mm m 194. številka. Ljubljana, v četrtek 26. avgnsta 1897. XXX. leto. vsak dan vrveerr« umuti nedelji in praaaike ter valja po poŠt i prejeman aa avatro-oger || • lete U ca vm leto 16 gld., ra pol leta 8 gld., ra Četrt leta 4 g!dM za jedca 1 gld. 40 ki.— Za Ljubljano bres potnjanja na dom u vbo leto 18 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kx. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Zatnjudeftele toliko vec kolikor poštnina enafia. Za Oinaai la plaCnje od ttirietopzte petit-trete po kr., Ce ae oznanilo ^edenkrat tiska, po 5 kr., 6» ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole fr^ckirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredoilitvo in apravniltvojena Koa^resnem trgu it. 12. Op ravniitvn naj ae blagovolilo poiiljati naroCnine. ^-Vlauacije, oarouiila. t. j. m administrativne stvari. K vseslovenskemu shodu (Izviren dopis.) S Koroškega, 22. avgusta. Vseslovenski shod mora dokazati, da gre Slovan ras na dan. Odklenkati mora skoro tiranstvu nadih narodnih sovražnikov, kateri bo sedaj proti nam postavljajo v bojna vrste, češ, nezadovoljneži 10, vzdigujejo se zoper nas, ko se imajo za vsa le nam sahvaliti. Najbolj jih seveda jezi, ker jim Slovence Odpoveduje varuštvo in se brez njihovega dovoljenja drzne povzdigniti svoj glas, da tudi on živi in hoče Živeti. Posebno pa velja to glede nas obmejnih Slovencev koroških. Mi ne vživamo niti najmanjših pravic, kar bi jih po zakonu uživati morati, dočira nas nadi sovražniki hočejo kar žive požreti, zahtevajoč: Ponemči se, sicer pogini! Slebarno leto nam vzamejo in ponemčijo več tisoč slovenskih otrok, katere vzgajajo v nemškem smislu, in tako se često primeri, da oče ali mati mej sabo govorita v slovenskem jezika, njihovi otroci pa le za silo slovenščino. Kaj je neki tema vzrok, da se mladina vzgaja na ta način v nasprotnem dnha, ateguil bi mar aikdo vprašati, ki koroških razmer dobro ne pozna. Tisoč in tisoč grl slovenskih Korodcev ss oglasa, đa je tega kriv nad ljuti sovražnik, ki bi že skoro rad pontmčil vso Koroško deželo, da bi potem laglje mogel zgraditi velikonemdki most do Adrije. Ta krati pada ne dovoli, da bi se slovenski narod mogel poučevati v svojem materinem jeziku, ker tako bi labko napredoval. Zaman so bili vsi dosedanji klici nadih izvenkorodkih slovenskih poslancev, Šok ljeja, dr. Ferjančiča, pokojnega Kluna, dr. Gre-gorca itd., ki so nebrojnokrat vlado opozarjali na neznosne razmere, ki vladajo glede dol na Koroškem. Zastonj so tožili časopisi, sklepale se resolucije in vlagale prodnje na višja mesta že skozi cela desetletja. Slovenski živelj de do danes ni dobil kakor vsakdanjo hrano potrebnih dol na podlagi materinega jezika. Vse, kar se je do sedaj govorilo in sklepalo o šolah, ni nadlo odmeva pri pristojnih oblastvih niti do danes. Vseslovenski shod, v katerega obračajo slasti izvenkranjski Slovenci zaupljivo svoje oči, naj bi tudi eolsko vpradanje pri nas na Koroškem vzprejel mej svoje resolucije. Čim dobimo sol, potem se nam ni bati za obstanek. V to svrbo naj bi se pečal vseslovenski shod v prvi vrsti s tem, kako priaiHti vlado, da nam da t»k>h koristnih in pravičnih dol, in sicer kolikor mogoče najhitreje. Druga velevažna zadeva, kktera mora zanimati na vnak način ta shod, naj bi bila izprememba državnozborskega volilnega reda v nekaterih kmetskih okrajih na KoroAkem. Ko trti ni znano, s kako težavo smo si pr borili prvega našega drž. poslanca? Le sreči se smemo zahvaliti ! Lokavi nasprotnik znal si je v vseh olučnjih in na vse mogoče načine zavarovati mandate in razdelil je vse okraje, kjer prebivajo Slovenci, tako uroetoo, da pri najbolj Si volji Sloveccem splava vsaka najmanjša nada po vodi. Že 1888. I. je kranjski poslanec dr. Ferjančič predlagal tako izpremembo, nad sedanji poslanec, g. kanonik Lam bet t Einspieler, pn jo je v zadnjem zasedanju državnega zbora ponovil. V-led take pravične razdelitve bi se nekoliko popravila vnebovpi-joča krivica, ki se je doslej godila korodkim Slovencem. K ker se mora premeniti državnozberaki volilni red za tržadko okolico, tako nujno potrebna je taka prememba pri nas, koder nam gre po Številu prebivalstva ne jeden, ampak trije zastopniki v državnem zboru. Ako bodo slovanski poslanci de zanaprej složno postopali, potem je upati, da se to kdaj uresniči, vseslovenski shod pa naj izreče mnenja vsega slovenskega naroda, da tudi on obsoja to silno krivico. Ta sta poglavitna nedostatka, katera treba v bližnji bodočnosti odpraviti, katerih odprava je nujno potrebna, ker je sicer nam korodkim Slovencem narodno napredovanje nemogoče. Živeti hočemo in napredovati hočemo kot Slovenci in zato se tudi udeležimo vseslovenskega shoda, prepričani, da se na tem shodu položi temelj boljdi in lepdi bodočnosti slovenskega naroda. V IJiilifJaitl 20. avgusta. Z dvojno mero se je postopalo pri poslednjih velikih izgredih v Adn in Planu. Dasi je letelo v Ada na državne organe kamenje, dasi so bili s palicami napadeni in do krvi v obrazu ranjeni državni uradniki in častniki, storilo ni niti vojaštvo niti policijsko osebje ničesar. Da, častniki so celo nekako prosili občinstvo, naj nikar ne meče kamenja. Občinstvo pa je v svoji beseosti navzlic temu lačalo dalje kamenje ter celo z nečuveno aro* ganco izzivalo vojake. V Plznu pa, kjer se demonstracija Cehov ni obračala nasproti državnim organom, t ••<.'