-[{zgled stavil, kako daleč strastni nemškutarizem, da s narodna; protinarodna vlada nima obstanka, kajti I pa,vliho govorim, človeka zapelje, da so celo znanstveno manjka jej nravstvene podlage. Protinarodna vlada je jnko izobraženi pedagogi zatajili vsa zdrava, povsod zdravi pameti nasproti, nasproti je tudi pravemu po- veljavna odgojna načela. Koliko vpljiva je nato uena-menu besede „vlada." Modri postavodajalci so priznali J ravno postopanje imelo ostudno kruho-križo- in našlo-resnico rečenih besed, in učilnice ustauovljali, skla- voborstvo, ne bomo tukaj preiskavah. Nenemški avstri-daje se z različnimi lastnostmi dotičnoga naroda. Ni-1 janski listi — slovenski časniki in veljaki so priča tega koli niso naroda strojih po nenaravnih načelih, po tujili 1 Urica, molčali, ker so in o 1 č a t i m n r u 1 i. šolah. Tu bi lehko naštel veliko kopico izgledov pravo slovnih pisateljev: Rusov, Angležev, Francozov, Nemcev, Italijanov in dotičnih zakonikov starejih in novejših časov. Pa naj ostanejo na strani inostranci. Tu naj sledi le kratki pregled ustavnih in postavnih določeb avstrijskega cesarstva. (Dalje prih.) Konkordat in iiezniotljivoat. Druga važna vest, ktero nam je prinesla nedelj-Kdo se ne spominja 15. sušca nepozabljivega letalska „Wien. Ztg.u, je sledeča: „Papež je oklical dogmo 1848. Ferdinand L („blagodarni") je Avstrijo oklical o svoji nezmotljivosti. Vsled tega so se dotična miui-za ustavno državo. Takrat sem prvikrat čutil, da kri stoistva (cislajtanska) temeljito posvetovala. Posvoto-ni voda, ko sem videl, kako so rojaki v grad podili vanja so to dognala, da ne moro dalje veljaven biti in gradnike, samovoljne grabniko. Kromerižka ustava ra- da se ima ob moč deti s cesarskim patentom 5. nov. zun drugih priznanih narodnih pravic tudi očitno iz- 1855 razglašena, s sv. očetom papežem IX. 18. avg reka, da se šole narodom imajo narodno preustvariti. 1855 sklenena pogodba (konkordat), ob moč deti zarad 16. septembra 1849 zagleda boli dan znani „osnovni najnovejše izjavo svetega očeta o polnomočji glavarja učni načrt za gimnazije in realke." Ta v resnici os- katoliške cerkve. novna postava, kajti nnše zastarele gimnazijo je popol- Vsled tega je g. državni kancelar pripravil po- noma prenaredila, pravi v §. 17: Itrebne korake, da naznani tormalno prenehanje to po- i Vsaki deželni jezik more biti na dO- godbe in je Nj. veličastvo naložilo g. ministru uka in tiČnih gimnazijah učni jezik." Drugi odstavek (2) porsvete, naj pripravi tiste postavne predloge za državn nadaljuje: „Volitev ali določba učnega je-1 zbor, da so po državnih osnovnih postavah iu z ozirom zika so mora povsodi ravnati po potre- na historično da: o razmere premene še veljavni pred bab ljudstva, kise šole posebno v dele- piši c. patenta 5. nov. 1855, ki so uravnavali katoliško ž uje." Poleg tega se ima tudi za to skr- cerkev v Avstriji." beti, da se tam, kjer je ljudstvo različne narodnosti, v tem oziru po moči gloda na p otrobe vseh stanovalcev. Zbog toga je dopuščeno, da sta na oni gimnaziji tudi dva učna j oz i k a, ki so ali v r a z 1 o č e- Iz Ipave 28. julija. [Izv. dop.J Za tabor, kter nih šolskih oddelkih ali papri različuih je bil zarad silo n-mgodnegn vremena preložen od II \) p i s i. učnih zapovedanih predmetih rabita. 