ZI9 tteviiRa V Ljubim:, i tortu 30 oktobra 191? L. ibii. .Slovenski .Nar>>-i" vei'ia po potti; za Avstro-Ogrsko: za Nemćijo Ctlo leto skupaj napre; . K 30-— ćelo It'o napro . . K 34*- ćctrt leta " "*.""" 7 50 £* Ameriko in vse druge deiele: na mesec - . 2 50 ćelo leto najvrej . . . £40.— Vprašanje-n glede fnszraiov $€ raj priloži za odgovor dopisnici mi ^namka OjrtTiiiitTO (spođaf, dvorišče !evo>. Smmllova ulica *L 3, telefon At 85. Iibata **ak 4aa iv<»6«r i? ris**! nelelja la pr«&ai*». Inserati se računa):» po por-uij^i^u prostorj *.i sicer: I nm visok, tei fc3 tnm širaK prostor: enknt pri 8 vi i.t d/akrat p> 7 via., triiusi po 6 v. Poslano tenak prostor) 16 vin,, piru m zanvaii <>uak prostor) 10 vin Pri večjin mserctiah po dogovora. Novi na •;aiki laj pošfjeja mračim) vedao ^^ 90 nakasaici. ~^M Na samo pisineae adroebe brez pisUtve denarja se ne imremtr aikakjr ourati. „Naroda« U* kama" talalaa 41. SS. .Slovenski Narod" veija v Ljubljani dosta/ljen na do;n aii če se hodi ponj : četo leto uaprej . . . . K 28'— I četrt leta ... . V— pol teta . . . 14— | na mesec „ . 2*30 Posamezna Stevilka veSja 12 vinarjev Dor>'si naj se sraikirajo. Rokopisi se ne vrača o. Oređstf tvo: &naflova ulica *t. 5 (v viiličj i levo , telefon 6t, 34. If sš£ cets pred Uidmom. Cesar v Gorici. Ogromni plen narašča. Gorica, 29. oktobra. (Kor. u rad.) Njegovo Veličanstvo cesar je dancs v k o ra k a 1 v zopet os v obojeno Gorico. Nasprot-nik je mesto večidel raz-rubil in oplenil in prebi valst-vo odpeljal. NAŠE UPADNO POROCILO. Dunaj, 29. c»ktobra. (Kor. uraJ.) I talijansko boiišče. Dne 24. t. m. so pričele avstro - ogrske in neinške ćete — z generalom Otojiom Belouotn ter severno krilo armadne skupine ge-neraJobersta pl. Boroevića— s svojini napadom. Včeraj, peti dan bitke, z večer je bilo zopet zavzeto vse ozemlie. batero nam je sovražnik v enajst krvavih bkkah. v katerih ga je stal vsak kvadratni kilometer izgubo kakiti 5400 mož, s težavo iztrgal. Na Krasu so su-nik naše čete, ki so zavzele hrib Sv. Mihaela, do Soče. Naši oddelki so prekoračili naraslo reko. Gorico smo izći-sttH v uličnih bojiti. Podgoro pozno zvečer za jurišali. Prostor pri Osiavfu, Sabotin in visina Korado {812 m, se-verozapadno od Plavi), so tvorili po-zorišče včasih sila vročih bojev. Vsak odpor Italijanov je bii zatnan. Zasledo-vanje v popolni zmedenosti se umikaio-čega sovraznika nas je privedlo preko Krmina in hriba Kvirina. Nemške in avstro - ogrske čete stoje pred Vid-nioni. Tuđi v gorovju severo-zapadno od Ćedada hitro napredujemo. I talijanska koroška fronta je v najvažnej-sih odsekih omajana. V snegu in vi-harju so iz trgale naše čete sovražniku njegove v 2l/2 letih izgrajene obmejne pozicije jugozapadno od Trbiža, pri Pontablu, v gorovju Plocken in na Ve-likem Palu. Hitro prodiranje zavezni-kov, ki premagajo vse ovire, nam one-mogoča le približno natančno poručati o številu vjetih in o neprestano narašča-iočem plenu. Samo v tem odseku smo vpfenili 112 italijanskih topov vseh ka-librov. Tu prodirajoča divizija je od-vzela sovražniku v malo urah 60 čast-nikov, 3000 mož in 60 topov. Kar je bilo v dvanajsti soški bitki vplenjene^a vojnega materijala, presega daleč plen naše gališko - poljske poletne ofenzive leta 1915- — Šef gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolin, 29. oktobra. (Kor. u rad.) Italijanska fronta. Uspehi napa-dalnega duha nemških in avstro - ogr-skih divizij armade generala pehote Otona v. Belovva so storili, da se je vsa italijanska fronta ob Soči zlomila. Poražena drugi italijanska armada valovr nazaj proti Taiijamentu. Tretja italijan-s!»a armada se je postavila napadu na njene pozicije od Vipave do inorja le malo časa ustavljala ter se hitro umika ob jadranski obali. Tuđi severno od široke prebitne točke se je italijanska fronta na Koroškem do Plockenskega prelaza omajala. Sovražne poslednje čete so poskušale do sedai zaman ovi-rati prodiranje zavezniških armad. Nemške iu avstro-ogrske čete stoje pred Vidmom, dosedanjim velikim glavnim stanom Italijanov. Avstro-ogrske divizije so zavzele Krmin ter se pribh-zujejo ob obali deželni meji. Vse ceste so polne v zmedi bežečih kolon vozov italijanske armade in prebivalstva. Ste-vilo vjetih in ptena traino narašča. Silne nevihte in močno deževje je bilo včeraj nad bojišči 12. soške bitke. — v. Ludcndorff. \ NAŠE VEČERNO POROČILO. Dunaj, 29. oktobra. (Kor. urad.) Prodiranje naših čet v itali-janski ravnini dobro napreduje. __________ Osvobiuiituv i»bmcjnih dcžel. Dunaj, 29. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoga poročevalskega stana: Napad zaveznikov se je tuđi ćez dan nevzdrž-no nadaljeval ter je prenesel boj od prelaza ob Plocknu južno od Mavtna do morja po velikem delu na itatijanska tla in tako osvobodil prebivalstvo naših koroških in kranjskih obmejnih dežel p(»polnoma včasih noizogibnega učinko-vanja italijanskega orožja. Umikanje poraženih italijanskih armad gre delo-ma preko nedostopnega gorovja ter ter veća enakomerno plen in število vjetih. Cesar pri prodirajotih četah. Postojna, 2>. oktobru. (Kor. urad.) Cesar se je peljal danes na prostor Fajtjega hriba. Dež. kakor da se je oblak odtrgal. ni mogel zadržati vla- | dana. da ne bi sledil nepretržno prođi-ra.iočim četam. Po vseh poteh čez kraška tla stremiio politiki v laško deželo, dočim korakajo v nasprotni smeri ti-soči vjetnikov. Vladar se je sešel na po. ci zopet s številnimi vojskovodji in četa mi. Vsako poročilo, katero je sprejel. je pomenllo zmago. Sedaj sle-jejo čete vjetnikov. Doslej jih je 100.000, roorda 130.000. Ob tem času je vpie-nienih že 900 topov. Ob soškem izlivu, v katerega ozemlju so baterije pri Zdobi, stojijo avstro-ogrske čete. Pina-se z angleškimi topovi so gotovo že spravili proč, ugraieni ogromni topovi pa so prišli v našo last. Vsled ure in ure trajaiočega naliva tečejo hudour-niki čez ceste. Cesarjcv avtomobil se zopet in zopet pogreza da ga je treba vleči iz globio. Popolnoma premočen se je cesar vrnil zvečer v svoje bivaiisče v območju operacijskih armad. Generalni polkovnik pl. Boroević cesarju. Dunaj, 29. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoga poroćevalskega stana poroća-jo. Po pade u Gorice je poroćal generalni polkovnik pl. Boroević cesarju: »Gorica je zavzeta. Srećen, da morem uo-movini za večne čaše zopet osvojen) biser ob Soči položiti Vašemu Vcli-Canstvu v imenu soške armade ob vznožje prest#la. dostavljam, da bomo veselo žrvovali zadnji din mož in konj. da dokončamo pod modrim vodstvom Vašega Veličanstva započeto delo. — Boroević.« — Cesar je nato odgovorit: »Gorica, biser ob Soči. ki ste mi jo za-vzeli, tvori sijajen dragulj v eastnem voncu Vaših zmag. Srčno se Vam zahvaljujem, ljubi generalni polkovnik pl. Boroević. Božji blagoslov naj Vas spremila še nadalje. — Karei.« Cesar pri tvoji vojni mornarici. Puli, 21. oktobra. (Kor. urad.) Cesar se mndi danes pri svoji vojni mornarici. Hotel jej je dati spoznati, kako zjIo ceni in pozna tiho in veliko junaštvo vseh oficirjev in mostva. Vladar, ki je za časa svojega bivanja v Puliu nosil uniformo velikega admirala, je prišel iz flerpelj. kjer ie noč prebil v vlaku in je dslal. Sef generalnega štaba je delal s svojim] organi ob prostorno omejenih razmerah dvornega vlaka in je vedno in vedno dohajal k cesarju. da mu po-da.ia dohaiajoča poročila in sprejema njegove odločbe. Zjutraj zgodaj je od-šel dvorni vlak v Pulj, kamor je dospel okoli 8. ure. Na bregu se ie javil mor-nariški poveljnik admiral Maksimili-jan Njegovan in pristaniški admiral Pa-vel Fiedler in njihovi štabni šefi. Motorni čoln je pripeljal vladar ja naiprej na krov križarke "Admiral Spaun«. kjer so čak ali poleg posadke poveljniki mnogih ruŠilnih, torpednih in podmorskih čotnov. Cesar ie oficirje srčno pohvalit Potem se je peljal v arzenal. Vsi delavci so hiteli k vladarju. ki je bil naenkrat obkoljen od njih. Zahvala in odkritosrč- na radost sta fini govorila iz oči, jto so videli najvišjega vojnega gospodarja, ki jih je mnogo nagovoril. Potem si je ogledal neka] avstru-ogrskih in nem-ikih podmorskih čolnov, ki so baš v prtstanišču stali, in je inspiciral ietalsko postajo. Mnogu oiicirfev in moštva je sprejt;lo iz roke eesarja vidne znake njegovega priznanja. Popoldne se je peljal cesar na Hriune, kjer je inspiciral razne trdnjave in postaje podmorskih čolnov. Slednjič ie ptsetii še mornari-ški kazino. Med gromovitimi klici >riura!» s strani mornarjev je cesar zapustil Pulj. ITALIJANSKO URAONO POROCILO. 