•• Ie nasproti Nemcem in Židom, v Plznu, kjer se ni zgodila nobena niti približno slična silovitost kakor v Ada, pa je vojaštvo drlo z bajoneti na ljudi in kavalerija je jezdila naravnost mej trumo ter pohodila s kenjskimi kopiti dame in otroke. V V'i je pridrla najeta tolpa fanatičnih raz-sajačev iz Bavarskega in Saksonskega, kar priznajo tudi pošteni nemški listi. S tem se je rušilo naravnost mejnarodno pravo, in kje drugod bi nastale vb'iJ takega slučaja najreBnejde komplikacije. Pri nas pa se v Adu napram Nemcnm ni zgodilo nič, a v Plzna se je vse drugače delalo s Cehi. To je nova ia krasna ilustracija slovanske ravnopravnosti. Adresni načrt hrvatske opozicije h? odli -kuje po svoji po3rbni temeljitosti iu epigramatični jedrn»tosti. Adresa je obširna in obsega oslih 25 dobro podprtih točk. Izrazivši svojo neporudno zve* stobo in udanoBt, izjavljajo adresantje, da bi dežel ci zbor no bil odkritosrčen napram Njegovemu Veličanstvu, ako ne bi zajedno slikal pritožnega položaja, kateri je zanesel v hrvatsko domovino vladajoči sistem, ki skriva pod plaščem konottuci-jonalnosti brezpravnost ter premnoge težave ia velika trpljenja za kraljevi prestol in monarhijo resnično zaslužnega hrvatskega naroda. Pod pokrivalom nagodbe z 1. 1668, sklenjene na temelja oktroiranoga volilnega reda brez sodelovanja večjega dela hrvatskega naroda, in v nasprotja z njenimi določbami, ruši se državna individuvalnost hrvatske kraljevine, žali se n;en narodni značaj. Mudjarskj jrzik se usiljaje v urad 3 in dola, nameščajo se v teritoriju te kraljevine macjarski, hrvadčice nevešči uradniki. Zali se narodni značaj brv. domobranstva, ovira se ekonomski razvoj kraljevine t>r se mu nalagajo večino večja brcmena, katera pronada narod tolikanj težje, ker se državni dohodki ne porabljajo aa gospodarske potrebe kraljevine. Vlada po-vrača, v nasprotju s temeljnimi ustavnimi in .'•»!,,/.• ukazi moč zakonom, prihajajočim iz dobe absolu-tiznza, veže samostalnost in neodgovornost sodnidka LISTEK. Javna kritika gledališčnih predstav. ^Kulturna Crtica.) (Dalje.) Gotovo so s« tega koristnega instrumenta posluževali tudi napram slabim glumcem. Posebno gledalci, ki so sedeli v zadnjih vrstah amfiteatra, so lahko potrebovali piščalka, kajti bili so radi izvanredna velikosti tadanjih gledališč res tako daleč od prizorišča, da bi navadno človeško žvižganje ne bilo moglo priti do ušes igralcev. In Človek, ki izreče svojo kritiko, kaj rad alidi, da jo čuje kritikovnnec — seveda le tedaj, kadar mu ta nič na more. Pri borbah gladijator je v je igral palec gledalcev veliko ulogo kot izraz priznanja in nepriznan ja. Premaganemu boriku, kateri si je bil z drzno borbo pridobil občinstvo, redil ja dvigneni palec življenja. Proti zemlji obrnen palec pa je dal mnagalcu pravico, da svojega nasprotnika takoj z mečem prehode. Naravno je, da se v tem slučaju ni ploskalo, niti žvižgalo. Človeška narava se upira, da bi v tako resnem in razbarljivem trenotka, prodno se kaj nenavadnega, strašnega dogodi, izražala glasno Bodbo. To znamenje priznanja in nepriznanja je izginilo z gladiatorskimi borbami vred. Tudi žvižganje se mej Italijani ni dolgo obranilo. Že koncem srednjega stoletja somijavkali in posnemali druge živalske glasove napram slabim artistom, vrhu tega pa so metali izprijene oranže in drugo gnjilad. Poslednje se sedaj dogodi navadno le tedaj, ako je cal Škandal že prej insceniran. Angležem in Amerikancem je stokanje izraz nezadovoljnosti. Na Angleškem ta navada sicer že izumira; stokanje se sliši la de po manjših gledališčih. V Ameriki te pa preseneti ravno tako lahko v njujordki operi, kot v obakurnam predmestnem gledališči, v katerem ae aabavajo surov« mornarji in drago malo naobraženo ljudstvo. Dolgonogi „Jankee-gen 1 teman", kateri je ves dan na nogah in se tudi v gostilni kaj rad vsede, hoče si zvečer v gledališči odpočiti. Sode torej — stojišč je v amerikanskih gledališčih la malo — a to mu je premalo ugodno in lagotno. Stegne tedaj svoje noge, kakor le more, preko barijer in na- slonil in to brez skrbi, kajti njegov sosed ravaa prav tako. Ako ss mu Bthe vvhole think" (cela h t var) — višjega izraza za igro navadno na rabi — ne ugaja, prične stokati. In to je za njega tudi najbolj naravno, saj leži! Ako je Človek le nekoliko olikan, ga bode stokanje gotovo neljubo dimilo, in tudi ladka spe-cijaliteta za izraz nezadovoljnosti, mijavkanje, mu ne bode prijalo. Svojo nepovoljno kritiko ali pa celo svoj stud bi pa vendar rad izrazil. Kar ga zasrbi jezik, stisne ustnici in skoraj nevede . . . za sika. Tudi marsikoga drugega je jezik že dolgo srbel, čakal je samo začetka, tudi on zaeika . . . zasika tretji, četrti ... in kmalu si lahko kdo dovoli de malo ostrejo kritiko in zažvižgal In isti trenotek se žvižga, da je veselje! Ia kako lepo se vidi, ako žvižgljajo mlade gospodične — seveda za pahljačo ! Gotovo je mej vsemi navedenimi izrazi na-priznanja sikanje in žvižganja še najbolj dostojno. Lahi bo bili, kakor se je omenilo, to starorimsko navado opustili že zgodaj; prikazala 88 ja pa početkom novega veka pri Francozih, in ostala jo pri njih od tedaj vedno v rabi. Drugod do croda prej moči, katera na pred leg vladi podrejenih državnih pravdništev preganja perijodično časopisje 8 preventivnimi ia represivnimi sodbami, napram katerim je bila odpravljena preventivna cenzura uprav blaga zaščitaica svobodnega časopisja. Brez dovoljenja sabora troši vladi deželne dohodke za padjetja, katerim ni svrha, da pospešujejo interese dežele, nego da na škodo dežele prikrivajo lahkomiselno in stran-karako razpolaganje z deželnim denarjem, ali da z zunanjim bleskom slep'- nepoučeni svet, kakor da je na Hrvatskem vse zadovoljno z razmerami. Po s stavi vladajočega sistema se niso izvršilo hrvatske volitve iz svobodni volje naroda, ampak iz o'itne samovolje vladnih organov, v naj blažje rn slu i. 