pr^r uto lxh. flev. iw l/ Ljubljani, v torek 28. malo 1929. Cena om 1.- DLUicAolkl HAiiUU Izhaja vsak dan popolđne, izvzcmU nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dio 250, večjl inserati petit vrsta Din 4—w Popust po dogovora. Inseratn) davek posebej. »Slovenski Narod« vclja letno v Jugoslaviji J44,— Dio, za inozemstvo 300.— Din. — Rokoptsl se ne vraćajo. — Nait telefonske ftterllkt to: 3122, 3123, 3124, 3125 tu 3126. Obrambni govor Puniše Račića Na današnji dopoldanski razpravi so pričeli obrambni govori obto-žencev - Puniša Račić dokazuje, da je ravnal v silobranu - Popolđne bodo zaslišane pozvane priče — Beograd, 28. maja. Ob v elitan-sikem zanimanju javnosti, ki je nestrpno prčakovala poročil listov ler oblegala redakcije, se je popolđne ob 4. nadal-je-vala razprava proti Puniš: Račiću, To-mi Popoviču in Dragutinu Jovanoviću. O poteku rasprave je izdala skižbena agencija »Avala« nastade poročilo: Včerajšnja popoldanska razprava Popo-lđine ob 4. je predseđmik sodne-?a stola Miljutin Petrov ć odredil nadali eva-ntje pretresa o Četrtem dejaaiu v ^rrri.slu o'btožfoe proti Puniši Račiću, Dragutinu Jovanoviću in Tomi Popo-viću, to je o smrt: Stjepana Radića. Maiprcjj je bilo pre-cita.no zdravnišlko špričevalo o zdravstvenem stanju pok. Stjepana Radića po dosrodku v Narodni fikiupšči-ni. Ko je preiskovalna oblast lotela zaslisat; Stjepana Radića, je bil dasom zdravniškeffa šprice vala v ta-kem stanju, da ni mojrel poda-ti nitkaike izjave. Preiskovalfiemu sodrrku je Stjepan Radić sam izjavil. da ne more ni-česar več pnvedai7. Radičeva izpoved Sledilo ie čitanje izjave Sriepana Rad:ća. ki jo je podal sodišču v Zagrebu. V svoii izjavi Rad ć podrobno po-jasni-uie ves dogodek in navaia, kdo je Po nJe-jjovem nrepricanju v zvezi z zločinom. Med drugim navaja tuđi to, da je d'r. Sekula Drliević us-odnega dne sprcmtjal niejra in Pavla Radića do Narodne 4ai'pšč;ne ter mu je nckdo pri'po-vednval. da se pripravlja na oba atentat. Dalje trdi v svoj' izjavi, da je To-mo Popov ić 20. junija v Narodni sku-p-Ščini reikel: »Jamčim vam s svojo đavo, da bo Stjepan Radić placal z živ-Fenieim. če bos te tako nadal'jevali.« Tuđi drusri, zlasti v Be-ojrradu, so predvi-devali ta dosrodek. Dalje zatrjiije. da so obtoženi poslane: kockali, lcdo bo iz-vrsil zločin. Radić se je po svo-jeim lasbnem zairjevanj-u tega dne izogifba! vsake diisfcirsije in vseh medlklicev. ker je slutil. da bi se laliiko kaj zsrodilo in zato smatra, da Račić ni ime! vzroka :n da mu on tuđi ni dal povoda, da bi ^trel.inl na pnslance. Marija Radićcva ne zahteva od-škodnine Nato je bila prečitana se izjava Ma-riie Radšćeve. Obžalujoč nemadomesit-v \o izsubo. ki fo je zadela s s-mrtio Stjepana Radića, na koncu jzjavltja. da r*& zahteva nikake odškodnme. Zdravniška spričevala o vzroKu Sledilo je čitanje zdravniških *pri-?oval s tem. ali je smrt Striepajia Ra>d:-»*.i v varoeni zvezi 7. rana mi, ki jih je rVb:i od strelov v Narodin: sikupščin:. Prečitanth ie hilo več zdravniskih spri-čeval privatnih zdravnikov, ki izražajo mnenie. da le podana vzročna zveza. Iz preeitanega mnenfo sanitetnega sveta pa izhaja, da po mneniu sanitetnega sveta ni direktne, marvec samo indirektna vzročna zveza ter da ie smrt na stopila zaradi degeneracije srčnih mišić in prekonuJniega fizičnega in du-sevnejja dela. VVhutega pa ie Radiće-vo zdravstveno stanje komplicirala sladkoma bolezen. Izpoved Puniše Račića ^" prečitanin vseh teli ^piM>v se je nada'-jcvaln zasIiševaiTje Pun;še Rač:ća. Predsed'nik: ^Kako k prišlo do po-skodh S-ticnana Rad;ća?« Pitnisa Pac ć: »Ranif sem Ka slučaJ-no. ko sem meril na GraitdK Krogla, ki ie zadela Or^ndio. se te odbila in oplazila Stjepana Radića. To se vidi tuđi iz pravca prestrelka na Radićevem trebuhu.« Puniša PacM je nadalje izjavil, da vrrraja v celoti pri svo-.ii prvotni izspo-vedi. pndani r>re'slkovalnem-u sodm ku. Hostavlja samo to. dn M>loh ni hnel na-men? ranit? Stjepana Radića ali ubijati nezaščitene ljudi, marveč se ie s stre-lianiem samo brarvl, smatra}o£, da je v nev?rnosti. Streljal pa je samo na (.■•]". ki 50 ga hotel: napasti. Po cetrturnem odmoru je bi] zasli-§an Tomo Popović, ki >e obfcst&i kot soudeleženec in hujskač. Prečitana je bila mjegova izporepričal ?odi$£e, da ie izvršil svoje dejanje v silobranu. Zagovor Tome Popovića Za njim ^ie dobil besedo obtoženi Toma Popović, ki pa je moral svoj govor prekiniti in 2a bo naldalieval na poipoldaiTski razpravi. V svojem dopo!-dansikem govoru je predvsem zavračal obtožbo. da bi bil hujslkal k zločinu. Ob 11.30 je predseinik raapravo prekinil ter odred:! nadaljevanje za po-poldne ob 16. Ko bodo o-btoženc: kon-•čali svoje obrambne srovore. bo sledilo zasliš&va'iije -prič, ki so K'e p--^-: "c na raz pravo. Bivši jugoslovenski kapetan aretiran na Dunaju kot slepar Policija je prijela nekega Schwarzlaf ki se je izdaja! za trgovca z znamkami, izkazalo pa se je, da gre za bivšega kapetana Pribavića — Dunaj, 2$. maja. Koncem aprila se je I v nekem dunajskem hotelu nastani! neki ' Ignac Schwarzl, trgovec z znamkami. Pri reviziji potnega lista je policija ugotovila, da je Schwarzl neki že večkrat kaznovani natakar, ki še nima popolnoma čistih raču-nov z oblastmi. Zato so poslali ponj detektiva, da bi ga pozval na polocijo. Pri tem pa se je izkazalo, da je dozdevni Schuarzl vpokojeni jugoslovenski kapetan Milan Pri-banić ker je prišel s ponatejenim potnim listom na Dunaj. Pribanić je priznal, da je lani v Pratru kupil od nekega neznanca pot-ni list za 400 šilingov, češ, da je v svoji domovini politično sumljiv, zaradi česar ne dobi rednega potnega lista, od časa do časa pa mora iz političnih vzrokov bivati v tu-jini, zlasti v Franciji in Belgiji. Kakšni so ti politični vzroki, ni hotel povedati, izpovedal je le, da je Hrvat, ki je bil v kazenski preiskavi zaradi veleizdaje, pa je bil lani ob veliki noči pred zagrebškim porotnim sodi-ščem oproščen. Od tedaj je bil pod policijskim nadzorstvom ter je opusti! svoje pod-ietje, informacijski urad, in se posvetil političnim poslom. Milan Pribanić je bil obto-žen zaradi sleparije, povzročene z uporabo napaČnega potnega lista t»r zaradi prepo\e-daniega povratka in napačne prijave. Po-vratek na Dunaj mu je bil prepovedan leta 1925. Za svoj napačni avstrijski potni list je dobil vizum franeoskega poslaništva na Dunaju in jugoslovenskega konzulata v Gradcu. Dunajsko sodišče ga je obsodilo na dva meseca težke ječe. Zagrefaškl dopodki 1 decembra pred sođiščetn — Zagreb, 29. maja. Danes se je pričela pred sodnim stolom razprava proti Gabri-jelu Šmidu, ki je obtožen zaradi doeodkov 1. decembra v Zagrebu. V obtožnici je šmid obtožen zavratnega umora. Državni toiitelj predlaga smrtno kazen na vešalih. Smidu se očita, da je I. decembra o priliki sprevo-da aretirancev v zapore začel streljati proti policiji in ubil nekega pasanta. Praški „Hlahol" v Zagrebu - Zagreb, 28. maja. Davi je prispelo iz Beograda praško društvo »Vinohradski Hlahol«, ki so ga na kolodvoru pozdravili za-stopniki oblasti in predstavniki organizacij s celokupnim pevskim zborom »Kola« na čelu. CeSki pevci so zatem odšli v katedralo, kjer so fee poklonili hrvatskima muče* nikojsa ZrinjsJteiBU in ^f",*TPMg Njto sq odšli na Mirogoj in zapeli žalostinko na grobu skladatelja Lisinskega, ki je dalje časa bival v Pragi. Zvečer prirede češki costi velik koncert. Pogrešana avsfralska letalca izsledena — London, 28. naja. Avstralska letalca Maira in Owena, ki sta poletela iz Antlije v Avstralijo in ki sta na poslednii etapi iz-stinila, ie izsledil kapetan Brain. Odletela sta iz Bine v nizozemski Vhodni Indiji proti Port Darwinu v severni Avstraliii. Ko sta imela že 550 milj poti preko Tiorja, sta usmerila pomotoma svoj polet proti stevilni-ku, ne da bi mogla poročati. kie sta, ker ni bilo nobene prometne zveze med njunim zavotiSčem in Port Darwinom. Na Donu ponesrecen parmk — Moskva, 28. maja. Svetilna ladja, na kateri se je vozilo po Donu 400 osefc, se je potopila in je utonilo 40 ljudi. Razhod zananjih ministrov Male antante Danes so dospeli zunanji ministri Male antante v Zagreb. — Dr. Beneš in Mironescu o delu in namenih Male antante. — Zagreb. 28. maja. Davi ob 8. so pri-speli v Zagreb 8 posebnim vlakom iz Splita ministri Male antante g svojimi spremstvi. Z rednim brzovlakom iz Splita eo kmalu zatem sledili novinarji Male antante tiska, 50 po številu. Xa kolodvoru ?ta ministre Male antante in njihovo spremetvo pozdravila lagrebški veliki župan dr. Mil. ZoričiČ in župan -planađec, kjer so zajtrkovali. Po zajtrku 6o si ogledali mesto Zagreb. Češkoslovaški zunanji minister dr. Rt-neš je izjavil novinarjeni. da ga veeele veliki uspehi pravkar zaključene konferemre Male antante. Enako je vzrado?