28. oktobra. Ljutost napada in ne-zadostna odporna sila nekaterih oddelkov druge armade sta dovolila avstro - ogrfiikim in nemškim bojnim silam, da so prodrle naše levo krilo na julijski fronti. Hrabre-mu pnzadevanju drugih fcet ni uspelo, da bi bite preprečile sovražniku vdreti rta sveta tla naše domovine. Skladišča in zaloge izpraznjenega ozemlja so bile uničene. S strani naših vojakov v tako števitnih in pomembnih bitkah tekom dveh in pol leta dokazana hrabrost daje vrhovnemu povelj-stvu gotovost, da bo znala armada. kateri je poverjena ćast in blagor domovine, tuđi tokrat storiti svojo dolžnost. 29. oktobra popoldne: Po vrhovnem poveljstvu odrejero premikanje se je izvršilo na normalen način. Čete. ki so dobile ukaz, postaviti se proti sovražniku, so izpolnile svojo nalogo in provzročile, da je bil sunek sovraznika v dolino po-časnejši. Uspeh za uspehom. Iz vojnopo-ročevalskega stana 29. oktobra: Z nezasli-šano silo izvršeni sunek zaveznikov s prostora Bovec - Tolmin kaže svoje naravne posledice. Dočim so prišli v naše roke na levem krilu armade na Koroškem (generalni polkovnik baron Krobatin) jugozapadno R a b 1 j a na koncu Jezerske doline ležeče sedlo Nevea in sedlo Som-donja severozapadno Zajezerske doline, kjer so bili v prošlih letih opetovano krvavi boji, so zavojevale naše Čete Veliki P a 1 vročega borenja vzhodno Plockenske ceste in južno Mavtna v Ziljpki dolini. Samo Piz de Timau južno Velikega Pala za-pira še pot proti Paluzzi. od koder vodi pot dalje proti Tolmecu. ' oziroma H u m i n u (Gemona.) Dodim stoje nemške in avstro-ogrske divizije armade infanterijskega generala Otona von B e 1 o w a že pred Vid-mom. je prišel v roke avstro - ogrskih čet tuđi že hrib Kvirin neposredno severno Krmina, ki je zadnji obvladajoči izrastek hribovja severovzhodno Gorice. Na prostoru južno se hitro umika poražena tretja armada vzdolž jadranskoga 1» r ♦• g; a. Neka skupina avstro - o^rskih torpednih č o 1 n o v ,ki je bila z t»oka# iz daljave 3500 metrov naperila ogenj na baterija ob Zdobi. jih je povsem ustavila, n^ da bi sama vtrpela kako žkodo. Prido-bitve so toliko več vredne, ker so bile iz-bojevane ob meglenein vremenu in na vi-šinah ob najhujšem sneženem viharju. Vslf*d neugodnega vremena po tuđi vso vode znatno narastle in razni hudourniki delajo ovire. V i d p m. Pred Vidmom stojijo naše in 'nemške čete. Tako smo slišali včeraj Danes so morda že v Vidmu, glavnem me-stu provinc«1 istega imena v beneški ra\*ni-ni. Videm je najvažnejše želozniško steka-lišč^ v Benečiji. Mesto šteje okoli 40.000 prebivak:ev\ Z grada je krasen razgled po ravnini, na gorovje in morje. Leta 1S14. je prišli Videm pod avstrijsko oblast, leta 1848. je bilo po vstaji v Benetkah Videm prvo mesto. ki je odpadlo od Avstrije. 23. marca 1848. so odšle avstrijske čete pa so se čez m^sfc dni vrnilo. 18^6. j«^ prišel Videm z Benečijo pod Italijo. V os v obojeni Gorici. Iz vojne-ga poročila: Prve c. in kr. patnilje so prišle v Crorico v noći na 28. oktobra. Preci za vojevanjem mesta se je videlo v noči mocočne požare: goreli po mostovi, skladišča. vozovi, detonacije so sledile, zaloge municije so sle v zrak druga za drugo. Ali sovrp.žnik vseh prehodov čez Sočo ni mogel porušiti. Tako je rešen most pri Oslav-ju in pri Majnici most. ki je že gorel. Iz Podgore so še streljali Italijani 8 strojni-cami. Kmalu po polnoči so vporakale v Gorico čete divizije Zeiđlerjeve. ki je svoj čas branil Gorfco do zadnjega trenot-ka. Hitro na to je zaplapolala na gradu avstro - ogrska zastava. Mesto je p r e c e j trpelo. ali slika razdejanja je približno taka, kakor pred avgustom 1916. Veliki že-lezniški most je razdejan istotako ceatni most. Cesta iz Rožne doline v Gorico je tik pred italijanskimi pozicijami razrušena, nedotaknjena pa je mala železnica od Co-roninijeve vile pri šerapetru v Rožno dolino. Vozovi leže na Travniku v Gorici. Okolica kolodvora je veliko poporišče, ker tam je pogorelo obilo skladišč. V Enestu so dobili dragocene zaloge špeha. prepečenca in telefonskega materijala. Vse sipe na nišan so razbite. Italijani so se bili pripravili na vestne boje in zabarikadirali Rožno dolino in zidovje ob šolskih poslopjih. Pot v Gorico je posejana z municijo. Blizu št^mpetrske cerkve se vidijo pozicije italijanskih minorne tov. Najuspešnejše bojno sredstvo v ofenzivi ob Soči so bile, kakor po-roča , Az Est* granate napolnjene z novim plinom, ki je tako oster, da prodre tuđi skozi proti plinove maske. Po polurnem ob-streljevanju so italijanske baterije umolk-nile. (Novi plin, s katerim so napolnjene nemške granate, je cijankalijev plin, ki povzroča takojSnjo smrt. Op. uredn.) »Ofenziva hoče zasesti sveta italijanska ti a«. »Secolo* toži, da napad avstro - ogrskih in nemških divizij narašča od ure do ure in da strašna sila suvražnikova uničuje italijansko armado. Jaano je,, da ima ofenziva za cilj zasedanje svetih italijanskih tal. Vgak odpor je ne-mogoč. Londonski dopisnik xSecola« poro-ča, da Italija vojne nebo mogla nadaljevati, alko se Avstrijcem In Nemceni posreči še nadalnje prodiranje. Ogrožena zona. Italijansko ar-madno vodstvo proglasa vzhodni del gorenje Italije z ozemljem Trevisa in Bene t k za ogroženo zono. Begunci iz Furla-nije pripovedujejo v Trevisu in Vidmu. da so bile oblasti popolnoma presenećene po teh dogodkih. Izprememba v italijanskem vrhovnem poveljstvu? >,Ziir. Mor-genzeit.« poroča: Dejstvo, da italijanska armadna poročila nimajo več podpisa Ca-dornovega, nam daje povod, da registriramo od italijanske meje prihajajoče vesti, da se je izvršila izprememba v italijanskem vrhovnem vodstvu. Brzojavki o 5 e h cesarjev. Naš cesar je poslal nemškemu cesarju 28. t. m. to-le brzojavko: »VCeraj so vdrle Tvoje čete v Cedad, danes so Moje čete zopet zavzele Moje deželno glavno mesto Gorico. Posebna potreba mi je. da se v tej veliki uri hvaležno spominjani našega zvestega vojnega bratstva, ki je smelo z božjo pomočjo slaviti te nove velikanske triumfe. V nesebični stvarnosti si dal Mojemu vrhovnemu vodstvu na razpolago ćelo vrsto svojih sijajnih divizij. Smotreno so naši generalni Štabi skupno in uspešno pripravili napade. Sila Tvojih čet se je iz-kazala, kakor vedno, za nevzdržno. Za vse Te dokaze zvestega zavezništva Ti izrekam s svojo hrabro vojno si?o prisrčno zahvalo. Vsegamogočnega blagoslov naj tuđi nadalje spremlja naše orožje. Karei.« — Isto uro se je dospela tale brzojavka nemškega eesarja: -Pod Tvojim vodstvom tako uspešno započete operacije proti italijan-ski armadi se uspeh obetajoče nadaljujejo. Veseli me, da so poleg Tvojih v naskokih preizskušenih soških borilcev v vojni zve-stobi nemške čete s svojo napadalno silo porazile verolomnega bivšega zaveznika. Čestitam Tebi in Tvoji vojni sili k zopet-nemu zavzetju Gorice in Krasa Viribus unitis! Naprej z Bogom! — Viljem I. R.« Ni Časa za štetje in spravlja n j e. Wolffov urad poroča: Ob naglem zmagovitem prodiranju ni časa za štetje in spravljanje. V par dneh je izgubil Cadorna vso pridobitev svojega vojevanja tekom dveh in pol leta. ki ga je stalo samo do 1. ju'ija t. 1. 