'jn iz neopravičenega vmešavanja oblastnij v vo-I tve. Volitve na Hrvatskem niso borišča, kjer se merijo moči strank z jednakim orožjem, ampak so s krvjo nedoižu h žrtev oskrunjeni bojna polja, na katerih se bori goloroki narod z d ž cbUstrni za volilno svoboda, da ne omenimo zastraševanja, za-tvarjauja, kaznovanja z globami in vsake vrste na Bistev, kakoršnih so se posluževali vladai o-gani v cbilni meri Tom načinom se jemlje polagoma hrv. kralja vini eaaoetojuost ter se združuje z madjarsko nt rodno državo. Toda Hrvatje nočejo biti materijal tu,e drž. misli. Adresa zgodovinsko dokazuje, da imajo Hrvate pravico do državne samostojnosti in neodvisnosti, protestuje proti namenom M »d urov glede avtonomne R ke ter povdarja jedinstvo Hrva-taka, Dalmacije, Medjimurja, B sne, H^rcvgivine ia Istr je. Slovenci kažejo v svoji kulturni smeri ve njo zbližanja hrvatskemu narodu ter ž J to poleg jedinstva kraljevine Hrvatske, da se stvori močna državna iudividuvaliteta na jugi države. Adresa obsega končno vse važne politične, gospodarske in kulturne tečke saborskog« programa ter končno izjavlja: H.-v^r-.ki narod se načelno ne protivi ravnopravni zvezi s kraljevino Ogersko. 1\di o-xr.au ik < »cašuiega državnopravnoga oduošaja Hrvatske napram Ogenki je rodil v svojih posledicah za Hrvatsko taks sadove, da se mora tema cdn.,š»ja 1 rva ski narod istotako rali svoje bodočnosti, kakor tadi prestala Vašega Veličanstva najoiloJnajae v preti Španski vojni minister, general Azcarraga je slopil na mesto umorjenega Canovasa ter postal ' e d s e d n i k. Azcarraga je vodja koesarvativcev, izboren general, a bare slab diplomat. V novembra •drlo že kortese, da se ukrenejo nova pvta r-d' Kube. B ž'as pokliče Azcarraga nezmtžaega Wey« Iđrja domov. V Indiji ustaši zmagovito prodirajo. V di etrikiu Pesauir so morali angleški vojaki zapustiti že dve važni trdnjavici. O vzroku nemirov piše neki lod v ,B. Tagblr.ttu", da materijalno nsred n^glo propada, in da je angleška vlada najbolj destruktna l .sem svetu. Predno eo zasedli deželo Angleži, bila domača obrt in demače rokodelstvo v cvetu, daj sta pa do ceia izginila. Tvornic skoraj da več ni« ladijske kupce so uničili anglfški ia z železnico j? pedkoparo kmetijstvo. Vsa višja mesta zasedajo Evropejci, ki imajo visoke plače, ča tudi narod od lakote cee ra. 500 milijonov mark cdneuejo Angleži vsako leto iz dežele. Dopisi. Is Metlike, 23. avgusta. M j tlika je na slovesen način praznovala cesarjev rojstni dan, gasilno društvo pa je včeraj nadaljevalo sTavnoit s tem, da je priredilo veselico v mestnem loga, na katero se niso zbrali samo ognjegasci in njih druži ae, ampak tudi podporniki požarne brambe z družinami, sploh velika množica občinstva. O > 3 uri prišla je požarna braaaba z meščansko g d >o na čela in za sedla njej odločene sedeže v loga Improviziranih miz in klopi ja bilo menda nad 30, katere so do vse zasedene bile. Za jedila ja morala vsaka družina ziBe skrbeti, akoravno so se tudi jančki na ražnu pekli. Vino se je dobivalo po znižani ceni. Ko so bili vsi povabljen' zbrani, je KMpod Gangl kot poveljnik požarne bracabe s krepki on in navda šenimi besedami naglašal pomea slavaosti, prirejene v cesarjevo proslavo, na k*r so od vmh straoi grmeli „Živio*-klici, v tem ko je godba zasvirala ceianko himno, kat ro je vse občinstvo h i •'■ oos'ašalo. Meatni župan, g. Franc Jutraž je v jederuaten govoru omenil zasluge, katere imajo vlada, duhovščina, c. kr. uradniki in pndp >rmki za požarno hrambo. Tudi c. kr poštar, g Fr*ao Oustin ss je oglasil kot član požarne brambe ter se o njenem imeau zahvalil za obilno udeležbo pri prirejeni sfovnosti. Ni to si je začela prosa zabava s plesom, igrami itd. in končno z umatalaim ognjsaa ia raketami, k; se je jako dobro obnese). Pred končano slavnostjo so ss reševale nekake uganjki. Tiiti, ki so uganjk« rešili, so dobili različne darove. Ta zares prav veseli din, ostane vsakemu udeležencu v najboljšem epom nu. N»j bi kmalu zopet bi* prilika prirediti t*.ko Iuj veselico ! —o — Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. avgusta. — (Osebne vesti) Presvetli casar je z odločbo z dne 17. avgusta t. 1. imenoval g. Frana S a k 1 j e j a pravim d/ornim svetnikom. Č istitamo 1 — Davčni nadzornik v Ridovljici, R Jordan, je premeščen v R »hrbacb na Gorenjem Avstrijskem, — (Poročilo „Slov. Dihurja") o sboda v Idriji je zavito in po kurata Koblarja navadi laž -njivo. Dr. Majaron — ki, kolikor mi vemo, še v -ino pripada k narodni stranki ter se v tem oziru prav pravilao vede — sa v tem poročilu nekako v nasprotje stavlja z dr. Farjanisčeaa; prvi ie žal vso pohvalo, drugi pa je grozno pogorel, nekako tako, kakor slaboglasni kurat pri državnozberaki volitvi v Idriji. Kar si človek želi, to piSe, ker Koblar iz srca ž«li, da bi Farjančič irgub 1 simpatije idrijskih vohlcav, zategadelj v svrjam smrdljivem dihurja poroča, da Ferjančič s svojim govorom ni žal ni-kake pohvale. To poročilo pa je zlagano, ker je občinstvo na ehoda v litiji sploh vsakemu govorniku pritrjevalo ter sa tudi od nikogar ni sprožala misal, naj se izreče nezaupnica bedi si dr. Mijaronu, bod -m; dr. F-rjančiču. Se ve\ če je Koblar še danes idrijski državni poslanec, potem bi v Ilriji niti socijalne demokracije nebilol Š»oda, da je propal, ta temni poltenjak! — (Izbruh nemškega fanatizma) Brez vestno hujskanje nemških listov in obstrukejoni stov proti Slovanom rodi čeda'ji lepše sadove. Navdalo je ponekod nemško prebivalstvo s takim sovraštvom proti Čobom in Slovencem, da mn dajejo izreza v najodarnejši obliki. Izbruhe ga sovraš.va smo videli v Celji, pojavljajo sa pa tu li pri raznih drugih prilikah, a najpriljabljenejša oblika, izražati šnjega stoletja ni bila znana, ali pa tudi ni mogla biti, ker ni bilo gledališč. Ni tedaj tako čudno, da je hotel neki francoski pisatelj dokazati, da so bili njegovi rojaki prvi, ki so rabili žvižganje v tem pomora. Sicer imajo Francozi ras prvo besedo v đi in oliki, toda ta so prišli malo prepozno, ti prt-h.teli 8J jih Grki skoraj za d/e tisoč let. Pr.povtdue se tudi mala anekdjta, po kateri ti bilo deblo sikanje in žvižganje čisto slučajno i-.oj pomeo Pri noki slabi — t. j. za Francoza <~,(dgočasn! Igri niso hct tli nervozni in hitro razdražljivi Parižani, katerim je dober dnvtip vsa, slikati ia videti konca. Zaman so krikali: „La le I A bii le toile!" Kar zažvižga nekdo izmej tLJinetva. Vcdja mašinerije je mislil, da mn je dal režistr znamenje, in zasUr je jel — padati. Ob čiestvo js pa pričelo vse vprek žvižgati, kolikor je le moglo, in bilo je jako zadovoljno, kajti po njegovem prepriienji je imelo le rj:hovo žvižganja toi k nsptrb. Rss je pa, da je bilo žvižganje že v SdSinaj-Ll.m stoletji pc franceak h gledališčih p polnem udo-Li..