Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 16. Vflaeega meseca. Cena jim je za eelo Kdor želi kako oznauilo v „Dolenjake Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tianifi dati, plača za dvostopco petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Kra|ec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kmetski prijatel,ii.
O kiiietskili iirijaîoijih nameravam g-ovoriti. No, teli se iie manjka. Koliko Ijinii leze po svetu in se klati po kmetih, ki pravijo, da ,so prijatelji kmetu. NajveĚ so to kakoàiii postopači, ki mialijo kmeta le ojjehaiiti in oííreti aH sploh škodovati mu. V to vrsto prititcvamo ii, jir. ag-eiite, ki ponujajo nevediiemij kmetu drage !oze, za katere nikoli ničesar ne dobe, zlasti od 7Joi;»'!a.siiih og-erskiji ijank. Tak postopač vsili loz kmetu, ki Še za sol denarja nima. So še driif^i goljufivi kmetski prijatelji, iravi volkovi v ovčji koiii. Nekuteri se prikažejo e takrat, kedar so volitve, in oheČajo volilcem zlate gradove, pa jim Še črne bajte dati ne morejo. „Kmetski prijatelj" imenoval se je eelo mali h'stič, pisan je bil v slovensko-nemškein jeziku, pa se je ))0teg'0val le za iirmčiirje. To je hi! krivi prerok, a iie pravi kmetski prijatelj. O
takili lažiijivili dohrolnikih ne bomo ^jovorili. Vsaj imamo Slovenci na izbiro dosta pravih prijateljev iiaiega kmeta, katerih se ieliko spominjamo Iz iivaležnosii in katere leliko driigîjn v vzgled posta vij am o.
Tak pi'ijatelj slovenskega ralarja je biJ prvi slovenski pesnik, Valentin Vodnik, katďemu so hvaležni Slovenci postavili lop spominek v Ljub-Ijaiti pred latinskimi solarni. Vaientin Vodnik je začel pisati prvi slovenski časopis „Ljubljanske novice" in izdajati kmetom tako priljubljeni koledarček „Pratiko". Kaeih 20 let po njegovi smrti vzbudil se je drug velik kmetski prijatelj, ranjki Bleiweis, ki si je bil pridobil za Slovence, za kmetske Slovence toliko zaslug, da so ga imenovali le „očeta Slovencev". Med temi zaslugami je bila skoro da največja ta, da je celo svoje življenje skoro pisal Ijubljaiiske „Novice", ki so se potegovale največ le za slovenskega kmeta, za njegove koristi in pravice. Hleiweis je s svojim neiimornim delovanjem vzbtidil toliko domoljubov,
Domači vrt.
Spiaslû N. N.
(Dalje.)
Kaj nam d:t domači vrt? Potrebno zelenjavo in sadje, kolikor ga v letu potrebuje mala družina. RaKven tega naj l)ode vrt prijetno bivališče, ima naj toraj tudi cvetlice in lopo. Popřed smo bili vrt samo na dve veliki gredi razdelili, a ti je treba zopet razpoloviti, tako da Í)odemo imeli na vrla Štiri gredice. Kako se tri od teh obdelujejo ])o navedenem triletnem kolobarjenji, smo že omenili ; četrta greda naj se porabi za kako zelenjavo^ katera mora dolgo na enem mestu ostati II. pr. špargel, jagode. Kraj plota ali zidii bodemo nasadili lepotiino grmovje ali agraz, ribezcl. IM vbodu na vrt bodemo naredili male gredice za cvetice. Poti morajo biti lepo obrobljene. Zemlja se ne sme posipati z gred na nje. Obrobljujejo se poti na več načinov, n. pr. z lepo obsekanim kamenjem, s zeleniko ali fuapanom in z ruščino (vazo). Naj priprostejše in najcenejše je z ru-
sino. Dobi se na kakem pašniku, ki ima lepo gosto in nizko travo. Kazreže se pa v kolikor si bodi dolge in kakih 10 em široke kose. Ti kosi sc postavijo ob robn pota eden zraven drugega nekoliko pověšeno proti gredi. Pri tem dehi je paziti, da se ne lomi robova črta. Oh polih z ravnimi robovi pokladati je rutino ob napeti vrvici. Kadar je rušina tako položena, zalije se dobro z vodo in če freba, zaliva se tudi §e prihodnje dni.
Na ruši, ki je prenešena na vrt ter položena na gnojen svet, raste trava luijno, zato jo je treba večkrat nizko požeti ali pokositi. Tudi se trava rada zai'aste na pot, zato se morajo potni robi večkrat z lopato obrezati.
Sadno drevje ni poglavitna reč pri domačem vrtu, vendar si brez njega lepega vrta ne moremo misliti. Radi bi priporočali visoko debelnaio drevje, ker daje veliko sadja. Ali tako drevje vzame preveč prostora in dela preveliko senco. Zadovoljni moramo biti le s pritličnim sadnim drevjem, če tudi ni posebno rodovitno, zlasti ako je premalo gnojeno. Rodi seveda ge le čez štiri ali pet let potem, ko je bilo požlahtneno. Kdor ima čas in
ki so bili vsi večji ali maiijëi kmetski prijatelji, da bi jih ne mogli vseh našteti, ko bi cele „Dol. Novice" popisali. Vsaj prištevamo tu sem lehko skoro kar od kraja naae bivše in sedanje poslance, državne in cleielne, razne pisatelje, urednike slovenskih časopisov, castito duhovščino, uČiteljstvo, domoljubne ^iradnike itd. Tudi v našem okraju sta živela domoluba, ki sta imela srce za kmeta.