1,600.000 mož in 23 milijard, in seciaj je rfioral že obsežno italijansko ozemlje prepustiti sovražniku. Razpolože-njo naših čet je najizbornejše. polno za-upanja in veselja do boja. Zavojevalec Matajurja. Ma-tajur je zavbjeval nemški poroČnik Schnie-ber s štirimi stotnijami. OdlFlvovan je od nemškega eesarja z redom Pour la merite," kakor tuđi komander 12. infanterijske divizije generalmajor Lequis. Poročnik Schnieber je star 22 let. Italijanska meja zaprta. Iz Berna poročajo: Ponoči od nedelje na po-nedeljek je bila italijanska meja popolnoma zaprta. Tuđi noben italijanski list ne prihaja v Lugano. Prebivalstva v gorenji Italiji se je polastila strašna razburjenost in bati se je najhujšega, ako bi prišel Videm ali Benetke v sovražnikove roke. Med prebivalstvom se mudi več poslancev. Bern. 29. oktobra. (Kor. urad.) Švicarsko - franeoska meja se zapre danes opolnoči. O ofenzivi iz italijanskega glavnega stana. , Corriere della sera« poroča iz italijanskega glavnega stana: Ofenziva centralnih držav se je razvnela s polno silo in trdovratnostjo in se je pokazala takoj za eden največjih naporov. kar-koli jih je napravil sovražnik tekom vojne. Bitka divja z nezaslišano ljutostjo od Rom bona do Grmade in stalno narašča. Najhujši pritisk je na mostišču pri Sveti Luciji in na Kmu. List pravi nadalje, da se ne more še nič reci o celotnem bojnem delovanju, ali ko je to pisal, bo dogodki tako hitro sledili drug za drugim, da se je hitro presodTlo, kaj se more reci o celotnem bojnem delovanju. Nevtralna sodba o prebitju ob Soči. Kopenhagenska rNationaltinen-de« piše: Zopet so centralne države preht tele entento in nenadno napad le Italijane. Ni nikakega upanja, da bi angleško - franeoska ofenziva mogla Italiji kaj pomagati, število angleških in franeoskih čet, poslanih na italijansko fronto, je najbrže prav neznatno. Zdi se pa, da bode angleško in franeosko armadno vodstvo prisiljeno poslati v Italijo eno armado. Ententa mora vse storiti, to demokrati-čen parlament, kakršnega drugi Slovenci nikdar nišo poznali. Zastop-niki županij so se shajali parkrat na leto po potrebi, ali takrat je bilo med slovenskim ljudstvom še mnogo navdu-šenja za staro pravdo in veliko plemenskoga ponosa je bilo v njem napram boli omejenim furlanskim sosedom. Ko-likor bolj pa je Italija rastla, toliko večji je bil pritisk na Slovence in toliko bolj se je izgubijala stara šega in stara zavednost. Italijanska vlada je na primer v Šempctru Slovenov postavila žensko učiteljišče s konviktom gotovo v same poitalijančevalne svrhe. Od J^empetra vodi dalje proti severu Široka dolina. Na zahodni strani reke se dvigajo polagoma hribi, obrastli s koštanjem in drugim listnatim drevjem. Na desni glavne ceste se razteza ravno in prostorno polje, za katerim se po-časi dvigajo podclgasti lepi solnćni hribćki. Po dolini, ob vznožju goric in v hribih se ti prijazno smehljajo ljubke vasice slovenske. V Landarju so osredotočene najstarejše in najimenit-nejše pripovedke vse deželice. Landar je znan zbog svoje čudovite podzemelj-ske votline. katero imenujejo furlanski zgodovinarji »trdnjavo Slovencev« (la fortezza delgi Slavi) in sodijo, da je bil v njej zaprt čedadski vojvoda Pe-mo, ko so ga bili pregnali z langobard-skega prestola. Vras Brišče v nadi žk i dolini šega v nekdanje boje, ki so se odigravali na tleh beneških Slovencev. Tam so se baje večkrat srečavale sovražne bojne čete in se srdito spopadale, tako na primer Slovenci in Lan-gobardi. Podbonesec (Pulfaro) je zadnje selo proti Kobaridu; pošta ima vsakdanjo zvezo z avstrijsko v Kobaridu. »Crna gora« beneške Slovenije je Crni vrh (Montefosca). Crni vrh spada pod tarčetsko občino. Ti »Crnogorci« so ohranili najčistejši svoj slo-vanski tip: visoki stas, široka pleća, orjaška moč, kosmata prsa, katera imajo vedno razgaljena, tuđi po zimi, kasta-njasti in plavi lasje, modre ali rjave oči in gosta brada. Na ramenih nosijo velika nska bremena v dolino in ce!o v Cedad. Priimki so: Cenčič, Batistič, Lav-renčič, Menič, Mahorčič, Špehonja, dtrait 2 .SLOVENSKI NAKUU*. une 30. »ktebra 15H7. 24f. 3te%. Crne, Crnejec itd. Besede izgovarjajo blagoglasno, pojoč in s tem se razliku-jejo od vseh drugih nadižkih Sloven-cev. Ako je več bratov v hiši, se oženi skoro vedno le eden, to ie oni. ki je naj-postavnejši, ali najstarejši ostane gospodar v hiši, torej »starešina* v sta-roslovanskem pomenu. T a r č e n t stoji že na desni strani Tera in ima za terske Slovence isto važnost kakor Cedad za nadižke. A ž 1 a je stara in največja vas v slovenski Benečiji in stoji kot trdnja-va na u resico Aborno. Pred njo se cestar deii na dvoje: leva, sovodnji-5 K a, drži skozi vas, desna, šent-lenarska pa pod njo. Cez lesen mo-stič greš naprej po ravnem mimo D o -lenje Mjerse do Škrutove^a (v Škrutovcm je rojstni dom goriškega dezelnega glavarja dr. Faiduttija). Na obronku Kolovrata ob državni meji se nahaia precej strma pa slikovita Dreka. Vaši dreške županije so raz-vrščene v kolobarju sredi hribov kakor v amfiteatru. Nad njimi se raz-prostirajo gladki in travnati obronki Kolovratove^a pogoria. Imena vaši: Ovšje brdo. Kras. Lazc, Trinki, Kraj, Prapronca, Klobučarji, Zavari. Lepa krajevna slovenska imena so povsodi obranjena med ljudstvom. Italijani pa so jih po zemijevidih popačili po svoje. Bitka na zapadu. NEMŠKO LRADNO POROCILO. Berolin, 29. oktobra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gim. Ruprehta. Severno od železnice Boesinghe-Stadeu napadajoči angleški napadaini valovi so se zlomiii v nera-škem obrambnem ognju. — Skupina nemškega prestolona-s 1 e d n i k a. Ob Chetnlnu des Dames so jurišale močne iraneoske sile po silni artiljerijski pripravi dvakrat pri Đraveju. Z ognjem in protisunkom pa smo Uh s težkimi izgubami vrgli nazai. • • NEMSKO VECER.NO POROCfl O. Berolin, 29. oktobra iK<>r. urad.) v posameznih odsekih fl a n -drske fronte in Chemina des Dames živahen artiljerii-ski boj. Na vzhodu nićesar bistvenega. V italijanski ravnini dobro napredujemo. Z ostalih bojišc. NAŠU LRADNO POROCILO. Vzhodno bojišče in Albanija. Ne-Izpreranjeno. — Set gen. štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 29. oktobra. (Kor. urad.) Na vzhodnem bojišču nobenih po-niembnih dcgodkov. Makedonska fronta. V kotlini pri Bitolju. v Soku Crne in med Vardarjem in Doiranskim jezerom živahen artiljerijski boj. v. Ludendorff. TURSKO LRADNO POROCILO. 28. oktobra. Sinajska fronta. Dnu 26. t. m. smo spoznali na ćeli fronti napadalne namene sovra/ni-ka. Naša artiljerija ie preprećila njih izvedbo. Naše ćete. ki so dne 27. t. m. prodirale na sredi sinaiske fronte, so zadele ob visini Koselbasel od pet so-vražnih konjeniških polkov, ki so jih s težkimi izgubami za sovražnika zavr-nile. Dva nato sledeća protinapada sovražnika sta se ponesrečila. Sovražnik ic pusiil pri tem 21)0 mrtvih na bojišću. Dva časinika in 10 mož smo vjeli ter vplenili strojne puške. Neko sovražno letalo je bilo od naših obrambnih to-pov zadeto ter je padlo tik za sovraž-no crto na tla. Na ostalih frontah nobenih pomembnih dogodkov. Poškodovani angleški monitor. Berolin, 29. oktobra. IKor. ur.