č;no — a ne toliko radi slabih igralcev iti dolgočasnih iger. Žižganje je moralo Francozom po h-1i.io ugajati, kajti v sedemnajstem btoletji je vladala na Francoskem pravcata bolezen „žviJ.go-manija". — O nekem ekscentričnom vojvodi (Gra-mont Gideronse) se pripoveduje, da je razdelil mej mladeniče več srebrnih piščalk, da bi pri premieri neke burko piekali. Dobro so bili za svoj trud plačani, ako niso bile piščalke majhne. Tadi dandanašnji se včasih razdele m*j mladino piščalke, toda le . . . svinčene! Pa naj kdo re!e, da niso bili stari časi bolji. Staro erebro — pa naš svinec! — Prebrisani gledališčni sluge ho kmalu opazili, da bi m« dalo b pš'alkami prislužiti denar. Ponujali so kot prej lornjete, prodajali gledališčne liste in — t Le last no is least — piščalke. Začetkom seveda na akrivaem. Vodja bi sloge gotovo radi takega t: j- ga greha takoj odpodil iz službe. Ko se je bil pa ta pestranski zaslužek precej razširil, ZAhtevalo je občinstvo, ki j-> tako rado piskalo, kar odločno od slug piščalke — in vodja tudi ni moge? in ni smel, bko ntča imeti v b'agajni paj*evin; občinstvu odreči, kar je zahtevalo. Nekdanji Francozi bili so tedaj zadovoljni, da so dobili v gledališči pri slugah piščalke, in jim ni bilo treba votlih veznih ključev 8 e boj nositi. (Dalje prih.) ta čutila, ao brezimna piaaaa, katera dobivajo slo venski prvoboritalji. Gosp. dr. Tavčar j* dobil ie već tacik grozilnih pisem, eedaj je priftal na vrsto župan g. Hribar, ki je dobil ia Gradoa nprav klasično pismo, v katerem ae mi grozi kar ■ smrtjo. To pismo se glasi: BHute dich, slovenischer Barache! Wena do noch lange ain Faind uađ Geg-■er der Ddubschen biat, ao vvirst da, alovenische eckelhafte Kanailla, bald aus dam Lsban ge> scbafft vverden, geradeso, wle es der Čachischsn K <"» e, dem Bug-umelater voa Prag ergehen w rl. Alao sei auf der Hat, slovenitchss Riadvieh, je f tiher da krepir-it, desto besser fiir die deattche \Velt. Tod allen alavischen Hoad*m!!! Bai dir, slovenisches Miatvieh, wird d t Aafaag gaazachtlt Binnen 8 Tagen naaBst da nad der Burg^rm^iatsr von Prag, die scheasslicbstea Zierden der Slovenea und Čecben, geendet habeo. Auf vergnii.;tes Wi«-derseben, slovenischee Luder. lir Sloveaea und Čechen habt each b^tragea wie Sohw iiaa und nicht v/ie Menschen, daher Tod allen S;ovenen, du slovenisches M.stvieb mas it als erster fallen.1- To pismo je sicer proizvod navadnega pobalina brez vsake olike — in tudi župan Hribar ga ima za prazno šalo — ali ne da aa tajiti, da je posledica tistih divjih neznškonacijoaalnih agitacij proti S!o van im, katere so že v rasnih krajih naša monarhije provzročale najsarovejša izbruh i. Piano je bilo oddano v Gradci brez znamke, a z napisom „Am t,a -sache: stempelfrei und portofreiu, in naša slavna pošta je je res kot uradno pismo ekspadi-ralal V Gradci morajo biti pač zelo najivni poStni uradniki I — (Potresne doklade ) Državnim in železniškim uradnikom so dovoljene jim potresne doklade gotovo dobro došle, in vsak pravičen človek jim jih od srca privošči. Ali prav takisto p: t robni, kakor državni uradniki, so đragiojjkih doklad 11 li deželni in mestni uradniki in pa mestno nčitsljst.vo, ali pa še bo'j, ker imsjo manjSe dohodke. Naj bi torej pristojni f iktorji t<*h ne pozabili t — (nSlovenska MatioaV) S 1 siptenbrom t. 1. počenši dovoljuje društvo „Slovenska Matica* \sm knjigotržcem brez izjeme za vss založne knjige brez razločka vated sklepa svojega goipodar-skega odseka po 25% popusta zadostavkom, da se vsako naročilo sproti plača. V komisijo se knjige ne bodo več izročale. P. n. knjigotržci bUgovolej naj ta sklep vzeti v prijazno vediost in ravnanje. — (Botanični vrt) Včeraj ee ja na botaničnem vrtu začela zgradba vrtnarske biše. Ko bi bila osrednja vlada k stroškom za to stavbo dodala še kacih 7000 g!., bi bila botanični vrt labko premestila, v katerem slučaja bi bil gotovo ve ji koristi, kakor sedaj. Likalna vlada se je sicor energično zavzemala za premestitev, alt dosegla ni aič. — (Sleparska dvojica.) Te dni prišel je v naše mesto tujemu imetju nevaron „oarčsk", neki Alfred G r ii n iz Badimpešta in njegova ljubimka Ama S c h m i d t ia Biroima. Nastanila sta se v nekem tukajšnjem hotela, kjer je G iii vpisal bvojo spremljevalko kot svojo ženo, potem pi sta šla_ ana delo". Sleparila sta na isti način, kakor tisti K -oh, o katerem soao šele pred kratkim poročali. Uriii je v neki t r f i k i na Sv. Jakoba trgu kupil smodk ter plačal z desetakom. Ko je dobil drobiž, je zahteval še smodko druge vrste, v tem pa spravil dobljeni drobiž in desetak. Toda trati iantiaj* sa ni dala preslepiti in G iiia tako enargično prijela, d-i je priznal svojo „zrnato" in vrnil desetak. Isto sleparstvo, a ne več a desetakom, ampak samo a goldinarjem, je podjetni, drzno nastopajoči potomeo Abrahamov posknsil tudi v neki drugi trafiki na Sv. Petra cesti. Mestni detektivi so Giiioa in njegovo Almo kmalu zasledili in policija ju je izročila okr. eodišča. Ker ni dvoma, da je Grii a na popisani način poskušal slepariti tudi v drugih proda-jalaicah in merda tudi koga osleparil, naj ae vsi dotičniki čim prej oglaee bodisi pri mestni policiji ali pa pri okr. sodišču. — (Ako ae hočeš zvečer dobro zabavati) v Ljubljani, pojdi v elegantai cirkus Henryi Ta ti podaja poleg izvrstnih jabalcev in pogubnih jeadalk, nevrjetno dresiranih konj, tudi nedosežna akrobate, telovadkinje in žonglerke. Nekaj nenavadnega pa je ruski medved kot uneteljni jahaS. Kdor se hoče smejati, tislemu pomorejo do tega na-utrudljivi klovni, zlasti pa klovn Aleksander s svojima osloma. Za Slovence posebao zanimiva pa je sijajna paatomima: Mazzepino progaanstvo, kjer vidiš pristne maloraBke noše, malo-rueki ples „Kozak" (z originalno plesno go ibo), bojevite Kozake, Čjrkezein nebroj lepih baletk. C.rkua Henry dela svojemu imena vso čast. — (Zdravstveno stanje v Izubijani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občina ljubljanske od 15. do 21. avgusta kaže, da je bilo novorojencev 23 (= 34 15 0/o0), mrtvorojene! 