Pri sv. Duhu nad Krskem šo bili že pred 22, leti materi zemlji izročili slovenskega pesnika in pisatelja, župnika Žakelja (Ledinskega), ki je bil vnet prijatelj kmetskemu stanu. Lani je bil prišel zopet drug znamenit slovenski pisatelj v ta visoko ležeči vinski krai počivat. To je bi! Ivan Belec, župnik, ki je ondi tudi lani še za su.iico umrl Kakor veliko slovenskih duhovnikov, tako je tudi on hotel našemu kmetu koristiti, ne le z besedo v cerkvi in zunaj cerkve, ampak tudi s peresom. V mladosti se je učil, .spodbujan po pisatelju Jurčiču, slovanskih jezikov, bi! sodelo-valec pri raznih slovenskiii listih, posebno pa pri „išlovencu". V tem listu je priobčil dolgo vrsto spisov z naslovom: „Kmetom v pomoc". V teh spisih, ki so izišli tudi v posebni kuji?,ici, pokazal je pokojni Belec veliko ljubezen do kmeta. Premišljeval je dobro vse kmetske razmere po svetu, preudarjal, kaj kmeta teži, kje ga naj bolj čevelj žuli, in marsikaj nasvetoval, kako bi mu bilo moči pomagati, V svoji knjigi našteva najprvo stroške, katere ima kmet, namreč: davke, dote, obresti, zavarovalnine in še druge potrebne in nepotrebne stroSke. Govori potem o njegovih dohodkih, ki so: žito, živinoreja, gozdi, domača
obrtnija itd. Razpravlja, kako je zemljiški dolg nastal, dokazuje, kako je škodljivo zemljiSko zadolževanje i:i razkosovanje zemljišč. Pripoveduje nadalje, zakaj kmetje dolg delajo, pa tudi zakaj se mora in dá odpraviti zemljiški dolg itd. Odkril je s tem, kakor sam pravi, žalostno podobo kmetskega stanii, a zavoljo tega ni še treba obupati. Blagi pokojnik je bil z nami vred tega prepričanja, da še ni prepozno, da se še more pomagati. Kmet naj se najprvo po poštenemu potu — pravi — dolga znebi in naj novega ne dela več; potlej naj se pa pridno dela loti; kajti sleliernemu človeku le delo koristi, izobraženemu delo s peresom iu umom, kmetu pa delo z žnlavo roko, kakor je že to z lepimi besedami zapel omenjeni pesnik Z ak e I j - L e d i n s k i, ki je tudi kazal veliko ljubezen do kmeta, v pe.smici „Pot do krulia",
Oj kmeti aV yes rto krulia pot? Ponfiladui Wad, ]>oletiii znoj A' veš, kje lolii dobi hb Rod? Po vrati liodi naj s teboj; Plug in iriotikfi veata zfi-iij; TS'îi levo, desno tie poglej Lftpraiaj ju, k'darvËitanarzsiHij Tn stopaj z njima zvest naprej.
Pa rîino vftaiii; uezaspfi-n	In k'dav se leta jeseni,
Kobotaj, dokler sije dan;	Se ti na njivi hleb zori;
Skrbii6 obdelaj si polje,	Iu kVlar umre jesenski grom,
Okoplji v vinngradn trtjč.	TekíĚ ti vinograd zajde v (toni,
L,
Prepir in zinerjauje.
Neki učitelj piše : Stanoval sera dalj 6asa nasproti nekej hiši, v katerej sta se znala oče in mati posebno dobro prepirati. Prepir jima je postal druga iiatora; prepirala sta se pri vsacem delu, od jutra do večera, in sicer tako silno in
se na sadjerejo dobro razume, lahko sam drevje vzredi. Drugi si ga morajo pač kupiti v kakošni drevesnici. Kaže, da posadimo največ jablan, lirušek -že manj, toliko nekako sliv ali čespelj, v gorkih krajih še marelic in breskev-
Domači vrt naj nam daje za celo leto sadja in zelenjave ; imejmo pa na njem tudi toliko cvetlic, da si poletu lahko ionek naredimo. Vrt naj pač različnim potrebam zadostuje. Naenkrat se sicer vsakej želji ne more vstreči, ampak polagoma, vsako leto nekaj,
V jeseni smo vrt globoko prekopali. Takrat je dobro tudi pognojiti, da snežnica čez zimo velik del gnoja v zemljo spere. OstaH gnoj se pa še na spomlad z lopato pod zemljo spravi.
Xa vsakem domačem vrtu je treîta tudi za kakšno prijetnost skrbeti. Pred vsem napravimo si z večimi ali manjšimi stroški primeino lopo ali ulico. Ta naj bo blizu dvorišča, da iz nje dvorišče, vrt in hišo lahko prezremo. Pred lopo naj služi prostorček otrokom za igranje. Prve male gredice pri vhodu na vrt naj se posade s cvetlicami. Okoli teh gredic naj hodo pota posebno ši-
roka, tako da se dva človeka vštric hiliko sprehajata, — Nekaj zeló koi-istnega na vrtu je gfiojua greda. Ali drage gnojne grede nočemo priporočati, Ako devamo namreč v gnojne grede vsako leto posebej veliko svežega konjskega gnoja, pride to predrago, zlasti ako ga je treba kupovati. Po ceni se napravijo take gnojne grede ali lehe, ako so stene iz debelih desk. Tak lesen oboj napravljen je iz štirih plohov; spodnja stena je nižja ^ kakor zgornja. Obrněna naj bo greda proti jugu. Na dno v gredo pride nekoliko gnoja, ki je pomešan z listjem, raaliom ali z žaganjem Vrh gnoja pride pa rahla dobra zemlja. Gnojna greda se pokriva z oknom, ki mora imeti prav majhne šipe. Kolikor manjše so, toliko manj se jih pobije, in toliko manjša je škoda. Najvažneje je gnojno gredo zračiti, in to je treba kar največkrat storiti. Zrači se gnojna greda, kadar je nekoliko le zunanje toplote, ali če sije solnce na gredo. Okno se, kakor treba privzdigne ter odpre in natakne na zarezo na lesu, ki se podtika. Za varstvo proti mrazu služijo deske ali slamnate blazine, ki se polože Čez okna.
glasno J da so niimogredoěi, kojim reč ni bila znana, morali misliti, Bog si vetli, kai se je pripetilo. Zdi se mi, da jima ni bilo dobro, ako se nista prepirala. Kakor liitro je zjutraj žena s svojim visocim glasom jela cviliti in mož s svojim basom vmes godrnjati, sem vedel, da sose lamo nasproti začela hišna opravila. Kaj pa otroci? Tem je pravo za pravo veljal prepir, s tem naj bi se otroci vzrejevali; — a oni se zato niso prav iiië brigali. Hodili in skakljali so tako mirno po bisi, kakor da bi bilo mirr.o in pokojno vse, da bi se slisai;t miíka tekiiti. Kako pač drtigače! — privaditi so se lemit, kar jim je dan na dan mučilo ušesa, in slednjič niso kar niž več slišali.