> Dne 28. t. ni. popoldne so naše lahke pomorske sile napadle severno od flan-drske obali križajoć velik angleški monitor in ga težko poskodovale. — Sef admiraiskega štaba. Zaradi obrambe Petrogra-đa je poklical vrhovni poveljnik severne fronte odposlance petrogradske garnizije k sebi v glavni stan, da se z njimi razgovori o posebnih okolnostih, ki jih zanteva položaj, ker je bila garnizija odstranjena iz mesta. . ■ , rr . Ministrski predsednik K < - r e n s k i je odšel na fronto. Razmere na Ruskem. Ruski predparlament. V pred parlamentu je izjavil ministrski predsednik Kerenskij da vlada nikdar ni mislila La to. da bi bila prepustila Pe-trograd sovražniku, nasprotno ga je hotela odločno do skrajnega braniti. Će bi bilo treba misliti na evakuiranje Petrograda, bi se moglo to zgoditi le vsled slabih prehra-njevalnih razmer. Predparlament je nato sklenil resolucijo, ki odobrava sklep vlade, da naj se glavno mesto energično brani, da naj ostane vlada tam kakor more dolgo in da naj skliče tja ustavodajni zbor. Nato je sprejel tuđi obrambni odsek provizorič-nega sovjeta tole resolucijo: Ker naznanja vlada svoj namen braniti Petrograđ do skrajnosti, ker smatra z ozirom na sedanji težavn ipoložaj za potrebno, da ostane v glavnem mestu, dokler PetrogTad ni neposredno OgTOŽen, in ker predlaga, da naj se ustavodajni zbor skliče v Petrograđ, odobrava obrambni odsek sovjeta republike ta aklep vlade in jo pozivlja, da naj čim prej izda tozađevni oklic na narod. Dne 25 t. m. se je vršila v pređparla-mentu debata o đeželni brambi. Naeijonal-ni revolucijonar Steinberg - Karelin je izjavil, da je mogoće bojno delovanje arma-tle stopnjevati samo, će bosta armada in ljudstvo vedela za kaj se bojujeta. Prvi pogoj za povzdigo deželne brambe in bojne ^a delo van ja armade je popolen prelom z dosedanjo zunanjo politiko. Govornik je izjavil, da v predlogu takojšnjega premir-ja ffieđ bojUjoCimi se državami ni ničesar, kar bi škodovalo ćasti Rusije. Boljševiki proti ruski vladi. Stockholm, 27. oktobra. (Kor. urad.) Ruskaju Volja* poroća, da so razširili boljit»viki med ljudstvom tale oklic: Sodr-žavljani! Ministri so izdali ruski narod, razdejali armado in brodovje, napolnili jih z nemškimi agenti, in sedaj hočejo prvi zapustiti I'ttrograd ter nas prepustiti uso-di. Z njimi beži tuđi predparlament, ta banda uzurpatorjev, ki hoće nadomestiti narodni zbor. Sodržavljani' Mraz, lakota in suženjstvo vam grozi. Krivci morajo z va-mi tleliti usodo. Ne pustite, da bi zbežali! Oborožite se in čuvajte postaje, da ne zbe-ži nobeo izdajalec in nobeden iz med pođ-kuplJT nih banditov Smolnajevega instituta. i V Smolnajevem institutu zboruje delav-ski sovjet.) Rusi in pariška konferenca. Petroprad. 28. oktobra. tKor. urađ.) Ruski gt-ntral Aleksejev je odklonil udele-žiti se ententne konference v Parizu. Zato bo poslala vlada v Pariz profesorja voja-ške akademije generala Golovina. Petrograđ, l'9. oktobra. (Kor. urad.) Vsled vedno bolj narašćajoćega nereda je bilo v ćeli vrsti meat in okrajev proglašeno vojno stanje. Ukrajinska krizarka. ~~" Sebastopoi. 26. oktobra. (.Kor. urmd.> Povodom prevzetja križarke baltiškega brodovja .Svjetlane« v ukrajinsko narodno brodovno skupino so razobesile vse ladje v Crnem morju poleg ruske mornariške vojne zastave tuđi ukrajinsko narodno zastavo. Nahlepi proti Slovencem. S Dunaj, 28. oktobra. Zc precej časa opažamo sistematično kovarstvo proti Slovencem v istem času, ko se hoćejo ostalim Jugo-slovanom ćelo laskati in iim mnogi za-»rotavljajo nekako dobrohotnost za njihove težnje po zjedinjenju. Nemško Oa-sopisje. očividno inspirirano od vpliv-nih političnih krogov, je dosledno govorilo o jugoslovanskih težnjah — brez Slovencev; pri naštevanju, ka] vse naj bi obse^ala zahtevana Jugoslavija, so izpusčali edino slovenske de-žele. O jugoslovanskem vprašaiuu v takem zmislu se baje pripravlja »temeljita^ brošura, ki ima dokazati, da je za Avstrijo in dinastijo Jugoslavija nujno potrebna, toda — brez Slovencev, ki mora>o tvoriti neposredno zvezo nem-ikih in čeških dežel z morjem. V povsem podobnern zmisiu ie go-\oril včeraj v gosposki zbornici opat lielmer (ki pripada takozvani srednji stranki in je iz nemško-češke Tepie, opat samostana premonstratskega),ki se ie silovito zadiral v Čehe in Jugosiova-ne, ćeš, ti graditelji novih držav hoče-jo razbiti to staro ćastitljivo, Avrstrijo. Potem ko je povsem nekršćanski oMimničil Ćehe, ie deial: »Tuđi na jugu države so se oglasili graditelji novih držav. ki tuđi feočejo iz ozemlja naše države (!) in delov naše monarhije (!) ustvariti novo državo. Tako naj bi se naša staročastitljiva avstrijska država razkosala in razde-VilaU Potem ko ie ozmerjal vladf>, da ie povsem mrtva in malomarna nasproti vsem takim nevarnira težnjam, pravi doslovno: »Vsaj v e n e m vprašanjo bi morala vlada jasno in določno govoriti. To vprašanje se tiče ustanovitve iugoslo-vanske države. Vsi vemo že dolgo, da bo treba jufcoslovansko vprašanje kako resiti. Avstro-ogrski monarhiji je do-nod k Jadranskem morju žrvljenska pogreba; pa tuđi tišti graditelji držav, ki liočeio ustanoviti iugoslovansko državo, hočejo rač, kakor se čuje, dopustiti razgovor o bodočnosti Trsta, tako da bi ta postal luka za ćelo državo (ReicJishaien). Ali kdo more videti v bodočnost? Ako bi se pa kdaj jugo-siovanska država hotela popotnoma od-cepiti. bi nastal za našo državo konflikt največfega pomena, kajti naša di-zava mora imeti Trst in se mu ne more nikdar odreći! Doižnost vlade bi torej bila, jasno in soglasno izjaviti, da ne bi mogla nikdar dopustiti, ako se ustanovi jugo-slovanska država, da bi se ji priklopile tuđi zemlje, v ka-terih prebivajo Slovenci. Taka jasnost bi bila mnogo boljša nego sedanje slepomišenje; toda zatrjevati tu v zasebnih pogovorih. morebiti tuđi ogrski vladi: saj se to nikdar ne zgodi, tega nas sam Bog obvaruj, po drugi strani pa ne natočiti jugoslovanskim politikom čistega vina, ko se že pogaja I njimi o različnih rečen, in jim pove-dati: Vaše težnje nišo izvedljive, to je pać pogrešek že mnogih prejšnjih vlad. ki v odločilnih trenutkih nišo zaklicale: Do tu in ne dalje!« Tako nam je podkuril katoliški opat iz tistega redu. kateremu pripada tuđi dr. Zahradnik. ki tuđi nosi doma belo redovno obleko. Opat Helmer je hodil na nemško gimnazijo v Plzniu. Zaradi revščine bi bil moral solo za- pustiti, da se ga ni usmilH neki reven češki nižji uradnik ki je sebi pritrgoval, da je dajal njemu. Tako je Helmer do-konćal svoje nauke in postal ćelo opat v samostanu, ki ga je ustanovil plemić Hroznuta iz starodavne češke rodbine. Zdaj pa ta možakar, ki je zlezel kot za-stopnik bogatega redovništva ćelo v gosposko zbornico, hruje in pljuje na češki narod in njegove ideale hujše nego \Volt in Heine. Kai vse je nagro-madil proti Čehom v včerajšnjem govoru! Kar ostudno je bilo poslušati, kako je obrekoval in natolceval ves narod brez razlike! Nam J ugokovanom je sicer nekoliko prizanesel £ natolcevanji, toliko huje pa se je zagnal proti ustanovitvi jugoslovanske države. Toda naj ma nj se podaja katoliškemu opatu način ute-meljevanja, zakaj ne bi smelo priti do jugoslovanske države. Zato pravi opat lielmer, ker Nemci potrebujejo Trst in prost dohod k morju, zato mora biti Trst v nemških krempljih in vsi Slo-venci pod nomško peto, ki bo hodila tahko svobodno preko nas in po naših glavah. Katoliški opat se sklicuje na pravo fc— potrebe. Zato, ker je meni potrebna dragocenost, ki jo imaš ti v svoji hiši in ako sem jaz moćnejši, poj-dem in ti jo vzamem. Torej zakon sile in potrebe je katoliškemu patru vzor za novo vzgradbo avstrijske države! Ako vladajo tako zmedeni pojmi o pravu in resnični potrebi v tej državi, potem se ni čuditi, ako gre vse križem in vse narobe. Politične vesti. --— Sklicanje delegacij? »Prager Tagblatt* ve povedati, da bodo sklica-ne delegacije za drugo polovico novembra. -- Narodnozavedne občine na Oo-renjskem za deklaracijo Jugoslovanske-ga kluba. Občinski odbori v Radovljici, Laiicovem, Predtrgu, Mošnjah, Brez-nici, Lescah, Ovšiše-Podnartu, Lešah, Ratećah, Boh. Bistrici in Koroški Beli so v svojih sejah dne 21. oktob. spreje-li soglasno sledeče resolucije: 1. Odo-bnijemo in pozdravljamo združitev vsch slovenskih in hrvatskih poslancev v JugosUnanskem klubu na Dunaju. 