3, umrlih 15 (=22 27 °/oo)» meJ nJimi «ta umrla aa jetiko 2, aa vnetjem Bopilnih organov 1, aa želod- 5 ni m katarom 4, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=33 3 ° ,), ia zavodov 8 (as 53 3 °/,). Za iofekcijoznimi boleznimi je obolela, ia sicer: za vrstico 1 oseba. — (Poljedelski minister grof Ledebur) namerava, kakor se poroča, tekom prihodnjega meseca ob skati Idrijo in od onda potovati v G o -r i c o. — (Uboj ) Dne 22. t. m. popivali so v Klanjcu pri Kranja domobranca Cslar io Maknla ter krojaški pomočnik G ovan. Vr«Č-»je se v Kranj, je Celar na potu vsied pijanosti večkrat padel, a tovariša sta ga vselej vzdignila in naprej vlekla. Končno sta se Cdlar in Mahula spoprijela in Mukala je svojega tovariša z bajonetom tako udaril, da je Calar umrl. Našli so ga 23. t. m. zjutraj blizu železnega mosta čez Kokro Celar je bil star 24 let in doma iz Suhe v občini Prcdaselj. Maknla je svoje dejanje že priznal. — (Slovensko pevsko in bralno društvo „Triglav" v Radovljici priredi v nedeljo, 20. avgusta t. 1. veselico, pri kateri sodelujeta iz posebne prijaznosti gosp. režis6r R Iaemann z Ljubljane ter „Gorenjski Sokola iz Kranja. Vspored: Ob l*/4 un sprejem „Gorenjskega Sokola" na postaji. Ob 3. uri javna telovadba „Gorenjokega So kola" ra taesteem trgu; potem koncert na vrtu gosp. Hudovnrnika (ureje J. Kliuar). 1. Volarič: . /.v. 7,na\ mcškizbcr. 2. M. Habad: a) .Rjiraarm", b) „B.atci vts-ili vet11, c) „Ja pa davi slunca paia", poje mešan zbor. 3 Deklamacija, preduva g. r« ine: R. Inemann. 4 # * m: „Bože ži»iB, moški zbor. 5 Vilbar: aBledi mesec", mešani zbor. 6. A. DvorŽak: Is moravskih dcospevov: a) „Da, jaz zapusbm* , b) „Golob na javoru", c) „Prstan", ženski dvospev s spremljevanjem klavirja. 7. „R«z lični Karakterji", karakterni prizor v različnih maskah g. hž rž: R Ioemann. 8 Ned.eJ: t Pozdrav", moški zbor z bariton solo. 9 a) H Sattner: »Kdo bi zmerom tužon bil*, b) H Hubad: „Stoji, stoji tam iipica", c) H. Sattner: „Studenčeku, narodni ";)"•'?.'] zbori. Mei posameznimi točkami s*ira si. rudarska g dba iz Rijbia. Vstopnina koncertu 50 kr. za osebo, člaui 20 kr. Po koncerta prosta zabava. Ob n*ugodnem vremenu vrši se veselica itdeljo pozneje. — (V Novem mestu) prirede" tudi letos tsmka,čioji .kad-mtai svojo „Besedo", ki bode gotovo svejo dvojno nalogo izpolnilo: na jedui strani naj dokaže, da se akademiki živo zaniaiajo za l«>pe um-tiiosti, a na drugi strani n&j gmotno basae vtilekcristnima ia vodoma: podpornima dru-*i i. v o m r. za slovenske velikoSolce na Da ar,ji in v Gradci. Vzpored cbeta biti izboren. Koocert izpolnjujejo odlične točke moderne giasbe, at igro so si pridobili akademiki jednodejansko našega izborr.ega btmoritta g. R. Murnika. Opra vičena je t«-.i.j nada, da bodo uspeh te veselice vtefctranako zadovoljeval I — (Iz Loškega potoka) se nam poroča, da bo tam 5. beptt:anbra t. 1. popoladne po blagoslova velik ljudski shod, ksterrga se udeležita tudi oba daželnn poelauca in kmetje iz bližnjih cbčin. Pri fcttin shodu ir.i ne bo govorilo samo o gospodarskih Btvareh, ki se tičejo loško potoške občine, ampak tadi o takih, ki zanimajo vse občine na Kranjskem. Zborovanje bo pod milim nebom. — K shodu pohabi se tudi pevsko društvo „Glas" is Sodražice. — (Požar) Dne 20. t. m. je pog >relo gospodarsko poslopje Jurija Tomca v Svišaku pri M* ti ki. Škoda znaša 600 gld. Sami se, da je nekdo ogenj nalašč zanetil. — (Ulom ) Neznani zlikovci ulomili so v noči od 17. na 18. t. m. v hišo Antona Debeva v Ra-t*žu ia eicer v sobo, v kateri je spala poseetaikova 13Iet»a hči, ter iz nje pokradli raznih stvarij v skupni vrednosti 37 gld. — (Narodna mlačnost) Iz Colja se nam piče: Skoro v vsaki številki naših časopisov se piše ia povdurja, da se moramo postaviti v narodnogospodarskem osini na lastne noge, če se hočemo otresti tujega gospodarstva in nasi letva naših na sprotnikov. V ta namen je seveda v prvi vrsti potrebno, da kupujemo vsi braa izjeme vsa potr*boa Živila, pa tudi vse druge hišne in gospodaiske potrebščine izključno le pri naših narodnih tigovch, ter da ne cbsipljemo nam sovražnih trgovcev s svojimi novci. Slednji so, kakor znano, naši največji naspiotuiai in poznajo mestjana ali kmeta le takrat, ko vidijo, du jina pr«uese v prodajaln cd groš, sicer pa zabavljajo Slovencem pri vsaki priliki na skrajno rasžaljive načine, in bi jih utopili najrajši v žlici vode. — Kaj pa nam pomaga bojkot, o katerem ae v novejšom času toliko govori in piše, če se ne drže" zlatega gisla „Svojim k svojim" niti naši po slanci, kateri so v prvi vrsti poklicani, da nam d ujo pri vsem tem dober vzgledi ReJce bssede nam silijo pero, a zamolčimo jih še aa sed»j. ŽJostne, aares žalostna resnice pa ne moremo pritajiti, da dva naša državna poslanca navzlic temu, da imamo baž sedaj v Caiji develj izvrstnih narodaih trgovcev, kateri so v stanu tekmovati v vsakem ozira tadi z najbolj š mi tvrd kami naših nasprotnikov, kupujeta vse svoje potrebščine pri naših naj zagrizene jši h sovražnikih, in sicer pri Wallandu in pri Stigerjn. Kaj naj poreče k tema naš kmet, če ga napotujemo, da naj se posluži bojkota, ko pa vidi prihajati iz nasprotnih zalog svoje voditelje? Istotako bi lahko očitali jednak narodni greh nekaterim odličnim na-iodaim rodbinam v mestu in okolici in ne moremo umeti, da se naši ljudje na m rejo otresti nasprotnih