Prepir je ali lenoba ali pa slabost, ki ne mara reči same resno zgrabiti. Podoben je črnemu, pretečenjii viliarju, ki se ne razlije, marveč se razide ali v oblačno nebo ali pa v doig splosen deŽ.
Mnogo je roditeljev, ki ne marajo kaznovati, posebno je dosti mater, ki se boje v svojcj opič-nej ljubezni solza svojih otrok, ter jih ne marajo kaznovati radi njili napak, dasi zaslníijo; zato si pa pomagajo z nevspešnim, nadleiinim zmerjanjem, ali pa fje še drug pomoček!) z vedno tožbo, kako zlobni so njih otroci.
Prepirîjivci, zmerjalci in tožniki ! ki s svojim praznim govoričenjem brez konca sami sebe podite v laž in pretiranje, začnite, delajte vendar enkrat, ko ste vže dosti govorili ! Mar ne veste, da bode treba kedaj Bogn dati račiin od vsake nepotrebne besede, in da z večnim svojim mrmranjem, toženjem in zmeijanjem napravite otroke le gluhe, tope, neobčnlneV
Nič ni prav, kar dete stori, vse se mora grajati. Tn se toži, zdihuje, mrmra, godraa, upije, kriči, zmerja, ropotii celi dan. Uboga deca se slednjič mirno udá raislé, to je vzreja, katere mora prciiesti vsakdo, kakor bolezen, ko zobje poganjajo aH pa dobrce. (Jim bolj vestni pa so prepirljivi starièi, tim manj popuste to nespamet, naj jim bode še tako britko in težavno ier govore vsaki večer, ko so se po dnevu nakričali, da so kar bripavi: „Vzreja je res težavno delo!" Da, težava, najhuje pa je, ker s tem nič ne opravite. Roditelji, ki tako vzrejujejo, bodo keda,) roke vili ter zdiliovali : Da sem moral to doživeti i Sem-li to zasliJŽil? Se li nisem trudil? Alt nisem imel ostro svojih otrok? Ubogi, pomilovanja vredni đta-riši ! Vaš prepir in predrzno kričanje je temu krivo.
Poznal sem mater, ki je imela vzrejati dva ali tri kaj žive otroke, Zmerjala in oštevala jih je vedno vsaki dan. A mali poredneži so vendar kričali in razgrajali zdaj tu zdaj tam; napravili zdaj to zdaj uno. Uboga žena je navadno proti poldnevu vže obupavala ter tožila, da ima vkljub vsemu trudu najbolj razposa,jene otroke. Ni čuda! kSamo zapovedovala je. Zdaj to, zdaj uno ni bilo prav, Zmeijala je, npila je; — ali da bi bila zgrabila, knj storila, na to ni mislila; kakor mati Leniča, ki je pokazala svojim otrokom vsako reč stokrat. Ako bi bila tu in tam tudi kaj storila, res posegla med otroke, dala jim kakovo opravilo po njih zmožnosti, — recimo, ko bi bila začela z njimi le kakovo igro, jim kaj pripovedovala, vse bi bilo slo laglje in bolje. Ali to jej je bilo pre,sitno, raje je zmerjala.
Za napravo gnojne ali gorske grede se do meseca marca nič ne mndi; kajti rastline ne potrebujejo več kakor sest tednov, da toliko dora-sejo, da se na odprte grede presade. Na ]n-osto presajati razne rastline pa pred majem nikiikor lie svetujemo. Marsikateri vrtnar se je h\ prepričal, da ni dosegel velike žetve z rastlikami, ki jih je zgodaj vzel iz gorke grede.
Kaj naj sejemo v našo zaprto gredo? Skoro vso zelenjavo, posebno pa raznovrstni kapus (glavnato zelje, karfiol, kolerabo, zeleno, čebulo, cvetlice itd.) Greda se razdeli na veČ pravokotnikov, v katere se vseje vsako seme posebej. Z deščico ga nekoliko potlačimo, in še s tanko nalroseuo zemljo pokrijemo. Z malimi tablicami je dobro zaznamovati vsako vsejano seme posebej. Ker seme v temi rajŠo kali, bodi greda z deskami ali slamo pokrita. Kedar pa zňčne seme kaliti, mora čez dan zrak in .solnce v gredo prihajati. Če so rastline pregosto zrasle, morajo se nekatere zrovati in drugam po,saditi.
Zapustimo za nekaj časa nii.so toplo gredo in ozrimo se na splošno obdelovanje vrta. Pove-
dali smo že, da se gnoji od štirib velikllL odprtih gred vsako leto le ena leha. Drugo leto pride druga na vrsto, tretje leto tretja. Na lani gnojeno gredo posadimo letos fižol in grali. Kjer je lani čebula rastla, tam je zendja dobra se za krompir, peso in repo. To prcmembo sadežev imenujemo kolobarjenje, ki je na našem vrtu triletno. Kaz-ven triletnega kolobarjenja naj se gleda na to, da bode vrt dajal dvojno ali trojno žetev. Kako hočemo to doseči? Prevdarimo, koliko časa potrebuje rastlina, da dozori. Retkev iest tednov, spinača tudi toliko in repa kacih deset tednov, to je skupaj dvaindvajset tednov ali 5 mescev, kolikor časa poletje traja. To trojno žetev pridelamo lahko na eni gredi. Da Se več na eni in isti gredi pridelamo, lehko dvojne sadeže pomešano gleštamo. Karfiol n. pr. začetkoma kaj malo prostora potrebuje; zavojo tega. imamo vmes salfito ali retkvico, ki dorasteta v Šestih ali osmili tednih, in ki se potlej odstranita, da ostane za karfiol dosti pros'ora. —
(D Ije Jir liodnjřS)
Da bi se vendar varovali vsi roditelji prepira, zmerjanja, da bi si boij in bolj prisvojili krščansko kroikost, potrpežljivost, dejansko ljubezen, ko imajo tako važen posel — vzrejo otrok! Kako nežno je cisto, nedolžno srČice detetovo! Kako laliko se užali ! Varujte se resno, krščanski roditelji, da ne grenite, ne užalite, ali celo ne spridite z žalecimi besedami ali hudobnim vzgledom blažega, nežnega otroi^jeg'a srca svojih malih, kojih angelji vedno gledajo obličje vašega nebeškega očeta ! Vsaj so vendar otroci najsvetejše T življenju. Vsako dete je zastavni list deleža, kojega bode prejel človek v nebesih. Otrod se tako lahko osrečijo. Detetu ni trel)a nic razven ljubezni, človeško srce pa je tako bogato ljubezni ! Isto je, naj se podá detetu mleko ali voda, da se mu podá le z ljubeznijo; isto je, govori mu slovensko ali nemško, ali kakor koli, da mu le govori jezik ljubezni. Otroka raïveseliti je naj-veirje veselje v življenju, otroka žaliti (z zmerjanjem, hudobnim vzgledom ) najbritkejiev življenju. Ni je bolj žiilostne reči, ni je reči, ki bi človeka bolj potrla, kakor žalostno dete. Diisa žalostnega človeka ima dve peroti, ki ga povzdigate — spomin na preteklost in upanje v bodočnost; ali srčice žalostnega deteta nima nič razven samo sedanjost, Kedor to srčice žalosti, odtrga metulju peruti ter vrže gosenico v prali.
