Številka 225
TRST, v petek 16. avgusta 1907.
Tečaj XXXII
Izh&Js. t iaki a&ti tsdi ob nedetjah !n praznikih ea 5.. «b ponedeljkih tb 9. i]utr»|
FoRamltr.e Številke ne prodajajo po 3 nvfi. (6 stotine) v mnogih tobazamah v Trato in okolici, Ljubljani. Gorici; Kraniu. £t. Petru, Sežani, Ifnbrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ČEKE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, viaoke 2l/t mm); m trgovinske in obrtne oglase po 30 stotink; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih cavodov po 50 fetot. Za oglase v tekstu liBta do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna *-rst» K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot« — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinoar'". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost"
za Primorsko.
P edinosti je moč'
Naročnina *na«a
ep v?n leto 24 K. pol leta 13 K, 3 mesece 6 K — , n« •jiuočDe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira,
larečiiia ta lnlellsKo iifianle .EdiUKtl'staie: celoleno K 5-20, pol le: i 2 60
Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredni5tvo lista. Nefrank^vant
pisma »o ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaju. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo iiata-UBEDNI&TVO: ul. Giorglo Oalattl 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik STEP AN GODIT?*. Lastnik konsordi lista .»Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcrja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18 Pofitao-branUniČul ra«nn it. 841*tta. ^^ - TELLFOI ifv. 1167.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI T E frS NIK ".
BRZOJAVNE VESTI.
Sestanek cesarja Frana Josipa in kralja Edvarda.
IŠL 15. Cesar ie v spremstvu generalnega adjutanta grofa Paara in generalnega majorja kneza Dietrichsteina s posebnim vlakom odpotoval v Gmunden.
GMUNDEN 15. Cesar je prišel semkaj ob 10. uri 50 min. popoludne. Prebivalstvo je cesarja pozdravilo z navdušenimi ovacijami. Ob 10. uri in 55 min. je dospel dvorni vlak s kraljem Edvardom. Po zelo prisrčnem pozdravu sta oba vladarja stopila ▼ voz, nakar ae je vlak odpeljal v Išl. Uro pozneje se je podala v Išl rodbina vojvode Cumberlandskega z badenskimi princezinjami, spremljal jih je namestniški svetnik grof Salburg.
IŠL 15. Ob 11. uri 47 min. je dospel v Išl posebni vlak s kraljem Edvardom in cesarjem Franom Josipom. Vladarja sta se podala v kočijo ter se med špalirjem redarjev, vojaških veterancev in gasilcev, za katerimi je stalo na tisoče broječega ^občinstva, odpeljala v hotel „Elizabet", kjer se je nastanil kralj Edvard. V prvi kočiji sta sedela kralj Edvard in cesar Fran Josip, v drugi kočiji sta sledila državni podtajnik Sir Hardinge in kralju Edvardu prideljen častni kavalir knez Dietrichstein. Po vseh ulicah, koder sta se vladarja vozila, so deklice v išlski noši trosile cvetlice. Vse zdravilišče in izlasti ulice, skozi katere sta se vladarja peljala, so v zastavah.
„Hotel Elizabet4 in še nekatera druga poslopja so okrašena tudi z angleškimi zastavami. Na „Cesar Ferdinandovem trgu* je postavljen velik slavolok iz jelkovih vej. V vsprejemnem salonu so kralja Edvarda pozdravili nadvojvoda Fran Salvador, nadvojvo-dinja Marija Valerija, nadvojvoda Friderik, nadvojvodinja Izabela, bavarski princ Leopold, Jurij in Konrad ter drugi viši dvornik knez Afontenuovo. Po vsprejemu se je cesar odpeljal. Ob 12. in pol uri se je kralj Edvard v spremstvu kneza Dietriechsteina poial v cesarski dvorec, obiskat cesarja.
IŠL 15. Po svojem prihodu je kralj Edvard najprej vrnil obisk cesarju na to je obiskal več oseb, med drugim bavarskega princa Leopolda in njegovo soprogo Gizelo in rodbino vojvode Cumberlandskega.
IŠL 15. Ob 1. in pol uri popoludne je bil na cesarjevem dvorcu obed, katerega sejera-zun obeh vladarjev udeležilo več knežjih oseb. Med obedom je svirala godba 4. cesarskega lovskega polka iz Solnograda.
IŠL 15. Ob 4. uri popoludne sta se vladarja peljala na sprehod. Občinstvo ju je povsod navdušeno pozdravljalo. Vožnja v okolici Išla je trajala uro in pol. Ko sta se kralj Edvard in cesar povrnila v hotel „Elizabet1*, se je c^sar po^al v svoj dvorec.
IŠL 15. Zvečer ob 7. uri je pričela na čast kralja Edvarda v tukajšnjem gledališču slavnostna predstava. Gledališče je bilo vse okrašeno. Razun kralja in cesarja, je bilo na predstavi tudi več prinčev in princesinj ter dostojanstvenikov.
Baron Aehrenthal v Išlu.
IŠL 15. Minister za vnanje stvari baron Aehrenthal je sinoči dospel semkaj.
Razgovor med sir H ar dingom in Aehrenthalom.
IŠL 15. Državni podtajnik sir Harding in Aehrenthal sta imela daljši razgovor, na katerem sta razpravljala o vseh vprašanjih aktuelne politike. Zadovoljstvom sta konsta-
tovala tradicij onel n o prijateljstvo med Anglijo in Avstro-Ogrsko.
Japonska eskadra na Reki.
REKA 15. Japonska eskadra dospe semkaj koncem tega meseca. Na ukaz cesarjev jo pozdravi avstrijska poletna eskadra pod poveljstvom kontreadmirala Zieglerja. Guverner grof Nako priredi na čast obema eskadrama veliko soarejo.
Minister Košut.
DUNAJ 15. Trgovinski minister Košut je sinoči iz Budimpešte dospel semkaj ter je , odpotoval v Karlove vari
Nesreča na železnici. ; CZIKSZEREDA 15. (Ogr. biro) Ob 2. uri popoludne je skočil s tira vlak prihajajoč ' iz Gyimessfalve. Lokomotiva je zdrknila čez nasip. Paketni voz in en osebni voz sta bila popolnoma zdrobljena. Ena ženska je bila ubita, tri osebe so bile težko, več pa lahko ranjenih. Strojevodja je bil le lahko ranjen, f Josip Ioaehim.
BEROLIN 15. Virtuoz na goslih Josip Joachim je danes umrl. Kralj Edvard pri oesazj i Viljelmu.
WILHELMSHOHE 15. Angležki kralj Edvard je odpotoval ob 11. in pol uri zvečer. Cesar Viljelm ga je spremil do postaje. Vladarja sta se prisrčno poslovila.
f Profesor Karol Vogel.
BEROLIN 15. Profesor Karol Vogel, ravnatelj astro- fizikaličnega observatorija v Potsdamu, je umrl.
Švicarska narodna banka.
CURIH 15. Ravnateljstvo švicarske narodne banke je določilo diskont na 5°/o> obresti lombardov na 5Vs°/o'
Kongres aionistov v Haagu.
HAAG 15. Včeraj je bil tukaj otvoijen osmi kongres zionistov, na katerega je prišlo 300 delegatov iz vseh delov sveta. Iz Ruske je prišlo mnogo manje odposlancev nego drugokrat.
Vojna v Centralni Ameriki.
MEKSIKO 15. V vladnih krogih se go-
»a p-rt*1<» v Štirih dneh v Centralni Ameriki do vojne. Sodi se, da prične Guatemala z napadom na Nikaraguo in da bosta Guatemala in Salvador stala kakor nasprotnika proti Hondurasu in Nikaragui.
Dogodki v Maroku.
TANGER 15. Iz Feza poročajo : Magren je pozval Evropejce, naj ne zapuste svojih hiš. Oblastnije so odgovorne guvernreju za varnost kristijanov, ki bivajo v mestu. Razburjenje narašča, potem ko se je zvedelo za velike izgube Marokancev.
GIBRALTAR 15. Francoski lovci torpedov „Catapulte", „Belier" ln „Flambert" so odpluli v Brest. „Balute" ostane na dispozicijo francoskega diplomatičnega zastopstva v Tangerju, „Bombarde" pa na dispozicijo admirala Philiberta v Casablanki.
Angleška banka.
LONDON 15. Angleška banka je zvišala diskont od 4°/0 na 47,%.
Kongres esperantistov.
CAMBRIDGE 15. Včeraj je pričel kongres esperantistov svoje razprave. Navzočih je 2399 zastopnikov tridesetih narodnosti.
Štrajk telegrafistov v New-Yorku.
NEW-YORK 15. Commercial-telegrapbers Union je izdala razglas na predsedstva trgovinskih zbornic, borz in drugih trgovskih korporacij v Združenih državah in v Kanadi, da se tekom 24 ur razširi štrajk na vse vrste trgovskega brzojavnega prometa. Razglas ima
PODLISTEK.
Bledi mesec.
Hrvatski spisal A. Šenoa.
„Fertig!" (Gotovo) zavpije železniški sprevodnik na zagrebški postaji. Vlak zabr-lizga in se jame premikati; pomika se, pomika hitreje in hitreje, pa žič ! oddrdra proti Štajerski.
„Za vraga,*1 vikne zdaj eden izmed treh ijjlaueničev, ki so stali na postaji, ter vrže jezno tlečo kubo ob tla. Bil je to ijavkast človek vitke postave, čil — prava hrvatska kri.
„A kaj ti je vendar, Jurij ga je vprašal prijatelj, žive narave, s kozjo bradico ter je skakal na tankih nožicah liki komedijanska punčka ob železni žici.