nam trgovcev! Upamo, da nam bodočnost ne pri nes • več priložnosti, pisati v jednakem smislu, ker bi nam bilo jako neljubo, povedati svetu še več o oci narodni nalačnosti, katere ne moremo poprej iztrebiti, da začnemo s stvarjo pri korenini. Vede rano I — (Bralno društvo .Edinost1 v Središču) priredi s prijaznim sodelovanjem domaČega pevskega zbera in gg. dijakov v nedeljo, 20 avgusta t. 1 v proHtorih g Jja. Sinka, v Središču veee'ico z iako raznovrstnim vzporedom. Začetok cb 5. uri prpo lndoe Vstopnina: sedež 30 novč., stojišče 10 uvč. Veselica se vrši pri vsakem vremenu Ker je prebitek namenjen po polovici ub >,'i šolski mladini in po polovici dijaški katinji mariborski, se pceplač la hvaležno sprejamajo. — (Ljutomer ki kolesarski klub „Ptici selici") 89 v nedeljo, dne 2(J. t. m., ne more ude le/iti veselice „trgoviških ognjegascev", m se je cela stvar ob>avila le vsied celjube pomote. — (Izgleden uraden list) je slavocznana „Ktageufurter Zeitanga. Kakor razni drugi listi te vrste je urnjevana v Slovencem sovražnem dahu, v št. 181. pa je celo zagovarjala društvo — „Sul mark*. O namenih tega društva smo vai jedini, parno „Kl»g*nfurter Zeitung" soii, da je namen „Si.it-marke" — dobrodelnost in da je nje dolžnost, to društvo toplo priporočati. Po Dašem mneoji bi ti uradni Isti v južaih pokrajinah zaslužili, da jim posvetijo poslanci posebao pozornost. — (Primorski Lahi) so z ipst ailuo nervozo?. Njihovi h -t; jim poročajo, da se zajedno z uhođenjem novt-ga c1 vil no pravdnega reda napravijo pri primorskih sodiščih dvojesični napisi. To bo n \. > * silna krivica, katera se zgodi Lahom in radi kitere bodo brez dvoma apili tako. da bo odtnevalo c-lo v R mu. Svelujeaao jim prijateljsko, naj varujejo svoia pljnča, kajti pri dvojezičnih s*pis>h ne ostane, ampak pride še več, pridejo jezikovno naredbe, če se koj pa rr do pr zneje ! — (Razpisane službe ) Na dvorazrodni Ijud ski šoli v K r fer i dcugo učno mesto z dohodki IV. plač, razreda. Prošnje do dne 1. septembra okr. št J. svetu v L'tiji. — Na novozgrajeni jednorairedai Lul-ki šoli v Starem brega mesto učitelja i a voditelja z letno plačo IV. plač. razreda in pašno pravico za jedno kravo. Prošnje do dne 5. s«ptt-mbra okr. Šol. s »era v Kočevji. — Pri višjem deželnem eodiš'u v Gradca mesto računarskega prakti-kanta. Prošeje do do« 31. avguata prodsedjivu viš. d«ž. sodišča v Gradca. * (Kako nabirajo klerikaloi za katoliško vseučilišče?) Piofesor bogoslovja Bchotef je iadal brtšunco, namenjeno j-r-prost' mu narodu v ta na rac«, da bi nabirel za katol. vseučilišče. Prof- nor trdi iz početka, da so ,vsa državna vseučilišča na nc-krš^uiki podlagi, in da večina profesorjev dela sa brezverstvo propagendo". Dalje pripoveduje S jbo far, da so doslej dhjali za kat. vseučilišče kofje, plemenitaške, katoliška urušt va, da, celo stare ois uju f, šivelje, dalavci in posli, cekat^ri so dali - k teden po 1 kr. in vsak dan po jeden — „Oie naš" ... Za one, ki ss izgovarjajo, pa pripoveduje profesor to le anekdoto: Na elicejskem polja v Parizu je imel jedenkrat veliki Napoleon sijajno parado. Pri defiliranja ja zagledal Napoleon vojaka prostaka, ki se n.u je zdel jhko znan. Poklical ga je k sebi ter ga vpradal: ,Ali si bil že v bitki?* — nBBl,"a ja odgovoril prostak. — „Pri Arcole?* — „BB.I«". — .PriRivoli?" — „„BJ.U- — nPri Marengo?" — „„Bil."« — „Pri Eylau?» — „„Bii."" — „Pri AaiterlitzD?„ — »»Bd** — Napoleoa je naredil nato prostaka takoj stotnikom. Prav tako se bu gođ>lo Čitatelju na sodoji dan pred sodnim stolom bežjim. Takrat bo vprašal Bog: s Ali si bil član Vinor.ncijeve družbe?" — „,Bil,"* mu boš odgovoril. — .Ali oi bil v društvu J^zuščka?* — BBB1„Pri druetvu Ljube Gospe?" — „BBiI.aa — „Pri kat. Schalveremu?u — „„Bd.*" — „Pri društvu Sv. Petri?« — „.BI."* — ,Pri kat. vseučilišču??* — Blagor ti, ako boš mcg<*l tudi takrat reči Bogu: 0„Bd!!*- — Tudi tebo po viša Bog od prostaka etotn'.kom v nebesih. — Na ta način lovi bogoslovec Suhdpfor ttrojalke m ter-cijarje. Ž^nijaien mož! * (Španske g ozovitosti pred eodiščem) V N-.w Yurau je izšla kajigH, ki ta 204 straneh popisuje na podlagi aktov, kako se vrše v Šianiji obravnave proti anarhistom. Radi utentata nu procesijo v Barceicni so zaprli 400 sucuijivih mož, katerih večino so iapaetili. D-ugo pa, ker ni60 hoteli ali mogli ničeaai izpovedati, bo hoteli španski sodniki z mučenjem prisiliti, da povedo krivce. Zato so jih grozno trpinčili. Nekateri so morali neprenehoma hoditi, niti minute niso imeli odpočitka in dali jim niso nobene brane. Po več dni| so tako hodili brez spanja, dokler se mso zgrudili. Drugim so dali jesti slamko v. a nobene pijače. Tretjim so potrgali nobtove z prstov, četrtim so raztrgal, ustnice, petim so razsekali obraz, šestim so stiskali lobanjo itd. Več jih je mej makami amrio, nekaj zblaznelo, mnogo j b je smrrno obolelo, nekateri pa eo povedali resmo, drugi zopot so si vae izmielili, samo da se nabajo mak« Vsied takih izsiljenih izpovedi j je bilo obsojenih nastavilo nedolžnih 5 so jih ustrelili, 20 ao jih vrgli v ječo, 63 so jih pro gnali. Trpinčeni io mučeni so se obračali večkrat na šefa vlade, do Canovasa, a — zaman Čadao ni potem, fcko hrepene* anarhisti po m šivanju! * (Noče se omožiti) kraljica Viljemina II I..- d"i.»t dasi jo mi 11 njena mati in ministerstvo. S«daj j« sklenil svet reg->ntstva, oa s* kraljica omoži še >e notem, ko dr^et.s polnoletnost. * (Vrtove na strehah) >majo, kakor v starih ''a-< 1. B.thiion ka kraljica S •• r>«:r.- '■■» sedaj tudi že v Pariza Na p!