Premislimo dobro besedo božjega Odrešenika, ki je vzgled in vzor vsem krščanskim vzgojiteljem in roditeljem: „Učite se od mene, ker jaz sem krotak in ponižen iz srca!"
M. K. V.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Na Koroškem se pripravljajo na nove volitve v deželni zbor; Slovenci utegnejo vanj spraviti toliko zastopnikov, kolikor do zdaj, namreč le vrla domoljuba Gregor Pj i n s p i é 1 e r - j a in M uri-j a. Upirajo se koroški Slovenci še dokaj vspešno nemřkutarjem, škoda, da slovenskemu kmetu ondotni učitelji nasprotujejo. Shod slovenskega društva je vendar postavil letos v prvič 2 kandidata za deželni zbor tudi v celovški okolici. Zadnji list izvrstnega „Mira" ima krepek oklic do nasili bratov Korošcev. Upamo, da ga bodo sliSali ter se združili zoper nemšku-tarsko moro.
Na Štajerskem, kjer bodo tudi v kratkem imeli volitve v deželni zbor, osnoval je domoljub župnik Z i č k a r v precej nemSkutarskem V i t a nj u novo slovensko posojilnico. Slovensko društvo priporoča večinoma prejšnje poslance — same vrle može. Prepričani smo, da bodo vsi izvoljeni.
V	tržaškem mestnem zboru so hoteli Italijani zavrniti slovenskega državnega poslanca Na-brgoja zavoljo govora v državnem zboru. Vrlega domoljuba so tržaški Slovenci s tem od-škodovali, da so pri prihodnji seji v obilnem ète-viíu došli kot poslu-salci in mu krepki „Zivio" zaklicali. — Di'užba sv. Cirila in Metoda bode v Trstu otvorila že tretji razred slovenske šole. To je vendar jasen dokaz, da jo dru/,ba vrla, potrebna ter vredna, da se se boij podpira kakor doslej.
Volitve v deželni zbor bodo tndi po dru-gili deželah, kjer ])a utegnejo skoro povsodi isti vspeh imeti, kakor vjirejsnjih letih. Le na Moravském sili med Celii kmetska in mlado-èeska stranka na vrlninec. Mladočehi bodo Cehom golovo v kvar. Nevera se nikdar ni ])ri-nesla blagostanja!
Na Češkem je imel deželni zbor mučne seje radi namerovane sprave. Ker se vendar po raznib vladinili predlogih nekoliko nemščini pred-]iost daje, zato so Mladočehi hudo nasprotovali, zlasti ker vlada še ni bila predložila vseh predlog, s katerimi hoče ona spravo doseči. Vsprejela se je pa vendar postava, po kateri t>ode c. kr. deželno šolsko .svetovalstvo razdeljeiio na češki in nemški oddelek, od katerili bode smel vsak v svojem jeziku uradovati. O, kako bili štajei'ski in koroški Slovenci veseli, ako bi kaj siičnega za-se dosegli! Kako bi tudi kranjskim Slovencem dobro delo, ako bi naš slavni c. kr. deželni Šolski svet začel slovensko uradovati !
V	Budapešti zborujejo delegacije, ki se o skupni vojski in Bosni posvetujejo. Za skupne avsti'o-ogerske potrebščine se letos zopet nekaj več teija, namreč za repetirke, za novo iznajdeni brezdiiuni smodnik, za popravo trdnjav v Galiciji itd. Ko je ]jresvelli eesar sprejel poslance, izrazil se je z zadovoljstvom, da se za zdaj ni bati vojske. Eno je res britko; vedno imamo mir, pa smo od dne do dne bolj oboroženi. Koliko to požre krvavih žuljev! Ali treba je, ker so oboroženi drugi, mi ne smemo zastati.
Prav posebno važen dogodek pa je v na-
šej ljubej Avstriji gotovo, skupno pismo vseh gorečih na.ših nad.škofov in Škofov, v katerem z navdušeno besedo, s prepričeval nimi dokazi kažejo potrebo verske šole, hrabre in spodbujajo vernike, naj volijo le take poslance, ki bodo delali za versko šolo ter odločno zavračajo zlobne trditve nevernih liberalcev, čeŠ, da hočejo škotje s tem ljudsko šolo naza;) potisniti, njen vspeh «manjšati. Predragi Dolenjci, ta list se Vam bode bral in razlagal v cerkvi; — pazno poslušajte, varno spolnujte glas naših pastirjev — naslednikov Gospodovih aposteljnovl
Kaj je novega po širokem svetu?
V	Bolgariji so obsodili miijorja Panico na smrt, ker se je nameraval spimtati zoper kneza; a ta ga bode najbrže pomiloatil.
Iz Rima se je povrnil domu slavni škof Strossmayer, ki se trudi, da lji združil iztočne razkolne kristijane (Hiise) % mateijo katoliško cerkvijo.
V	Italiji je bil na borzi velik denarni polom — tej državi in njihovim podložnikom silno manjka denarja.