„ Josip l" izpregovori tretji mladenič drugemu, opiraje se na palico in mirno kadeč. „Josip, tvoje misli so vedno v višji politiki; a vendar si slep kakor tvoja zakajena pipa. Ali nisi videl v tretjem kupeju one plavo-laske, za katero so se ozirale oči Jurija? Pa budirja, kako se mu je sladko smejala, dokler je ni odnesla pasja para v štajersko deželo."
„Za vraga!" nagubanči Jurij čelo, oziraje se za belkastim parom vlaka, ki se je vedno bolj izgubljal proti Štajerski.
„Pri zlatem konjičku" je Jurij s svojima drugoma hitro utopil v zlati kapljici buko-
veški sladki spomin na zlatolaso vilo.
*
* *
In tudi za Jurja je prišel čas, da ga popelje vlak iz Zagreba. Kam ? Na Dunaj študirat doktorstvo.
Sestra mu je dala na pot sladek kolač in srčen poljub; a mati pečenega purana in — iskren blagoslov ter lepe nauke in kar je najvažneje, odebelel mošnjiček onih rdečkastih podob, ki jih gospod finančni minister, pa tudi mladi gospodje „doktorji" silno potrebujejo.
In Jurij je šel v tujino.
Mladi „doktorji" so velika gospoda ; a j denar spada, ako ne po zoologiji, vendar pa j v polnem obsegu po naravi v razred krilatih ptičev. Logična posledica teh dveh okolnosti je pogosto — prazna denarnica doktoijeva. ; In iz tega sledi zopet, da se mora mlada go- j spoda radi različnih potrebščin spuščati v dt-plomatiško občevanje z ono vrsto ljudij, ki jih drugi nazivljejo „upnike", a mlaui doktoiji „manikejce".
In tudi Jurij je imel vobče „upnike" a
dati korporacijam priliko, da urede kolikor možno svoje posle.
NEW-YORK 15. Položaj v štrajku telegrafistov ae je malo spremenil. Obe stranki sta popolnoma prepričani o svoji zmagi. Brzojavne družbe zatrjujejo, da imajo dovolj ljudi, da reše^ajo poslovni brzojavni obrat, temu nasproti pravdo štrajkujoči uradniki, da bo le pričeli in da pričakujejo kakor ko-nečni izid, poziv na generalni štrajk.
NEW-YORK 15. Voditelji brzojavnih društev zatrjujejo, da je štrajk v resnici končan, ker se brzojavna služba razvija normalno. Štrajkovci izjavljajo, da trpe družbe velike Škode in da se vedno po vsej deželi ustavlja brzojavna služba.
OY3TERBAY 15. (Associated Press) Predsednik Roosevelt se ne bo umešaval v štrajk telegrafistov. Vlada je mnenja, da je nje delovanje in nje avtoriteta dosegla mejo s prizadevanjem ministerijalnega tajnika za delavske stvari, da bi se spor poravnal.
Tovarna dinamita zletela v srak.
DOLMITZ OB LABI 15. Danes ob 6. uri 45 minut zjutraj je zletela tukajšnja dina-mitna tovarna vsled eksplozije v zrak. Prvi udarec, kateremu so brzo eden za drugim sledili še trije drugi, se je pripetil v shrambi za olje. Ker so udarci trajali še nadalje in se je bati še nadaljnih, so bili vsi prebivalci mesta pozvani, naj zapuste svoja stanovanja.
DOLMITZ OB LABI 15. Kolikor je bilo možno dosedaj konštatovati, je bilo danes zjutraj pri eksploziji tukajšnje tovarne za dinamit okoli 80 oseb ranjenih in bržkone nekoliko tudi ubitih. Tovarna gori ša vedno.
DOLMITZ OB LABI 15. (10. ura predp.) Kakor se je sedaj konstatovalo se je prva eksplozija pripetila v mešalnici. Težko ranjenih je 7, lahko ranjenih 20 oseb. Kolikor je doslej znano, ni nobenega mrtvega. Oblastnije so vse zaprle. Za sedaj ni nikake nadaljne nevarnosti, le ako se spremeni veter, so v nevarnosti skladišča, v katerih se nahaja dinamit.
DOLMITZ OB LABI 15. (opoludne) Doslej so našli enega mrtvega, osem oseb se pogreša, iz	JO dnepel semkaj
sanitetni oddelek. Nevarnost je navidezno odstranjena, ogenj divja pa nadalje.
Ukradeno slato.
MARMAROS SZIGET 15. Iz al*tpga rudnika v Horgospataku in 01ahlaposbanuyi je bilo ukradeno za 100.000 kron zlata. Aretiranih je bilo več oseb.
RUSIJA.
Kolera.
PETROGRAD 15. V Astrahanu se je pripetilo sedem slučajev kolere, pet v okolici Astrahana, eden v Sisrani in eden v vlaku oa potu v Moskvo. V Petrogradu ni nihče umrl za sumljivimi znaki.
Za olajšanje občinskih In deželnozborskih volitev v Istri.
Drž. poslanci dr. L a g i n j a, Mandič in S p i n č i ć so vložili v zbornici poslancev nastopno interpelacijo na gospoda ministra za notranje stvari:
V času, ko se je za Istro uvel deželni in občinski volilni red (dodatek k februvar-skemu patentu leta 1861 in zakona meseca julija 1863) je bilo v tej pokrajini mnogo manjih samostalnih občin. Vršenje volilne pravice za izvolitev občinskih zastopnikov kakor tudi za deželni zbor ni bilo torej zve-
zano z nikako večo težavo, ker sedež občinskega urada, kjer se je volilo, ni bil nikakor daleč za volilce.
Italijanska večina deželnega zbora je znala pak že leta 1868 tako urediti, da je mnogo kmečkih občin Istre zgubilo svojo samostalnost in da se jih je spojilo s pojedinimi mestami v eno krajno občino s sedežem v mestu.
Kmečke občine so obljudene skoro izključno od Slovanov (Hrvatov in Slovencev), mesta pa skoro izključno od Italijanov. O tem bi se dalo napisati cele knjige, kake krivice so se po tej zvezi krajnih občin godile hrvatskemu prebivalstvu Istre v političaem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
Zahtevajoči leka proti temu, navesti hočemo tu eno samo tako krivico.
Na volitvah občinskih zastopnikov, kakor tudi na deželnozborskih volitvah morajo dotični volilci hođiti često v jako oddaljena mesta, da izvrše tam svoje po ustavi pripa-joče jim pravice. Ako pa se pomisli, da je kmečko prebivalstvo Istre večinoma siromašno, da v mnogih slučajih nima nikakih ali zelo slaba pota, da so vnanji volilci, čim so stopili med večinoma drugojezično mestno prebivalstvo, tudi :v narodnostnem pogledu izpostavljeni jako neopravičenim vplivom; ako se pomisli nadalje, da so krajne občine tako velike, da že sami dve (kakor n. pr. Poreč z Vrsarom, Piran z Izolo, Labinj s Plominom), ali celo samo jedna (kakor Pula, pak Cres) tvorijo cel sodni okraj, potem je lahko umeti, koliko truda, troška in izgube časa mora pretrpeti kmečko prebivalstvo v takih krajnih občinah, kadar se vrše občinske ali pa deželno-zborske volitve.
Zahtevamo torej — tudi če pustimo na strani politično-narodne razloge — že radi pametne uprave in visokih gospodarskih koristi, da se pride v okom temu zlu, na katero so bile državne oblasti često, ali, žal, vedno zastonj opozorjene, ter da se enkrat že dade podrejenim oblastim stroga navodila v tem oziru.
V tem obziru bi se res ne naletelo na nikake težave.
Take odredbe niso v nikakem nasprotju z zakonom, ker je 'po § 18. obstoječega volilnega reda predvidjena določitev več od enega volilnega okraja. V izvirniku stoji : „Izvedenje volitev treba.... z razglasom dati na znanje ....na katerih krajih... treba da se 7beiojo pojedini volilni razredi in koliko občinskih zastopnika izvoliti".
Izvedenje volitev na različni n ^. jih iste krajne občine je torej opravičeno s tem, da so nekdaj obstojale manje krajne občine, in po jasnem določilu zakona. Kar se specijalno tiče deželnozborskih volitev je opravičena ta zahteva nadalje s tem, da to ne gre — dokler obstoji kurijalni zistem — da morajo prvotni volilci kmečkega volilnega okraja v mesto, torej v ptuji ji in volilni okraj na volitev.
Na podlagi vsega tega in ker bi se to vprašanje moralo praktično rešiti čim prej, povodom nekaterih občinskih volitev, stavljajo podpisani na njegovo ekscelenco gospo la ministra za notranje stvari najnujneje vprašanje :
Je-li njegova prevzvišenost voljna ukreniti čim prej potrebne korake, da se izvajanje volitev v občinske zastope in deželnih poslancev v Istri tako uredi, da bodo mogli volilci kmečkih občin, spojenih 8 kakim mestom v eno krajno občino, svojo volilno pravico vršiti na primernem mestu na selu in da se v slučaju nasprotovanja odstrani pojedinh župan-
naposled nekoga, ki ni bil samo krivoverec, temveč uprav pogan.
Ta pogan je bil s polnim naslovom Ven-delin Veneliček „tailleur des habits pour messieurs" ali bolje — krojač.
Gospod Veneliček je bil visokega in širokega nosu; nad očmi so se mu vile kostanjeve obrvi; bil je vedno veselega lica, brez brk, a bradat h la gorila ; bil je „telesni" krojač medicinske fakultete, toda upnik par excellence.
Gospod Veneliček. ta oderuh, zasledovalec in brezbrkasti možic je pil mlado doktorijo po Alservorstadtu liki pajek uboge mušice.