29. junija do 14. avgusta, se delajo zelo obširno pri- Ta postava je vsakemu umljiva. Oo poleg nje prave. Presegal Ijo gotovo vse dosedanjo tabore, kar stavimo popred priubčne številne razmero o narodnosti zadeva število taboreov in kar se tiče zunanjo sijaj-kranjskih stanovalcev pa dijakov, ki so kranjske gimna- nosti. — Gospod grof Lanthicri, kteri jo 29. junija zije obiskavali ali jih že obiskujejo, bi naša dežela po svojo graščino prav okusno in krasno dokoriral, misli glavnih točkah navedene postave, ki se nikakor zavijati | zopet 14. avgusta vso ravno tako napraviti, ali pa se lepše. Le to obžalujemo, da naš mnogo čislani gospod grof prerad veruje prilizljivim besedam narodnih nasprotnikov, — ki pa tudi njemu niso resnični prijatelji, in kteri si na vse kriplje prizadevajo, da bi iz njega naredili ravno tako zagriznenega uemškutarja, kakor so sami. --■ Cena za vožnjo po železnici med Mariborom, Zagrebom in PoBtojno je za čas tabora (od 12. do 16. avgusta) na polovico znižana tistim, ki se izkažejo z dotičnim listekom ; ti listeki se dobivajo po vseh večjih postajah med imenovanimi mesti in jih razpoši-Ijuje odbor ipavskega tabora vsem, ki se pismeno za nje oglase. Tudi se je osnovala tukaj poddružnica ljubljanskega „Sokola" in že šteje 35 udov; ti bodo na dan tabora v društveni obleki pozdravili svojega ljubljanskega očeta in postojniškega in planinskega brata. — Iz Cirknega 28. julija. [Izv. dop.j Veselje nem-škutarji — veselje, ker od dne do dne Vam prisegajo novi udje zvestobo, širijo olikanost. In glejte! Kar morda nisto še vedeli, Vam hočem tu brezplačno na-zuaniti. Je človek — sta človeka — soseda v Cerknem, ki na tabore hodita, pa le, da bi ljudstvo, ki ju ne pozna, slepila, Vi pa nemškutarji bodite si svesti, da ona nikdar ne prelomita prisege, ki sta jo Vam naredila. In, da jo to resnica, si upata tudi javno dokazati, kar boto iz sledečih vrstic lahko sprevideli. Sklenila je bla cerkljanska čitalnica 26. dan malega srpana obhajati veselico v svoji majhni dvorani. Veselica naj bi se vršila po programu, ki jo naznanjal : godbo, govor, igra — „Župan", pesmi, tombolo. Začetek je bil napovedan zvečer ob 6. uri, in to zato da bi se moglo ljudstvo, ki se je bilo od večih strani tukaj sešlo, o pravem času na dom vrniti. Pa kaj V —Zboru so udje, približa se ljustvo, godba čaka pred poslopjem, vsa naprava je bila zvršena, veselica bi so bila imela pričeti, in naenkrat prileti kakor bi hotel smrti vteči, pot mogočnega nemškutarskega našega župa z blizo tem listom, ki ga enemu čitalničnih odbornikov podeli v roke: Auf Befehl des Herrn Biir-getmeisters hat die Gendarmerie beim Einatellen der Musik dem Gemeinde Bothen alsogleich Hilfe zu eisten. Vse zbrano ljudstvo ostrmi — pa besede ne izreče. Dva odbornika pa podata se mirno k olikancu, kakor so vsi nemškutarji, k gospodu Biirgarpeistru, in veste kaj se pripeti ? taka je govorica. Na besede: Mi — naša čitalnica — ima pravo od veče gosposke in že se zadere župan govore: Vi ste neumneži, vaša čitalnica