Čen nad n?-navadno prisrčnim >prejemom, ki ?o ga bili deležni na vspj poti po Bosni, Dalmaciji o treba učvrstiti in rar.-eleniti administrativno gospodarsko org.ini-zacijo med država mi Male antante t^r ustanoviti čim več skupnih trgov-skih repre-zentanc trgovskih zbornic itd Končno ha sledila takemu sistematičnemu fiodelovanjil faza popolnega gospodar^kecrn eilinefvn \o-va gospCKiar«ka politika držav Male sntant« nikakor ne bo imperijaliMiČna, tenivef ho služila le okrepitvi gospodarstva \ dria\ ili Male antante, Države Male antante ne bi na=protoval«» ftristopu Av«trij^ ali Madžarske k tej novi gospodarski tvorbi, ako hi ir-razile take želje. \a vprašanje. ali bo Poljska pri»t,ipiU k Mali antanti, je Mir'.>nJ>sK.u odvrnil, da tak pri*top zaenkrat ni predviđen, da pa je bila trojna arbitražna pogodba načelno tiko ?et*ta\ljena, da kim br/ovla-kom preko Maribora, Ciradca in Dunaja t Prago. Rumunjki zunanji minister Miron*«-cu pa je odpotoval z namestnikom ministra zunanjih del dr. Kumanudijem • posebnim vlakom do Vinkovrev, od korler nadaljui<» pot v Bukarešto preko Subotice, dočim •# dr. Kumanudi vrača naravnont \ rier>jrrad. Strašen doživljaj pilota v visini 12 000 metrov Nemoći letalec je dosegel nov visinski rekord, ki bi ga skoraj plačal z življenjem — V visini 12.500 m je odpovedal aparat za kisik — Letalo z nezavestnim pilotom — Srečen pristanek Dessau, 28. maja. X nedeljo je pilot Junkersovili tvornic Willy Neunhokr z letalom Junkersovega tipa »\V 33* do-segel vilinski rekord 12.500 ni ter tako prekosil ameriški visinski rekord 11.710 metrov za okroglo 1000 metrov. O svojem poletu pripoveduje, da se ie v visini 8000 m pričel posluževati aparatov s kisikom, v visini 12.500 m pa je pre-živel strašen dogodek. Le stabilnosti svojega letala se ima zahvaliti, da je srečno pristal na zemljo. V visini 12.500 metrov je namreč človek popolnoma odvisen od dovajanja kisika, da ostane iizično intakten. V tej visini pa je imel smok>, da mu je počila cev, ki mu je dovajala v usta kisik iz aparata. V hi- pu ni vedel, kaj se je pripetilo. Pričelo se mu je vrteti v glavi, začutil .ic silen pritisk krvi v glavo in izgubi! je za. vest. K sreći je se o pravem času za-obrnil visinsko krmilo. Zavedel se ie sele v visini 4000 metrov. ko je spo-znal, da se je letalo varno v drsalnem poletu približalo za 7000 metrov k 7ein-lji. Pograbil je zopet za krmilno kol«), pognal motor in varno pristal na zemlji. Po popravilu aparata s kisikom se je ponovno dvisrnil v zrak in še enkrat dosegel isti visinski rekord. — Dessau, 2S. maja. Oficijelna ugo-tovrtev \ čerajšn.iega s\ etovnega \ si-n« skega rdkorda Z'naša 12.7^ metrov. Avtomati namesto tobačnih trafik v Avstriji Avstrijska tobačna uprava bo uvedla za prodajo tobačnih iz delkov posebne avtomate — Oskrbovali jih bodo dosedanji tra Kkanti, da ne bodo prevec oškodovani Dunaj, 28. maja. Avstrijska tobaCna uprava je na Dunaju uvedla avtomate za prodajo cigaret, pri katerih je uporaba ponarejenega denarja popolno-ma izključena. Tobačna uprava ie predlagala trafikantom, naj prevzamejo avtomate v lastno režijo ter jih postavijo v blizini svojih trafik in oskrbujejo s ci-garetami. Na ta način bi mogli potre- bam svojih odjemakev zadovoljiti tuđi v Času, ko so trafike zaprte, zlasti pa ob nedeljah in praznikili. Za poizkušnjo bodo postavljeni sedaj aparati za prodajo treh najpopularnejših cigaretnih vrst, ki bodo na prodaj v zavojih za običajno ceno. To'bačna uprava ponu a trafikantom za oskrbo avtomntov 10 odstotno provizijo. Radosten dogodek v kraljevi rodbini — Bled, 28. maja. Na Bled ie do apel iz Beograda dvoru i zdravnik dr. Kohen. Kakor se doznava, se radastni dogodek v Icraljevi rooTbi-ni pričakur« za sredo 'ju-raja. Imenovanja v predsedmitvu vlade — Beograd. 29. maja. Kralj je podpi&al ukaz. s katerim se pootavlja za načelnika oddclka državne statistike pri pred*cdni» štvu vlade Makso Brrk5>, Neuvoric 56.705 — 56.9U5 (-i6^>5). Panz 1*2^.47, Praga 168.20, Trst 296.75-298.75 (297.75). Efekti: Celjska 1-> ! IJublianuka kreditna 123 d., PraSteđh.u* sTirt <1, Kr<^ ditni 170 d.. \>v?e 12H i , Ruie 2:¥) - *J4'\ ^tavbna 50 d.. SeJir !«>.') d . Vojna *k«1a Uli raklj., Kr. in<1. dr. 2ork 56.705—56.905. Panz 2^147—223.47. Milan ^6.783—39S.7S3, Cunh 10M.4 da 1007.4, Amsterdam 22.8« b!.. Berlis UM im 1358. Duflai 797.73-800.73, Prm tmM, Bud -npešta 990.9^—W3.90. P f e k t i: Vojna Skoda 4(>J—405.50. INOZEMSKE BORZE Curih: Londofi 25 1<>25. Ncwyork S1P.47. Panr 3^.31. M*Jan 27.1850. Madrid 7V4O. Berlm 123.80. Dunaj 7297. Beograd op7\ Praua LVJflV), Buktreiti }M, Bu# dimpoiU 9030, Soim 375. ifng f mSEOVENTSKI NAROD«, 'đne 2S maja 192* ^tfv TIP Ljubljanska obcina za bolehne otroke V V+thormii pri Kroju otvori počitnHko kolonijo .ia 140 otrdc, k manu t Omišalj pa {ih posije 20 — Stroški za kolonijo t Vdetcnrem bodo našali okroglo 80.000 Din Lfobljatia. Z6. maja. Ljubljanska mestna občina ie sklcnila otvorit! na Gorenjskem v lastni režiji poći tniško IcoloniJo, kjer naj bi se bolehni šo-lootvezni otroci Iz Ljubljane zdravstveno okrepill. Kot najbolj ortoraven krai v to svrho je bilo izbrano Velesovo ori Kranju. Otroci bodo nastanjeni v samostanu, kjer so na razpolaso lepe solnčne sobe, ki so bile dosedai prazne. Mestna občina bo sobe primemo opremila in storila kar ic v njeni moči, da bo bivanje otrok v koloniji kar naiboli uspešno za njihovo okret>itev. Če se bo kolonija obnesla, se bo sku-šalo ustanoviti tam stalno počitni$ko kolonijo, č© mogoče tuđi okrevališče, ki bi tuđi pozimi poslovalo. Ševe bi bilo potrebno v ta iiamen sodclovanje vseh ljubljanskih karikativnih dm-štev ter Široke javnosti. Rok za vladanje nroŠcni za hDrejem v Kolonijo ie že poteke!. a irrošnle 5e vedno priha.;ajo. Skoro vse so stereotipno sestav-!jene, vendar dajejo vse slutiti, v kakršnih ohupnih razmerah Živi pretežna večina ljubljanskih otrok. !z kupa prošeni — nekaj nad 200 jih je. — omenjajo samo neka] naj-značilnejiih, ki jasno pričaio. kolikegra so-citalnega pomena Ie počitniška kolonija otrok na stroške ljubljanske obfine. Vdova po zasebnem uradniku Podpisana prosim, da bi blagovolil masi-stiat upoStevati pri počitniški koloniji za Gorenjsko mojega sina. Roien je 1. 191$ v Ljubljani in sem pristojen. Obiskuje četrti razred vadnice moškega učiteljišča v Ljubljani ter je zelo slaboten fant. Zdravnik dečiega doma je o "priliki preiskave nujno $vetoval, da mora izpremeniti zrak. Podpisana sem vdova do zasebnem uradniku, pristojnem v Ljubliano. Od po-koininskega zavoda preiemam malenkostno vdovnino 950 Din na mesec. Imam pa osem ctrok. od katerih so trije preskrblieni, eden ic stopil Ietos v drogerijo, Stirje pa hodijo *e v solo. Na podlasi navedenesa prosim, da bi blafcovolil mestnt magistrat mojo prašnjo upostevati. Glede eventualneea pri-spevka bi si pa morali pač vsi od ust od-trgati. Delavccva žena Ponizno prosim, da bi sprejel; v počit-niško kolonijo mojo hčerko, uČenko II. me-^ćanskega razreda pri UrŠulinkah. ki ie tečko bolna na pljučili. bolski zdravnik dr. Mis je ueotovil, da je nuitio potrebna zdravl.'enia. ker se ji je bolezen na pliu-čih že opetovano ponovila. Udana prosilka sem delavčeva žena. živimo v skrajni bedi s kromnim zasluž-kom, ker je mož ves bolehen in ravmati-čen. Tuđi otroci so vsi slabokrvni in zelo slabotni. Imam Šest otrok, starih od 4 me-secev do 13 let, od katerih so trlje podvr-ženi pliučni bolezni. Ponizno prosim slavni mestni magistrat, naj ustreže moji prošnji in sprejme molo res h-udo bolno hčerko. Vnaprej se na j tople je zahvaliuiem. Vanih deklice brez staršev Podpiiani trgovce v Ljubljani prosim kot varah nedoletne deklice za njen spre-lem v letošnjo počitniško koloniio. Omenje- na je rojena 1. 