Posebno nesrečna muha je bil naš Jurij, čegar ime je tudi bleščalo v črni knjigi Ven-delinovi.
Gospod Veneliček je bil poleg tega dober Slovan kakor Jurij, ali krojaški računi se ne kompenzirajo s slovansko vzajemnostjo.
Drugi „upniki" so vsaj obiskali Jurija v času posetov; ali komaj je žarelo solnce na oknu Jurija, je bil Veneliček že pri njegovih vratih ter je povpraševal z žvrgolečim glasom zaspanega „doktorja," ali je že prišlo „debelo" pismo iz Zagreba ; in to se je ponavljalo vsak dan.
Nekoč se naš Jurij razjezi in se hoče umakniti krojačevi nadležnosti.
Vsako jutro je urno vstal ter hajd v Prater! Tjekaj ne seže mreža Veneličkova, si
je mislil Jurij.
Nekega dne — bilo je popoldne — se je izprehajal naš nadebudni Jurij po Pratru, kar se prikaže pred njim — ona lepa pla-volaska, v katero se je bil zaljubil na zagrebški postaji.
„Ah!" — vzklikne Jurij radostno, uiti ne opazivši stare žene poleg plavolaske. Deva se je milo nasmejala, ali stara jo z.ifieiie v omnibus, ker je jelo deževati. In tudi Jurij je hotel v omnibus — ali uprav, ko jo hotel stopiti nanj, se prikaže iz okna omriibusa širok no3 — Vendelin Veneliček — in naš Jurij je bežal.
Lahko se je šetati po Pratru. kul*r je lepo vreme, ali nikakor ne, kadar je deževno. Veneliček je tičal doma; ves dan je deževalo ; kam hočeš ?
„Kam, kakor k Milanu ; ti stanuje blizu."
Milan je bil čudak. Z nikouior ni niti govoril; hodil je svojo pot, ne oziraje se ne na desno ne na levo ; no, Milan je bil j ravi sin junaške krajine.
Jurij je povedal Milanu svoje nadloge ter
Stran II
EDINObT« St. 225
V Trstu, dne 16. avgusta 1907
stev in volilnih komi-	I^/Td"-
ieno občin— *aKOr Plešem delokrog, o d-
istim in da s e v o 111 v e i z-vedejo z državnimi uradniki, prikladnimi za to?
Dogodki na Hrvatskem.
Hrvatski bani in ministri od leta 1686 do danes.
Od postanka nagodbe 80 bili hrvatski bani : ban Rauch od 8. dec. 1868 do 26. jan. 1871, ban Bedeković od 17, feb. 1871 do 1872, locumtenens Vakanović od 17. feb. 1873 do 20. sept. 1873, ban Ivan Mažuranić od 20. sept. 1873 do 21. febr. 1880, ban Ladislav Pejačević od 21. febr. 1880 do 4. sept. 1882, v poslednjem letu tudi komisar Ramberg; od 1. januarija 1883 do 17. junija 1903 grof Khuen-Hedervary; od 17. junija 1900 do 26. junija 1907 ban Teodor grof Pejačević. V istem času so bili ti-le hrvatski ministri; Bedeković, Peter Pejačević, koloman Bedeković, Mirko Josipović, Csech, Tomašić, Kovačević in sedanji minister Josipović.
KoSut o hrvatskem vprašanju.
„Gazzetta di Torino" je priobčila razgovor o hrvatskem vprašanju z ogrskim trgovinskim ministrom KoSutom. Minister je izjavil, da ogrska vlada noče izvršiti nikakega nasiljnega čina na Škodo Hrvatom bodisi na gospodarskem, bodisi na kulturnem polja; ogrska vlada da hoče pa odločno, da se suvereniteta ogrske države spoštuje tudi na Hrvatskem.
Gospod Košut se more sedsg Široko-uatiti kolikor hoče ter olepšavati svoje nasilno dejanje, s katerim je izzval v vsej Hr-v: t<ki najhuji odpor in skrajno razburjenje proti Madjarom, dejstvo ostaja vendar, da je g. Košut napravil največo neumnost na škodo Ma^jarov, ker je izzval fenomen, ki ga doslej še nismo videli: fenomen namreč, da stoji vsa civilizirana Evropa na strani Hrvatov in proti Madjarov. G. Košut meni, da Madjari ne namerujejo nikakega nasilja proti Hrvatski. Tu je pač umestno vprašanje, kaj si Madjari sploh mislijo pod pojmom narodno ali politično nasilje. Zakoni določajo da na hrvatskem teritoriju je tudi za skupne urade in naprave službeni jezik hrvatski. G. Košut pa predlaga in ogrska zbornica vsprejema predlogo, ki jednostavno dekretuje madjarski jezik kakor službeni jezik na železnicah na hrvatskem teritoriju. In da to ni nasilje ! ! tako gaženje zakonov, ki jasno in nedvomno določajo pravo Hrvatske do svojega službenega jezika !! Košut nasilnik je neprijetna prikazen, ki izzivlja na odpor ; ali če nasilnik Košut zatrja, da on ne namerava nikakega nasilja proti Hrvatom, potem imamo pred seboj hinavca, ki vzbuja gnus.
Dogodki na Ogrskem.
Program za bodoče zasedanje ogrskega državnega zbora.
Iz Budimpešte poročajo: O delavnem programu državne zbornice v prihodnjem jesenskem zasedanju, doznavajo se nastopne podrobnosti: ministerski predsednik dr. We-kerle predloži početkom zasedanja nagodbene načrte. Za tem izvoli zbornica delegacije, a minister za železnice predloži nadaljne železniške načrte. Med tem se izdela državni proračun za prihodnje leto. O povišanju rele rut ne ga kontingenta in o splošni volilni pra-vici se absolutno ničesar ne govori, akoravno — kakor se sliši iz zanesljivega vira — sili krona, da se ta dva načrta rešita čim prej.
Železniške zakonske predloge.
Iz Budimdipešte poročajo : V političnih krogih vzbuja neprijetno pozornost okolnost, da vladar do sedaj še ni sankcijoniral železniških zakonskih predlog. Sodi se da so temu krive spletke od strani Hrvatov (??) L % Narodnosti in splošna volilna pravica.
Kakor javljajo iz Budimpešte, je romunski poslanec Julij Manin nedavno v Al-vinucu polagal račun pred svojimi volilci. V svojem govoru je izjavil, da na jesen ne dopuste narodnosti nobene predloge do rešitve, dokler ne bo predložen zakonski načrt o
ga prosil, naj mu da pribežališče pred „upnikom** Vendelinom. „I pa ostani tu! Evo knjige in smodke; jaz grem na vseučilišče. Bog!^ reče Milan ter potegne klobuk na oči in odide. Jurij si je zapalil smodko, legel na divan ter jel motriti sobo. Na levi strani so bila vrata, odkoder se je čul šum ženskih kril in nič več. Jurij je vzel z mize zvezek izvirnih hrvatskih novel. Tu je pričel čitati.
„Neumnost!" je vzkliknil in vrgel knjigo proč. Smodka mu je slabo gorela. „Neumnost !" je dejal in vrgel smodko proč.
Na stropu sobe je bila naslikana svetleča zvezda. Jurij je upiral vanjo pogled in štel njene žarke. Pri tretjem žarku se je spomnil plavolaske, Vendelina in omnibusa, in zopet izustil „neumnost !" ter štel dalje.
„Vidiš!" je začel raz motri vati „da nisi len, kakor si, bi lahko posetil svojo rojakinjo Milico. Še nikdar je nisi videl. Mlada je. Na Dunaju stanice pri teti. Stari ti piše, da jo obišči. Ali vraga, kje stanuje? Stari moj mi! je dal naslov, a jaz sem ga izgubil. Neum-' nost \u
Medtem je jela za omaro v drugi sobi biti ura in hitro nato je zasvirala pesem : I „Bledi mesec, tebi tožim — " Jurij napne ušesa, da bi slišal uro svi-! ralko. Godba prestane.
splošni volilni pravici. Enako izjavo je podal tudi posl. Avrel Vlad.
SploSna volilna pravca na Ogrskem.
Iz Budimpešte javljajo: Minister za notranje stvari izroči na jesen zakonski načrt o splošni volilni pravici posebni enketi ter jo razpošlje vsem municipijem. V zbornici bi se potemtakem razpravljalo o volilni reformi še le v prihodnjem letu na jesen, a volitve bi i se na podlagi novega zakonskega načrta vr-. šile na spomlad 1909.
Drobne politične vesti.
Nov tiskovni zakon v Srbiji-! Iz Belegagrada poročajo : ker nekateri listi še vedno zasledujejo antidinastično smer,! je ministerstvo za notranje stvari izdelalo nov tiskovni zakon, Id ima omejiti agitacijo proti kralju in kraljevi rodbini.
Japonsko naseljevanje vKa-n a d i. Ker je japonskim kulijem prepovedano naseljevanje t Združenih državah, zato so se začeli seliti v Kanado. Kanadska vlada in guverner sta to naseljevanje prepovedala. Vsled tega so nastali prepiri med japonskim konzulom in kanadskim guvernerjem. To seveda ne ugaja Angleški (ki je nedavno sklenila Japonsko pogodbo) da jej kolonija Kanada napravlja take sitnosti. Toda Kanada
je zelo samostalna in odločna, ko jej je varovati interese svoje dežele.
Dnevne vesti.
Iz Rojana nam pišejo: V sredo dne 14. t. m, je umrl v tukajšnji bolnišniji Josip Ferluga (Jožko) iz Rojana. Dasi priprost delavec je bil vedno zvest sin svojega naroda, osobito ob času volitev bil je vedno na svojem mestu. Pokojnik je bil siromak, a nikdar ga niso omamile obljube nasprotnikov. Zato mu kličemo Rojančani: lahka Ti bodi zemlja! Čast Tvojemu spominu !