*:Šči«th strehah pet-ftestnadstrop nih palač eo narejeni vrtovi, na kut^nh rastejo v zemlji vinske trte, emok^e. breskve, ra.bčni grmovi in cajkrae :»jše cvetice. S.deCe-nu na takem vrtu se ti zdi, da vid h o^oli in okoli sama male vrtica-m^j kat^rtmi molš svoje g av«i razi čii stolpi. Vrtovi so napravljeni is čemita, pešk* in prsti. Darila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv Cirila in Metoda : Gospodje dtželoi urndaiai v Laoljaai 2 2 kron, namestn venca p:-* ' ■♦•mu b dničnemn kontroloru, gospodu Gabrijelu Ocbaitt, — Ž.weli rod djaboi darovalci in njih oasie lutki I Brz oj Sb^rlce- Idrija 26. avgusta. Za vzprejem „Sokolov*' iz Postojine iu iz Ljubljane sestavil se je iz različnih društev odsek, kateri je že vse potrebno ukrenil glede vzprejema. Za slavoost vlada v vseh krogih veliko navdušenje. Trst 26. avgusta. Uradni „Osservatore Triestino" vindicira klubu laških drž. poslancev nalogo, izposlovati spravo mpj Nemci in vlado t^r spravo rnej Nemci in Cehi. Praga 26. avgusta „Politik" prijavlja zopet situvacijsko poročilo, v katerem poroča, da bodo zaupniki večine imeli od daeva, ko se snidejo, vsak dan seje. List pravi, da sta glavni toOki bližnje politične transakcije: vlada se oklene desnice, parlamentarna večina postane vladna večina. Ischl 26. avgusta. B.ideui je dospel sem in v daljši audijenciji poročal cesarju o notranjepolitičnem položaju. Zvečer se odpelje na Dunaj. Petrograd 26. avgusta. Pri včerajšnjem slavnostnem dineju je car napil francoski mornarici, Faure pa ruski mornar ci. Montevideo 26. avgusta. Predsednik republike je bil pri splošni narodni slavnosti zavratno umorjen. Morilec ga je naskočil od zadej in ga ustrelil iz revolverja. Policija je morilca že prijela. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice. N?, progi Steinach-Idnning Attnang Puchbeint železnice skozi Sa; kammergut po Kroppen d«, lini od Aussj-eja do Ober-trauna najbrž 6e več mesecev tue bo inoioo voziti. Na postaje od A'tnang Pubheim d St iadorfa iu tja, prestopiti pa je mej postaiamA Mtnning Braunau. oziroma Manerkirchen Braunau. M-j Mnidngom ^n Braunauom ee pravaž-tjo do 100 kg težke brzo pctljažne pošiljatvo. Pristojbine za vožajo in tovore, ako se porablja ta daljša pot, računa se po tarif nih naEttavah, določeuih za to daljuo progo. Slovenci in Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 I I Bratje Sojkoll t priredi bratsko društvo Postojinski Sokol i a?: lat* v Idrijo katerega se udeleži na prijazno vabilo tudi naše društvo. Zbirališe ti,d.- na južnem kolodvoru v nedeljo ob 1 6 uri zjutraj Odhod točno ob 6 uri z brzovlakom do Logatca, od tod z vozmi, preskrbljenimi po društvu, do Godoviča, in potem skupno s „Postojinskiin Sokolom" v Idrijo. Vabeč Vas, da se prav obilno udeležite tega velezanimivega izleta v prijazno gorsko mesto in si ogledate evetovnoslavni rudnik, Vam kliče: „Na zdar'J odbor. V Ljubljani, dne 20. avgusta 18H7. Umrli so t Ljubljani: Dne 2.'*. avgusta: Gustav Peterlin , mizarjev Bin, 18 dnij, Vodmat St. 95, črevesni katar. — Gabrijel Urbas, bolnišnični kontrolor, 73 let, Vodmat št. 03, pljučnica. Dne 21. avgusta: Alojzij Rezelj, krojačev sin, 'Ji dnij, Opekarska cesta Št. 6, akutni že odčni iu črevesni katar. — Jurij Vehovec, mestni nbogi, 95 let, Karlovska cesta st. 7, ostarelost. — Jožef Hasler, posestnik, 71 let, Gradaške ulice St. 8, otrpnenje srca. — Ana Nadrah, postreSčeka hči, 1' i mes, Dunajska cesta St. 14, škrlatica. — Marija Tasch« ucr, usmiljena sestra, 26 let, Radeckega i\sta št. 11, jetika. Dne 2"). avgust;) Henrik Richter, jetniSki paznik, 28. let, Zvonarske ulice št. 9, prsna angina. V deželni bolnici: Dne 21. avgusta: Marija Sterle, zidarjeva žena, 66 let, vnetje možgan. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Avgust ' Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Vlokrina v mm. v 24 arah 25. 86 • 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. T.i.J 7 734'1 7339 16*7 14*6 230 si. sever si. vzjvzh. si. jjvzh. pol obl. megla pol obl. 04 Srednja včerajšnja temperatura 17 4J, za 0'4° pod aormalorn. I3"ULria,j3ls;=t borza dne 26 avgusta 1897. .xupai driavni dolg v uotah..... ipnj državni ilolg v srebru , . i ■ b« riJRka zlafa renta ... , , 'vatrijska krcnaka rcr.ta *r. . i:• Ua tslata renta 4'/n...... ":erska kronska renta 4' t . . , . /atro-opernke bančne delnico . -utiie delnice........, ,ndon viitta........... .umiki iri, backovci tn 100 mark . , K) mark......., , . . . ;) thatkth........... .vi--ikt hr.nkonv......., , J "ir, cekini........... DnO* 25. avgusta 1897 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. ,.".-.avne srečke iz 1. 1HH4 po 100 gld.. . .nava rep. srečke 5°/,, po 100 gin. . . ■ ornlj. obč. avstr. 4''»° 0 zlati zaat. listi 109 gld. 80 av lOfl 30 124 I 70 401 1 75 • li 2 ■ 65 • 100 4 — ■ 951 m — • 365 a — 11» 70 ■ 58 3 72',, * 11 i 76 9 ■ 58«/, ■ 45 25 ■ 5 a 64 iTBditiie srečke po !oČ gld...... 202 ljubljanske srečke......... 22 .ihdfove srečke po 10 gld...... 86 kolje anglo-avstr. banko po 200 gld.. . 1K2 VnuDvvav-druŠt. volj. 170 gld, a. v . . 4ti0 t.pirnati rnbeli....... I 159 gld. 189 „ 128 „ «9 . — kJ. 25 . 75 . 80 , 50 , 25 . 50 . 27'/4 ! sa 2 ali 8 dijake odda we za prihodu j«* m o luko leto. 1961—9) Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda". Zahvala. Za vsestransko sočutje, izkazano mu povodom smrti predrage sopm^e, gospe Ivane Lsvstik roj. Tomšič kakor tndi za mnogobrojno spremstvo pokojnice k zadnjemu počitku, izreka vsem udeležencem, zlasti pa gg. pevcem za krasno in ganljivo petje, evujo najsrčnejšo zahvalo Vinko Levstik, (1266) šolski vodja. Vrhnika, dno 24. avgusta 1897. Trgovski pomočnik se iSče za trgovino z galanterijskim, norimberškim in drobnim blagom. (1256—2) Ponudbe na: i*. i*vosiir-a, Celje, Štajersko. Oglas. Zaradi bolezni lastnika h v proda na «. r»hoi<>ui OU Hm i pofl pruv Ugodnimi poboji obstoječe iz lepe «1 »oimil*trnpiie hISe; drugo nadstropje te hiše ima slavno c. kr. orožniško poveljstvo v najemu kot stanovanje za c. kr. orožnike. V tej hiSi je lepo urejena prodajnliilrn z iu«-hi»-iilm (»lugom, ti prodajo tobaka lu » Urnim Po dogovoru se odda novemu lastniku vsa maloga nu-.ii-nega liluc«, kakor tudi kkIok» vlua, piva