1917 v Ljubljani ter v Ljub-Ijano pristojna. Staršev nima: umrla sta ji oba v rardobju enega leta in sicer za je-tilto. Brez vsakeja premoienja je in ima ic eno sestro. Obiskuje »eti razred šent-jakobske lole. Deklica je slibotna in ie bila večkrat bolna. Prispevati ne more ničesar. Poštni uslvžbenec in imralid Podpisani poštni us'uibencc in 70^ vojni invalid prosi, da bi spreieli v poćitniško kolonijo mo.'i dve hčerki. Obe obiskuieta solo pri Ursulinkah. bolehata že od rojstva in se zato slabo učita. Več zdravnikov mi je 2e opetovano svetovalo, nai se potrudim, da ju spravim kam na deželo. Jaz sam ju ne morem nikamor poslati. Bole« ham na želodcu. Žena je čisto šlepa, sin, ki obiskuje IH. razred na Grabnu. je tuđi napo! šlep in tako izdam vse za zdravila, da včasih še za košček kruha nimamo. Prosim mestni magistrat, naj vzamc hčerki brezplačno v kolonijo. Postrcžnica Zanimiva ?e naslednja prošn:a, kratka in jedrnata a zato nič mani prepričevalna: Sociaho političnemu uradu mladinski odsek. 1.) M. S. roj. 1922., učenka T. razreda šentiakobske Sole. Bolezm: ospice, pljučni-ca. iako slabotna. 2.) F. S. vojni invalid — oče. A. S. postrežnica — mati. Stanovanje: Aškerčeva ulica — baraka. X) Sedem otrok — vsi nepreskrb'jeni. 4.) RevSčina. 5) K morfu — brez prispevka. Mestna občina bo poslala v \"e!esov(5 140 otrok. k morju in sicer v OmiSalj s Kolom jii'coslovanskih sester pa 20 do 25. Za-vsakeccn otrnka hodo mnrali starci plačat! ne slede na socijalne razmere srotov zne-sek. ćeprav najniži] npr. 10 D:n. Na ta način bi ćutilj starši obveznosti do svojih otrok In do institucije, k; jim bo s svoi:ml sredstvi vzdrževala otroke. Obenem ere tuđi 7.3. to. da se otroci ne bodo cutili zapostavljene po onih, katerih star?i Dremorejo vsni delne stroške. Vr Velesovem bodo otroke nadzirali uči-telii in dve sestri RdeCcsa križa. Otroci se ođpelfcjo v kolonijo v trcii partiiah. Bivanje vsake partije v Velesovem ie prera-čunjeno na 21 dni. Prva partiia otrok od-potuje v kolonijo takoj po zakliucku šol-ske^a leta prve dni meseca Juliia. Celokup-ni stroški za kolonijo bodo znašali okroglo 80.000. Seja socijalno političnega urada, na ka-teri bodo sklepali o vloženih prošnjah, se bo vršila začetkom junija. Se.ie se bodo udelefili polce zastopnikov mestne občine predstavniki vseh ljubljanskih društev. Kakor izvemo, je v nacrtu centralni počitniški odbor, ki bo doloćil kraie za počit-ni?ke kolonije in skušal navezati stike z rnednarodnimi orKanizacijami kot Arbeits-scmeinschaft v Berlinu, ki ima podružnice po vseh vecjih mestih in raroolasa s 15.0Ot» koloniiami v Nemčiji, na Norveškem, Svedskcm, v Švici in v Italiji. V tem pri-meru bi pošil'ali naše otroke tuđi v počit-niške kolonije v tu je dežele, otroke iz tujih deže! pa v naše. Nekorektnost naših gospodov v modi Sl*^'TlO«tna otvori te v novega krasnega kopaJiščva SK Ilirije je bila do^odek za ljubljansko družbo, ki ga je tuđi markirala s slavnostno obleko. Dačim pa so dame pra \ihw razimiele, kako se je treba obleči za veselo &lavno!»tno sportno prireditev in so prišle v sveti ih pomladanskih oblekah, so prršli nekateri cjospadje oblečeni kakor na pogreb v žalnih oblekah! Današnje življe* rije Je gotovo preveč re»no, da bi se Ljub* liančani nervozno natančno ravnali po in lepo priredi tev! Toda po mojem okusu, so bili čuđaški tišti gospodje, ki so se poj«vili v čmih ža. ketih s črnim*. čteto čmimi hlačami in čt* nimi tolovniki. Ti *o bili povstm korektno oblećeni pogrebnikL Vzlic vsetn boiv tonom še zmerotn ne vedo, da se nosijo Crno blačc Ie zvečer k smokingom ali Ie zvečer k frakom ali na Hlnifc. prinditvah. Podnevi pa k Jaketu edino Ie progaste, mod>ne hlače. Za sportno sla^nost poleti bi bila — po mojem skrotnnem mnenju, ki se opira na običaje v Pragi in na Dunaju — najbolj umestna svetla (seveda ne ponosena in ne* zhkana) obleka z mehkim, najbolje svetlim klobukom za publiko in vabljence; za od* bornike in honoraciorje pa kvečjemu kom* binirana modna obleka (Crn ali temen, tirdi vzorćast sako, cnak telovnik in čim s\Tetlej« *še modne hlače) z melono (ako smo že tako pretirano svečanostni!) ali še bolje z meh* kim teinnejšim kloiiukom. NaiSc, za tujce in za vsakogar, ki pozna toaletne pretfpise onkraj balkanskih mej, nemogoče oblačenje nalaga društvom nalo* go, da v bodoče, kakor ic običajno tuđi v velemestih. na vab ili h oznaeujejo značaj željene garderobe. Amictr* Plato. Neumestna govoranca v Aljaževem domu Tz vrst planincev n;tin .-i^ -io; Na binkoštni ponedHi«k vortnoo. Sm> mntsja, e bodo hladili in greli na solneu, ljubiteljem dobre kapljice in zakuske bo postreženo v ko-paliSkl restavraciji, skratka kopali^če ie opremljeno z vsein, kar potrebuje Clovck, da se po delu odpočije. Eno vprašanje je pa ostalo odprto in s>i-cer onih mater, ki imajo dojenčke ali deco v taki starosti, da se še ne more postaviti na lastne noge in da morajo torej ves dan ostati pri nji. Tuđi matere so potrebne kopanja in solnčenja, morda Se bolj, kakor ljudje, ki so čez dan zaposleni i^ven doma. Da bi se hodile kopat z deco v Savo ali Soro, ni nih misliti, kajti 2 otroŠkitni vo-zički ne morejo v vlak niti avtobus. Edina možnost, da pridejo tuđi matere na^ih ne-bogljenčkov, ki jih imamo Ietos v mestu zelo mnogo, do kopanja, bi bila ta, da se jim omogoči dostop v sportno kopališče SK Ilirije. To vprašanje je na prvi pogled dokaj komplicirano, kajti deco in otroške vozičke bi morale matere jemati v kopališče seboj. Vendar bi se pa dalo premostiti razne tež-koče in omosočiti materam, ki so navezane ves dan na dom in dete, da prideio do kopanja in solnčenja. .Morda bi kazalo do-ločiti za matere z dojenčki čas kopanja v dopoldanskih urah, recimo od 9. do 11.. ko na kopahšče še ni vecjega navala. Vodstvo kopališća bi napravilo s tem plemenito cesto in ustremio bi vsem onim materam, ki bi se rade hodile kopat, pa nimajo prilike. Kakor čujemo, se je vodstvo novcga ko-pališća že pecalo s tem \prašanjem ir. je v načelu ie sklenilo omoeoČiti kopanje tuđi materam z dojenčki. Prepričani smo. da bo napravila ta usluga materam na javnost najboljSi vtis. — F. K. Stavbišče za pravoslavno cerkev Naj se me razume prav: Ne nastopam zoper tu zgradbo. Ze z ozirom na olepjanje Ljubljane si že dolgo želim, da bi si pravoslavni, ki jih je pri nas ie precej. zaradili lično cerkev. Toda po zadnjem sklepu ob-činskega sveta naj are s tem roko v roko uničenje košatega, prelepega Trubarjcvega parka. — ?aj se pri nas malokdaj posreći \ sestran>ko ugodna re^itev estetskih vpra-sanj. Toda s Trubarje\ im parkom se je. Zla-sti, odkar na njesovem \021lu edinstveno lepo stoji impresivni marmornati Trubar, ki s svojim zamišljenim, blagim licem zre pru-ti širokemu in živahnemu prostoru koncem Aleksandrove ceste. Kako rafinirano lepo in vendar preprosto se prihajalcu iz mesta prezentira ta kip s svojim bujnim zelenim ozadjem, kako mirna je ta slika, lepa in markantna še posebej. ker krepko označa prehod iz zazidane^a dela v zelenje nadalj-njih mestnih parkov. Zdaj naj se to unići, ^icer naj Trubar s par drevesti in grmiči baje ostane ohra-njen. Toda vsak lep učinek se bo docela tzsubil in najboljše Bernekerjevo delo postane samo obligaten »spomenik^, in to edina javno postavljena skulptura v Ljubljani, ki ni banalna in jo obćudujejo tuđi zelo iz-obraženi tujci, prihajajoči iz zelo kulturnih razmer. Ali bi se za pravoslavno cerkev ne dal najti drug prostor, ki bi stvari popolnoma, morda še dosti boli ugajal? Razumem. Občina, ki bi rada za cerkev poklonila prostor, je danes v tako kritičnem položaju, kakor še nikoli. Noće torej ali ne more pri-mernesa prostora kupiti in podariti. Zato raje uniči lep park. Nemci označujejo tako ravnanje 2 besedo »Raubbau«, kar pomeni da kdo samega sebe uničuje s tem. da trati glavnico, ki se ne da nadomestiti. »Raub-bau* ie, če kdo izseka gozd brez ozira na možnost obnovitve v gozdarsko normai-nem Času. Samo da ustreže trenotku. »Raubbau« ie, če se divjačino tako pre-ganja in lovi, da izumre. In če zaćenja občina kose Tivolskih parkov žrtvovati drugim potrebam, katerim se brez dvoma da ustreči drugače, je to tuđi >Raubbau . Apres nous Ie deluge! Zda imamo tamkaj že »Atenov. »Velesejm- in v poslednjem času gre tuđi za to, da se posekajo drevesa na iužni strani drsališča, med vodo in mestnimi rastlinjaki, oz. drevesnicami, da si takozvani ljubljanski »Zoo* more postaviti kolibo za svoje nesrečne ujete ptice in ntočerade. Tuđi naj se drsališče. ki je obe-nem poleti veslaška voda za deco. vadi možnosti sojitve nekaterih živali zasadi z močvirskimi rastlinami, bičevjem itd. torej zamočviri. Kakor nalasč bi bila za pravoslavno cerkev pripravna nasprotna parcela, na le\i vhoda v Lattermanov drevored, kjer raste sama trava in jo od Časa do časa (dokler ne pridejo ponočnjaki zraven) obdaja ogra-ja iz bodeče žice ali navadnih prekelj. Seveda ni parcela mestna, nego menda oblastna in ima že 30 let menda namen, da se tja postavi neki obrtni muzej, ki ga najbrže nikdar ne bo. Ker je za občino pretežko, da bi to parcelo kupila, si ne pomišlja, na nasprotni smeri uničiti Tnibarjev park. Će je prebivalstvu to prav, naj mirno caka, da postane občinski sklep pravnomo-čen. Ct pa ne, naj se zoper njega pravo-časno pritoži. Jaz sem javnost Ie opozoril, da si stvar premisi u 'Vprašanje zase pa je sovraštvo današnjih arhitektov zoper drevje in naravni zeleni kras mesta. O tem bi se dalo posebej pisati (Zvezda!). — Ljubljaačan. Se veifho ni reda Vprašdnje pometanja in Ikrooljen.i v L.ub: ar.a nikakor se r.e more premaki.:i z mrtve točke. Zc zadn'y.