Prosimo pojasnila. Prejeli smo : Zadnje dni minulega meseca se je plačalo za sedež na poštnem vozu iz Kobarida v Bovec 2 kroni 52 stotink. Ravno toliko se je plačalo iz Bovca v Kobarid. Pave dni tega meseca pa je plačala oseba nam dobro znana in zanesljiva — 4 krone 52 stotink.
Prosimo pojasnila v tem oziru in prosimo tudi, naj se nam in občinstvu sploh kako javi, koliko se ima plačati po tarifu ?
Dalje bi radi vedeli, zakaj stane vožnja iz Kobarida v Tolmin le 1 krono 90 stotink in zakaj je zgoraj omenjena vožnja toliko dražja ?
Tri milijone tristotisoč! V 15 mese cih svojega obstanka je naša „ Trgovsko-obrtna zadruga" dosegla tri milijone tristotisoč kron prometa ! V dobri prvi pol j vici tega leta ima ta naš denarni zavod že dva milijona prometa ! Res je, da se je v Tratu in sploh med Slovenci posojilništvo zadnia leta zelo raa«lo, torf» umega vspeha v tako kratki dobi Tnismo pričakovali v »Trgovski zadrugi44! Tak napredek more izkazati le zavod, ki im» velespo sobno in marljivo vodstvo m pa krepko zaledje med narodnimi trgovci, obrtniki, posestniki in sploh med narodom ! „Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu" sme biti ponosna na vspehe, ki jih je dosegla v tem kratkem času in ponosen mora biti Bleherni tržaški Slovan, ko vidi to nepričakovano naglo napredovanje denarnega zavoda, kateri si je nadel plemenito nalogo, da bo njegova glavna skrb podpirati slovensko trgovsko šolo v Trstu. Ta šola je potrebna tržaš-škim in sploh primorskim Slovencem liki ribi voda!
Posebno pozornost so obudile med našim Jjudstvom, hranilne pušice, katerih si je „Trgovsko-obrtna zadruga" oskrbela z namenom, da se razširijo med naše ljudi ter da se, na ta način marsikdo priuči prepotrebnemu varčevanju.
Kedor si še ni najel take pušice, naj se čim preje poda v „Trgovsko-obrtno zadrugo [ul. S. Francesco Štev 2.] Iger se mu postreže takoj.
Zadruga vsprejema tudi tedenske hranilne vloge. Kedor je plačal 260 tedenskih kron, kar se zgodi v petih letih, vdobi 300 kron.
Jurij je zopet štel pramene zvezde in jel žvižgal: „Bledi mesec —"
V tem je zaorilo iz druge zaprte sobe tenko žensko grlo, in to hrvatski: „Efliedi mjesec."
„Bledi mesec ? Kaj vraga ? — Hrvatica?" plane Jurij kvišku.
Iz druge sobe se je čulo, kako je roka zopet navila uro sviralko. Ura zopet zasvira, Jurij zopet zažvižga, hrvatski glasek zopet poje in tako — dva — tri — štiri — petkrat.
Jurij je hotel pogledati skozi ključavnico. Ali na drugi strani je stala omara. Končno se je ohrabril in vprašal: „Oprostite lepa rojakinja, koliko je ura ?"
„Pet, gospod rojak!" se je odzval z druge strani mil glasek.
Jurij je hotel svoj razgovor nadaljevati, ali tam je vstopil nekdo v sobo, po glasu stara žena, in pozval mladenko, naj pripravi vse stvari za na pot.
Jury je pohitel na ulico, da bi videl na oknu svojo rojakinjo. Ostro je gledal na okno; žaluzije se polahno odpro, prikaže se bela ročica, a zdaj — se pojavi na oglu ulice — Vendelin Veneliček.
Oj, ubogi Jurij ? Oj, že zopet beži!
Hranilne vloge [navadne] obrestuje „Trgovsko-obrtna zadruga" po 41/* odsto. Vlaga se lahko tudi po eno krono. Vlagati more vsakdo. Onim, ki imajo še danes svoje prihranke po tujih denarnih zavodih, priporočamo, naj se že enkrat spametujejo in vzdignejo vse manje in veče zneske ter naj jih naložijo v našo zadrugo, kjer so popolnoma na varnem in kjer nosijo najvišje obresti.
Plačevalcem osebne dohodnine. C.
k. davčna administracija objavlja: V smislu § 217. zakona 25. oktobra 1896. dr. zak. se javno naznanja, da je en izvadek za leto 1907 izdanih plačilnih nalogov za osebno dohodnino glede davkoplačevalcev za cenilni okraj št. 1. Trst mesto in za cenilni okraj št. 2 Trst okolica od dne 10. do 23. septem. 1907 v sobi št. 121 na tukajšnji davčni administraciji o uradnih urah od 9. predp. do 2. popold. davkoplačevalcem osebne dohodnine rečenih cenilnih okrajev izpostavljen na ogled.
TamburaSi. V gostilni „Aurora" igra sedaj petorica tamburašev (Trije možki in dve ženski]. Dasi je število malo, zaslužijo ti umetmki na tamburici, da jih naše ljudstvo počasti z svojo navzočnostjo. Kedor želi slišati krasne slovanske, kakor tudi mednarodne komade naj ne zamudi prilike, osobito ker ostanejo ti tamburaši v Trstu le do 22. t. m.
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Roparji, ki so napadli 13 letnega dečka, so aretovani. Včeraj smo poročali, kako sta dva zlikovca v sredo predpoludne ob 9. uri in pol na cesti v Kolonji napadla 13 in pol letnega mesarskega vajenca Ljudevita Renčnika, ko je raznašal meso na stanovanje raznim odjemalcem svojega gospodarja g. Ivana Otoničarja, ki ima mesnico v ulici Alessandro Volta št. 2. Deček je pripovedoval, da sta zlikovca skočila nadenj : eden ga je bil prijel za roko, a drugi za vrat in ta poslednji mu je bil rekel: „Če ne molčiš, te vržemo v potok!" (ob cesti teče namreč potok.) Na to sta mu pa vzela iz žepa ves denar, namreč 7 kron in potem pobegnila ter izginila v gošči kraj ceste.
A neka okoličanka je videla ves ta prizor. Tudi roparja sta videla njo; eden njiju jej je celo grozilnim glasom velel, naj se spravi od tam. Žena je to tudi storila. Na policiji so nam pa včeraj uradno sporočili, da se jim je to pot posrečilo aretovati roparje. Aretovani da so 32 letni dninar Anton Bon, stanujoči v ulici del Coroneo št. 45, krošnjar Natale Skerl, ki stanuje v Kjadinu, in pa ženska Roza Toniati, doma iz Vidma v Italiji in bivajoča tu skupaj z Bonom. O tej poslednji se je namreč zvedelo, da je pomagala na zločinu. Dočim sta namreč ona dva izvrševala na cesti svoj zločinski posel, iu le ona čakala v hnati nh	tor im«!*
pri sebi dve moški obleki. Ko sta ona dva izvršila rop, sta šla k njej, se preoblekla v obleki, ki ju je imela ona pri sebi, a slečeni obleki je ona odnesla od tam.
Neznani tatovi so predsinočnjim vlomili v pisarno trgovca z lesom Antona Gregorutti na Campo Marzio št. 13. Vkradli so 2 platneni obleki, vredni 30 kron, in pa za 38 kron znamk in kolekov.
— Istotako so vlomili predvčerajšnjim opoludne, namreč mej uro obeda, v pisarno trgovca z lesom Agnani v ulici della Scor-zeria št. 4. A tu so vkradli iz miznice uradnika Gvidona Cali 282 kron in 35 stotink denarja. Ta denar je bil last Cali-j a.
Aretovana tatica. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je neznan Ui ukral Mariji Mlekuš, stanujoči v ulici Maiolica, več obleke in nekaj dragocenosti, v skupni vrednosti 143 kron, in pa 34 kron denarja; obenem da je tat odnesel tudi popolno, 40 kron vredno obleko Marije Gnezda, ki stanuje skupaj z Marijo Mlekuš. — Sedaj je pa neznan tat postal — znana tatica, in to je 19-letna brezposelna služkinja Marija F , ki nima ni-kacega stalnega stanovanja. — Bila je aretovana včeraj v jutro ob 8. uri.
Ptičica je odletela. 23-letni mehanikar Gino Ugolini, iz Vidma v Italiji, si je bil napravil tu v Trstu lastno gnezdo. To gnezdo,
Drugi dan je že zopet zarana prihitel Jurij k Milanu.
„Milan! Za Boga, povej mi, kdo je tvoja gospodinja, ima-li hčerko ? povej mi!"
„Uprav pred dvema urama se je odpeljala na kmete," je odvrnil Milan.
„Oh, to je zopet neumnost Ne veš, kako se zove ? Mlada Hrvatica je."
„Vidiš! tega nisem vedel. Ni mi znano, kako se zove —"
„A ti Btanuješ tu že dva meseca?"
„E, staro sem videl, mlade pa ne."
„Oh neumnost na neumnost" zakriči Jurij ter se lopne z roko po čelu.
„Pa kaj za to?" odvrne Milan hladno krvno.
*
* *
Krojaška nadloga ni več mučila Jurija. Nekaj novcev ga je pomirilo.
Nekega jutra potrka zopet nekdo na vrata Jurija. Mladi doktor je že mislil, daje to zopet kak „upnik" ; kar stopi v sobo njegov stari oče.
Objela in poljubila sta se in starec je pričel govoriti: „Jurij, popelji me k Milici. Zdaj sem jaz njen varuh !"
