NOVICE
]}oioi\jnke Novice izhajiijo vsak čefrtcli; ako : : jo ta <iim praznik, (iaii poitrcj, : :
Cetiii jim ]c zii celo Icio («ti ajiriln (io ii|iriia) li K, m i><il Ipta I'50 K, Naroćiiiiin za Ne;tièijo, Bosno iii dMij^c Civrojisko liržave ziiašti ;t'.jO K, za Ameriko +•.>() K. List ill «lïliisi s« (»itiřii.jejo iiiipi'cj.
Vse dopise, iiai-oíniiH) iti oniiaiiihi siiro.ieiiiii tiakariiR J. Krajec naai.
86. godovni dan presvitlega cesorja
Franca Jožefa I.
Liki tiiogočneinu hrastu na sinji visoČiiii neboíiiíne goî'e, liki strmo moleči skali iz gUiljokega moija, liki veličastnemu stol|iu sv. Štefana, ki gleda in občufliijc inajeste-tiČno mirno vrvenje in poČenjanje Ijuilstva in narodov po širni Avstriji, stoji samozavestno in neoniajano danes nas cesar FRANO JOŽEF I. v svetovni vojski, stoji močno in zvesto globoka ndanost Slovcncev do svojega skrbnega oieta, cesarja in vladarja!
Kakor trcnoti^k teko hitro leta in tudi šestindvajset mesecev svetovne vojske je Že i)rešlo in ž njimi je izginilo milijonov ljudi in hrabrili vojakov iz te solzne doline trpljenja in žalosti, toda vkljuh teniu jire-tresljivemu dejstvu doživljajo zvesti po-daîiiki velike Avstrije vedno šc novo veselje, novo radost, kadar sc vi'ne zopet dan najvišjega godu svojega pi'oljubega gospodarja FRANCA JOŽEFA L
Kolikorkrat obhajajo avstrijski narodi ta in vsak drug cesarski praznik, bodisi v solninih dneh blaženega miiii, bodisi v tužnih Časih pogubne vojske, tolikokrat se zopet vnoviř poživi avstrijski patrijotizem in vnovič pomladi Ijiihezeii do habsbui'ške Liše, do svojega osivelega vladaija, podobno dobremu, staremu vina, ki je vedno boljše in rujnejše.
V Času vojne pa cesarski prazniki niso omejeni na eden dan, ne, temveč se raztezajo na več dni. Tako bodemo tudi cesarjev 86. imendan praznovali skozi cel teden, pa nc s posvetnim bliščem in dragocenimi prireditvami, temveč proslaviti liočenio ta pi'uztiik z dobrodelnostjo i)o -željah preskrbnega vladarja. Za tako delo natii nudijo svetovna vojska in „dnevi darovanja" ugodno priliko, da izvršujemo patrijotično delo ljubezni in usmiljenja do vojakov in njihovih družin in da posnemanio ccsarja samega, ki stoji vsikdai' prvi na čelu
človekoljubnim zavodom s svojim zgledom in s svojo velikodušno poži'tvovalnostjo do vdov in sirot.
Ker zaukaziije vladar sam in vzpodbuja s svojim lastnim zgledom vse avstrijske narode, golovo ne bodemo Slovenci zîtostali za drugimi, nasprotno, žrtvovali bodemo za svojega dobrega cesarja v blagor domovine trud in imetje po svojih najboljših močeh. Da, vedno in povsod je beseda našega cesai'ja močna, iii)livna in tolažihia. Če se gre ali za navdušenje vojakov na vojnem polju, ali čc se gre za tolažlio in pomoč njihovih žen, otiok in rodbin doma. Cesarjeva beseda, cesarjeva volja, je jiovsod z veseljem sprejela in osobito še med udanimí Slovenci, kot čisto /lato, ki ne ti pi prav nič na svoj(!m blišču, čembolj so rabi. — Obilno dobiih del za blagor domovine in bližnjega bode teilaj tudi Slovencev najlepše in naj-prijetnejše darilo k 80 letnemu godu svojega oboževanega vladarja FRANCA JOŽEFA L V resnici, čc cesar govori, naš moder vladal', poslušajo zvesto vsi njegovi narodi. Po njegovih ognjevitih besedah se bodri cela armada, da vihti nadalje iieiisirašeno in zmagoslavno svoj meč proti vsem sovražnikom. Iz njíígovih besed si'kajo vsi njegovi državljani v svojih stiskah sladki med utelie in tolažbe. Jn kako tudi ne! Saj dobro vemo kot njegovi otroci, koliko gorja in bridkosti je moral naš oče prenesti in koliko trpi njegovo srce v sedanji vojni! Njegovo Sd letno življenje ni bilo posipano z duhtečiiiii cvetlicami, pač pa je hodil po ti'iijevi poti obložen s težkim križem, katerega še i nadalje nosi vzgledno in bogu-udaiH)! Zato zamore brisati solze nesrečnim le on, ki jo sani točil solze in prav tolažiti svoje ljudstvo le on, ki je sam pil in še pije grenki kelih zemeljskega trpljenja in to je — naš cesar FRANO JOŽEP L
Z duhovito prisrčnostjo in z novim zaupanjem so tedaj obhajali in še praznujejo avstrijski narodi tretji godovni dati svojega ljubega vladarja v svetovnem vojnem ognju. Čudovito! Ta grozni ogenj pa ni potr! našega cesarja in ni ga omajal ne telesno, ne fhiševno, ker cesar FRANC JOŽEE 1. stoji trdito kot sijajni stelier, nepi'cmagljiv, čil in čvrst, v sredini svoje lepe države!