č smo na tem me-sru ugotovili, da se je L ubijana zadnja leta v marsikaterem pogledu modernizirala, da je pa slede pometanja in škropljenja u!:c in čest 5e vedno dolca vas. Po vsera kultumem sveta pometaio !n škroi>e ulice ;n ceste večiih mest v ztodnj'h iutranjih urah, ko ijudjc še *pe. ?amo v L:ubljani $e e rarpa^'a grda navada, da opravljalo tie-s:n: uslužbenci to delo v času. ko 'e po me-stu še vse polno !:udi. Mnenja srro. da i"«« vsak prebivalec me^ta pravico zahtevat?, da zaradi za^panosti a'i ma'omarnostf me-stnih uslužbencev ne pož'ra nrahu, ki ca mora čez dan ::ak pozirati v nre\ :l-ki me-rT, ker mno^e ceste ni>n t!jKo\-,np ta\o, da za prinašajo razna vor'-« -n ♦'ikr»van» ceste :n ulice v ob:!ni mcr. Tud: davi so pometali A'.ks. ■ \ •- n c^-sto v času. ko so množi Ie ht-'i v Tivolt, da se navži'ejo svežeza jutr^trcu • /raki. Ponovno prosimo občino, da napravi v te-n pogledu red. Priznamo, da i: Dr/ađct'Ti mestn-m u^iužbencem morda tc/k'> \stnti tako rsodaj. da bi bile ulice in ccmc r»r:'vo-2asnn pometene :n poskroT>!iene. toda >.ipo_ ^teviti mora:o. da rp *kraino nenrlictno ?n "ezđravo. če mora čln'-ck ft na vse rgnchj rn?;rs*; prah- — I.inbPančan. Slavp 40 pešpolka „Triglav-skega" Ljubljana, 2$. maja, 1>:k _v maja 1919 je »SIoa en«ki pianin* a»ki po!k. ki se sed- imenuje 4<> pe^polk ^Triglavski*-. strl odpor sovrainika pr vt*i Kotle na Koroškem. Bilo je to ob priliki koro^ke ofenzive. K.ot spomin na ta v /«o* dovini na^.e^a o^Nobojenja pomeuibni do£Os Jek praznuje M). pcšpo>\k »Trijlavski« vsa* ko leto 2S. maja svojo slavo. Danes dopoldne se je vršila sliva na dvorišou voja^nice Kralja Petra 1. Velikeija Osvoboditelja. Rezanje kolača m službo božjo ie oprav.l pred polkoro in oficirskim zborom za pravoslavne vojake prota J a n» k o v i ć, za katolike sup^ri jor g. IC 1 o b o v s za muslimane pa hodza. .Vhmed A h m e« tašević. Po verskih obredih je domačm polkovnik Jovan P. Cvejić nagovoril vo» jake ter jim raztožil pomen slave kot spo« mm na osvcbodilne hoie na Koro>kem, ko so naše čete po dol^ih letih zoper ^topile na Crospos?\-ets.ko polje, ki nas spomin ia, da na£a do-movrna še ni v*a osvobojena in d« moramo biti vedno pripravljeni žrtvovati za nio v^e. \aro je vojake po?dravil komandant di* vi/iie divinj^ki general Savi Tripković. Godlha dravske divizije ie zaigrala pod vodstvom dr. Ccrina naše himne, nakar so go-stie čestitali domačmu polko\-niku <"7\"*ji« ću. Navzoči so bili veliki rupan dr \'odo« pivec. /upan dr. Puc, za univerzo rektor cr. Milan Vidmar ter zastepniki raznih ob* lastev m korporacij. Po defilcju polka pred efietrpkim zborom in divizijskim feneralcm je domaćin povabM ^oste na zakusko. Popoldne cb l".3O bo na dvorišču vo* jašnice vojaike veselica. Proslava Jakoptčevega jubileja v Zagrebu »Slovensko prosvetno društvo v Za^re« bu« priredi proslavo oOkletnice našega veli* kega umetnika Riharda Jakopiča. V to svr« ho je osnovan poseben častTJ'i odbor pod predsedstvorn c. Ivana Meitrovića. rektor* ia t'metniške akademije v Zagrebu in g. univ. prof. arh. Josipa Plečnika, predsto>* nika stolice za arhitekturo na ljubljanski imiverzi. V odboru so: akad. slikar Ljubo Babić, prof. umetn. akad. v Zagrebu kot predsed* ni*k Proljetnog salona; dr. Janko Barle. kot oretm; arhitekt V. Bara-nvai, kot p/redsed* nik Prol/etno^; salona; dr. Jarko Barle, kot preds. Društva hrv. umerTHiui u Zagrebu; akad. slikar Joso Bužan, kot pred«. l'dVu« ženja graf. umetnika: univ. prof. dr. Izidor Cankar za umetn.*zgodov. društvo v Ljub* Ijani; akad. slikar prof. Mefici Crnčić, red* ni član Jugoslov. akad. znanosti in umerno* sti v Zagrebu: akad. slikarica j?a. Lina Crn» Cić, kot predsed'Tiica Društva likovnih umet* nica; akad. slikar prof. Bela pl. Cikoš, kot nestor hrvatskih uTnetnikov v Za^rchu; akad. kipar Lojze Dolinar. kot pred«, l'drui ženja uipodabljaiotih umetnikov v LjuKIia* ni; akad. slikar Tomislav Krizman, profe* «nr l'metn. akad. v Zagrebu; akad. slikar Marko Rodica, prof. Obrtne sole v Zigre-bu; msgr. dr. Svetozar Rittinfi. kot pred>. Društva hrvatske umetnosti; dr. Branko ?e* roa, ravn. rmetn. »kad. v Zigrebu; univ. prof. dr. Artur Schneider. ra^n. Grafične zbirke v Zagrebu; akad. kipar A. Tu^kalj kot preds. Društva za podn/anie atelijeja v Zagrebu: Ivan Zorman. ko-t predfe. Na* rodne jja-le-rije v Ljubljani. Na čast slavljencu priredi dru>vo dne 7. junija ivečer v Narodnem glediilKću na Trgu kralja Aleksandra svečano predstavo Cankarjeve^a »Pu-hujšanja v dolini šent* florjan«ici v režiji g. H'mka Nučiča. S tem se ustrele želji javnosti, da se ponovi ta Cankariev utnotvor, katerega je celokupn.i /agreb^ka kritika sprejela kot umetniško r.ajdovršenejše dela pretekle ^e^one. Pred predstavo bo preditvil g. akad. slš» kar prof. Marko Rasica, ki je deset let ži* vel" v Ljubljani. »O umetnosti Riharda Ja* kopičat<. Dne 8. junija ot> 11. dop-oldn« »e otvar« ja Jakopičeva razstava v LTmetni^cem pa# viljonu na Z-rinjevcu. katerega ic dvhrrhot* t.o dala na razpolago zagrebška občina. Slovensko prosvetno društvo se ie Mii-prej zahvaljuje lastnikom slik za njihovo dobrohotnost, katero izkažejo s ttm, da Govolijo ra7staviti svoje lastnme in s tem omojfočijo prvo reprezentativno rai&tavo Jakopv;e\-ib dcl v našem lep em Zagrebu. Koledar. Dftfie<: Torek. dr. 2* , i^.>g Kat©- l^in.: Avtu^t:n. Pr.*vo&la\ii. dne 15. ma a iy^9, Jirorair. D^našnie priredit>•. Opera ia drama, Zap: < Kbo Matica: Asfalt Klm> Ideal: Mo : livljene ta u e. Deinrne Ufcarn«. ^,DP*e'«r;ces,£2 "ni"trr UMMt Odkritje spominske plošče J V. Valvazorju Liubllana. > maja Panes dopoidre ^e \- vrš ' ) na Stadem trgu it. 4. siovesno odkr.te spominje ploške odlinemu rgodov nanu siovensk h deže: J. V \'alva^oriu, Ki se ie toC v omen.en: hrlti ><*. maja 1&4I. HiSa ni Oru-£ače v ozki zvexi z V'alvazorjem: nje&ov Ote :o je namrej ku^il U ta dni Pr«4 n *. *ovim roistvom m jo ko t hi\ Vilvizri* eno :cto star tuđi že zapusti. Kliub lemu za*lui: odlikovanje kot eden rcdkih spotie« nikov na tega velike^a moia Pred h§o so se že ob 9. pričeli zbiraii LjuMjančan:. da prsostvu'eio odkritjn. >*avnoMn: ^O\or je ime! predsedn:k Mu-zejskeara dru;t\a 2. dr. A ■ d r • J ka. V svojem govn-u. v katerem ie podal kratek pre^ed \ alva/or evesa življenja in del©-vama. ie povđar=a!, da je Valvizor rdal ?a s\o.o -Ha\o Vojvod-e Krantske« vse svo-e prem-)žen.ie ter da e radi nje toliko pretrpe!, da je tuđi prerar.o umri. Zahvalil ^e ie vsem đarovalcem. ki $0 « svoii-ni darovi r»TtfJi:oč;fi. da se je nabavila spornin-ska Noiča ter !e izrekel ?ahva!o moi^tru arii. PleOn.kn, ki ie testivi! na^rt zanio. :ehn-ku TavCarju, k: ic na^rt Izvedfl. in kamnosešk; tvrdki Vodnik, ki fc plo^ćo ;r-klesala. Odkritja so se 1V>1?2 mnozohroinesa nh- iinstva ude!el:!i: veliki lupan dr. Vod^i. vec. knm:^ar nb'astneza odbori dr. Matla-ien, Komandant mesta seneral Popović, rektor univer« dr. \idmar. viSji drlivnt pravdnik dr. Grassel!:, tajnik Zbornice TO! dr. P!css. ?astopn;k direkcije pošte in telegrafa, policijski ravnatelj dr. Gultin. zattop. nika mestne občine z. Potočnik In Likozar rer predstavnik; ra?«ih prosvetnih društev in u&tanov. ---------jj.--------- Iz policijske kronike Ljubljasa, 29. maja Marijan Lebrn, krojaSki ponjodnik, t« > hotel, kr> je pri\oui i kole*om na Marijin trg. izofiiiiti nfkfmu avtomobilii. Pri tem !• zad#j ob go. Ano V rho^'nik, moprogo pr.>fe-sorja in v nj*no 41etno W*»rko Salr» in ob« podrl na tla. Gospa *e j« potolkla po d»»*ni noi;i, hčerka pa na kolenu leve noge. Milan Grpport-, roj. 1. 