„Dragi oče" — je zacepetal mladi „doktor".
ki se nahaja v zagati del Canape, je delil z"*neko Katarino S. A predvčerajšnjim popo-ludne, ko se je on vrnil z dela domov, je našel gnezdo popolnoma prazno. Ni bilo več ptičice in ni bilo več niti kosa oprave, ki je takemu gnezdu neobhodno potrebna. Ptičica je odletela iz gnezda — Bog ve kam — a seboj je vzela vse pohištvo, ki je vredno 400 kron.
Pozabil je mošnjiček v krčmi. 29-
letni dninar Fran Opara, stanujoči v ulici del Molino a Vento št 36, je bil šel včeraj predpoludne na polič vina v neko krčmo v ulici del Solitario. Odhajaj e iz krčme* je pa pozabil na mizi svojo novčarko, v kateri je imel 7 kron denarja. Ni prešlo niti 5 minut časa, ko se je on spomnil, da je pustil novčarko v krčmi, in takoj se je vrnil nazaj v krčmo — a novčarke ni našel več.
Nesrečni žepni tat je 18-letni težak Ivan B. Predvčerajšnjim popoludne malo pred 6. uro, je v ulici sv. Sebastijana strgal raz telovnika dijaku Arnoldu Sesteinu srbno uro in srebrno verižico v skupni vrednosti 26 kron. A v isti hip je šel tam mimo neki policijski agent, ki je to videl in Ivana B. are-to val. Na policiji so mu preiskali žepe in našli so pri njem uro in verižico, ki ju je bil ukral dijaku. — Seveda so ga djali pod ključ.
Smeinloa. E rnest (očetu): „Zakaj pa vedno praviš, da je pero močnejše in mogočnejše nego meč?" — Oče: „Zato, ker z mečem 3e ne morejo podpisavati menice !"
Koledar ln vreme. — Danes : Rok, spozna-valeč; Branislav; Nemira. — Jutri: Liberat, opat; Davarad; Majda. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 32* Celziu^. — Vreme včeraj: lepo.	^^^^^^^
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu
priredi v nedeljo dne 8. septembra t. 1. „Veliko veselico" v Dutovljah pri Sežani, pod pokroviteljstvom „Vinarskega in Gospodarskega društva" v Dutovljah.
Tamburaški odsek pev. društva „Kolo" V Trstu priredi v nedeljo dne 18. avgusta 1907. na dvorišču gostilne g. Čebohina v Kozini veliko veselico s plesom, petjem, tamburanjem, dramatično predstavo, šaljivo pošto in šaljivo tombolo. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti naslednja pevska društva : „L i p a" iz Bazovice, „V e-n e c" iz Kozine in „Z v e z d a" iz Herpelj. Tamburanje vodi društveni kapelnik gosp. H. O. Vogrič. Začetek točno ob 4. uri popol. Vstopnina na veselico 40 st. za osebo; k plesu moški 1 krono, ženske 60 stot. Sedeži 30 st. Odhod iz Trsta z državnega kolodvora ob 2'15 pop.; povratek v Trst ob 6.36, 8.36 in 9.35 zvečer.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metodija se
je nabralo v nabiralniku gostilne „Jadran" v ulici sv. Marka 8 K 30 st. Denar se je odposlal vodstvu.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Družbi sv. Cirila in Metodija poslali so p. t. gosp. in drnštva za čas od 1. julija do 31. julija 1907 Bledeče doneske : Uprav-ništvo „Slovenskog Naroda" 337 K 93— ; mož. podruž. v Logatcu 102 K — ; podruž. Velikovec 74 K 60— ; Fr. Zaje, Ljubljana 5 K — ; Andrej Zaman, Smarjeta 1 K 50—; Marija Pernat, sv. Lovrencij iz nabiralnika 14 K 74— ; „Krznar", Gradec 1 K 05— ; akadem. podružnica, Gradec 160 K — ; I. Lah učenka na slov. dek. šoli 2 K 20— : Neimenovani, C. M. dar 1 K — ; Martin Škrjanec, Harije 2 X — ; žensko šenklavsko-frančiškanska podružnica v Ljubljani udnino za 1906 68 K —, za 1907 64 K —, obresti od naloženega denarja 2 K 42 — , skupaj 134 K 42 — ; Maks Kovačič, nabrano svoto 11 K 14 — ; I. Švigelj, Selošček, nam. v. f g. Fr, Werli v Cerknici 5 K —; trgovska obrtna zadruga v Gorici podporo 100 K — ; Fr. Pristovšek, Žalec darilo Ceha Frančiška Balcuna v Žalcu 5 K — ; prireditelji Ciril Metodijevega kresa na svetu gosp. Babiča v Ljubljani 10 K —;_Leopold Novotny, Dunaj, velilo f duhovnika Šketa 196 K 96—; podružnica v Ljutomeru po učitelju Zaherlu na-
se mi je zdelo. Hajdiva! Zdaj moraš, ona je v vasi Dornbach."
Oba sta se odpeljala t izvoščkom v Dornbach.
Stara teta ju je sprejela na letovišču. Milice ni bilo, šla se je bila izprehajut ▼ park.
Jurij ni vedel, kaj naj odgovori na kopo tetinih vprašanj ; a še bolj ga je spravila ▼ zadrego ura sviralka, ki je jela svirati : „Bledi mesec!" Tetka je poslala po Milko.
Črez trenutek se je razlegnil na dvorišču zvonek glas in v sobo je stopila Milica — ona lepa plavolaska z zagrebške postaje, ona Milanova soseda, in smehljaje se, je vzkliknila :
„A dragi stric ! A dragi gospod Jurij ! O da, poznam vas že dolgo po fotografiji iz zagrebške postaje in po „bledem mesecu !M
„Da, po bledem mesecu" je dejal Jurij zmeden;
*
*
Ko sta pozneje Jurij in Milka, mož m žena, pod tihi večer gledala srebrnoj asno mesečino, je često rekla mlada gospa: »Glej? to je „bledi mesec".
Ali zdaj mu cimam ničesar več tožiti !*
-----f	W7------1/
Ti nisi bil pri nji ? Nesrečno dete ! To je dostavil Jurij in poljubil svojo ženko.
v IViu, dne l<>. avgusta 1^01
»J&D1.N06T« ^rv 225
Stran in
Odvetniška pisarna
bruno sveto na gostiji Al. in Cec. Rajha v Došel je že v soboto zvečer v Černice, kjer preprečiti. Ideja narodnega katastra na] se Litavrencih 14 K 70— ; podr. Ljutomer, ud- so mu vneti volilci streljali s topiči. Drugi tedaj izvede !	.
nine 100 K —; županstvo na Vrhniki letno danje bil na Kosovelovem dvorišču ob 9. j a. Dijaška kuhinja v Goric. ISi se podporo 30 K — ; podruž. Ruše in okolica uri zjutraj javen shod, ki se ga je vdeležilo mesec dni od tega, kar smo povdarjah v na-50 K — • inženir K. Orel, Ljubljana 2 K obilo ljudstva. Nato se je poslanec odpeljal šem listu potrebo dijaške kuhinje v Gorici — - podružnica Ptuj, po dr. Kemljancu čla- v Selo, kjer ga je ob državni cesti pred go- in že ee je ta misel izvedla. Trgovsko-obrtna mri na in darilo skupaj 25 K 75 — ; Ista iz stilno Krkočevo pričakovalo obilo ljudstva in zadruga v Gonci obhaja letos desetletnico nabiralnika v narodni čitalnici 31 K 76 —; je plapolalo mnogo narodnih zastav v pozdrav, 1 svojega obstanka. S ponosom lahko gleda na Ivan Perdan, Ljubljana, prispevek od vžiga-j Lepo in krepko je pozdravil tu zbrane može svoje dosedanje delovanje. Stala je vedno na lic 1000 K —• mestni magistrat v Ljubljani, in občinstvo iz Sela, ki so mu naznanili, stališču, da treba z denarnimi sredstvi, ki
prispevek 500 K _: neimenovani dobrotnik ' svoje težnje in potrebe. Ponosni in veseli so jih je zbral narod, podpirati narod in njegove
100 K — • mariborski bogoslovci mesto šep- bili vrli Selci svojega moža poslanca, ki ume [težnje. Vsako leto daruje mnogo tisoč kron
> ----j-— —j-----------T«ono j njimi tako lepo občevati in govoriti. Okoli)v narodne in dobrodelne namene. Svojo 10-
11. ure predpoludne je bil gosp. Štrekelj že letnico pa praznuje z ustanovitvijo dijaške
_ TT_i__:___ L*___ — __	1«« »lnKnlnlr lruhinio Oonnvaiia Krk nn nfli^inil nrnciri
ka povodom godovanja ravnatelja dr. Ivana Mlakarja 20 K — ; Jakob Zalaznik, Ljubljana iz nabiralnika 40 K — ; vpravništvo „Slovenca" 5 K — ; podružnica sv. Jakob v Trstu iz nabiralnika del. konsumnega društva 19 K —, in podružničin prispevek 300 K — skupaj 319 ; ženska podružnica Sentpeterska v Ljubljani članarino za leto 1907 221 K
—	; možka podružnica šempeterska v Ljubljani, članarino za leto 1907 228 K in ženska in moška podružnica Sentpeterska v Ljubljani dohodek veselice z dne 7.-7. 1907 701 K
—	; ženska in moška podružnica Sentpeterska v Ljubljani dohodek družb, večera dne 5.-5. 1907 50 K — ; možka podružnica v Rudolfovem in sicer iz nabiralnika Al. Pavlina v Trebnjem 2 K 13 — iz nabiralnika pri Jakšetu v Kandiji 4 K 54 —, stava dr. Žitek-Maselj 2 K —, članarina in prispevki 121 K 33 —, skupaj 130 K — ; podruž-Kotmaraves na Koroškem 15 K — ; možka podružnica v Krškem prispevek 95 K 20 —; Anton Kuder, Črnomelj 1 K 50 — ; podruž. Litija 67 K 90 — ; upravništvo „Mira", Celovec 160 K 70 — ; Vinko Engelman, Trst, iz nabiralnika v kavarni „Narodni dom" v Trstu 11 K — ; posojilnica v Slatini na Štajerskem 38 K — ; Mimi Tollazzi, Logatec pokroviteljnino ženske podružnice v Logatcu 200 K — ; Bogatin Mihael, župnik Veliki Gaber 3 K — ; podružnica v Vrtpjbi, članarino 25 K — ; ženska podružnica v Radovljici 148 K 70 — ; ženska podružnica za bistriški okraj Trnovo članarino in darove skupaj 110 K — ; možka podružnica v Ilirski Bistrici udnino 61 K — ; upraviteljstvo „Slovenca" 20 K — in 2 K 20 — ; možka podružnica v Celju članarino 300 K — ; podružnica Beljak 25 K — ; družice na novi maši Jos. Bizjaka v Žirovnici nabrale in poslale po dr. Svetinu 72 K 79 — ; Josip Vadnjal in Bado Cepič, Zagorje, Notranjsko, nabrala pri novi maši 17 K — ; podružnica Sv Ivan Trst, članarino in darove v I. pol. 1907 292 K — ; podružnica v Polzeli, prebitek veselice 7 K 05 — ; Anton Mislej, St. Vid 2 K — ; upravništvo «Slovenca» 2 K 08 — ; Adolf Jakobi, Dunaj za cigaretni papir 119 K —; ženska podružnica v Trbovljah 240 K — ; možka podružnica v Trbovljah 216 K 54 — ; ženska in moška podruž. v Mariboru čisti dobiček veselice dne 7.-7. 1907 1500 K — ; podružnica Lehen pri Ribnici 16 K 04 — ; Fr. Sal. Gomilšek, St. Peter nabral na primici J. Pichlerja 22 K
—	; podružnica Pliberk 45 K 87 — ; ženska podružnica v Krškem 66 K 70 —; Minka Wutt, učiteljica, dobiček pri prodaji razglednic 2 K — ; podružnica v Prvačini 25 K —; upravništvo »Slovenca* 44 K — ; Ivan Bori ač v Ljubljani prispevek od družb, svinčnikov 22 K — ; I. Žemljic, Ljubljana 5 K. — žensku pod. v Celju 300 K.