Piše se nam: Iz Rudolfovega — Najsle vnejši prszttik ka-toližke cerkve sv. Rešnje Telo smo obhajali v No-Teni mestu, kakor vsako leto jako slovesno. Vendar se mm zdi, da je bila letos vdeležba pri prekrasnem vremenu obilnejâa kakor druga leta. Zlasti so se odlikovali gg. uradniki, gg. gimnajski profesorji, ki so poiastili Najsvetejše skoro polno-številno Prav tako. Gotovo bode pred vaem tak dober, zvest služabnik cesarjn, ki je zvest svojemu Bogu.
Sosednji Šmihel pa se je veselil svoje procesije přetečeno nedeljo. Ni jim sicer sijalo jasno Bolnce, aU oblačno nebo tudi ni rosilo, tako so slavili naâi sosedje Vsegaraogočneg» v podobi Krnba pričujočega T prijetnem hladu — kakor vsako leto — res veličastno. NaSa mestna garda, nje godba, kat. družba rok, pomočnikov b zastavama sti se vdeležili obeh procesij.
12. julija smo imeli iast sprejeti za eno noČ slavno vojaško gospodo, Feldcajgmajster Beck je prišel semkaj z mnozimi višjimi Štabnimi čast' niki. Gospodje višji častniki so bili res izredno Ijubeznjivi; podpisali so se vsi v íastoo knjigo tukajšnje mestne garde, ter se kazali z novomeš-čani prav zadovoljne. Storili smo pa tudi, kolikor smo mogli, da jim postrežemo. Došli so k nam iz Brežic — in sicer v najgršem vremenu; visoka gospoda je bila rea mokta do kože.
Iz Krškega. — V nedeljo smo praznovali T Krškem praznik sv. rešnjega Telesa. Po končanih dahovnih opravilih in obredih, ki se navadno pri tem praznika vrSé, je priredila naša meščanska straža z vrlo godbo iz Podčetrtka s spodnjega Štajerskega, sijajno veselico na vrtu g-Frau Oregoriča, gostilničarja in posestnika. Vsakdo, ki je le mogel se je radoval biti navzoč pri tej slavnosti. A meae je veselica le malo zanimala, temveč nek skrivni nagon me je gnal, podati se tja v bližnje gorice, kjer raste naša ljuba vinska trta. Na veliko moje veselje, videl sem koj iz početka mnogo oŠkropljenih vinogradov, lepe, redno zasajene trte so tu pa tam vže cvetele, na rudečíh črešnjah pa so prepevale drobne
ptičice ter si nabirate po njih svojo hrano. Kmalo dospem do vrha gore, kjer se mi na vse strani lep iti kr&sea razgled potiuja po otilej Doleojskej in sosednjemu Štajarju.
Domu gredoČFga me dojde kmet z bližnje gore. Jela sva govoriti o raznih gospodarskih stvareh. Naposltd ga vprašam ali je vže od škropil ali ne? Odgovori mi, da dosedaj še ni škropil, a sedaj pa meni, da je za vprvič vže prepozno, ker vže tita večinotniB crete in bi znalo morda kaj škodoTati. Rekel mi je dalje, da do sedaj ni verjel, da škropljenje pomaga, a sedaj pa je trdno prepričan, da je to zanesljivo in edino sredstvo proti strupeci rosi. Vprašal me je tndi jeli se sme trava, ki po vinogradu raste, rabiti ali ne? Nekateri menijo, da je po škropljenji trt vsa trava strnpena in se ne sme rabiti ^a klajo, temveč pustiti, da segnije; drugi pa zopet menijo, da to nič ne škoduje travi ; češ, ako škoduje travi, škodovalo bi tudi trti. Tu, glejte, drage „Dol. Novice", mu nisem svetoval in odgovoril, temveč obljubil sem mu pri Vas pravega in zanesljivega odgovora iskati. V svesti sem si, da mi tega gotovo ne odrečete, temveč mi v današnjem lista pravi in gotovi odgovor blagovoljno navedete.
Odgovor: Gosp. Rihard Dolénc, vodja dež. vinarske, sadjarske in poljedelske Šole na Grmn, kteri rađo3tno z podukom in pojasnili postreže, zatrjuje, opiraje se na mnoge skušnje, da tiškropljena trava in zelenjava čisto niČ ne škoduje, in se jo sme brez skrbi za klajo porabiti.
Iz krške okolice. — (izložba šolskih predmetov.) Te dni sem si ogledal stalno očU-sko razstavo v Krškem, o kateri hočem na kratko poročati conjeniin „Novicam", kakor sledi: Ako He pride od severne strani v Krško mestece, zagleda se kmalo lepo in veliko šolsko poslopje, katero je velik dobrotnik, gospod Hočevar, Šdski mladini podaril. V tem velikem poslopju je veliko sob; med temi je največa risarska dvorana, v kateri je „učiteljska razstava pedagogiškega društva". V tej prusfcoriii dvorani se uahaja veliko lepih in podnčnih reči. Najbolj zanimiva je „reljeikarta", katero je podarila gospa HoČevar-jeva. Ta karta je morebiti stala kacih 200 gld. narejena je iz papirne mase ter nam predstavlja najvišje kranjsko gorovje, namreč JuUške Alpe s svojimi vršaci Triglav in Mangart. Vidi se na njej bohinjsko jezero, Savica, podkorenska Sava in drugi. V dvorani po zidu visi tudi veliko podob, predstavljajočih živalstvo. Neka podoba nam predstavlja, kakšni so otoki, poluotoki, ognjeniki, visoke gore, ledeniki, zalivi itd. Tudi podoba severne luči se vidi. Ta svetloba se prikaže v severnih deželah, kjer več dni ne vidijo dneva, pri nas se prikaže pa le redkokedaj. V sobi je podoba presvitlega cesarja in rajnega gospoda Ho-
čeTarja. Veliko reči je za fiziko in geometrijo. V tej sobi je tudi veliko lepih risarij, knjig in muzikalij, Tudi goisp. Pežuik je prinesti nekaj Btarin, katere je na Drnovém izkopal, vidijo ae modeli grobov iz papirja narejeni, kakoršne bo imeli RimljaĐi, ko so bivali še v Noviodunuiîi n (sedaj Dmovo). Nedavno je dobilo „pedagogicko društvo" tndi več podob za učenje Šivanja in pletenja. Vse te reči, katere ao v tej razstavi, ho veliko vredne, pa „pedagogiâkemu druMvn'' s» došle večiDoma brezplačno. Po razstavo si more vsakdo ogledati; vstopnina je ie 10 kr. Odprta je zlasti ob nedeljah.