je bedakarija, jaz sem gospod v Cerknem, jaz vem, kaj je prav — itd. Vidite tu, nemškutarji, da imate tudi v Cerknem močne bo-ritelje, oznanovalce kulture in olikanosti ? Veselica se je na čitalnično odgovorništvo vendar pričela, in vse so je s sosebno živahnostjo zvrševalo, pa ne iz Škodolakotnosti ; ker — žali Bog — zdravnik ni mogel ne sebi, ne svoji revni soprugi — gotovo vsa udana in navdušena za nemškutarijo — ne svojimu bo-ritelji, kterega je on v njegovem ravnanji na vse kriplje podpiral, neizmerne jeze iu žalosti potolažiti, ki jih je silila lase iz glave trgati, kar je pa ravno županu najmanj potreba. Iz Dunaja, 30. jul. — cs. [Izv. dop.j Da se bodo ogerski h o n v e d i oborožili in za vojsko pripravili, je toliko kakor skleneno in se je grof Andraši v dunajskih krogih izustil, da si upa honvedov, ako bode Bila iu potreba, 200.000 mož vkup spraviti. Kakor znano znaša sedanjo honvodsko število 83.000 mož. Torej so bonvedi sami na sebi že mala armada, stoječa na naj-višelastno dispozicijo ogerskih državnikov ! Te dni je bil tukaj major kranjskega polka Kutinovega, Nr. 17, g. Tormiu. Kil je namreč ravno dobil na več tednov odpust, kterega se je hotel začeti posluževati. A z odpustom ni bilo nič ; mahoma so mu je preklical in g. major mora brž ko brž k svojemu polku v Trijeut. Vojni minister, ki je lastnik kranjskega polka, za kterega ima mnogo simpatij še iz časov, ko je bil njegov obrist, je v avdijenci vprašal g. Termina, kako so polk kaj obnaša iu počuti. Morebiti ni nezanimivo, kar je pri tej priliki g. vojni minister govoril: „Kolikor se spominjam, je bil kranjski polk v vseh vojskah zmagonosen; nadejam se, da bode temu v prihodnje tako." Dr. Toman, ki je že več tednov v Rodauou pri Lizingu, je zopet zelo bolan. Zdravniki so se posvetovali o njegovem stanji, a so malo tolažljivga našli ; akutna bolezen v želodcu se ga jc lotila in se noče umakniti. Prvi zdravniki glavnega mesta in skrbna postrežba globoko ginjene sopruge dosedaj niso mogli odstraniti hudih bolečin. Morebiti pomaga Čas in narava! Politični razgled. O notranji politiki je denes že nekaj več poročati. Nektere stvari smo omenjali že na drugem kraji. Tem imamo še dostavljati, da je vlada prepovedala javno nabiranje doneskov za prihodnje ranjence, ako bi bili ti doneski demonstrativno namenjeni eni izmed vojskujočih se strank, ker se tako nabiranje nikakor ne strinja z izrečeno nnšo neutrali-t e t o. Koliko časa tako neutralni ostanemo, to je veliko vprašanje. V vojnem ministerstvu namreč že osem dni na vse pretcge delajo. Vsi oddelki tega minister-atva imajo že popolnoma za slučaj vojske izdelane vse potrebne priprave. Za zdaj se nameravajo trije arma-dini oddelki postaviti na noge; zapoveljništvo bi dobili generali Hartung, Maroičič in John, kteri slednji že tudi 8 dni na Dunaji dela. Pri nadvojvodu Albrechtu je veliko vojaško posvetovanje. „Ordre de bataillo je že vsa izdelana za omenjene 3 armadine oddelke, tako da se lahko vsak trenotek razpošlje. K temu naj še pridenemo privatno poročilo praški „Politiki". Tej se namreč iz Dunaja telegrafira, da je avstrijska vlada vsem deželnim sodnijo zaukazala, naj sestavijo vse v javnih blagajnicah deponirano premoženje in naj denar drže k redu, da more vlada vsak trenotek po njem seči. Vlada misli, da dobi tako nekoliko sto milijonov goldinarjev na razpolaganje za državne namene. „Pol." temu sporočilu dostavlja, da ima samo ena oblast pravico posluževati se takih pripomočkov, in ta oblast je — revolucija! »Pol." je zato konfiscirana. 