Vesti iz Gopi&ke.
Pevsko društvo „Nabrežina" v Na-
brtžini priredi v nedeljo dne 18. avgusta svoj občni zbor v društvenih prostorih in sicer točno ob 4. uri popoludne. Ako pa bi ne bilo zadostno število udov, se bo vršilo ob 47s* uri zborovanje pri vsakem številu udov.
Dnevni red : Poročilo o stnnju dništva, molitev novega odbora in slučajnosti. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o velevažnostih; zaradi tega pridite vsi ljubitelji petja I
x Novo o premestitvi učiteljišča. Goriški udje „Societži popolare friulana" razširjajo vest, da se je namestnik izrazil, da se slovenski oddelek koperskega učiteljišča mora premestiti v Gorico iz razloga, da bo dana možnost istrskemu deželnemu zboru za delovanje. Ker bi pa radi te premestitve v goriškem deželnem zboru vsi laški poslanci odločno in solidarno nastopili proti vladi, se ta dež. 2.bor ne skliče. — Nekaj mora biti na tej vesti pozitivnega, ker je to zakotno društvo zvezano z goriškim županom in državnim in deželnim poslancem dr. Maranijem. Ne ve se kaj misli deželni glavar dr. Pajer, ki ima vse laške poslance na vrvici in morajo ti tako plesati, kakor jim on piska.
Vsekakor je pa čudno in neumljivo, da se goriški Italijani toliko vpirajo premestitvi učiteljišča v Gorico, ko so po zgornji trditvi istrski deželni poslanci pripravljeni v zboru ne več obstruirati, iz česar se sme sklepati, da so voljni priznati (?? Ured.) več nego opravičene zahteve slovanskih istrskih deželnih poslancev. Istrski kričači so torej spoznali, da se njihovo vpitje in kričanje nikjer ne vpošteva in se smatra za to, kar je v resnici, namreč pesek v oči ljudstvu ; do tega prepričanja se mora pripraviti tudi goriške zagrižence, ki v resnici niso nič druzega nego slabi kopisti svojih istrskih prijateljev. Ako goriški poslanci nastopijo v deželnem zboru složno in odločno, je v deželi konec laškemu nadvlad j u.
Z Vipavskega. Državni poslanec gosp. Alojzij Štrekelj je v nedeljo 11. t. m. obiskal Vipavsko dobno.
v Vrtovinu, kjer so mu napravili lep slavolok z napisom : „Živio nafi g. drž. poslanec Alojzij Štrekelj" in kjer je bilo vse v zastavah. Pridni domači župan g. Josip Čermolj ga je pozdravil, mu razložil potrebo dveh novih vodnjakov v občini, podržavljenje nekih kosov cest itd. Na vse to je poslanec lepo odgovarjal, obljubil podporo in v daljšem govoru pojasnil to in ono stvar, kar so prisotni s pridom poslušali. Ob odhodu ni bilo konca ne kraja navdušenih živio klicev na gosp. poslanca.
Enako je bilo potem v Dobravljah, kjer se je zbralo obilo občinstva in kjer je pozdravil drž. poslanca tamošnji učitelj g. Mr-molja. Vrli dobravski tamburaši pa so vdarili navlašč za ta slučaj naučeno Štrekljevo koračnico. Bilo je res lepo. |Po daljšem nagovoru in razgovoru z naprednimi Dobravci, odpeljal se je poslanec v Sv. Križ, kjer je bil napovedan ob 3. uri pop. javen shod.
Vročina je bila ta dan (kakor sploh sedaj v tej veliki sufii) neznosna. Toda gosp. poslanec je duševno in telesno toli krepak, da je vzlic vsemu naporu tudi tukaj nastopil čil in veder na govorniškem odru. V govoru, trajajočem nad tričetrt ure, je pojašnjeval deželne in državne razmere, poučeval ljudstvo, kako postopati, da doseže svoje pravice, ki nam jih nešteti sovražniki povsod odrekajo, in v lepi besedi je pozival ljudstvo na skupno delo in složnost, ki more pomagati do boljega gmotnega in duševnega stanja. Na tem shodu je bilo tudi mnogo pristašev nasprotne stranke, a vsi so se kazali zadovoljnimi z vsemi njegovimi izvajanji. Gosp. poslanec si^ zna v resnici pridobiti srca vseh ! V Sv. Križu je bilo še malo takih shodov s tako vdeležbo: velika dvorana Šenova in stranske sobe so bile polne ljudstva, in da si je bila vročina notri tako silna, vendar je vladala^med zbo-rovalci prava živahnost in dobro razpoloženje do konca. Marsikdo se je vdeležil besede, izlasti pa g. Medvešček, domači nadučitelj, ki je predsedoval temu lepemu shodu. Razni vplivni možje, društva in županstva so vročili poslancu več važnih prošenj in resolucij. Slednjič je Še g. Mrmolja iz Dobravelj poti-pal nekoliko prenapete „pravo-crnike", ki radi skrivno in v tmini ruj ej o in neopravičeno poostrujejo domače razmere. Ko se je shod tako lepo dovršil, Šli smo na čašo dobrega vipavca v bližnjo gostilno Krpanovo. Kmalu pa je odšel g. poslanec v Ajdovščino, kjer je obiskal svoje sorodnike in je imel posla z županom g. Kovačem o tamkajšnjih potrebah.
Tako naj bi naši poslanci in zastopniki šli med svoje volilce i.i nevolilce po geslu „iz naroda za narod" in marsikaj bi se obrnilo na bolje!!
V Rihenberku, kakor tudi drugodi sploh je velika vročina in suša : zdajpazdaj skoro ne bo več vode za najpotrebnejšo rabo. Vse je ožgano; najbolj pa trpi trta, ki je z grozdjem močno obložena.