1908. v Buretu, br?zpo«.elni delaver, je ?n^i na kralja Petra trgu nenadoma onemogel in •© zjtru'lil na tla. Bi! j« prepeljan z r^šilnim vozom v *plo*jio bolnico. V noći od 25. na 2S. sta 4e na Celoviki cesti pred ka varao IiJakar ft^pla neki kro-jaški pomoćnik in elfktrotehuik. Pred kava rno so «e prifteli zbirati pasantje in na-stal je tak krik. rla so stranke sosc^inih hil po vnsti odpiral^ okna. Oba vrf^ekrvn^Li sta ?e obdelala do krvi. Alojziju Grebencu. ftanujoCemu v Vrliki čolnarski ulici žt. 15, je bilo ukrad^nf* iz veže mestnega pogrebne^a zavMa n* Ambroievem trgu kolo >.Ipak;f vredno 1000 Din. Policija je prejela naslednje prijava: Josip UrbanČ je ukrarlel iz nezauklenj^oega sk^-dnja Josipa Pavloviča iz Bregov pri Cer-kljah dve mr^ki ohleki in več malenkosti v vrednotti 13JS0 Din. Peter Smolčič •« ia*le-duje s tiralk-o radi ržosirjenja sokte adveo-tistov v Bosni ia Hercegovini. Rumunjki vojni begunec Jon N*ikr»la Vanc je pobegnil r>d me«»rjt Ivana Mežnarifa ▼ MHliki. Kakor >n)n Že porofcali, je bilo najdeno pri Podturnu v Medjimurju v reki Muri žensko trupla približno 20-letne mladenk« Najdenka je imela na »ebi Ie modro ivilenof bluzo ter okoli vratu rla to verižico s dvema obeskoma in sii-er zlatepa io srebrnoga % inicijalom :M. Troit;. Kfr je obdukcija trupla ugotovila, da je bila najdenka deflo-rirana, ot>5toji sura. da je bil na njej izvršen iločin. Pri truplu najdeni predmeti »• nahajajo ▼ svrho ogleda v Čakovcu. 2-J-letna delavka Marija M©d#n pri Stavbni družbi v Ljubljani je bila lapoalena pri zt?radbi neke etavbe ob Cesti na Loko. Ko JH' pridržavala voriSke na tiru, nalolen* s pr>tjo, se je nenadoma fn votiček prfvr-nil nanjo in zadobila je tefke notranje, po-^kodbe. Prepeljali so jo z re*ilnim artomo-bilom v bolnico. 17-letnemu krojaškemu vajenru U Pr»if-ne pri Noveni me«tu je lS- naaja nekdo is zasede zagnal kamen v levo oko t»r mu pa močno poikodoval. Pnpeljali »o ga v ljubljansko bolnica. Sport — SK Uriia (Lz tajaaitva). Din^inja se^a m»-Srlssv« se vrti v klubovi sobi V»wne Dvrora ia n« v o-bičajfli* P»ro5to.rifc. Of. Dafietelu »oro-metne !aliko a*!et9kr. i»!»vak« vnsikt stfcotft »e fa^nnla.o, di tei seji slfunoo priio«rvu^to. Odbo-rn;*t<> s'jibo na i-gri*6n vr*e v te*»i«« t*dnu nksleĆTi]: «.: Torek Bwti, tr« j5v«oer ob 19. ori važ«« s««ta««fe v fcrvarn. C* za s)«*^<**- m Stev T1Q »SDOVENSK? NAROD«, asa krila«, katere se je udeleiil poleg dejegatov vseh odborov \iot zastopnik vojnoga ministra komandant zrakoplovstva general Stanojlović. Vsa po-ročila o delovanju Aerokluba v pretekom poslovnem letu so bila soglasno sprejeta. Prihodnja glavna skupščina Aerokluba se bo vršila v Mariboru. — SOletnica smrti skaladatelja Lebana. 30. maja bo 50 let, kar je umri nadarjen! skladatelj Avgust Armin U?ban v Gorici v Ciorici v 32. letu starosti. O niem je pred leti priobčil njegov rojak Marij Kogo] studijo, v kateri sa imenuje »mehko liriško dušo*. Sk'adateijev brat Janko ie tekom let objavil več njegovih skladb, posvemih in cerkvenih. Ćnst pokojnikovcitiu ?po-minuj — Važno za potnikc po Jadranu. Od 15. tr.aja dalje ve!iajo na glavnih parobrodnili progah vozne karte Jadranske Plovidbe d d. Sušak tuđi za Dubrovačko Plovidbo d. d. Dubrovnik in obratno. Zato se smatra Trst in Sušak istim zaeetnim in končnim pristaniščem jadranskih pros. — Razsfava avtomobilov na letošnjem Ijubljanskem velesejmu. Kako se e razvil zadnia leta tuđi pri nas avtomobilizem in v kakšni meri so si avtomobilske razstave ljubljanskega velesejma stekle tradicijo :n zaupanjc. se vidi iz tega, da bo letošnja avtomobilska razstava zavzela tuk obseg kot §e nobeno leto doslei. ZastoDane bodo vsc znamenite tovarne avtomobilov, moto-ciklov ter potrebščine. Razstavlieni bodo osebni odprti in zaprti vozovi, tovorni av-tom&bili, avtobusi, bicikli, motocikli iz Av-strije, Bclsi.ie, Cehoslovaške, Angliie, Fran-cije, Italije, Ncmčije in Amerike. — Iz »Uradnega listac. L'radni liste St. 55 z dne 27. t. ni. objavlja pojasnilo o uvoznem ocarinjenju sparterij in prepletov za izdelovanje klobukov, pojasnilo o uvoz-Dem ocarinjen ju kam nov iz §t. 47S uvozne carinske tarife, odloebo o izpreniembi m magi-Ftratu mariborskem se razpieuje mesto strojnika pri mestni klavnici Prošnja je treba \ložiti do 25. junija. — Na letošnjem mednarodnem vzore-nem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. iunija razstavlia nad 600 razstavljalcev neajrazličnejše blaso. Specijalne razstave so: Razstava pohištva, avtomobilska raz-Stava, franeoska, belgijska, italiianska, bra-ziljska razstava, razstava poliedelskih stro-iev, higijenska razstava. Vsakdo lahko združi svoj dopust z obiskom velesejina in si ogleda prirodne Icpote Slovenije. Legitimacija daje pravico do popusta na želez-nicah in parobrodih in se dobi za Din 30 v vseh većiih denarnih zavodili, uradih »Putnika« pri trgovskih zbornicah in dru- štvih ali mravnost od velesejma. Posetni-"kom so stanovanja preskrbliena v hotelih in privatno. — Rasid društra. Orlovski od?ek v Rimskih toplicali se je po sklepu izrednega obPnfga zbora pro«tovoljno razsel. — Prva pomoč. Važno Je, da si vsakdo more pomagati pri nezsodah v prvi sili, dokler ne priđe zdravnfk, ker z napačnim Tavrtanjem pn.^kodbe lahko spravi življenje v ttevirnost. Kako enostavna in važna je ve-Iikokrat ravno poinoč ob n2z.c:odafi. vidimo na Stalni frgi.ien^ki razstavi na velesejmu v Ljubljani. Tamkai se lahko kupi pri vra-tarju razstave za 3 Din priročna knjižnica o prvi pomoli, ki bo lahko Se dobro služila lastniku ali bližnjemu. — Vreme. Končno smo dobili lepo toplo vreme in upaimo, da bo vsaj nekei časa sta-novitno. \rremcnska napoved pravi, da bo lepo in toplo. Včerai je bilo lepo samo v Ljubljani in v Sarajevu, drugod pa boli ali mmj oblačno. V Splitu so imeli popoldne nevihto. Temperatura je povsod znatno poskočila. V Dalmaciji ie že pritisnila vro-čina. Maksimalna temperatura ie znašala vćerai v Splitu 30, v Zagrebu in Skopliu 37. v fceosradu 26, v Sarajevu 25, v Ljubljani in Mariboru 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubliani 761.9 mm. tenrpera-tura je znašala 11.7 stopinj. — Po 5 Utih odkrit il^in. Iz Subotbe poročajo, da so v okoliški vaši Hor^oš od-krili stralen umor, ki je bil izvršen pred 5 leti. Pred dnevi jo dobilo grezko poglaav^r-atvo anonimno ovadbo, fja je bila že 1. 19J4 umorjena neka Ilonka Rozjak, in da sta mo-rilca Mihajlo Bala?, in Stjepan Tormav. Tlonka je bila uslužbena pri posestniku Ba-lagu kot sobarica. Bila je izredno marljiva. Nekoga dne je v Balagovi hi*i izginila zlala verilica z medaljonom. Pose«tnik je osumil Ilonko, ki je pa trdila, da je nedolina. Ker ni primala jo je vlekel v hiev, kjer jo je 6 Tormavem privezal k stebru in preteprjl. Dekle je bilo tri dni privezano v hlevu Ko 1 tuđi potem ni priznala, da je veriiicc ukradla. jo je Balag priklenil z železao ve rigo ter jo zbadal z iglami po celem telesu Dekle je bruhalo kri in se onesvestilo. ^el« tedaj sta jo zločinca naložila na voz. da b jo odpeljala k zdravniku. Toda med potjo j€ Ilonka izdihnila. Naslednji dan je bila po kopana in nihče ni vedel, da je bila umor-jena. Xa podlagi anonimne ovadbe je -x>-licija uvedla prei?kavo ter aretirala Balaga in Tormava, ki sta priznala, Ja $ta Ilon!;-: umorila. Anonimno ovadbo je poslala obla-etem Tormayeva žena, od katere se je note] mož ločiti. Ker je vedela za zločin. $•* je nu t*i način osvetila možu. — Smrtna kosa. Včerai ie umrla po duljši bolezni soproga pečarskega mojstra 1 in posestnika Antonija Kalmus roj. Kaš-nik. Pogreb jutri ob 15 iz rnrtvašnice, Stara pot št. 2. — Vćeraj je preminula zaseb-nica ga. Serafina Z e s c hk o. Posrcb bo jutri ob 17 z Prjavčeve ceste Št. 4. — Včerai je umri po dolji težki bolezn: adT!in> strativni major kraljeve marnarice s. Ivan P o č. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice garnizijske bolnice. Blag jim spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Morilcr branjerca Škorjanca pred *o-diščem. Ob velikem zanimanju zagrebskegn preliival?tva. predvsem s periferije, ?e :•* včoraj v Zagrebu zapela razpravn proti Alojzu Stoku, ki je osumljen, da je umori] hranjevca Alojza ^korjanta na Novi pnti. Stok je bil že obsojen na dosmrtno jeco. pa je bil pomilo«čen ob priliki kraljeve poroke na 2f>letno ječo. X Lepoglavi je odee-del 21 let ter je bil nato izpuščen. Obtož-nica jja dolži, da je lani premišljeno umori! branjevi-o Skorjanta. Napadel era je ponoči, ko je spal ter jza najprvo udaril s topim predmetom po glavi, nato mu je pokleknil na pn*a ter mu polomil rebra in ga končno 5e zakla 1. Prerezal mu je z nožem vrat. Skorjanc j> bil na mestu mrtev. Zločine« je vzel izpod blazine okoli 4O0O Din ter po. begnil. Ko eo $toka aretirali, je tajil umor. Iz^ovarjal se je. da je bil na dan umora v Ljubljani, kar ni bilo res. kakor so ugoto-vile policijske oblasti. Policija i> prestreiila tuđi pismo, ki pa je pisal obtoženec v ra-poru svoji ljubiti v Ljubljani Pustiškovi. v katerem jo prosi, naj prieeže. da je bil na dan umora v Ljubljani. — Motan potres v daljavi. prof. dr. Be-Iar nam poroča, da so beležili potresom^ri v observatoriju pod Triglavom včeraj tik pred polnocjo močan potre? v daljavi, kate-re bilo in kako bo ž njim itftrejfrrio zla«ti onim Ljubljancanom. ki jim ča? no dopuna, da bi se hod ili kopat v Savo ali Soro. štavilo kopalcev j> znasalo včeraj okoli 250. Opo-zarjamo občinslvo, da je kopali*če odprto že od 6. zjutraj. Davi je znašala temperatura vod© 23 stopinj. V prhab znaš* temperatura vode 28 stopinj tako, da se lahko kopljejo tud: oni, ki s9 ŽPii«k, skupaj 126<> br?z-poselnih. Prostih mp^t j> bilo 153 moikih in 16 ženskih, skupaj 169. Posredoranj se je izvršilo 82 moških in lo ženskih, »kupaj 95. Oipadlo pa je 179 moSkih in 4 ženske, fikupaj 183 brezposelnih. D e 1 o i i 5 e: moski: 24 blapcev, 7 drvarjev, 6 polj. de-lavcev, 3 rudarji, 1 rudar. po«lovodja, 3 vrtnarji, 1 pecar, 1 žeblfar, 7 kovačev, 10 Železolivarjev-strugarjev, 8 kleparjev, 1 r.la-lar, 1 pasar. 1 praver, 1 brusač orodja, 1 stroj. ri?ar, 1 stroj, tehnik, 14 stroj, klju-čavničarjev. 12 elektromehanikev. 3 pu-ikarji, 4 urarji, 35 mizarjev, 2 kolarja, 3 žagarji, l pletar, 5 eedlarjev. 3 usnjarji, 3 strojarji, 3 tkalci, i predilee, 2 tapetnika, 14 krojačem 1 klobučar. 42 čevljarjev, 1 čevijar. prirezovalec, 7 brivcev, 6 knjitfo-vezev, 1 kartonažui -delovodja, 4 mlinarji, 17 pekov, 11 mesarjev. 6 natakar,]>v, n te- sarjev. 5 slikarjev, 1 dimnikar. 30 zidarjov. 2 krovca, 2 črkostavci. 18 pisar, slujr. 16 pomož. delavcev, 9 itrojnikov in kurjačev. 7 avtomehanikov, 27 trgov. pomočnikov, 90 navadnih delavcev, 9 knjigovodij, 44 zasob. uradnikov. 2 les. manipulanta, 1 ekonom. 9 vajencev; ženske: 11 pisar moči, 1 kon-toristinja, 7 prodajalk, 4 natakarice, 7 li-vilj, 1 iivilja perila, 6 iivilj 2a ^Umnike, 1 modistinja, 1 šteparica, 1 črkoslikarka, 67 tovarn. delavk, 49 dninaric, 5 kuharie, 1 sobarica, 56 služkinj, 9 postrežnic, 2 vajenki. Delo je na razpolago: moskim: 15 hlapcem, 11 rudarjem, 1 vrtnarj u, 8 del. za. roč. opekarne, 1 cementarju, 2 stavb. ključavnicarjem, 2 kleparjem. 1 5trojniku. 1 kurjaču, 5 stroj, ključ«vničarjtm, 1 elek-trikarju za močne itruje, 11 mi«rjem, 2 ko-larjem, 1 iagarju, 1 cirkularistu, 1 sedlarju. 1 uenjarju, 2 tkalcem, 1 tapetniku, 11 čev-ljarj>m, 5 krojaJf#m, 2 pe^om, 1 sUMtfarju, 1 mlinarju, 24 zidarjem, 22 tesarjem, 6 ple-skarjem, soboslikarjem, 9 xid. težakom, 4 tesačem, 20 gord. delavcem, 1 pečarju, 1 U-kirarju, 14 vajencem; Seoska m: 1 pletil-ki, 1 tamburirarici, 1 natakarici, 2 kuharica m, 1 postrežnici, 2 dužkinjam. —Ij Slava li. artUltrlitkefa pofta. 1& artiljerijski polk proslavi 5. iuniia svojo slavo kot spomin na osvoboditev Gospo-svetskeita polia I. 1^19. Blajfoslovitev In re-z?nje kolača se bo vršilo ob 10.30 na dvo-rišču vojainice kralja Aleksandra. —Ij Godalnl orkester Orkestralnega društva Giasbene Matice UubJlanske nastopi jutri, dne 29. t. m. na samostojnem koncertu v Filharmonični dvorani. Godaln! orkester šteje okrog 40 članov in izvaia izredno interesanten irvrstni prosrram, kate-rega je naštudiral skladatelj Luciian Marija Skerjanc, kl se Je na par koncertih proslt-vii kot izređno res«n in umetniiko Cuteč di-rfcent. Godalnl orktster livala ćelo vrsto skladb pisanih za fodalni orkester in sicer dela Enrica Bossija. Gustava Mahlerja, Skerjanca, Poulenca in Saint - Saensa. Irvaja tuđi Rameauiev koncert za klavir m sodaln: orkester. Poleg orkestra sode-IuJejo ta većer rdč. Dubravska. Članica na-rodnega jledaliića ter konservatoristi Li-po\šek, Rus in Sivic. Koncert e izredno bogat po svoji vse-bini, zato za najtopleje prrporoćamo. Uvodno besedo govori dr. Rupe!\. Predproda.a vsiopnic v Matični knjigarni. —li Druirvo ZOO v Ljubliani razpisu e naredaj za najbolji! osnuiek ureditve Zo-ološkesa vrta ob Tivolskem nbniku. Predviđene so tri nagrade v skupnem iznosu 15.000 Din. Natečaja se morejo udeleiit! arh:rekti, inženjerii in zainteresranci v stroki vrtnarstva odnosno zooloških vrtov. \ si podrobni podatk: se dobe v>r\ mestnem sradbene-n uradu bolski drevored St. 2. brezpiačno med uradnimi urami. — Za odbor društva ZOO dr. A. ?crko s. r.. pred-sednik. — Ij Krajevni odbor Rdečeca križa za mesto Ljubljano priredi v nedcl o dne 2. juni a nablralni dan. V ta namen bo ijjralj 20dbj dravske divizije v nedelio dopoMne v Z\ ezdi na promenadnem koncertu, k'er ^e bodo pobirali prostovolini prispevk'. Kra evni odbor smotreno rarviia svoj program v dobrobit na^eea ljudstva. Sa-nari-tanski tećaji, higijenska predavanja, akci a za gladujoče, podporna akcija brezstanova-valcev v zimski dobi itd. so de'a. k: i:h ie vrši] odbor. NainovejSa akciia Rdečeaa kfiža pa je tcri:alna koloniia v Poljanski dolini, kamor odpošlje odbor primerno ite-vilo ljubljanskih otrnk. Razumliivo je. da je v*e to de!o v zvezi 7 velikim? stroŠk:. Občinstvo vliudno naprošamo. da ostan« Rdečemu križu naklonjeno in sra r>o svojih rnoćefi omotno podpira. —lj Pojasnilo. Preeli smo: V ^obotni šte\i!k: -Slov. Naroda' od 25. ma a \929 sn nekaterc netočnosti, katere prosimo popraviti in sicer: Dečji in materinski dom kraljice Marije ie samo oddelek Zavoda za zdravstveno za.ščito mater in dece v Ljubljani, ravno tako kot so vsi v snbotn: 5te-v:lki vašeza lista na§teti oddelki Nada!.c je popraviti, da ie oblastno solo orjan.'/iral 7 oblastnim odborom s tem poverien: vodja Kte sole. ne pa Dom kraT'ce Marije, ravno tako kot ima oblastni odbor za svoje domove svoiesa zdravnika v o<:ebi dr. Dra-gaša. — LjtiMfana. 27. ma;a ]929. — Tred-stojništvo Zavoda ra zdravstveno zaščito mater in čeče v L'ubliani. Iz Celja —c Operetno costovanje v celjskem cledallšću. Mariborsko Narodno gledališčs je uprizorilo v nedeljo, dne ?6. t. m. v celj-skem mestnem gledališču dvoje operet in picer ob štirih popoldne Leharjevega »Grofa I.ijksemburške^a^ in ob osmih zvečer Nedbalovo »Poljsko kri«. Prvo opereto ie režiral 2. Harastović, drugo pa 2. Rasber-zer prav dobro. PriznanTe zre tuđi orkestru pod taktirko z. L. Hcrzosra. Uranie in pet-ie je bilo v splo5nem zadovoliivo. Zlasti so se odlikovali v ^Grofu Lukscmburškem« 2dč\ Udovičeva. Čepičcva in ga. Bukšcko-va ter jrc. Nerat, Skrbinšek in Haraslović, v -Poljski krvic pa zćž. Udovičeva. Rdč. Savinova in ga. Zakrajškova ter 22. Nerat, Haraslović in P. Kovic. Scenerlie so bile skromne, a primerne. G!edali§će ie bilo zla« stj pri pYvi predstavi nezadostno zasedeno. Ffcralci so leli burne aplavze. —c Smrt na irtezniški proti. V nedeljo. dne 36. t. ni. ob 9.45 dopoldne ie povozll ljubljanski osebni vlak na druzem 2elezn% škem mostu na Bresu pri Celiu 37!etno služkinjo Marijo Ccpuševo s Svctine in ii zdrobil lobanjo. Čepušcva ?e bila tako! mrtva. Rarmesarieno truplo so oripcljali v mrtvašnico okoliškesa pokopal:š»:a. Cepuše-va je šla po progi in ie pre-pozno opazila 71 njo prihaiajoči vlak. Mamesto da H se bila izoznila, ie tekla pred vlakom, hotec1 doseći drugo stran mosta. V tem t>a jo ie pojrabil stroj in ji zdrobi slavo. K jutrišnjemu koncertu Orkestralnega društva Jutri, v siedo »večer, pr.redi v F:.harmoniji Orkestra'ino društvo Glazbene Matice »\-oj dru-ri letoiivj-i koncert. Generale a vaja je vtertj sveier pokazala da bo ta koncert po sv«ji rx-strosti kl »animrvosii pjcjrrama oafJinteresaBt-nejši v letoinji se»ona. Oiool« 30 6!aoov bfoj«đ ffoctaliii orkester j« irvrstno pripravljen ter ive-ni krasno, nasioeao. kaker zamore zvene»i g>o-dalni onkes:er Ie. kadar j« tako rranospoba-o.i-en, k-ot ta. Pomnožen >e vt\ nekaterih točkah Ie s W»vrvifcra: u&va-iljo im ie tuđi na piro«rnnih svet« to 5. simfonije, Sfcerjinc 1 te!o zanimiVim >P!es-»JTn motH^om« ter trtft fraticcii: Rameau. rua-mtiiiti kiatok s 1. kotic«ftcm za klavir in zod. orkester, Poulenc 1 frateakno. fUno inteTesan:-ao ia prekrasno tostnwnentirano »Ra:«oe ptvvtmil v LtnbViano v to-rek dn« 28. t. m. O^peldii« cb ye>\ 15. uri. LjiA-\}am$k& cp«ra je đt!a v Spti-tu, 7 v Dubrovniku 9« t prtđtffrv 1 ijreino lepim tanMtiiSkJ'm usp«-hcm. Vm prt4»tav« so t*le izivr«tao zaseden«. SMteiani« otetartva J« bfco tako vertko. da K Mk) 6 »plttafciii >re frrafafa o r*TMl«tavth rhibManske o^t-re. V obeh it*c»tih je dobila aala uprava povabile ra zopetno gostovanje v oovctnbni t. L odaoeno 2a s'ainj o^pcrtia S"*:ovan]ai JtMfli M sjioaMav* i: vwke;i le*a. Bo s\o cm »orttki ftitet Off n z rcf1»—i predsa\t!W! Prva p-reditava ie vrU 'atri v tfefe «■« 29 t. m Bo.t m Vtrđ!