0 e s k i namestnik je neki v dogovorih z fevdalnim plemstvom, ktero je po stari „Pr." obljubilo, da pojde v državni zbor, ako zmaga pri volitvah v velikem posestvu. Ceski voditelji se med seboj posvetujejo, kako naj se obnašaja. Na bojišči vlada še zmerom navadna tišina pred uimo, to se pravi, v kolikor je to tukaj znano, kajti še v nedeljo se je novi „Pr." pisalo, da je gotovo v hudem boji francosko in nemško orožje že tisti trenotek, ko so se one vrste pisale. Včeraj je imel oditi pruski kralj k armadi, kar bi kazalo, da Prusi niso še tako razpostavljeni, da bi se že bili v večem obsegu. Pač pa se je o Francozih 30. t. m. iz Švice poročalo, da so vse čete na poti proti sovražniku in da so pri Reisachu prekoračili Reno. Kasneja poročila o tem niso še nič natančnejega povedati vedela. Več pa se ve z morja. V Kopenhagnu so že 29. julija videli francosko vojno brodovje, ki je zdaj že v vzhodnem nemškem morji. V Berolinu se boje, da bodo Francozi skušali stopiti na suho ali na mek-lenburškem obrežji pri WiBmaru ali pa pri Rostoku, in da se jim bode to tudi bržkone posrečilo — govori se o 15.000 mož. Vojaško gibanje v Švici je prav živo; vsa vojska se razpostavlja ob meji, ktera je tako že precej dobro zavarovana in utrjena. Naj še sestavimo najvažneje telegrame , ktere so nam donesli ponedeljski listi. Iz Gradca 31. jul: Včeraj je dobilo vojaško vozarstvo povelje vse svoje odpustnike sklicati in oborožiti. Iz M on ako va 31. jul. Bavarske lovske in francoske konjiško patrolje so druga na drugo streljalo. Stvar ni dosti pomenila. Pri Spevru (sredi Pfalco) so se tolkle sovražno patrole — brez škode. Iz R i m a 31. Francoski poročnik je naznanil Kardinalu Antoneliju, da zapuste francoski vojaki papeževo deželo; 10. avgusta no sme biti noben francosk — lidatelj in vrednik Anton To mil«. vojak več na Rimskem. Lovci 6. polka so žo na privatni ladiji „princ Napoleon." Iz B a z e 1 n a 30. jul. Zvečer se je pri Freiburga nenadoma pretrgala vsa železniška prometa z Badensko; bazelski vlaki so se vrnili. Is Rheinfeldena 31. jul. Francozi so šli čez Reno in marširajo proti Froiburgu ; dva polka VVirtcm-beržanov sta neki popolnoma razsekana. Kazne stvari. * (Koroški tabor) se je nnd vse pričakovanje obnesel. Njegovi obiskovalci, s kterimi smo govorili, ne morejo ga dovolj prehvaliti. V Bistrici poleg Pli-berka se je bilo preteklo nedeljo zbralo okolo 8000 ljudi — številka, ki se sme za koroške razmere imenovati ogromna. Tabor je iz odra — stoječega med 4 krasnimi lipami začel g. Jurij Kravt, ki so sme imenovati očeta tega tabora in slov. gibanja v tisti okolici sploh. Kot politični komisar je fungiral g. Eder iz Ve-likovca. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Zamik. Govorili so gg.: doktorand Vek. Gregorič iz Maribora, Vigele, Kušaj, Zarnik, Kravt. Resolucije so se soglasno in z veliko navdušnostjo sprejemale — soglasnost jo vselej dokazalo protiglasovanje. Ljudje so po 10 ur daleč dohajali, g. Lipold je bil iz Loš pripeljal lepo glasbo, druga glasba je došla iz Velikovca. Po uajvečih hribih so zvečer goreli kresovi, iz bližnjih in daljnjih gričev je donelo pokanje možnarjev. Iz mnogih krajev so prišli s krasnimi zastavami. G. Majer je zvečer rekel: „Ko sem potoval po Rusiji, rekalo se mi je, da smo Korošci „ein verlorener Posten." denes se je pokazalo, da je iz tega „verlorenen Posten" postala močna trdnjava." — Obširnega popisa pričakujemo, a že iz teh črtic se da spoznati: Još Koroška ni propala! * (Slovenskega Pravnika) 5. številka prinaša sledeči obširni zadržaj: „Proti kteri kazenski postavi se pregreši dolžnik, ki svojo lastnino na škodo upnikov ob vrednost spravi? — Poročevalčev načrt kazenske postave? — Kdo ima pogrebščino plačati? — Tesnopis. — Občinski račun. — Zgodovina prvega slovenskega plačilnega naloga. — Prva slovenska prestava kazenskega zakonika." * (Cesar o Gradca u i h). Te dni se nam je pravilo, da se je bil šel M. Kaiserfeld poklonit Njegovemu veličastvu, kteremu je pri tej priliki izrekel ponižno prošnjo, naj bi Njegovo veličastvo s svojo nazoč-nostjo počastilo razstavo, ki so snuje za letos v Gradcu. Cesar je neki naravnost odrekel in povedal našemu Kaiserfoldu, da nikakor ne more v mesto, kjer se oglašajo take simpatije in tako javno mnenje. Kak obraz je g. Kaiserfeld k temu delal, nismo videli, a dovolili bi si radi zopet eno vprašanjo : G. Kaiserfeld jo vodja graškega javnega mnenja in graških veliko-pruskih simpatij. Zdaj pa beremo, da bode vlada ravno tega Kai-serfelda cesarju priporočala za deželnega glavarja na Štirskem. Kako si vlada cesarjev odgovor in to imenovanje vežo ? Kakor zdaj stvari stoje je pač odveč še drugo vprašanje: „Kako more vlada na tako mesto poklicati moža, čegar imenovanje mora v srce zaboleti vsacegn Slovenca na Štirskem V Čo vlada noče nnših prijateljev, naj bi nas vsaj ne žalila s tako prononsi-ranimi nasprotniki. * (Roman „Dim.") Muogostranskim vprašanjem, kje so dobiva roman „Dini" v slovenski prestavi na prodaj, naj naznanjamo, da ga prodajajo: v Ljubljani — Ćesko & Till ; v Celji —- Sohar; v Novemme-stu — Tandler; v Gorici — Sohar; v Mariboru — Leyrer; v Gradcu — Louschner <&Lubenski. V knjigo-prodaji velja I gld. 30 kr. * (G i m n z i j s k i napredki.) Na C e 1 j k i gimnaziji jo letos delalo 20 osmošoleov navadni izpit zrelosti, mod temi so bili 3 oksternisti. Za nezrele je komisija spoznala sedem učencev, med temi vse tri elvsterniste. Na ljubljanski gimnaziji jo vspeh mnogo slabeji. Ako nas no moti spomin , bilo jih je tam 21, piši dvajset in eden spoznanih nezrele in 2!» menda jih je dobilo spričavalo zrelosti. Te številke krjče. Zelo bi bilo želeti, da bi nam nekdo, ki je o razmerah dobro podučen, razkril, kje tiče razlogi tako slabega napredovanja; tu je hitre in izdate pomoči treba! * (V Gradcu) je do zdaj 950 ljudi izstopilo iz katoliško cerkve in je dr. Oskar Schmidt poslal v „Ta-gesposto" notico, da