Iz Štange pri Litiji. — 19. maja pripeljali so k nam z 42. pari volov krasna dva nova stran ska oltarja in prižnico, katere je izdelal umetnik g. Feliks Toman iz Ljubljane. Vse je iz kamena različnih vrst in lično narejeno. Zgoto?ljeuo bo vse do cerkvenega shoda, t. j. do 15. jnnija. Gotovo bo zanimalo vsakterega častilca sv. Antona Pad., obiskati in si ogledati krasne umotFore tukajšnje slovite romarske cerkve.
Blagim častilcem in dobrotnikom te priporoča cerkev sv. Antona za obilre darove v olepSanje te hiše božje.
Pri nas je drevje obilo cvetelo, ali — sadja bo malo, ker je skoraj vse odpadlo. Črešenj ho srednja rei, žešplje se rožičijo. Žito kaže sploh prav lepo Krme bo obilo in lepe, enako krompirja, Bog nam le obvari vse pred škropljenjem ledenih zrn.
Domače vesti.
(Za kaplana v Črnomelj) pride Č. g. noTopOBvečenec Matija Novak.
(Občina Smuka) je izvolila obče spoštovanega okrajnega komisarja g. viteza O. Frenzel-Vesteneck-a svojim Častnim občanom.
(Za geometra v Krškem) je imenovan g. Mib. Depolo, do zdaj geometer v Kamnika
(Novomeška narodna društva) t j. čitalnica, pevsko druStvo, „Sokol" in gasilno društvo, priredé skupno o priliki poroke visoke gospe nadvojvodinje Valerije sijajno veselico.
(Letno poročilo) o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grma pri Kndolfovem za Šolsko in gospodarsko leto 1888/9. Iz tega poročila povzamemo, da je bilo učencev v prvem letu 13 in T drugem 8. Izmed prvoletnikov jih je b'io 7 plačujočih, izmed drugoletnikov pa so 4 plačevali, vsi dragi so uživali deželne ustanove, v šolsko leto 1889/90 je na novo vstopilo 14 nčencev. Šola ima sedaj 12 štipťndistůVj ktr je deželoi odl>or zneske Štipendij od 120 znižal na 100 goldinarjev. Učenci so večinoma s Kranjskega, s Primorskega &ta dva. Učni red, ka
keiŠnega je potrdil dež. zbor in ki je bil uveden B pričetkom šolskega leta 1888/9, je zelo primeren, ia učencem je dano prilike dovolj, da se morejo teoretično in praktično izuriti v predpisanih predmetih. Učiteljsko osobje šolskega leta 1888/9 je bilo: a) (Stalni učitelji: Kihard Dolenc, vodja; Viljem Rohrmann, adjunkt; Jernej černe, tretji učitelj, b) Pomočni učitelji: Dr. Josip Marinko, c. kr. gimnazijski profesor v Kudoliovem, učitelj krščanskega nauka; Otniar Skalè, c. kr. okrajni živiuo-zdravnik v Rudolfovem, učitelj živinozdravilslva ; P. Otokar AleŠ, frančiškan v Rudolfoveaa, brezplačen učitf l) petja.
(Iz Krškega) smo dobili pritožbo, da nekateri trgovci iu obrtuiki deiajo le nemške napise nad svojis prodajalni ce. To je pač grdo preziranje slovenščine! Zakaj neki še kmeta v nemškem jeziku ne nagovarjajo, ko pride k njim kupovat ? !
(Strela) udarila je dné 29. maja zvečer mej 7. in 8. uro v hišo g. J, Zavrla (Kav-Sčeka) v Hrastovci pri Mokronogu Hiša je pogorela, a drugo poelopje ne, ker je k sreči deŽ močno padal. Pri gašenji ss je mož požarne brambe mokronoSke močno poškodoval, ki je z vrh zidu padel. Hvala vsem okoličanom, ki so y tako obilnem Številu prišli na pomoč!
(V Ljubljani) so štrajkali ~ to je delo odpovedali — mizarski pomočniki. Tri tedne so se kujali, ali mojstri se niso hoteli udati, da bi jim bili dali veče plačiio, Sedaj so baje jeli delati pod prejšnjimi pogoji. — Jutri bode vpeljana na državnej (gorenjekej) železnici nova vožna tarifa, ki bode veliko ceneja, kakor doaedajna. To bode gotovo zanimalo zlasti tste, ki hodijo radi na božjo pot na Brezje. Tour in retour listkov pa ne bode več. — 29. t. m, bodo v Ljubljani blagoslovili in otvorili vodovod ter delovanji izročili. PoskuSnje so se dobro obnesle, ter pravijo, da bode obilo dobre vode. Na Fran-Joaipovem trgu bode lep vodomet, kateri bode več metrov visoko vodo v zrak gnal. Stroški za napravo vodovoda znašajo nad pol milijona gold. — Dežehio gledališče nameravajo tuđi pričeti kmalu zidati, prostor mu je odmenjen blizo „Rudolfinuma".
(X.ijub]jansko obrtnijsko pomožno društvo), ki nam je svoj račun poslalo, je štelo 1, 1890 — 295 ndov; dohodkov je imelo 337.950 gld., stroškov 335.600 gld,, čistega dobička pa 638 gld.