.Mi se pa zavedajmo svoje podaniske in otroške dolžnosti in pošiljajmo v teh dneh tem iskrenejŠe nuditve in prošnje k lîogii za našega- presvillega cesarja FRANCA JOŽEFA L: „Naj ohrani Vsemogočni naši Avstriji po zadobljeni častni zmagi in po vrnitvi miru še dolgo časa njenega predobrega vladarja in modrega gospodarja !" Židimo z vsemi narodi oilkritosrčno ; „Da bi nam še dolgo let svetila žareča zvezda kakor dragocen biser v večno krasni kroni na prestolu habsburškem, M je — naš cesar FRANC JOŽEF I.
Dnevi darovanja.
Kakor smo že v zadnji št.evilki poročali, se nahajamo od včeraj 4. oktobra do S. oktobra v dnevih darovanja i)ovodont Najvišjega godn Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. V teh dneh se naj spominjamo z dejanskimi deli usmiljenja vojnih invalidov, vdov in sii'ot našib junakov ter človekoljubnih zavodov za zatiranje jclike z denarnimi jirisjievki in darovi. Nikdo naj se nc izključi!
Novomeški krajevni odbor, ki se je osnoval v to svrho pod predsedstvom gosp. A. Paiiserja, je sklenil; da se iirosto-voljne prispevke in pa priglasitve za pristop k društvu za „0. kr. vojaški vdovski in sirotinski zaklad" ravno tako pobira v Novem itiestn po bišafi, kakor pri „Tednu Rdečega križa", Podrobno delo je te(]aj zoi)et v rokah srednje- in IjndskoŠolske mladine pod vodstvom gg. piolcsorjev in učiteljev, katera je že včeraj, t. oktobra, razdelila oklice in nabiraltie pole pri strankah oziroma pri hišnih i)0.scstnikib, da le-ti nabirajo pri posameznih družinah pi'lspevke. Ob enem je šolska ndadina delila prijavnice za gori omenjeni zaklad in pobirala juo-stovoljne prispevke v nabiralnike. — l>ne 7. oktobra', ki je v ta namen pouka iirost, pa bodo zojiet isti dijaki in učenci po hišah pobirali nabiralne pole in denar ter prijavnice za člane.
rčeidie dekliško šole pa bodo pod voditeljstvom gg. učiteljic v teh dneh prodajale po trgiii in ulicab znake.
Želeti je, da pristopajte k društvu „0. kr. avsti'. vojaški in sirotinski zaklad"
kar mogoče mnogoštevilno, bodisi kot ustanovni udje, ustanovniki in darovalci, bodisi kot podporni, ledtii in delujoči udje. Vsak naj prispeva ali sodeluje po svojih močeh, S sodelovanjem, z naklonitvami in darovi v „dneh darovanja" izkažemo dt;l zahvale za dolg, ki ga dolgujemo našim hiabrini vojnikom. Domovina in vojaki nam bodo za to krščansko delo ljubezni do bližnjega od srca hvaležni.
Polovica donosa zbiike se porazdeli po kronovinali za namene c. kr. avstrijskega zaklada vojaških vdov in sirot, po ena Čelrtina se odmeri zakladu invalidov vojnosliihnega urada in avstrijski družbi za zatiranje jctike. Zatii'anje jetike je v osebnem interesu vsakega posameznika izmed prebivalstva.