Te dni so se v Rihemberku nosilci „neba" malone zgrabili. „Nebo" so hoteli „klerikalci", liberalni fantje^ pa so vžugali, zagrabili in obnašali nebo. Župnik se je vdal, kar je najlepše. — V Bližnjih Bijah so se začeli ozirati po Ricmanjih. V cerkvenem o žiru so zatirani in od vseh pozabljeni, a sedaj jim prete še ogromni troški v oddaljenem Rihemberku, kjer hočejo zidati nov farovž in novo cerkev. Pri cerkvenih oblast-nijah pride ljudstvo Se teže do svojih pravic in zahtev, nego pri posvetnih.
a. Neznosna vročina vlada v goriški okolici in na Krasu. Skoro vsak dan je nad 40° C v senci. Dežja ni bilo že nad mesec dni in strahovita suša uničila je že veliko večino pridelkov. Polja in travniki so kakor požgani in tudi vinska trgatev, ki je letos obetala biti bogata kot še nikoli, bo slaba, ako ne bo moče v kratkem času. — Goriška dežela ima na sploh nesrečo glede letin. Že mnogo let ni bilo dobre letine,, vsled česar so se dolgovi našega kmeta pomnož li in eksistenca poslabšala. Ravno tako se viša število izseljencev. In pomoči od nikoder !
a. Kaj je z narodnim katastrom v
Gorici ? Za časa državnozborskib volitev začel se je sestavljati kataster volilcev slovenske narodnosti, ki se je imel pozneje razširiti v splošen kataster. Sedaj po volitvah pa je stvar popolnoma zaspala, dotični odbor se je razšel in na narodni kataster ne misli nihče več. In vendar bi bila skrajna potreba sestaviti tak seznamek, ker zlasti v gorišk;h predmestjih biva na stotine 81ovencev, za koje se nihče ne briga in koje nihče ne pozna. Ako bi se vedelo zanje, moglo bi se jih tudi organizirati in nam pripraviti tako krepko narodno vojsko. Koliko je v teh predmestjih naših branjevcev, hlapcev, dekel, voznikov, rokodelcev, ki so narodno mlačni ki se ne udeležujejo naših prireditev in glede katerih je nevarnost, da Be potujčijo. Ce pa bi bili v narodni evidenci, bi se moglo to
sprejme takoj
pisarniškega vežbenika.
kuhinje. Osnovana bo po načinu drugih sličnih naprav. Dijaki bodo dobivali hrano ali brezplačno ali proti mali odškodnini, ki se bo lahko oddajala tudi in natura. Uprava bo v rokah srednješolskih profesorjev.
z „Venezia Giulia". Glasilo goriških neodreSencev, zloglasni po italijanskem podaniku uredovani, po magistratu ter trgovski in obrtni zbornici vzdrževani „Corriere Friu-lano" bil je pred kratkim radi nazivanja Primorskega z imenom „Venezia Giulia" konfisciran, proti čemur se je pritožil. Sodni dvor ni potrdil zaplembe, državni pravdni k je proti temu rekuriral na deželno više pravd-ništvo, katero je utok odbilo.
Kaj sedaj ? Lahi so radi tega vsi iz sebe od prevelikega veselja; uredništvo omenjenega lista je ta odlok brzojavilo raznim listom v kraljevstvu. Vsakdo, ki le količkaj pozna goriško zgodovino, ve, da se izraz „Venezia Giulia" za naše pokrajine ni nikdar rabil ter da so ga židovski tržaSki časnikarji iznaSli prilično pred 20 leti. Pa je tudi smešno, kako bi se Goriško smelo nazivati „Venezia Giulia", ko ti kraji niso, izvzemši čas od 1508 do 1512, nikdar pripadali be-nečanski ljudovladi. Državni poslanci, to kost oglodajte!
Vipavska čitalnica priredi v zvezi z Gasilnim društvom na Mali Šmaren dne 8. septembra veliko ljudsko veselico.
Vesti iz Istre«
Pobegi, 12. avgusta 1907. S kakšno vehemenco pritiskajo in delujejo naši narodni nasprotniki, da bi raznarodili naše še nezavedno ljudstvo v tužni naši kronovini Istri, pričajo nam vsakdanja dejstva. Ustanavljajo razne raznarodovalne zavode, kakor ljudske šole, posojilnice itd. Tako raznarodovalnico vidimo v Krkavcab, Hribih in drugod. V Bertokih pri Kopru snuje se taka kmetska posojilnica.
Najbolj predrznf so in največ moči pa imajo itahjanizatorji v bližini istrskih gnezd. Tu vplivajo na vse možne načine na našega revnega ic nezavednega kmeta, da bi ga ulovili v svoje politične nepretrgljive mreže. Priliznjene, hinavske besede, navidezna dobrohotnost, obljube in slednjič, (kjer imajo našega ubogega- kmeta že v svojih krempljih) so jim tudi grožnje sredstva, In se jih poslu-žujejo posebno pred volitvami, da zaslepljajo naše nezavedno- ljudstvo in dosezajo svoje politične namene.
Da se obrani našega emahljivega kmeta krempljem grabljivih italijanskih volkov, vsta--novile so se in se' Se vstanavljajo po raznih krajih tužne naše- Istre razne korporacije. Kako koristne so te korporacije, pokazalo se je letos 14. maja!
V posebno veliki nevarnosti bilo je in je slovansko prebivalstvo v italijanskih občinah.
Tako nevarnost videli in občutili smo tudi tu v P- begih. Da krepkeje in lažje odbijamo in odbijemo silne navale saših narodnih nasprotnikov, združili smo se,-ker le v združenju in edinosti je moč! Ravnajoči se po tem geslu, ustanovili smo pred lOimi leti narodno pevsko-bralno dru* štvo „Ilirija".
Letos smo to društvo spremenili v toliko, da je postalo še godbeno.
ANI ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst lHea Tomate St. 34 (t bqti hi „jKlIa movi cttt* 41 Crleste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dea< ===== vsake vrste. i ■ Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novo"
Društvo „NARODNI D OH" v Trstu
vabi na svoj
redili občni zbor
ki bo se vrSil
dne 16. avgusta 1907 ob 8. Vi zvečer
t uonjin prostorih rntamciie ,BUtu"
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predaedaika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	„ blagajnika.
4.	Volitev novega odbora
5.	Raznoterosti.
ODBOR.

zns-jam-
Denarna posojila
stvo, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strar.k ■roti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDABI^ ulica della Caserma it. 14, I. nadat «f 9.—12. predpol. in nd 3.-9. popoludr.n.

(Dalje na 4. strani).
D- Fran Mandić
ZDRAVNIK
stanuje v Via Giorgio Galatti štev. 18
BALKAN. — Telefon šfc 10-39.
I ovi	i- a	• •• _ v bogati izberi, neprekosljive
pohištvo m tapetanje -s
(ladediil G. Dalla Torre Giacomo Jfacerata ulica M' Acpfottoj_
allos CUmii 7, ulio* dal Toro 1. Cene, ki so sploSno priznane za ugodne.
ohištvo
lolidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Italia
TRST — Via Maloanton 7

* EDINOST * Štev. 225
V Trstn. dne 16 avgusta 1907
79 ssfc. eiektr. razsvetljava, »ft, kopeli Cene zmerne. Hatsl 4 ]M
BALKAI
Sedaj imamo torej v Pobegih poleg drugih korporacij našo dično pevsko b r a 1-no in god beno društvo „Ilirija", ki si je tudi omislilo krasno društveno zastavo, katere razvitje bomo obhajali dne 22. s e p t. t. 1.
Zastava nam bo buditeljica in vodnica v bolu za blaginjo milega našega naroda, za probujo tužne naše majke „Slave".
Bratska društva in rodoljubi ! Apelujemo i a Vašo narodno zavest, požrtvovalnost ter 1 ratsko ljubav, da pomorete, da ta naša velika narodna slavnost izpade čim sijajneše in veličastneje!
Prosimo vsa bratska društva za dobrohotno sodelovanje, da pokažemo tu pred vratmi naših narodnih nasprotnikov, da š e živimo ter da:
Nije Istra talijanska!! Naši prerojeni „Iliriji44 pa kličemo :
Vivat, crescat, floreat! Štiridesetletnica najstareje hrvatske čitalnice v Istri in njena proslava. štirideset let je temu, kar je bil položen prvi temelj „Hrvatski čitaonici" v mestu Eastvu. Vznikla je v onih časih ko je trebalo v vztočni Istri boriti se za obstanek. Liburnija je spavala spanje obnemoglosti, spanje mrtvila. Trebalo je jeklenih mož. trebalo je velikega dela in napora, da se je to spanje pretrgalo. In pretrgalo se je z ustanovitvijo „Hrvatske čitaonice" v Kastvu, ki je skozi štirideset let ponosno dvigala svojo glavo, visoko dvigala prapor prosvete. Ona je sedaj najstareja hrvatska Čitalnica vse Istre, ona je bila prva in jedina, ki je probudila Kastavščino, to nezlomljivo utrdbo Hrvatstva, to gnezdo sivih sokolov : Laginje, Mandića in Spinčića. Njen prapor se je ponosno vil terpodeljal probuje, moči in volje. Skozi decenije se je glasila živa in možka beseda njenih členov, ona je bila središčem kulturnega življenja nepremagljiva trdnjava dela in energije.
To štiridesetletnico sklenilo se je proslaviti na dostojen način v nedeljo dne 25. t. in. ob sodelovanju lokalnega pevskega in tamburaškega društva „Istarske vile" in nekaterih bližnjih društev. Za ta dan se pripravlja — kakor čujemo — poletni koncert, ali bolje rečeno : neka vrst ljudske slavnosti r.a šetališču „Crekvina" ob sodelovanju popolne glasbe. Prilike bo poslušati milozvočne hrvatske pesmi, zvenele bodo drobne tamburice, plapolale bodo naše zastave. Pripravljajo se za to svečanost tudi razne druge šale in zabave, kakor n. pr. ples, šaljiva pošta, iz-bera lepotice, zažiganje umetalnih ognjev, bazar, panorama itd. Podrobneje in točneje se objavi kasneje. Pohitimo torej vsi in proslavimo to priliko ! Odbor se mrzličavo trudi, da ugodi udeležnikom ter da pripravi dovolj užitka in zabave.
Do vidova torej! Vsi v Kastav !
Vesti iz Kranjske.
Na potu sta se zgreSila. Čudna osoda slučaja je doletela te dni neko zakonsko dvojico Hrastar iz Broda pri Novem mestu. Mož je bil že dlje časa v Ameriki. Mladi ženi je bilo seveda dolg čas po njem in želela si je vedno, da pride on domov, ali pa ona za njim. Začetkom p. m. pa jej je mož pisal, da je bolan, in ne more priti domov. Uboga žena vsa v straku si je najela za pot potrebni denar in se odpeljala moža obiskat v daljno Ameriko.