|tv« n)«lod::<>zna op«r» .frivtati. 1 90. Vesel Poli« . t^n: žt;n*ki -- - \iolr.te. Tekcni pr.ho^l-rijih dni s* bo 4 na dovo kicenranji a nastu4ira«a C^jikcške« opec^ »Rv^tnH Onjt-W- S«-edi juti -a p* v zadn!* operna premijera k'Gimžt tetene • >. nške op^r«. ki )e brei đv«ma na4-V»L.;5a kolomturna pe^-fca, kar rli je •od«'-;e 2. Kovač, n.^fm'tca ole*n g. Grba, bar*. ra rVu^ho't g- Jun-ko. Givtorj g. %\ohor^. V rvalih vUifiJi !fcode!u-»ek) tt- PaviiC, Se4cw't ta S rm>n^ Opero i'r^^n V^^'nk 1 Nefat. r#- .- >« \- ć -a-, rti-t ■ f FV);:^. LJuMjaatba druu. ▼ sre«o W*. T m M „,v 7.-r >-v'cdn»'č v 'etolnji te«o«i NtsT©.*^-* KonKc! :j »I ♦■ '?"n;i. v etečajflj tasedbi. K«f ho to ?r»k pireds.:avo. Za ^red*1a\x> vezalo Ifudike. ■"r'ž.ne d'aniske cere Nar**w **4*UU* > Uublta«!. Na Mit-n k .Vi. t. m. sta v Ižutojansfccrn s'tdj'. iiu ćv« l>reds-:avi -n >:cer ^b p.--! 20. u ni »večer Scfca-hert - Eerttitv opereta »Rr* trth imadenikah« v dram: pa ob 20. uri »ab*viwi Wo«>edt-ja »IV#!-ca moj«sa vrca«. Obe predstavi s*a Hudsld ■ veljaj« Fnižane operne odnosno dram-ake omm Ljubljanski grad in tujci Liubi /snu, 2S. ma i a. Tu i* koprom crna sezona >e je p-ričrla. To se opaža kakor v mestu sametn tako tuđi na ij'j+>!janskcm Gndu. Nova vpi*na knjiga v grtjskem stolpu izkazuje že po p-rete« ku prvega tedna odkar ke je privela raHiti, med številnimi domačiini po»ct«iki tuđi I« poste i/ Avsrrijc. Ncmčijc. Poljske. Crfho* slovaške, Italije, Sviće, ćelo i? Londona in \z Amerike Naravno, da se vsak tujec, ki Y>ride na Grat>ina jo zado&til« že da\Tio oh» čutefii potrebi s tem. da je ud*la We«trt>» \o knjižico »Razgled z Ljubljanikega Gra« d£« m z nizko prodajno ceno omogočila, da sj more to priročno knjižico nabaviti vsak posernik Gradta. Nujno pa je potrebno, da se na primemem me-srtu na Grajaki planovi, flasti pa nad vhodorn v stolp, name«tijr» orientacnjske table z napi;om: Dohod k graj*kemu stolp-u, odn. Vhod v itolp, to pa tuđi v rujiii jepskih (nemlkem m franco* •kem) Prihodfije dni, ko bo 0*» liufeJjtfN 5kem vzorćnem sejmu prihajtlo v Lju-Mja* r,o ve^Cje Stvilo tujce\, bo imel brez dvoma tuđi Grad dosti tujsh posetnikov. Morda bi bilo utnestno, db se tuđi oh vhodu v $tu# dentovsko ulko m pri Florjansiki c#rkvi prb trdita posebni ka>rpotni tabli « napi«om: Dohod m Grad. To »tt>ii, da i« treba tu}* c*m rudi v tem pogledu do«top aa naJte najltp«« ra^-ffledišCe čim bolj oJaj*ati Težak odgovor Nedavno je u:mrl v Parizu kapar E-u-KCri Pisnn. abAoK&nt \isoVe ^ole \*&ih iimctmosti, ki je dobi'l r>red leti rimrtko nagrado. Mjes:o\ a s-mrt je dvi^nila rr»no-jrn prahu v franco-sikem tisku, ki p-nvi. •da tan konce ■nadarje-ntaTi umetni'ka ne dc'a Fra-nc;ri 3i^ti. PKofl i« namreč umr! laikote. Ni hil sicer zrvezda med u-metrvilcK p-ač pa je «f>adal med talente, ki se povzpno ^clo visoko, če fi-m je sreča nakloiTiena. L^irls Fore-s-t je na>i>isal v »Ma-trnu«, da dofoi bokser, ki o-bdclava ndkaj mimiut svo-3dfa na-sr>rf>t»ni«ca s pcstim". tcikt tivoči« kc. iHnetn'rka, ki posveti \isc svooc lw* Ljenje uanetrmsti in slavi svoi© dotnovi-fie, pa puste mrtreti !a>kote. Treraiati. kdo ie kriv tega kričeČeza za-nosfavljania. Forest o^ovar.ia &a*n na to ^prašairfje. če5 da je kriv samo naravni zakon o powJđbr :n po\T*raSeAa-■n.ni-. Paul Leon yt nedavno Izra&mal. da biva samo v Parizu okroz 40.CMO slikir-jev pn kijparjev. S tetn je povedam) vse. Nadprodukcija umeteiikov ie kriva, da žnve v tako slabih pmofcn-ih rawtieraJi Nastame \wa5a-nje, kako bi se dalo tp prer^rečiti. §^ev:lo uraKlnilcov se da m\-žati. ćeprav redukcija ni vedno korona in paffiKtna, Stevilo slika»rJcv in kl-t>arjev se pa ne da mižati. Talent l>u-btz&n do umehiosrti. idealizem in slavo-fi!c»rte jih &iH. da se pe^ak* za trspehi Hi uresni-čeva.nje«m ^ojih id-ej. Neka ter m se to t>oa>reč:t večma pa nx>ra vs© iiv-lersje livotarti. Nir*vni zakon o po-ntud!bi :n i^^^raše-vaniu ere z nef»prosuo dosIediK»t>o p-reko nfh, 40.000 sii-karjev in kiparg-ev živi In dela v Pariau za umefino«it, na druig' strani t>a mera^o twdi jesti m slamnati, a mnoei Itriajo s> rodbire. Sroia de!a »cer prodajtjo. toda z iztoup-iSkom se ne mof eio poi^e-00 preiivljati. Vzorta mož. SJuŽicjrtja: O>sir>od, kalco morete tako mimo sedefi, ne di bi se nmeflili z* z vesthiti se, ker «! nflqJeT rečeno, da se sroopa ne o»sve- "s Pomotau — Potnlslite, zarodaj fjutraj fe bflo I>ri nas \iomljeno. — Je vlomllec kaj odneteJ? — Da. odnese) je. tako poiteao Rh je odnesel, da leži v bolnici Moit lena je namreč mislila, da sem se jai tako pomo vmiL Stran 4 »SLOVENSKI NAROD^, dne ^. maja 1929. Stev 1 ! * roseče ozrl na seržanta. — Kaj vam ni povedal, da vam plača markiza potne strrške do Al'ž-ira? ic ndaUcval seržant. Beli Medved ic molče gleda! mon-sieura Carlio-na. — Gotovo je vam povedal. kajti on je sprožrl ta predlog in vi ste prav kar trdili. da ste ž njim zadovoljni. Ka' vam ne u čaja več. morrsieuT Simon? — A Madelonin nagrobn: spomenik? — je vprašal Beli Medved sled-njič z drhte Čim glasom. — Kaj pa Madelo-nin nagrr>bni sponi enisk? — je potro vil svoje vprasanje s pretečin glasom. — Kaj ie pa zopet s tem? — Živi jastreb! — je zarohnel Beli Medved. Vstal je in stopil k srebrne-iiiii pultu. Tud: seržant je vstal in sledil or-jaku. — Še čašico, madajne Moreau, — je naročil Be]j Medved in si obrisal z rokavom poffio čelo. Modame Moreau je vzela stekleni-co, pa je pozabila natočiti, kajti njen poarled se je ustavil na bledem Simo-noveni obrazu. — Ne. za božjo voljo, dragi mon-sieur Carlon! — je vzklikniia. — Kaj pa pomeni vse to? — Milostiva! Tako bi moral vpra-šati prav za prav jaz. — je pojasnjeval inonsieur Carlion. — Le pomislite: odlična dama, ki je moirsieuru Simonu vedno i^kazo-vala svojo naklonjenost in sifrupatije, je zvedela, da se je nave-ličal Pariza in težkega dela v vinskih kleteh. pa bi rad od*potoval v Alžir, da se pridruži naseljencem. ki se jim 2:0-di dobro v tej rodovitni in romantični deželi, v kateri sploh tie ved«, kaj je zima. — Zato pa vedo tem bolj. kaj je vročina, — je dejala madame Moreau, ki ni nikoli slišala Simona trditi, da ga zebe, a zdaj je jasno videla, kako mu postaja vedno bol«j vroče. — Ta odlična dama, — je nadalje-val seržant, — mi je izročila nekaj de-naria, da poskrbim za potoVanje mon-sieura Simona. Aroznr listek sem mu že kupil. — Toda zdi se mi. da montsieur Simon na potovanje sploh ni pripravljen. — je prLpom.nila skromfno madame Moreau. — Nu, saj ni čuda, — je menil seržant. —In vendar ga ie njego-v naj-boljši prijatelj Armand Cambon. ki ga gotovo poznate, madame. ne samo pripravi] na to, marveč je tud: sam sporočil njegovi dobro-trrci. da je pripravljen ođpotovati. Posledica tega je. da sem mu moral kupiti vozni listek in presfkrbeti znnesfciivega spremljevalca. da se na r> -"vanju ne bo dolgočasil. Pa ne s:>r> ^reskrbe! sem mu tuđi do volje?1 ' '^kega prefefkfa mon-s:eura T\. 1a. — Ti; s i uja dva su za liker, — je dejal Beli Medved in položi! denar na srebrni pult. — Toda, saj Hkenia še niste izjpili, — ga j-e o.pozorila madame Moreau. — Pozabila sem vam naliti. BeV medved menda ni slišal. kaj je dejala. kajiti sftopil je k vrato-m. Tcda inesitmi seržairot je stopil takoj za n»r;«m tako, da je stal med Belim Med-vedom in vrati. Gdh-ođ mi hočete zabraniti? — je vprašal Beli Med'ved in se zatiičljivo nasimehiii!. Skrivnost ladje duhov pojašnjena L«dja »Mana Celesta« zapuščena na moriu — V kuhinji tope! čaj in mehko kuhana jajca — Klavir zakrivil tragedijo Leta 1S72 e odipkila iz Newyorka ladjja vMaria Cele&ta«, o kateri se je poz-neje toliko govorilo in pisalo, da so nasitale ćele pravljice in ćelo romani, v kater'h se govori o n»je«ni skrivnos.tn-iisod'i. Čcz nekaj tednov je našla »Mario Celesto« ladja »Dci Gratia« na sir-nem moriu zapuščerto. brez Dosadfke. Viprašamje, kaj se je z ladjo zgodilo In kakšna usoda j« doletela posadko. ni dalo tjiidem miru celih 57 let tako, da je postala »Mara Celesta« prava ladja strahov in doihov. O n}i so govorili Rimlja-ni, o nji so razpravijali časopisi in o nji je bilo napsanih več romannv. Popularni mesečniki so razpi-sal: bogate nagrade za onega, ki bi uganil, ka. seje zgodilo s posadtko v a lovom pre-pušČene ladje. Na prvi pog!ed je bila usoda ladje res zagqMaria Celesta« je imela pnlcg kapitana in nje-go-ve žene neznatno posadio. Kap:tan j-e imel na lađii klavir, ki je postal za njo usađen. Kapitanova žena ie rada brcrtkala na klavir in memla je igrala zelo slabo, ka.it: njeno brenkan.;e je tako dra-ž:]o posadko. da ie sklenila umoriti kapitana :n njegovo ženo. klavir pa vreči v moric. To se je tud: zgodilo. V lVv- rw€-m pristan ščj Sain.i Mur.a >>e je ve-č.na posadke razhe/a'a in por.irgub.'a. V hvrnem i-ntercsu ni hotel nohfn mornar po vedatf. kakSna u-^oda 'e d-.Jrteia kopkana in nicsro\o fena. Na 'acT; *o ostaj: od posade k-o o zar*tKčc"■* 1 r; in h poveda'i kapitan« ladic -I u- Orat a«. KaDitan je sir>re>cl vuščene lad'C .toda z rc^-meo ni hotel na dan. ker hi n'ccr ne dnbil nagrade zato. da ie prvleke! 