(Finančnim stražnikom) se bode povišala plača, kakor naznanja uradni list iicanč-nf^ga rninisterstva in sicer: dobé stražniki odslej 401 gld 25 kr., nadstražniki 492 gld. 75 kr. in respicijenti 602 gld 25 kr. Za uradno opravo dobi vsakdo brez izjenae 60 gld. na leto. Petlet-
nice odmerjene so po stopnjah 36 gld., 87 gld. 60 kr. in 109 gld. 50 kr,
(Letina) bode, kakor uradna poročila na znanjajo, po vaej Aetriji dobra, vsaj o žitih se tako zatrjuje. Po nekaterih krajih obiskale so nevihte s tožo lepo obečajoie polje; pri ms na Dolenjskem 80 se pa tu in tam lepa žita vsled vetrov in dežja polegla. Trta je ravno kar v cvetu in 36 bode posebno po škropljenih goricah, ako jo v cvetji ne bode preveŽ raořa nadlegovala, tudi dobro obnesla. Krompir je po okopavanih gredah v bujnem cvetu. Krme bode dosti, detelja (prpa) je vsa vže pod streho, obilo in lepa je; tudi senó so po mnozih kraj h pri nas vže po spravili pri lepem vremenu. Sv. Madard je sicer dež pošiljal, a za prva dva daeTa po njem se ni obistinila stara narodna prisl^Tici, dasi imam» zadnje tri dni deževne.
(Roparsk napad.) Iz Dunajskega íío-vegamestii se piše: Ana ŠaĚek iz Stopič pri No-vemmestn bila je minole dni na Dunaji s prošnjo pri cesarji. Ker ni imela popotoine in je tudi na Dunaj peš prišla (hodila je 9 dni), dali so jej v cesarskem dvorci 20 gold. ToUko denarja Ana Šašek nže dolgo ni imela v rokah. Ker ima doma troje dece, katerim niti o Veliki noči ni mogla kruha speÈi, sklene se domov vrniti zopet peš, đa bi si mogla z novci nekaj žit» kupiti. Poravnavši SFoje Dunajske atrožke, ostalo jej je še 15 gld. 24 kr. Svojo pot nastopi Še istega dne ob 5. uri popoludne. Po uro trajajoÊej hoji se okrepia T obcestne] goatilnici s pol litra piva in kosom kruha, za kar je plaiala 12 novČ. Iz go-Btilnice gredé pridruži se jej drug pivec, kateri jo vpraša, kam da gre, meneč, da ima on isto pot. Ka samem, bila je uže mesečina, ustavi se spremljevalec ter jej reče : „Žena, denar ali pa bo smrt ! " „Kako vam hočem denar dati," reče Řašek, „ker imam doma gladno deco in bi si rada žita kupila". Lopov vender nič ne reČe, temnč udari jo za uho, ter jej vzame iz ž«pa 16 gld. 12. kr. Ana Šašek potuje zopet brez novcev dalje, živeč se o malih milodarih. Ker se vender z ljudmi ne more raz-meti, pride v roke redarstvu in potom tega do sodniStva, kjer so s pomiičjo tolmača zapisali njeno objavo ter začeli hudodelca uradno zseledovati. Ta po izvedbi Sašekini ni govoril slovenukt, vender ga je laaumrla. Napad je bil izvršen najbrže na Tržaški cesti mej Inzecedorfom in Neudortom, Ana Šašek pravi, da nikdar več ne pojde na Dueaj.
BQje in tudi drago sadje kar s koiéieami vžívati. — To ní le nespametno ampak tudi jako nevarno. N&-«pametno je, ker trda koBĚiea vendar nima nobenega pocneaa v tvojem želodcu; nevarno je, ker koBèîee jrovzroĚijo mnogokrat bolezni — celo smrt. Šestnajst-etui mizarski učunee Brnncker na Dunajn je nžil ne ravno veliko čreaenj s kosčicami — drngi dan jo moral vže v bolnišnico, kjer je kmalo nmrl. Ko je g. prof. Notnagl pregledal mrliča, se je pokazalo, da 80 kosčice ôrevo predrie ter taVo bile varok smrti t
*	(V Ameriko) sta jo hotela popihati Črev-Ijar France Hro vat ić in delavec Jože Ga z vod a. Ker sta se s ponarejenimi potnimi listi hotela odtegniti vojaskej suknji, ao jn prijeli aa dunajskem kolodvoru, Hrovatič je obsojen na 5 dni zapora in 5 gld. kazni; Gazvoda na tri dni zapora ia 5 gld. kazni; dninar IJrovat pa, ki je Gazvodu dal svoj potni lis^ Da 14 dni zapora in 10 gld, kazni,
*(Na Bolgarskem) groz'>vito žrů kobilice. V okolici mesta Staminakc Wííq Plovdiva se je pokazalo toliko teh strašnih požeruhov, da je tarooSuji župan iidal ukaz; Vsak 16 letni prebivalec mora pobiti vsaki dan kilogram kobilic, sicer plaéa kazen 5 frankov. Dosedaj so jih pokončali čez 12.000 kilogramov. — Tudi iz Ogerekega se poro5a, da so prikazale tam te požresaice v obilnem številu.
*	(Oberamergaa.) Kaj je to? — Majhen trg na Bavarskem, od glavnega mesta Monakovega (Mtin-cheu) se pripelje blizo do tega gorskega kraja v 3 do 4 nrah — potem je peŠ se poldrugo uro. — Pa fiemn govoró o tem „Dolenjike Novice?" Ta kraj je znamenit, ker vže dolgo èasa sem tamošaji prebivalci predstavljajo vsako deseto leto trpljenje Kristasovo. To pa tako krasno, tako izvrstno, kakor nikjer na svetu. Iz vseh delov svetá prihajajo Ijndje tjekaj vsak praanik in vsako nedeljo od 1. maja do konca septembra. Gledališke je napravljeno na prostem ter ima prostora ve5 kakor za 4000 Ijndi. Kako krasno in velik^ineko mora biti, nekoliko lahko sklepamo vže iz tega, ker so dali letos samo za nove pnprave, obleko in dr. 25 do 30.000 mark, t. j. čez 15.000 gold. Prepi-ićani smo, d« se bode potrudilo tjo gori tudi nekaj Slovencev, vsaj se potem do leta 1890 ta verska igra ved ne bode mogla videti, pa tudi npamo, da bodo ,Novice" o niej se kaj spregovorile.
Haznc vesti.
*	(P. Bernard Loënikar), nas rojak iz Bi-tenj pri Loki je bil 7. maja izvoljen za opata v ve-likej opatiji sv. Ivana v Minezoti v Severnej Ameriki.
*	(Ne zobljite Črelenj a koSčicami vred!) Mnogo jo ljudi, ki imajo slabo navado čre-
Smešnica.