2. Pridružujemo se klubovi deklaraciji z dne 30. maja 1917 z odločno zahtevo Si?mostojne države jugoslovanskega naroda pod vlado Habsburžanov. .3. Veseli pritriujemo ljubljanski izjavi za-stopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom prcsvctlegu knezoškofa đr. JegHća dne 15. septembra izrckii za skupno delo na podiagi narodnega programa in mirovnih strumlieni papeža Benedikta XV. 4. Ju-goslovanskemu klnbu izražamo svoje najglobje sožaljc ob prezgodnji smrti iiuivećjega Slovenca drja Kreka. V me-govem dubu naprej do zmage! Zadevni sklepi se odpošljejo Jugosk>vanskemu kJubu in prevzv. knezoškofu. — Ostale obćine radovljiškega okraja slede. = Bodimo pripravlieni na vse! »Novine« prinašajo.iz Ljubljane: Eden izmed uvaževanih slovenskih političar-jev je izjavil Vašemu dopisniku z ozirom na najnovejše odnošaje med Jugo-slovansBcim klubom in drj<:m Seidlerjem to-le: »Bodimo pripravljeni na najliuj-še. Naše pokrajine padejo pod močnej-ši udarec rekvizicija. Sumničenja. pre-ganjanja, aretacije in internacije prić-nejo znova. Denuncijantje bodo zopet slavili orgije. Ali nai jih slavijo. Kolikor več žrtev. toliko bo svoboda kasneje slaiša. Treba samo v aarodu vzdržatl vero v naše vstaienje!« Slovenskim poslancem! Pišejo nam: £tirje meseci so že pretekli, od-kar je izšla cesarska amnestija- Vendar se ni glasu od nobene strani, ali bodo zopet nastavljeni državni in dežclni uradnikL AH ni zbrisala amnestija tuđi vseh posledic kazni? Ali naj trpe ravno ti nesrečneži in njihove nedolžne obitelji vsled zagrizenosti merodajnih oblasti? Ali še ni dovolj trpljenja, ako so nekatere obitelji že tri leta brez vseh hodkov in to v teh groznih ćasitu ko se je vse tako nezaslišano podražHo?! Prosimo za energično intervencijo! Pretrpeli smo dovolj! Naše prošnje, da naj nas zopet spreimejo v službo, so vse bob ob steno. — Eden iz me d prizadetih. — Nemška mesta proti našim za-htevam. Na Uunaju se je vršil te dni shod zastopnikov avstrijskih nemških (in po sili nemških) mest. Na shodu ie bila sprejeta tuđi rezolucija, ki pravi: Izražamo svoje ogorčenje nad nacrti in stremljenji čeških in jugoslovanskih politikov, ki hočejo ustanoviti suvereno češko-slovaško in iugoslovan-sko državo in torej razbiti avstrijsko državno zgradbo ter oropati milijone zvestih avstrijskih nemških državljanov njihovih narodnih pravic, izražamo svoje začudenje in ogorčenje, da državna oblast ne nastopi s primerno ost-rostjo in oodločnostio proti tem stremljenjem, ki očitno polpirajo naše zuna-nje sovražnike. = Poslanec Perić o jugoslovan-sKem vprašanju. Poslanec profesor Pe-rić se je izrazil v intervivu napram so-trudniku »Sarajevoer Tagblattu« o iu-gosiovanskem vprašanju med drugim takole: To je eden najbotj komplicira- nih evropskih in avstrijskih problemov, haterega končna razrešitev je odvisna od konca svetovne vojne in od bodoče državnopravne sestave habsburške monarhije. Na vso srečo je zmaga en-tente zelo neverjetna. Taka zmaga bi biia v kratkem poguba Sloveneev in Hrvatov, ker bi znaten del njih pod-roćja pripadel Italiji. Pa tuđi Veliki Srbiji bi se Hrvati, Slovenci in Srbi do-navske monarhije ne hoteli podrediti, ker je njih bodočnost ozko zvezana z Avstrijo. Pametne balkanske politike pa na drugi strani do sedaj še ni bilo, nadalje se razdvajajo tuđi Jugoslovani naše monarhije neprestano na umeten naćin. Kaj naj iščejo Slovani v Budimpešti? Nićesar! Več pa gotovo na Dunaju, ker sedi tam v državnem zboru toliko zastopnikov bratskih slovanskih narodov. Težišče Jugoslovanov bi moral biti torej Dunaj. Kar pa se tiče od-nosaja Jugoslovanov uapram Nemcem, pravi poslauec Perić, da žele Jugoslo-vani prisvojiti si nemški jezik in nemško kulturo, protivili pa se bodo vedno politiki radikalnih Nemcev, ki hočejo Jugoslovane podjarmiti, kakor se proti vi jo madžarskim oligarhom in bi se protivili itaiijanski gospodi. Neomajno stoje Jugoslovani na svojem stališču ter zahtevajo združitev vseh Srbov, Sloveneev in Hrvatov v habsburški monarhiji v eno avtonornno telo in v okviru monarhije, zato zahtevajo pred vsem. da se odstrani dualizem. Ce se bo kraljevina Srbija zopet obnovila pod novo dinastijo, bi se morala skupaj s Crne goro zvezati z nami z vojno, trgovsko in carinsko konvencijo. Jugo-slovansko vprašanje ni danes samo interno vprašanje Hrvatov, Srbov in Sloveneev, marveč je življensko vpra-šanje vse monarhije, ki je v ozki zvezi z balkanskim vprašanjem. Tu je treba novega politićnega kurza. Jugoslovani se ne smejo nadalje žrtvovati ne dualizmu, ne italijanskim ekspanzivnim tež-njam. Dalmacija, Istra, Trst, Reka so hrvatsko - slovensko področje. j=z Češka država. »Narodni Listy« objavljajo zemljevid bodoče češke države, ki naj obscga ražen Češke, Moravske in bleziie del Dolenje Avstrije do Donave, prusko-šlezijsko grofovino Ulatz, pokrajino ratiborsko, ozemlje od Sumave do vzhodnih Beskidov ter do gorenje reke TLsze. Na sedanjem O:;r-skem bi šla češka meja do Donave nad Budimpešto. Dr. Hain razpravlia v po-sebnem članku o odhodu češke države na morie ter prihaja do zaključka, tla bo obstojala med Ceško> Jugoslaviio in Poljsko naravna, zveza. Preko jugoslo-vanskega ozemfcja bodo imeli CehL dohod na Jadransko morje, preko Poljske pa na Vzhodno morje. Tako bo češki trgovini in industriji odprta pot v široki svet. = Dr. Raštn o češki in jugostovan-ski potttikL V »Narodnih Listih« objav-lja dr. Rašin zanimiv članek o češki in jugoslovanski politiki. Dr. Rašin pravi: »V češki aktivni politiki ostane trajen mejnik izjava od 30. majnika t. 1. Misli in cilji, izraženi v njej, so bili sicer že oddavua last vsega ćeškega naroda, bodisi da se ie zavestno p.riglaša.1 k njim, bodisi da so dremali na dnu njegove duše. Pornen izjave tiči v tem, da je bH našim narodnim stremljenjem javno postavljen ta trdni cilj. — Vojni cilji. nišo samo nam. temveč vsemu svetu postaviii pred oči naše vprašanje. V resnici ni nič mogio bolie osvetliti našega položaja kot agitacija za Srednjo Pvropo. Avstro - Ogrska in Bolgarska naj bi bili pot za imperijalistični pohod Ncmčije do Perzijskega zaliva preko Carigrada in Bagdada. — To je bil ideal, kateirega se ii nemški narod posta-vil kot cilj te vojne in kot cilj države, v kateri živimo. Drugega odgovora ni moglo biti, kat smo ga podali mi in Jugoslovani, kot je program narodne spo-jitve vsch vej obeh teh dveh narodnih plemen v dve samostojni državi, kateri bi bili zmožni za trajno brambo in ob-rambo proti navalu Nemcev iz rajha in tukajšnjih v ozkem spoju z Madžarji. Ni druge poti in ves narod čuti v globi-ni svoje duše, da je odveč, da bi se iskala druga pot, da bi se morda navi-dezno odgodili ti nacrti. Po vojni, v kateri so tekli potoki krvi evropskih na-rotiov, se ne moremo povrniti k stanju pred vojno, v katerem bi se ne izvrše-val noben državni osnovni zakon, k-er bi bili ogrski narodnostni zakoni iznova pološčeni in opremljeni s teoretskim uvodom o samoodločbi narodov, kjer bi pa v praksi odločevala zopet nemška birokracija in madžarsko plemstvo. Vojna ne more obraniti in ojačiti teh gorostasnih fikcij, ki so omajalc temelje monarhije in zastirale vsemu izobraže-nemu svetu pravo stanje. Pred vsem svetom se je s preganjanji, pripravlje-nimi oktroji. z nacrtom Srednje Evrope razkrilo pravo mišljenje, snela krinka. Zaman bi jo bilo sedaj iznova natikati na obraz. Ve se že povsod. kaj je pod njo. Češka politika je z roko v roki z Jugoslovani dobro razvidela vse in mora biti navdana z nezaupanjem v odkri-tosrčnost preobrata. Njena edina pot more biti trdno vztrajanje na zavzetem stališču. vedno in vedno odkrivanje neodkritosrčnosti, stiranje fikcij, zavra-čanie lepih besedi brez vsebinc, kom-promisov, o katerih vemo, da se ne bodo držali, in gnilih sprav, po katerih 1 bi prišlo do novih bojev. Velika vojna more imeti samo velike cilje in velike preobrate. A tuđi mali narod ima pravico, da se boiuje za popolno, temeljito in trajno zboljšanje pogojev svojega življenja v najpopolnejših oblikah, da s^ brani in pritožuje, da predlaga svoje zadeve pravičnim sodnikom in vsem, ki so šli v boj za ideale nove politične uredbe sveta. Češka politika nima druge poti kot ravne, vodeće k poini samostojnosti vsesa češko-slovaškega naroda, in vse njegovo delo doma in izven doma mora biti usmerjeno na to, da bi prepričalo vsakogar, da je samo na ta način mogoče za bodočnost zavarovati pokoj in mir v tem delu Evrope.