73-P41ŠČCJ1O ladjo v pri^ea.iršče. Pden trch oči-vidce-v trased;jc ie bi knhur na lad-»i »Maria Cc'e^tz« TnH ™ ■-■'-- ^ton. W še sedai živi v I ;verp ie Mar /e 9i let, na se nc \edno do-iv »nv. ti'a. kako so ->e nnrnar;; iurvri. -i ubli kan:tama in njegovo Žcn-o. Od njega »e avtor o^neTT;ene k-Tj'ge dobri \-^c r*'1-Jafke. Ta.ko ^e ie tor cm legenda n ladji duhov čez 57 let razfb':n;la v wč \n rvsta-la ;e samo srola rcsin:c.i n za vratnim :rrr>"'Hi n Jrzrv s!epar;j:. Najdražja šahovska partija Te d»ni ie bila k. ., . ..^Uj n mcnJa tud: r.uj-.v a šahovska part ?a sveta med Šali'Moma Robertsorvom fz Ne\vyorka in Keysonom iz Adelaidc. Ta zatVnilva partiia se ie igrala celih Šest let. šahista <»ta se obveščala o potezah pismeno. A-meričairi ic rv>5:1'a1 r>:^m» veino preko Fvrope in SueSkega pre-liva. Avstralcc Da preko T'liega oceana in ajneriškega kontinenta. Šahista sta igrala že pet let, ko ie American izrazil želio, da bi gro zaključila s pomočjo kabel-ngrama. Av-stralec je nato pris-tal. Kl->ub temu pa se ie zavlekla partiia se za Tcto d-n. in končflio je Amer'Čan rx»dle2e!. Za br^o-iavke je moral r>!ačati okoii 6000 dolar-iev. Odklon.iena hvaležnost. — Hvala, dragi sinko, ponosem sem, da me je potesnil iz vode in mi rešil življenje moj učenec. Jutri bom pred vsem razredom pripovedoval o tvojem plemenitem činu. — Nikar, gospod učitelj, součenci bi me premlatili. Vsaka beseda 5O par. Plača so lahko tuđi v znamkah Za odgovor znamkol - Na trpra&anja brez znamko ne 4.mu 1 od&ovarfamo. — Najmanjši oglas IMn 5«—«. mmmmm Vajenca sa kovaško obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Matevž Krnielj, &eki.rni kovač, L02 j>ri ^k^ijii Lf»ki. 114S Dvosobno stanovanje s kabinetom, v m-estu. tukoj <^d-dam. Naslov v upravi »SVw. Nar.« p^id »Stev. 1145«. Ženitna ponudba Sem 36 let &ta.r, gostilnačaf na CeSkoslovaškem, vdovec brez otrok. doma \z Primorskegi, rmajn nekaj premoženja. pa bi se rad vrnil v Jugoslavijo ter se oženi! 1 vdovo a U pa starejšo gospo dično, ki ima svo]o gostildiico. Po-nudb« s sliko, katero vračam ali iva zamemjam takoj. na naslov, kl ga pove oprava »5!ov. Naroda« 1093 !3EI»Tli?i?inFlFIP «a Trgovina dobro vpeljana, špec. robe. center Banjaluke tik sod. T>oz!ar.. obč., itd. VzrO'k prodaj« je selitev v festno hišo. Ft. Kosmina, Banja Kontoristinjo Siprejmeni, ki sjovori nemško in piše na stroju za m-njo žitno trgovino. Ponudbe točno z dodano fotografijo prosim. Ebensr>an£era nasK"-Bjelovar. 1147 Stanovanje I sobe (evefituelno 2) in kuhinje na periferiji mesta ta takoj išče mirna stranka brez ctrok. Plačam do 500.— Dm mesečno tiMli ta pol leta ali ćelo leto naprej. Pismene ponudbe na upravo »Naroda« pod šifro »2 osebi«. 1120 Zimnice po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetaiška dela po najnižjih cenah. — SLavič Fran, tapetništvo. Enronska cesta 10, Žabjak 14. Pridem delat tuđi na dom. 1130 Jugoslovane Dri nakupovan^a kmetijstev, gra-šči.n. hiš, hotelov, najbolje po-stre-Že rejak L. Herzmann, lastnik »Steierm. Realguter- u. Darlehens-verkehrsanstak«, Graz, Annen-vtrasse 10. Avstrija. 1117 Prodaja košnje 1. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeltjo, dne 2. junija t. 1. svojo travo za o-be letošnji ko§nji. Prodaja se piične ob 2. popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Sišiki. 111 s Občin* Ljubij*njk HMtiu pojrreDtu t*Tul ADELE SUPPANTSCH1TSCH nasnanla vsem s^jrodn^kom. prijateljem ;n znancem, da je njena srčnoljubljetia sestra, gospa f Serafina Zeschko ZASEBNICA v ponedelrek, dne 27. t. m., po dolri, mučni bo-iezni, previđena s tolaiiM sv. vere, mirno v ^ioapedu zaspala. Pogreb drage pokojmice bo v »redo, dne 29. t, m., ob 5. uri popoldo« iz biše žalosti, Erjav-čeva cesta 4. na poko-pališče W Sv. Križni. V Ljubljani, dne 27. maja 1929. Zrebanje v državni razredni loterifl Dne J5. maja so bile naslednje pri nas kmpljene sre^'Lt z'.rt-h.ni^: Din 10.000 št. 66.642. Din 2000.— št. 58.241, 70.316, • Din 10.816, 20.123 34.77S. 58.272, 70.236, 96.829, 108.142. 109.869. 123.293. 500.— š: 10.922, 20.130, 40.571, 58.371. 70.276, 97.415, I OS. 168. 109.870. 123.510. 5.709, 10.947, ?0.140, 46.006, 66.602, 70.294, 97.488. 108.191, 115 620, 123.578. 5.738, 10.985, 20.141, 46.059, 66.613, 70.322, 97.491. 108.212, 115.649, 123.S57, 5.766, 17.919, 20.193. 46.090, 66.641, 70.378, 99.809. 108.214. 115.655. 123.892, 84.522, 7.678, 17.941, 22.006, 53.426, 66.670, 74. 642. 99.861. 108.225, 115.664. 123.913. 123.965. 7.699, 17.963, 34.664. 53.460, 7.531, 74.656. 103.171, 108.260, 115.684, 7.568, S.lll. 17.979. 34.677. 53.483, 7.566, 75.768. 107.904, 108.261. 120.112, 7.598, S.157. 17.984, .54.722. 53.494. 66.688. 75.794. 107.944, 108.274. 120.190, 7.618. 20.056, 34.733. 55.866. 17.967, 91.755, 107.950. 109.827. 120.246. 7627, £ 20 34 58 70 96 108 109 120 7 175, .057. .749, 249. .233, .810. .111. .856, .293. .666. Dobitki se bodo izplačevali po 21. juniju. Zadružna hranilnica, r, z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. Ubćuu Ljabijm* IfMtni pogrebni tarrod V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno-ljubljena soproga, mati, sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa soproga pečankega mojstra in posestnika v ponedeljek, dne 27. maja 1929, po dolgem bo-lehanju, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 29. maja, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. maja 1929. Globoko žafaijoci ostali. Pšenična kava Vi4r«ve kave. ki jo je pred vojsko i^zpoulj*!« tuđi v Sluveinu c*bka Lvrdk^ Vidra \l Hra^e. >>e *e marsikdu s pomnija. Vidra je ludi izda jal znam ča-sop s »Da^aati |»ri)ai*l|«. Vtdruva kava i« pšenična kava in še b*dai /tlo pn-I}ub!)en4 na Ceikcm a v Jugoslaviju se rad. visoke poitnine in cannc ne p>»*ilia vmt. V BejgraJu *« izdeluj« po isti metodi kod Vidra na Četke in p emčna kava .JAVA* Bivši nafoćntki Vi irove kave v Jugoslaviji bodr* hrez dvoma radi na-ročevali .JAVA' psciično kavo ker vedu kako i;>ntm ic i iemenj kava PienLa je najtlahtttcjte žito, se bolja nero iečmen alt rt. \t pi«!ii:c se dela najboljta moki, najlioljsl kruh in tutfl nafHo jAi kava. — Kav« \t psenke Je boljsa nego I/ jetmena »II rži. „Java" piemčna kav« }e 2gan» I/ lepe Ranatke r**nite po prel/ku-4*nl moderni metodi. „lava" ptealĆM kava K »»vrat««, a cio realllM*. i««)«taa im s«la> •kuma MJavaw pšenična kava mm raca>ur|a titce* ia are«, temveC krepi telo in duha. Je prlnterna zdrava hrana za otrokc In obrasle, za »labotne tn ćvrste, i* duševne in teleane delavce. „Java*4 pšenični kava j* rel" okutna t r |o r užitkom pije tsak. tuU tišti ki slcer ne mara kave. „Java" pšenična kava je zeio izdatna, seje ne srne prevet zakuhati in je lore) zelo po cenl. Razumna, sttđljlva gospođini« uporahl|a ior*j ie HJavaM p4enlfno kava. „Jjva" pieniCna kava ima okus kakor prava kava. /a «>lrukt se kuha sama, /a odrasle tudl sama ali pa kot pridatek k pravi kavi. „Java i Dtn dr^ž c. Po%t ni k> p a <*m«» m1. Vvakemu 5 kg zavoju ,,lava- p. ^L • Beograd, Lomina ulica II c V zloboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je našjjubljeni soprog in oče, gospod Ivan Poč administrat. ma.k>r kralj, mornarice dne 21. t. rn. do dolatern trpljenju, previđen s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zastpal. Pogreb nepozabne^a po'k-o.mika se vrši v sredo, Jne 29. maja 1929. ob 4. uri popokkie iz mrtvašnice sarnizijske bolnice na Zaloški cesti na pokopališee k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2*. maja. 1929. Žalumća soproga NEŽIKA in otrocl. OMisa L}«M)aaa M^#tni poprečna saT»d Urejuje; iv«ip ^fpauciil -* Za cNmrodno ttskaroo: Prao Jeserfekv, — Z« opra«o io inser« ni del lista: Otuo Cbristol — V»i v LjuMjaiu.