lu žganjn ter vsa v tej bidi se nahajajoča hišna opravu (mobilije . Zraven hiša je posebej altlan mii^u/tn, kegljišče in prontoren vrt. K. tej hiSi spada tudi prontoreu hley za konje m govejo živino, kakor tudi zemlji-»če, obstoječe iz 4 njiv in travnikov. Ker se bode v nekolikih letih gradila železnica v tem kraju, imel bode novi lastnik tega posestva lepo pri-hodnjost. Kupno ponudbe naj se pošlje naravnost sedanjemu lastniku pod naslovom: (1248—2) Andrej Muravec _pošta Grahovo ob liači (Primorsko). Ces. kr. avstrijske državne železnica. Santoprodujo asa. UrunjMko ima ^X3ul^L ČVLden (566-18) v Ljubljani, na Mestnem trga biš. štev. 25. Izvod iz voznega reda -vrni} ^megra odi 1. J-ia.rs.iJa. 1897. Odhod Is T,|ubl|ane (juž. kol.). Prosa čez Trbll. (962-194) Ob 11. url 6 min. po noći oiobnl vlak t Trhli, Baljak, Oalovao, Franaanafsat«, Iijnbno; č«a 8k, Ooloveo, Pra>naana» 'f.tn, njnhno, Hitnaj ; čea SelathaJ ▼ Holuoijrad, nn» Klotn-Reiaing v Bteynr, Line, TludojeTice, PlseuJ, Marijina vari, Hob, Krancove rarl, Karloro T»ri, Prago, Lipako. — Ob 11. ari SO min. dopolnilne oaobni vlaki ▼ Trbla, Vuntahol, Baljak, OatOTao, Ljubno, SeUithal, Dunaj. —Ob 4. uri S min. popoludne oaobni Tlak v Trti i, Beljak, Oalovaa, Franzonafoats Ljubno ćca Ralathal t Solunu rad, Land-Oattain, ZeU oh jca«ru, Inomoat^ Rregana, Curib, OanaTO, Paria ; £ea Kloin Raiflind ▼ Hloyr, Lino, Budaja-.' v -i:, PlaenJ, Marijina vara, Hab, Kranoo^a Tara, Karlora vare, Prairo. Lipako, TVanaj Tla Amatattan. — Ob S. url 39 min. popoldne oaobni Ttab t Lieico-illed, (le ob nndaljah lu praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. avoo.i* oiobni vlak t Leioe-Bled. Progra v Novo mesto ln v KoSovJo. Ob 6. url 16 min. ajutraj metani Tlak. — Ob IS. uri 5K min. pr> poludn« meiani Tlak. — Ob 0. url 80 min. aredar metani Tlak. Prihod v l>Jnbl|ano (juž. kol.). Proga iz Trbiža. Ob 5. ari 52 min. ajutraj oiobnl Tlak ■ Dunaja Tla Amatetten^ Holnoirrada, Llnoa, Storra, Omnudana, Iaohla, Auaaeea, Pariza, OeneT*^ Curlha , Hro^euca, Inomoata, Zella ob jeaeru , I.Jnhna , OalOTOa, Beljaka, Fravnienafaata. — Ob 7. url 56 min. ajutraj oaobni Tlak ia I.««.«. Bleda. — Ob 11. url 30 min. dopoludse oaobni Tlaka DnnaJaTla Amatattan^. Karlovih TarOT, Iieba, Marijinih van v, Planja, BudejaTio, Solnograda' Llnoa, Htevra, Pariaa, UanaTe, Ouriha, Braganoa, Inomoata, Zella ob Jaaern^ Land-Oaateina, LJnbna, OaloToa, Llnoa, Pontabla — Ob 4. url 67 min. popoludne oiobnl Tlak a Dunaja, LJubua, BolaUiala, Beljaka, <'nI v rs Franianafeate, Pontabla. — Ob 9. uri B mir . aveoer oaobni Tlak ■ Dunaj* Tia Amatett«!) in Ljubno, la LUpekeg*, Praga, VrancOTih TaroT, Karlovih rarov, Ueba, Marijinih Taror, Planja, BudejaTio, Llnoa, Stojra, Sulnograda, Heljaka. Oalovoa, Pontabla.—Ob 10. url 36 minut iTačer oaobni Tlak tal I...... !••!.• U (le ob nedeljah in praanikih ) Proga Is Novega mesta ln ls Ko6evJa. Ob S. uri 19 min. ajutraj metani vlak. — Ob 9. url 83 min. po« polndu« meiaul Tlak. — Ob 8. url S6 min. BTo6er metani vl»k 3dhod is L.Jnbljaue (drž. kol.) t Kiaiunik. Ob 7. ari S8 min. ajutraj, ob 9. url 6 min. popoludua, ob 0. ur-, 60 min. aveoer, ob 10, url 96 min. aveoer. (Poalednjl vlak le ob nedeljab ln praanikih.) Prihod v Ei|abl|ano (drž. kol.) ls Kamnika. Ob S. url 68 min. ajutraj, ob 11. url 8 min. dopoludna, ob 8. urj 10 min. aveoer, ob 9. uri 66 min. aveoar. (Poalednjl vlak leob nudeljab In praanikih.) \a prodaj je ceno v hiši štev. 66 na Sv. Petra cesti popolna oprava za špecerijsko prodajalnico. Natančneje pri hišnici ondod. (1252—2) ¥ gostilni „Pri zlati ribi" V IE2I"bjIlx *u.lica,li štev. © dobe se v muli »lan S spoštovanjem (929—19) Franjo Rozman, gostilničar. Prevzetje mesarije. Usojam si p. n- občinstvu uljudno naznanjati, da prevzamem dne 28. avgusta od g. Janeza Terskana otvorjeno mesarijo v Šclciilmrgovlli ullcali štev« O. Prodajal bodem m o ho in-ili volov i>o zmernih oeii».li. (1245—3) Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem Andrej TerSkan. "Postranski zaslužek 150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih sročk. — Ponudbo na „Hanptstadtlaohe Woohsolstnbou-OoaoUsotiaft Acllor «t Oomp., Bud&posfk. (1262-1) l »i»■■<>% i(eua 1. 1S71 G-lavno zastopstvo elike inozemske življenjske zavarovalne družbe se podeli vplivni, : trokovno izurjeni, jamščine zmo/ni osobi. Ponudbe se prosijo pod šifro W. 3174 Rudolfu Mosse na D u naj i. (1231—8) Samo &e malo časa v Ljubljani. na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v četrtek, 26. avgusta, ob 8. uri zvečer: Prva velika Parforce-predstava obsegajoča t«*«*«!«, ali dve predstavi v jednem večeru. Te 1'arforco-pred stavo so posebnosti cirkusa Ilourv. Iste bo vzbujale radi svoje hitre in točno izvršitve povsod senzacijo. — Nastopi vse umetniško osobje. — Medved kot umoteljnl Jahač. — V ciganskom tabora, fantastičen balet. i*J^"" Proilprodajo za vse sedeže od 10. nre dopoludno do 6. nre zvećer v glavni zalogi tobaka na meutnem trgu. Vse podrobnosti povedo dnevni listi. 126 i ZK.a.-vr^-2Lt©ljetvo, (1171—3) Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov lin I£ruiiJ«kem: 1 ) v It«« li I ii j sli i KlMtrlcI z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožja; 2.) v KoćevNki Kekl z letno plačo 800 gld.; v l,o^»tc*l z letno plačo 600 gld.; d.) v NmurlJI pri lijulilfmil z letno plačo 800 gld.; 5.) v Vvllliili I^uAićah z lotno plačo 700 gld.; C) v TI pavi z letno plačo 700 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do i*>. septembra 1807. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniško prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanie službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se pa bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega. Ljubljana, dne" 2. avgusta 1897. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Laatnina in tisk „Narodne Tiskarne**.