« — Dr. Rybar pri bolgarskem poslaniku na Dunaju. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« poroča: Dr. Rvbar, tržaški poslanec, je bil v petek pri bolgarskem poslaniku Toševu, ki ga je naprosil, naj priđe k njemu. Dr. Rvhaf je namieč v nekem svojem govoru v poslanski zbornici oštro kritiziral postopanje Bol-garov s Srbi. Govoril je po raznih in-ionnacijah s srbskih strani. Med drugim so mu pravili, da so Bolgari odpe-ljali ljudi nad 60 let stare, da so rekru-tirali v svojo vojsko srbske podanike iz področja Morave in da so spravili okoli 30.000 žen in otrok v Malo Aziio. To vse je objavil angleški list »Daily Chronicle«; zato je bolgarska vlada na-ročila svojemu dunaiskemu poslaniku, da vpraša drja Rvbafa, na kateri pod-lagi slone njegove trditve. Bolgarski poslanik je odločno negiral pravilnost inionnacije o onih 30.000 ženah in otro-cih, češ, Bol&ari nimajo niti toliko vla-kov, da bi zvozili te ljiidi. Da so se vršile rekrutacije, tega poslanik Tošev ni zanikaL češ, da smatrajo Bolgari dotično srbsko prebivalstvo za Bolgare. Razgovor se je sukal tuđi o drugih stvareh. Vršil se je v hrvatskem jeziku. — Tako »ft. D.«. = Vstoličeaj* polfskega regeotske-ga sveta. V starem varšavskem kra-Ijevskem gradu se je izvršilo dne 27. oktobra ob navzočnosti obeh generalnih gubernatorjev v. Beselerja in grofa Szeptyckega slovesno vstoliče-nje regentskega sveta. V imenu re-gentskega sveta je govoril pl. Oštrow-ski. V katedrali sv. Ivana se ie vršila slovesna zaprisega, kjer se ie prebrai tuđi manifest regentskega sveta na poljski narod. Manifest navaja kot naloge regentskega sveta opetovano trdno državno neodvisnost Poljske, močno vlado in ustanovitev tastne voiske. = Amnestija na Poljskem. Povodom vstoličenja poljskega reg?entskega sveta, dne 27. oktobra, je biia izdana na Poljskem amnestija, ki spregleda ka-zen onim, ki so bili obsojeni pred civil-nimi sodišč^, policijskim! ali apravnimi t^Mastmi do tren mesecev je£e ali 1500 kron globe; izvzemši, če sa bili obsojeni zaradi navijaaja cen ali tihotap-stva. Tud^ glede političnih deliktov je dovoljeno oblastim izposlo*rati pomilo-ščenje ali olajšanie kazni. = Poljske legije. UstiFtzajoč poljskim zahtevam, se bo tstanovila ne-parlameTitarična komisija,, kateri se bo prepustila odločkev glede povratka od-puščenffi in na njih prošnjo oproščenih legijonarjev. Tuđi se je ugodilo prošnji, da se vrnejo legije svojemu namenu kot kader poliske armade. = Kancicrska kriza na Nemškem. Iz Berolina poročajo: Cesar Viljem je sprejel demisijo drja Michaelisa ter je ponudit kanelerstvo bavarskerau mini* strskemu predsedniku grofu Hertlingu. Ta si ie izprosil čas za pomislek. V političnih krogih se zatrjuje, da bo grof Hertling odklonil. V tem slučaju ima kandidatura kneza B ii I o w a naj-več izgledov. Knez Biilow je kandidat radikalnih krogov. = Nemška mirovna nonudba Frau-coski. Berolin, 26. oktobra. (Kor. u.) »Norddeutsche Allg. Ztg.« piše: »Daily Telegraph« si da iz Milana poročati razne podrobnosti o neki nemški mirovni ponudbi Franciji. Tako je baje obljubila Nernčija s posredovanjem ne-kega belgijskega diplomata obnovitev Belgije in odstop Alzacije in Lotarin-ške proti odškodninam na račun Rusije. Anglija in Italija sta baje izjavili, da je ta ponudba nesprejemljiva. Vse te vesti so izmišljenev = Odstop španskega ministrstva. Spanski kabinet je, kakor poroča »Ha-vas«, odstopil. = Angleški generali o miru. V Sheffieldu sta govorila angleški general Smuts in admiral Jellicoe. General Sinuts je izvajal: Angleški narod se drži vse hvale vredno. Prepričan je, da se bodo izkazali živci naroda še trdnej-ši. Zmaga pa bi pomenila zelo malo, če bi izbruhnil po vojni razredni boj ali 249. štcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 30. oktobra 1917. Stran 3. gospodarski kaos. Rekel je: Upam, da ne bomo sklenili mmi predno ne vemo, da militarizem sveta ne ogroža već. Glavni uspeh vojne naj bi bil, da se ustvari trajna naprava, ki naj zagotovi mir po vojni. Bil bi za zapadno civilizacijo samomor, će bi se ta katastrofa ponovila. Ne moremo skleniti miru, *predno ni nemška vojna karta cunja pa-pirja. Naše geslo bodi: Nobenega plena roparju, nobenega miru. dokler ni Nemčija pripravljena zapustiti zasede-nega ozemlia. Drug pogoj za dober mir je, da se zagotove pravice malih na-rodov. Nočemo razbiti Nemčije in Av-stro-Ogrske, zahtevamo pa, da dobe mali narodi tam avtonomijo, će ne morejo postati neodvisni. Ce bi bili zadovoljni z manj bi to pomenilo, da so bile vse naše žrtve zaman. Mir na pod-lagi pogajanj je v sedanjem ćasu kar najbolj nevarna stvar. Nimam dosti za-upanja v diplomacijo državnikov. Narodi imajo pravico da vedo, kaj se bo zgodilo, će gredo njih državniki na mirovno konierenco. Tajne diplomacije nočemo. Predno ne vem, kaj bo z nemško vojno karto, bom proti vsa-kemu miru na podlagi pogajanj. Temeljni principi morajo biti dognani, predno se sestanejo naši zastopniki na konferenci, da določijo detajle. Zdi se mi pomotno reći, da je obnovitev Belgije naš glavni cilj. Obnovitev Belgije je predpogoj vsakega miru. F^rcj se sploh ne bomo pogaiali. Nemški narod ima že jutri lahko mir od entente. će priđe s poštenirni. resnićnimi mirovni-mi predlogi. Admiral Jellicoe je izjavili Izgube vsled vojne podmorskih ćolnov so bile zelo resne, so se pa neprestano zmanj-Ševale. Številke meseca septembra to bile zelo ugodne, manj ugodne so ste-vilke oktobra. Vzroka za skrb ni. će bo ljudstvo varčevalo. Angleško bro-dovje bo vzdržalo. Duh nemškega bro-dovja pojema, angleško brodovje pa polrpežljivo caka dneva, ko bo stopilo sovražnemu brodovju nasproti in je potopilo. = Liga r.arodnega sporazuma. V Ameriki se je ustanovila medkonfesijo-nalna liga narodnega sporazuma, ki se hoće boriti za demokratične ideje in za varovanie principov ćlovečnosti. Na ćelu lige stoje predsednik ameriške telegrafske in telefonske companyje The-odore Wail, predsednik splošnega de-lavskega združenja Samuel Gompers. James Beck, \Valter Smith. M. Wil-eock. Mac Cormick. kardinal Gibbons, rabiner \Vis! i. dr. Predsednik \Vilson je sprejel odposlanstvo lige ter je nago-voril. V svojem nagovoru je izvajal, da se more vojna končati samo s premaga-njem Nemčije in z odstranitvijo nemške aristokracije. Mir se srne skleniti samo z demokratično Nemćijo. [esarjeva zahvala armadi. Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) »Wiener Ztg.