Možu pa se je med tem časom zdravje obrnilo na bolje in v dobri veri in veseli, nadi da se svojim nepričakovanem obiskom iznenadi ženo doma, je odpotoval nazaj £v svojo .domovino. Ali ko je prišel v domovino ni našel žene pač pa čul iznenadno novico, da je odpotovala za njim. Sprva mož niti ni hotel verjeti te novice ravno tako, kakor sorodniki niso njemu verjeli, da ni srečal žene na poti. Toda žene le ni bilo, pa je ni bilo. Po natanjčnem premisleku so prišli naposled do tega, da je žena ravno tistega dne prišla v Ameriko za možem, kakor je mož prišel.domov za svejo ženo. Kako se (ker je tudi žena bolehava in jako občutljivega, mehkega srca) ta zgrešitev razreši se še danes ne more ničesar gotovega sklepati.
500-letnica mesta Metlike. V nedeljo dne 18. t. m. bo praznovala Metlika — kakor je soditi po obširnih pripravah — na izredno svečani način spomin na 500 letnico svojega obstanka. Naš dolenjski sotrudnik, ki je odpotoval v sredo v svrho preiskovanj dveh velikanskih na Opavi Gori (pogorje Uskokov) novo najdenih brezdnov, obišče|na svojem povratku tudi Metliko, o čemer bo biedilo svoječasno podrobneje poročilo.
Vesti iz Korožke.
iz Malnica nam pišejo : Dne 10. t. m. je bila orožniška postaja zopet pomnožena. Iu sicer radi tega, ker se čuje in govori med delavci, da zopet prične štrajk med železniškimi delavci. Dosedaj pa je še vse mirno, le pa tu pa tam je čuti kako govorjenje o štrajku.
Za eno planinko je dal življenje neki de* lavec imenom Gottlieb Gfrerrer iz Millstadta. V petek popoludne je šel po dovršenem delu se svojim tovarišem nabirat planinke na visoke turske alpe. Na povratku se mu je zemlja utrgala pod nogami, da je padel na tla na tr« J-;;\. Prijel }e za travo in klival tovariša. T h je sictr hiiei na pomoč, ali pribtl je prepozno. Trava se je utrgala, nesrečnež se je
zvil v klopec in strmoglavil ob pečinah in po skalovju v globino, kjer je obležal mrtev. Glava mu je bila popolnoma razbita in telo razmesarjeno. Tovariš ponesrečenca je hitel v Malnic naznanit nesrečo. Odposlana je bila n . lice mesta rešilna družba, ki je mrtvo truplo prenesla v tukajšnjo mrtvašnico. V ponedeljek je bil pogreb ponesrečenca. Isti je bil tesar in mu je bilo še le 20 let.
Razne vesti.
Morilec Gould, ki je v Monte Carlo s pomočjo svoje soproge umoril švedinjo Le-win, je svoje dejanje priznal.
Avtomobilska dirka Peking-Pariš je končana. Princ Berghese je dospel s svojim avtomobilom v Pariz minoli petek. Njegovi sodirkači so še daleč zadej v Rusiji. Princ Borghese je predirjal 14.000 kilometrov iz Pekinga do Pariza v 62 dneh. Po-
! rabil je 14 pnevmatiških obročev za kolesa, j V Parizu so mu priredili lep vsprejem.
Samostan pogorel. Iz Prage poročajo, da je v sredo požar upepelil samostan premonstratenzov Želiv. Ogenj je uničil več starinskih zbirk velike zgodovinske vrednosti. ) Cerkev so obvarovali pred požarjem.
t %

MM J GGLiiSS.
Mati c-glz.?; gc no 3 siot. b-nedo; .T.jst^utiskaiio bijede ae računajo enkrat 7eČ. Najmanji, ;<ri8tojbiu& 40" atotink. ' riBĆa se takoj.------

Tujci v hotelu „B a 1 k a n".
Na novo so došli dne 14. avgusta:
Dr. Vi vola, posestnik, IDRIJA; Ta'pa K, zasebnik, MOTOVUN; Prohazka M., zasebnik, BRNO ; Cadlolo H., inžener, DUNAJ ; Trojanovich A., zasebnik, NEW-YORK ; Klappacher A., zasebnik GLOBE ; S!avik J., uradnik, PRAGA ; Piijevec J., i zasebnik, ALA; Popper A., zasebnik, DUNAJ: j Gold M., dijak, DUNAJ; Tomčik A., uradnik, BRNO; Palme O., tehniker, DUNAJ; Fuchs A., dijurnist, KLADNO; Worel K., zasebnik, KUTNA-GORA; Weigner F., posestnik, KUTNAGORA; Fuchsel E., potovalec, DUNAJ ; Natonek J., potov.. BUDIMPEŠTA; Milič E, zasebnik, DUBROVNIK.
L
Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst
ulica San Michele štev. 5
Slika sobe v vsakojakem umetniškem slogu, izvršuje tapeciraraka deli g papirjem, urevzema dela novih zrradb.	flV CENE ZMERNE
Planinka naJ dvigne odgovor na pismo, na I Idili 11IV d slovljeno pod „Ljubezen".
V/alibi nloc ntt Trsteniku, s? bo vrSil v ne-W DlllVl |IICO del j o 18. in v ponedeljek 19. t. m Začetek ob 5. uri popoludne in bo trajal do 11.
S6G
gg mladeniča od 16—17 let, pol težaka.
zvečer.
Išče o« veščega slovenskoga in italijanskega jezika. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti"". _901
Majcen Miloš Trat ulic*Fwi,ri " 30
svojo mizarsko delavnico.
Priporoča alav. občinstvu
378
I MERKUR
1 1	
	
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicol6 Macchiavelli itev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonljalnega in druzega blaga.
- ZAHTEVAJTE CENIK.	:
Plačilo ra obroke Prodajamo: dežnike
blago za ženske, zavese, odeje platno, trliž, klobuke za možke, slike, držala za zavese. Ulica Madonnina Ste v. 43, L nad. LeviBicchi.	894
Qlll¥hfl iščem v kakem skladišču kot pisač ali OltlfcUU magaziner. Ponudbe pod .,Magaziner" na „Inseratni oddelek Edinosti".	950
UJqq se proda pri bv. Mariji Magdaleni spodnji, illod Naslov pove „Iuseratni oddelek Edinosti"
947
Prnrlsm gostilno; velik dobiček, blizujužnegn I rUUdlll kolodvora, radi odpotovanja. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti-.	94S
l|nun hioo v Rojanu, cenjenu po sod. cenilci: nilVd lllod K 150 000, se proda za kron 135 0C0 Za natančneje informacije se je zglasiti pri gosp. K a in d 1 v upravnižtvu „Triester Zeitung-.
„Tržaška posojilnica in hranilnica
u
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazza della Caserma št. 2, L n. — TRST — V lastni iiiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud iu jih obrestuje po
W 4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0j na zastave po 57t °/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejene varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poštno - hranilnični račun 816*004
A\\\\\\\\>
'//////////
Ni je boljše namizne pijače
katera bi bila v poletnem času bolj hladilna za otroke in odrašeene, nego je
jabolčno vino.
Ima malo alkohola in je najpripravnejSa namizna pijača za bolehne osebe (Želodec - nervoznost - rev -matizmi itd.) — Priporočeno od vseli zdravnikov
ST Buteljka 1 liter 56 stotink
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v Irstu
Ulica SS. Martiri št. II.
Pošilja franko na dom, ako se naroČi po dop;BLic;
Istrsko črno vino
in beli moškat I. vrste po jako ugod
nih cenah za one krčmarje, ki ne morejo potovati. — Informacije oziroma uzorcc vina in grozdja daje j — j — | — S — i
TU JAK, Trst
ulica San Francesco d' Assisi št. 6 4-
□ Učilišče in vzgojevališče za deklice. □ 1
Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna
glača SOO kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopališče, prejemajo se tndi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemlkem. italijanskem, franooakem ln angleikem jezika ; ▼ sodbi, glasovir, gosli, citre, pe^e, v lensklh ročnih delih, t risanju in slikanju. —| — | — 1 — | — | — [ — |
S0L5RE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besengbi 6
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod =—
Angelo DeuetoK - Trst
ulica Aoquedotto 22. — Tel. 1448
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono «t. 847. - Vlft della St&zlone Št V. 7. - Telef ono ftt. 847
Fllijaike v PULI, GORICI. REKI ln CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Mlaje Dicdielov, ii se jemljejo u notoroie ia prevažanje blaga na m vrne.) =
Sprejeaa se tudi pohištvo ts druge predmete v shrambo v lastna za to prtpravljesa suha skladiića.
£gr Edini tržaški »avod m. = „VACUM CLEAN ER"
ClŠCFNJE In SHK A NJE V AS JE PKEPKOll "
M. SALARIN1
7 ulici Ponte della Fabbra Jt.
/Vogal nI. Torrente.)
Poletje!
Točna postrežba in nizke cene.
Zaloga oblek in površnikov
| za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnen?
I obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in i „	modra obleka za delavce. —————•
i Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr-f* točno in hitro po zelo nizkih cenah.
I Nit deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA:
!„AIrLA OITTA Dl LONBHA1
j Tli. Poztc tlUOT-e St. 5. (vogsl al. Torre bfanc^
i	KJ IG O VEZ NIC A
I Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
' Trst, Via Forporella St. 5 - ogel Via della Samt?.
n i ..................................111 ii-i n >
Andrej Gulič
Trst, ulica Farneto štev. VZ
vogal ulice Gelsi
i SKladlšče pohištva in tapetaru
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali | temne, posamezni komadi vsake vrste z zaloge ! stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti.
FreM ?e popolno oprars n pršeči
i po jako zmernih cenah in s skrbuo vožnjo.
*»i>i MJHifiUiU'^^iiH i i i i i-t I I4a,ui i-tj u.in..i.ia.i».n n n