so ga vabili nekam na noko nemško vseučilišče, da pa Schmidt ni hotel iti. Škoda da ni šel, škoda namreč samo za deželo, v kteri je ostal, ne za ono, ki ga ni dobila in tudi ne za njega, kajti ljudjo njegove baze so le od daleč prijetni. * (I m e n o v a n j e.) Nj. veličastvo je g. Jožefu Vratiču, c. kr. okrajnemu glavarju v Slov. Gradcu, podelilo naslov in značaj nameBtnijskega svetnika. G. Vratič se bode torej menda v kratkom selil iz „slovenskoga" v nemški Gradec. R. (Zavarovanje). Velike delavnosti raznih zavarovalnih zavodov za življenje in proti ognju naj tudi tu omenjamo in na korist zavaruj očem u občinstvu njegovo pozornont obračamo na marljivo ogersko zavarovalno banko „ I laza" v Pešti. Mi smo v naših krajih delujočega direkcijskega inšpektorja g. V. pl. Treuen-steina dobro opazovali in so prepričali, da ta mož res rcclno postopa in da so vsi pri tej banki zavarovani prav zadovoljni, ker se to, kar se jim obeta, popolnoma strinja s zadržajem polis. Dasiravno ogerska zavarovalna banka za življenje nima ravno ogromnih fondov, je vendar med mnogimi enakimi zavodi med prvimi in je v najboljem - glasu, kterega jej moramo toliko časa privoščiti, dokler bode svojim dosedanjem načelom zvesta — reelno delala. Premijski tarifi „Haze" so v primeri z drugimi zavodi za blizo 20 % cenejši, in posebno ugodno je to, da banka „Haza" že po enem pretečenetn lom pušča s 50 procenti participirati na dobičku. Zastopstvo za Maribor je pri g. Jožefu Haasu. Dunajska borsa 1. avgust na. Kim t n i drž. dolg v bnnkoveib ... 51 Srebro...........12U Napol...........10 fl. 80 kr. 68 . r j± ^^^^^^^^^^^^^^ A {'iiNtitiiii prebivalcem 1^ mariborskim in drugih mest, posebno pa kupčeval- ^[ i cem in obrtnikom s tem uljudno pod garancijo iv| 'jiu diskrecijo priporočamo, da jim bomo oakr- £ \% (1 d) bo vali njih dotično _ f\ i inserate ► 1^ v vsi' domače in tuje časnike. ^| ,^ Hlapelo t Pošteno in po ceni postrečil ^ !< Haasenslein & Voffler w ^ na Dunaji, Neucr Markt 11. iA Hamburg, Neuer NVall 50. Leipzig, Markt 17, Ko-' 2 nigshauB. Frankfurt a.M., GrosBo Galusstraase 1. Ber- W\ Mlin, Leipzigerstrasse 4(1. Breslau, Ring 51. Basel, Ui * Steinenberg 39« Zurich, Marktgasso 11. St. Gal len, Zt H Obere Grabenstrasse 12. (ronf, Place au Molard 2. S tat t- *1 ^ g a rt, KronprinzonstrasH 1 B. Ko ln a.K., LobBtrasse 32. ^| k. nxi pnv. V 6 minutah (6) Od dunajskega zdravniikaga avetovalstva preskusena „vilna zobna panta" („elfen-zahn-pastau) vsled svojih pro-tignjilobnih in protikurdeJBkih" (antiBkorbutnib) lastnosti neakončno dobrodejtio in zdravilno vpljivu tudi na zobno meso in na vse tvorino ust, tako da so vsucemu, kdor jo rabi, seveda nepotrebno vse zdravniško ustno vode, paste in stupe. Rumeni in črni zobje postanejo pri prvi porabi to pasto v petih minutah pod polnim poroštvom beli ko sneg, ker so ž njo odpravi tudi najdobeleja veštanjska skorja. En karton s podukom volja 1 gl. HO kr. a. v. ali l tolar v srebru. Da so izogne ponarejevanju, stoji na vsakem kartonu moj podpis. Kupčijska zaloga Traugott Feitel-na Karntner-Ring Nr. 2 na Dunaji. Iisatniki: Dr. Jote Vohu jok iu dragi. Tiskar Ednard Janilc