« objavlja sledeće Najviš-je armadno povelje: V hudih bojih so izvojevale moje vrle čete. združene s hrabrimi zavezni-ki, v malo dneh sijajne uspehe. Radost-no ginjen sporoćam vsem — vsem — za smotreno in junaško zadržanje v te-žkih bojih naitoplejšo zahvalo ter iz-rekam vsem voditeljem, vsem poveljni-kom in vsem četam svoje najpopolnej-še priznanje. Z božio pomočjo naprej! -- Bivališče, 27. oktobra 1917. Karls. r. Inti iz iriionlii teze). Trsko županstvo Bovuc nazna- ski namestnik barun h" r i e s - S k e n e se mudi v Gorici, da uvede potrebno pomožno akcijo in ukrene vsepotrebno za vzpostavitev delovanja politične uprave v osvobojenem (»zemlju. Tuđi &oriški deželni glavar dr. F a i d u 11 i se mudi v Gorici, istotako okrajni glavar baron B a u m. Promovira! je v Gradcu doktorjem prava Anton T o n k 1 i iz Gorice, sedaj poroćnik 28. topn. polka. Tr/asko županstvo Bovec nazna-nja tem potom vsem Bovćanom, da posluje c. kr. okrajno glavarstvo tolmin-sko sedaj v I d r i j i na Kranjskem. Vendar pa ima se vsako sredo in če-trtek svoje uradne ure v Cerknem. Kdo kaj ve o Jožefi in Katarini P 1 e s n i č a r. ki sta bivali v občini Trnovo na Zavrnu št. 52 in sta bežali od doma v 11. italijanski ofenzivi? Kdor bi vedel, naj sporoči na naslov: Andrej S t r g a r. k. k. Ldst. Etap. Baon Nr. 65, Marinefeldpost. Pola. Dnevne vesti. — General-polkovnik Boroević je v nedeljo brzojavno sam obvestil župana dr. Ivana Tavčarja o zasede-nju Gorice. Na to brzojavno obvestilo je poslal župan generalu polkovniku Boroeviću siedečo brzojavno zahvalo: »Vaši ekscelenci prisrčno čestitam k nad vse krasnomu uspehu ter se iskreno zahvaljujem za dobroto, s katero se je Vaša ekscelenca v velikem svetovno-zgodovinskem trenotku spominjala tuđi našega stolnoga mesta Ljubljane." — Dosedanji poveljnik etapne postaje v Ljubljani generalmajor Avgust Kleinschrott p 1. Frankheimb je odpotoval danes iz Ljubljane v Gorico, kjer nastopi svoje novo dodeljeno mu me sto. — Odlikovanje. Praporščak pri gor-skein streLskem pulku Anton Avscc je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s. krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno vestnega in zvestega službovanja pred sovraž- nikom. — Odlikovanja pri južni železnici. Z zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je% odlikovan višii revident Atoizij P r e g e 1 j v Ljubljani, z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje revident Josip Karls v Sežani in asistenta Alojzij Crnac in Martin Križan v Gornjem Dravogradu, s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne sveti-lije pisarniški ekspedijent Luka Lon-ć a r v Beljaku, strojevodje Alojzij P r i s t o v v Lienzu, Josip K e n d a, Anton Mikl in Kristjan Pole v Beljaku. __ Meci k odlikovanjem. Cesar je ukazal. da je priznati meće k dekoraci-jam, dobljenim pred sovražnikom: 1. vsem onim častnikom in vojaškim urad-nikom, ki so delj služili v območju so-vražnega ognja ter so bili resno ogro-ženi od sovražnega ognja ali drugega orožja. Ta dejstva morajo poveliniki. ki predlagajo odlikovanja, pod častno be-sedo potrditi. 2. Meće je priznati po-veljnikom, njih generalštabnim šefom (generalštabnim častnikom), šefom generalnih fn operacijskih oddelkov, ki so bili odlikovani za zasluge v vodstvu ali za sodelovanje pri vodstvu. Drugim ćastnikom, prideljenim višjim povelj-ništvom in štabom, ki so s svojim delo-vanjem sicer tuđi sodelovali pri vodstvu, za to samo delo še ne pristojalo meci. — Zopetna omejitev rotaciiskesa papina za liste. Trgovinsko ministrstvo j„ odredilo zopetno omejitev dobave rotacijskega papirja za liste in sicer za 5%. S tem je reducirana dobava papirja že na 40 do 45r>. Kar se našega lista tiče, moramo povedati, da nam vlada ne nakaze niti toliko papirja, da bi mogli tiskati »Slovenski Narod« vsaj na štirih straneh v zadostnem številu. Pa ne le to. Niti tistega papirja, ki nam je priznan in nakazan, ne dobimo! Proti nam se vede prava izstradalna vojna. Dunajski in sploh nemški listi ne vedo kam s papirjem (tako ima nedeljska >Neue ireie Presse« 46 strani!), mi pa zaman prosimo, rotirao, urgiramo. Na drugi strani pa nas preplavljajo razni uradi z obvestili, oklici, seznami in nam potem zamerjaio, će jim ne moremo ustreči. Metoda, ki jo prakticira vlada proti nam, se zdi gospodi gotovo prav prikladna: gre za to onemogočiti za-dostno politično informiranje sloven-skega obćinstva. Proti tej moderni politični persekuciji, ki ni naper-jena le proti našemu listu, temveč v nje zadnjih posledicah proti celemu narodu, kar nadoločnejše protestiramo? — Dne vi za vojne grobove. Jutri, na dan Vsch svetih, in na Vcrnih duš dan se vrši po Ljubljani nabiranje za dostojno opremo grobov padlih naših junakov. Jutri, dne 31. oktobra, se bo vršilo prodajanje razglednic in znakov po ljubljanskih ulicah, trgih in cestah. Gospodične, ki so požrtvovalno prevze-le težavno nalogo razprodaje, bodo imele v zalogi razglednice in znake po 20 v; prodajale pa bodo tuđi takozvane odkupne znake po 2 K. Prodaja se bo vršila brez vsake vsiljivosti ter se bo strogo vpoštevalo, će je kdo kupil odkupni znak. Dne 1. novembra se bo vršila prodaja razglednic in znakov do-poldne in popoldne ob dohodnih cestah in potih k pokopališčem. — - Oprostilni znaki po 2 kroni pri akciji za vojne grobove se dobe od danes nadalje v glavni tobakarni (Grube r). v trgovinah A. Krisper, Leopold ^chwentner, P. Magdić in Jos. Kette, v tobakarni ge. Jerice Doleneeve (Pre-scrnova ulica) in končno tuđi na magistratu v ekspeditu. Znake je nositi vidno na prsih. — Splošna zbirka perila še ni zaključena. Vojno ministrstvo spreiema tuđi še naprej vse vrste tkanin, ki jih ljudomila srca darujejo za naše vojake. Kdor še ni dal nič, naj še naknadno /rtvuje srajeo. robec, rjuho, cunjo — kar more pogrešati. Napravi naj zavoj ter ga posije naravnost na Dunaj ura-d:i za vojno skrbstvo (KrieKsfursorge-amt IX., Wahringerstrasse 32). Take pošiljatve so poštnine prote. — Zvišanje robinskih podpor za svojce častnikov in podčastnikov. Vlada namerava zvišati rodbinske pod-pore za svojce častnikov in podčastnikov. Vojno ministrstvo je izdelalo toza-devne predloge. o katerih se je raz-pravljalo na skupni ministrski konferenci v Budimpešti. — S kraikega bojisča pošiljajo pre-^rčne pozdrave vsem svojim družinarn, prijateljem in znancem ter vsemu slovenstvu sploh skdeči slovenski vojaki: Desetnik Božić Ludvik in pešci: Bonano Fran. Vek-jet Ivan. Bon Josip. Bojčić Ivica, Peculić Josip, Flego Ivan, Marinović Ivo, Korpič Josip. Kralj Anton, Rogina Anton in Tro-jar Anton. Pišejo, da so zdravi in da ne-strpno pričakujejo povratka v svojo domovino. — V Tobolsku vjeti častniki se bodo najbrže prepeljali v Chabarovsk, moštvo pa bodo poslali najbrže v Tomsk. Vjetni-kom, ki so bili do sedaj v Tobolsku naj njih sorodniki ne pišejo, dokler ne dobe od njih aovega naslova. — V sedmi činovni razred je pomak-njen ribarski nadzornik Emil Doljan v poljedelskem ministrstvu. — Premeščen je stavbeni pristav dr. tech. Alojzij K r a 1 iz Ljubljane v Kranj. — Iz politične službe. Deželnovladnl tajnik dr. Ernest Kordin je premesoen iz Kranja v Ljubljano, konripist Fr. Deu iz Ljubljane v Kočevje. okrajni komisar L. P i n k a \v a od okr. glavarstva v T^jubljani k deželni vladi. — Odlikovan učitelj. Andrej Basa, < vojaski učitelj - upravitelj na stirirazredni 1 ljudski soli v Požegi v Srbiji, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje nje-^ovega požrtvovalne.ga in vestnega službovanja. — Iz ljud»kcioi»Kc stužbe. 7ačf sna učiteljica mesto umrle uCiteiJioe Ljadmile Gantar je postala Manjt* Komir, abs. učiteljska kandidatinja Marija Dietz je imenovana istotam za suplentinjo; abs. vič. kandidatka Frančiška Kalan je postala zač. učiteljica na stirirazrednici v št. VMu nad Ljubljano. Ker je radi bolezni na dopustu učiteljica mestne dekliške os^mraz-rednice v Ljubljani Tekla pl. Kleinraavr, je imenovana za suplentko abs. uč. kandidat Ana L*evec. Marija Premrov je name-ščena za suplentinjo v Babnem polju, Ana Gradisar v Gorčaricah. Cirila 2upanec v Sodražici, Bernarda Stibrič v Vačah, Do-roteja Bratovž za provizorićno učiteljico v Vipavi, Stanislava Zaman za suplentinjo istotam. — Ljubljančanka gdč. Pavla Chri-stof, učiteljica v Vodicah premesčena je na svoje prejsnje učno mesto v Hrušici pri Podgradu v Istri. — Zrelostne izpite na ljubljanslrern učiteljišču so napravili- Viljem G r u n -n h r iz Radovljice. Elizabeta D r a s s a 1 iz Ljubljane. Jernesja Ravniltar i.: M »nro-nopa. Stanislava Z a m a n . Helena Mat-k o v i č in Vida V r e t n a r. — Novi uspehi slovenskih umetnikov na zagrebiki operi. V petek se je vršila v zagrebški operi premijera Mozartove »Fi-garove svatbe«, najtežjega in najbolj naj-dražestnega dela