(Zdravnik in kovač.) Kov»^ je ootreboval zdravnika in je poslal po nj. Ko je ozdravil, vprašal ga je za račun Ker ran je zdravnik veliko račnnil, izgovarja se kovač, da je preveč. Zdravnik mn pa odgovori: ,Vi morate plačati, maue je tudi veliko staln, da sem se izšolal. Kovač ma je toraj plačal. Nekega due potem se je peljal zdravnik k holnikn, ravno mimo tega kovača. Na potu se ran je voz pokvaril in zdravnik je moral prositi kovača, naj mn ga bitro popravi, ker se mn je madilo. Ko je kovač voz popravil, vpraša ga zdravnik, koliko mu je dolžan: Ko ms kovač velik račnn pove, izgovarja se tndi zdravniki da je preveč. Ali kovač reče: „Plačajte, mene je tndi veliko stato, predno sem se izučil Hodil sem v soIo, potem sem se moral pa se pri mojstra učiti, predno sem postal kovač. Zdravnik je torej tndi plačal, kar se je kovačn posebno dobro zdelo, da je dobil priliko, dobro povrniti dragemu doktorju.
Loterijske srečke.
Trst 31. maja 32 25 57 11 45 Gradec 7. junija_66 63 20 45 56
Darovi za hišo ,,katol. družbe rokodel. pomočnikov" v Rudolfovem.
Eozliíní dobrotniki 4 gld. 60 kr.; M. g, proSt P Urh 25 gld, ; g. J. Golob 2 gld. ; g. J, Tiđergar 5 gld., A, Slane 10 gld.; g. J. "Wicdisclier 1 gld,; goipica M. Woaouer 2 gld.__
Zahvala.	[125]
Dné 5. t. m. zavaroval« sem svoje Htanovanjako in gospodarsko poslopje at. 74 v Mengši pri c. kr. přivil. Aasicurazloni Generali v Trstu (zastopnik v L}ubl|ftni gospod C. Taflliapiotra, Gradišče št. 4) ter BO mi dné 24. popolnoma pogorela, ker je udarila atrela. Imenovana družba je takoj dala pozvedeti ékodo iu mi že danes izplačala polno savarovano vsoto, zatorej ne morem opustit), da bi temn zavoda, ki je že davno na dobrem glasu, se javno najiakrenejse ne zahvalini.
V Mengsi, dné 31. maja 1890.
Marija Auser. Opomba, „Assicnrazioni Generali" zastopa v Novovestu gospod Viktor Nlefergail.
étev. 2134.	OkliC-
C. kr. okrajno sodISče v Trebnji naznauja. da 86 bodejo v zapuščini umrlega Jožefa Kužntka Iz Do-bernlÊ spadajoče nepremično in premičuo premoženje in osobito:
1.	bila in njiva v Doberaién,
2.	vinograd v Lisecu,
V poniletjek dné 23. junija 1890 ob 10. uri
dopoldne v DobernKu potom prostovoljne draibe prodajalo.
Dražbeniki bodo imeli 10% vadij kliealoe cene, ktera se bode pri dražbi določila, položiti. Drugi pogoji leže tnsodno na ogled.
C. kr. okrajno sodišče v Trebnji, dné 9. junija 1890. [1S9]	C, kr. okrejni sodnik.
ože Špeiko, v Podgori èt 35. Tara Prečna, da svojo cegelnICO več let v najem ali jo pa tudi proda. — Vei se izve prt lastniku,	[117—2)
m mi
à
v Kandijt pri Novomostu je iz proste roke
iisto nova hiSa
in druga poslopja na proda]. Tudi je zraven zemljišča za 20 mernikov poaetve, — Ceoa se izvé pri lastniku v Kandiji tt- ét. 49.	[i3i_ ij
100 veder izvrstnega vina leta 1887
ID
40 veder izvrstnega vina 1.1888
proda iz proste roke ekupej [1SS-1]	Anton Zupančič,
Strauberg, p. Št. Peter pri Sovem m^ata.
V Ttplicah poleg Novega mesta je na prodaj biša z usojarijo iu hlevom. Zraren je tudi nekaj zemljišča. — Veô o tem pové
Erker,
1130—11	l'oïta Ěermciinii! pri Kíčovjí.
iri „dolenjski železnici" se da I. oktobra 1.1. z vso
lišno opravo v nalem. Pri podpisani je tudi vinograd z hramom, v slatenski gori, za prav nizko ceno na prodaj,	[126—1]
Marija Krištofa
Mizarskega pomočnika
sprcjnio proti ugodni plaći [127]	Alojzij Kobe,
mizarski mojsUr t> Metliki St. 30.
Za gostilničarje na prodaj !
Dve hiši s vrtom v Novem mestu, med
mostom, veliko cesto iii Krko, na mestni strani, tudi éest oralov gozda; iz zapuSiine poprejSne lastnice. Dolgov ali drugih bremen ni. Kupnina se pusti iiitabuîiraiia na vec let, — l^oiiudbe sprejema Dr. PaptiŽ, odvetnik v Ljubljani, križev-ski trg gf. 4.	[124-8]
Prostovoljna prodaja posestva T Gorenjem Boštajnu nasproti Sevnici.
Na prodaj je posestvo (Hof Savensteln), seatajore iz dveh hiš na Boatajni in vseli potrebnih gospodarskih poslopji. PoeestFo jo arondirano in meri okoli 40 oralov. Cena je primerno nizka. — Vse natančneje izvé se pri Francetu JuvaniiČu v Radečah pri Zidanem mostu.	[i's-2j
V prodajalnlco z mešanim blagom sprejme se takoj

kteri je doverSil vsaj 4 razrede mestne šole, da zna nekoliko nemáki in je od dobre hiše. [122—2]	Viljem Tomlc, trgovec v Trebnjem,
Okusno kočevsko pivo
iz pivovarne g. Peter Jakliča
je pri meni v bogati zalogi v sodeib in bn-teljah po nizki Geni. Priporočam jo gospodom kičmarjem po Dolenjskem.
[i56~ej Josip 2urc ištembur),
T Kandiji pri Novem mestu.
OdgoTortu nrednik, isdajatelj in založnik i. Krajec.
Novoitiesto. — Natianil J. Krajec.