tega slavnega mojstra. Kritika- soglasno priznava. da se je opera, katero je dirigiral kapilnik Sachs, izvajala vseskozi vzorno. v pravem mozartovskem dubu. Na umetniški visini je bil Figaro gospoda Križaja. Kritika slavi njegovo šija j no igro polno humorja, spojeno z najči-stejšo tvorbo glasn, vzornim recitativom inr brezhibnim izgovoroin. Gospod L e v a r kot grof je zadovoljit ne le a svojim glasom nego tuđi z umetn. prilagodenjem v Mo-zartovemu stilu, izvrsten je bil g. Rijavec kot Basilio in publika se je naelajala na njegovem vedno bolj cvetočem tenoru. Iz-med ženskih predstaviteljic hvali kritika posebno Suzano gospe Trautner - Kra- m e r j e ▼ e , katera je oduševila s svojim i prekrasnim glasom in s svojo Ijubkostjo. | Njo je občinstvo obsulo s cvetjem. j — Z bojiiča nam pišejo: Pri členio-wu v Galiciji leže pokopani aledeči Slovenci: Meško Anton. pp. 97., padel 12. avgusta 1916.; Adam Anton, pp. 97., padel 14. avgusta 1916.; narednik Onič Karei, pp. 97., padel 14. avgusta 1916.; Simčič Josip, pp. 97.,padel 21. avgusta 1916.; Remec Alojzij, pp. 97.,padel 20. avgusta 1916.; Žnidarčič Ivan, pp. 97., padel 26. avgusta 1916.; Lov-renčič Josip, pp. 97., padel 23. avgusta 1916.; Petrovčič Alojzij, pp. 97., padel 27. avgusta 1916.; Babuder Anton, pp. 97., padel 30. avgusta 1916.; Kuštrin Ivan, Civ. Arb. Abt. 255 27, padel 4. juni ja 1917.; Skornšek France, pp. 87., padel 21. avgusta 1916.; žlender Alojzij. pp. 87., padel 24. avgusta 1916.; Veršič (Važič) France, pp. 87., 3. stot., padel 30. avgusta 1916.; Pšeničnik Josip, Kav. Sch. Dion II., 6., padel 16. avgusta 1916.; Glivič Anton F. J. B., padel 21. avgusta 1916.; sap. Večej Mina, Sapp. Komp., padel 7. julija 1916. — Zahteve po plaćanju vojnih daja-tev. K notici, ki smo jo o tem predmetu prinesli pred nekaj dnevi, dodajamo še slt'd^e: Prijaviti je zahtevo, naj gre za sploh še neplaćano dajatev ali le za zahtevo po višjem plačilu, pri tistem župan-stvu, v katerega občini se je predmet da-jatve naposled trajno nahajal; pri osebnih dajatvah (na pr. osebnih delih) pri župan-stvu, kjer je prebival tišti, ki je moral osebno sodelovati za vojaštvo po voj. daj. zakonu, oziroma kjer stanujejo, če je umri, njegovi preostali, županstva morajo prijave vposlati na svoje glavarstvo, slednje pa na okrajno komisijo. Vsi ti trije morajo o zahtevi opraviti vse poizveddbe, da je stvar tako jasna, da more okrajna komisija o njej oddati svoje mnenje. će se zahtevo spozna za upravičeno in ne pretira-no- sme okrajna komisija postopek okraj-sati s tem, da sklene s stranko poravnavo, a za en slučaj vsota odškodnine iz take po-ravnave ne srne presezati 500 K. Enako srne deželna komisija sklepati poravnave do zneskov 2.500 K. V ten slučajih je vsaka daljnja zahteva potem izključena in inten- AbencU, ki priobčuje to. dostavlja: Naše čitatelje moramo opozoriti, da gre tu za cene na pariškeni tržižču dne 11. oktobra 1917. * Kaj delajo vjetniki na Ruskem. Šaša železniRar piše iz Birjozovke uredniku celovškega rMira«: Da izpoznaš, kako vzorno lenarimo, ti pošljem naš tedenski delavni red. Pričenjam s ponedeljkom. Vsak začetek je težak in tako je tuđi s prvim dnem v tednu. Tedaj imamo »robo-to«. Popoldne gredo vsi. mi bolni in invalidi ostanemo seveda doma. po drva. V pol ure je končano vse đelo. V torek je knjižnica in pošta. Kdor bere rad knjige stare, ta ima tu krasno izbero. V sredo je kopanje in pranje. Neverjetne talente za peri-co vdkrivam v sebi. Cetrtek in petek sta brez pravega đela, zato se pa človek v so-boto obrije in v nedeljo piše domov o vsem tem, kar :e doživel čez teden. Izprememb je torej toliko, da se ljudje kar trumoma prostovoljno javijo na roboto. Pa ni vedno dobro. Prihodnjić već. Zdravstvuj! * Na obedu pri Kerenskem. Neki so-tnidnik »Dailv Mailae Za grob , PoAtei prodal iiv. 41. Zamaške rablfono in novo vsoh vrst, po ■aiviiiih daevaih cenah, kapi A. EOHN, Praga, Kariin 4SS. = MLIN = nm stalni vodi, 5 pa rov kam nov, poleg tega gospodarske zgradbe, zidane, trdokrite b oialov Šume, sađovnjakov in Travnikov za ceno 60.000 kron proda Graiiina Krupa, pošla OradaC, Belokrajna. (gojzde) blizo kolodvoru Gradac, na pare* 1c od 5-10-5 oraiov, proda po ^200 kron za katastratni oral 1^0*-«- ežn ev) Grašiina Krupa, poita Gradac, Botokrajtna« WKT Proda se vet ""VI -dj • w v mostu Ljubliana in bližnji okolici. Pojasnila daje plsarna dr. Ivana Tavćaria, Sodna ulica tt. 2. 3256 Kupi se vs a ka, tuđi najmanjša, mnoiina dobro posa&enlh olupkov od hrušek in jabolk vs^ko posebej po 2 kron! kg la dobro posušene presenine od hroseit ln jaaolk po 80 ▼• kilogram. Ponudbe in po^?e, 1000 Za 27 krOĐ, Najboliše kocke za golaf, 1000 kock 40 K. Maiboliše kocke za kimei-iutio, 1000 kock 40 K pošilja proti povzetju ali predplačilu tvrdka IVAN UREK. Ljubljana, Wt«i trs ***• **• 319ti Zastonj dobi vsakdo na žeijo rm.j glavni katalog ourah, •* ' ---- zlatninah in sre- brninan tpr ^lasbenih orodjih- Violine po K 14.— 20— 25"—f dobre harmonike po K 16-— 25-— 35— 50 —. Dvovrstne du-najske harmonike po K 70*— 80— 100 — 120-—, trovrstne po K 180 — 200— 240 — 280"—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka JAM COFTBJUI, t. kr. 4mm dotoviteij. Most (Bfflg) ittt. H66, CtHw. r^ZSii^S^^^SMBilSSSltSS^Sl^^MSSSSSS^S^^ Josip Jug pteskarsld in likarski mojfter Ljubljana, Rimska c.16. se priporoča ceojeoemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s prtstoim tirnežem. leutima ta tiha poali oifca BUKOV GOZD so ls«lolovon|o oVv, kakor tuđi gotova drva so kupi po visoki conJ, no Kranjskom ne dateč od železniške postaje. — VtMit «o lucH volja njiva v najem v okolici LJiiolJana. — Ponudbe: Ljubljana Poitni prodal II. 151. 3505 fSlefan Mencinger rjg v Anica Mencinaer roj. Oblak v \ i v) 3705 poročena. \ (l Ljubljana, dne 30- oktobra t9l7. i št. 15.072. 3697 RAZGLAS. V smislu razp?sa c. kr. deželne vlade z dne 10 oktobra 1917, ^t. 30103. se bo dne 31. oktobra in 1« novembra 1917 popisovala v Ljubljani go¥«)a živina, kon]iy prašiči, koze n ovcef ia sicer oba dneva od 8. do 12. dopoldne. Kon:isi;a za pravo rresto bo poslovala v meatnOm pOpiSOValnem nradu, na Barjn in v Spodnji fiiftkl pa se bo popisovalo od hiše do hite. I^astniki zgoraj omenjene živine se torej pozivljajo, da je pridejo navedena dneva popišat na označeno mesto. Kdor bi napačne podatke navedel ali kaj zamolČal, oziroma prepozna živino popisal, bo v zmislu obstoječih predpisov kaznovan. Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. oktobra 1917. Modni salon Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priporoča največjo izbiro finih velour-klobukov s kosmatim robom u prvo vrstnih tovarn »Novega Jičina«, kakor iz baržuna, ftlca io ko uho-vine, ter čepić za dame ia deklice. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! „KIKO tEMTRftL" '~m mm Danes ¥ torek, jutri v sredo in v cetrtek: Danes 1b Jutri ob 4-, pol 6.9 7. ln pol 9. zvečer, v cetrtek na praznik ob pol 11., ob 3., 4., 5., 6., pol 8. ln 9. zvečer: veliki Robert Reinertov film: :: Posoieno življenje. :: Prvovrstna uprizori te vi Prvovrstna uprizorite? I Najnoveiši vojni film: Iz velikih bojev na zahodu. ▼ potek| soboto, nedeljo ln ponedeljek: Marija Carmi in nemski Psilander Karei de Vogt: "' *"Nni drami: CE MRTVI GOVORE. PONUDBE O opremnih predmetih za uniformlronle. StretOeurjev Miiltirblatt mm razpolago. Prod*|* mm debelo la drobao. V svojem zavodu ' nudimo po ugodnih cenah s Palice, kožušne ulanke, Breches, salonske hlače, dežne plafiče, pelerine, sweaterf perilo, nogavice, rokavice, ovoine gamaše usnjene pa-sove, čepiće, dlstinkciie« portepeje, znake, sablje, bajonete, zvezde, gumbe, sukna in vse potrebne pritihline. i___ ________ / SpfoSni zavod za uniformiranje pt«i BACK « KHL ;; RUOOLT BODENMULiER : Ljubljana, Stari trs itev..