Toi'ej vsi na delo! Donašajte posebno v teh dneh obilne denarne darove, kupujte oiicijelne znake, udeležite se dobrodelnega cerkvenega koncerta v nedeljo H. oktobra in iiristopajte kot udje k društvu „C, kr. avstr. zaklad vojaških vdov in sirot" ! Le kdor dá pravočasno, pomaga!
Lokalni odlior apelira na novomeško prebivalstvo in pričakuje z ozirom na vetepatriotičen namen krepkega odziva in najlepšega uspeha.
Cerkveno.
Kako moli krščanska ljubezen očenaš?
,,l)aj nam danes ii<iš vsakdanji krub . .
Na prvem mestu nas uči božji l'čenik moliti : „Daj nam danes naš vsakdanji kruh." Od otroških <hn smo tako molili, ali pa smo pri tem kaj mislili? Bolj kot kedaj vemo danes, kaj pomeni ta očena-ševa pjosnja. l'o vojski nam je ])os(alo jasno, zakaj molimo v litanijah v eni sapi: „Kuge, lakote in vojske — reši nas o Gospod!" To so tri sojenice, ki hodijo skoraj vedno skupaj, zlasti zvesta s]irem-Ijevalka vojske pa je lakota. Le malo s« ozrimo okoli sebe in l)omo videli, da je vprašanje o naši prehranitvi najvažnejše in najresnejše. Danes trpijo pomanjkanje na živežu no samo revni siromaki in berači, ubogi Lazarji, ampak tudi in skoro
LISTEK.
inultus (Nemaščevan).
Praika leguiiJa. - Prosto po Zcvorju prevcl SUviu Loander.
(Dalje.)
Resnično ga je sovražila zaradi tie-nutne slabosti, ki jo je občutila zanj iievedoč in jo je izdala tiiili 1'lacidi, ki jo je pogledala s svojimi velikimi in žoltiini očmi kake sove. Bilo jia se ni za čuditi, kajti če je iskala Flavija smrtno senco in\ človeškem čeiu in je bila ta dati za dnevom jasnejša na obi'azu ubogega Imiltusa, ki je čutil, da prihaja smrt, in Fbtvîja se jo naslajala pi'i toj misli, kakor se razveseljujejo nekateri z ljubeznijo, ali vinom. V tem peklu, v kateiem je zdaj živel, on, potomec nekdaj slavne, toda obubožane rodovitie, on, pesnik, ki ni mogel najti nobene besedo za ilejstva, ki so se godila v njeni, on, Čeh, ki je videl svojo izdano domovino uničeno in v prah poteptano, v tem ])eklu ni imelo življenje za njega ne Čudež in ne smeh in smid..
ki naj bi bila odrešitev ne samo njemu, temveč mogoče celemu narodu, ta smrt se mu je zdela najlepša, najvzvišenejša, ki more sieČati človeka v tej solzni in miike-polni dolini. Tako se mu je približevala odrešitev, ki jo je videl tako gotovo in jasno pred soboj, kakor krono na svoji glavi, in Flavija je mogla biti zaiiovoljna, kajti ti znaki smrti niso bili vsakdanji, imeli so sijaj Gospodovega izvoljenca.
Nekega jutra je prišel ves v sreči; notranji glas mu je dejal — danes dosežeš to, po čemur brepeniš. Dona Flavija je vstopila, ko je bil že na križu. Jîil je skoro nag in čez vse telo je bila razlita neka posebna sreča. Pogledala ga je iie brez začudenja in ko je zapazila na njem neskončno blaženost, ki je zatemněla vse sledove dolgih bolečin, se ji je pomračil obraz. To ni bil izraz njenega lirUtnsa v smrtnem boju iti ta sreča jc motila njeno delo.
„Nc stnehljajte se tako sladko", mu jo rekla neprijazno. „Vas blaženi izraz
v vaših očeh se prav nič ne sklada z gi'ozo vaših trdih in ki'vavib udov." Potem pa je mehkejše pristavila: „(Jiidim se, kako sto se mogli skozi ulice seni privleči? Zakaj no zahtevale, da bi po vas pošiljala kak voz? Nisem mislila na to!"
înultus je pogledal kvišku in se še blažcnejŠe smehljal. Nobeniïga voza ne bo več potreboval in nič voč no bo hodil po zeiidji s težkimi svojimi koi'aki. in smehljal se je očitno, rekel pa nič.
Razjezila se je dona Flavija. „Ali mi kljubuje?-' In poslala je po (ivida.
„Ije trdneje ga zveži!" je krikniia trdo. „Ali ne vidiš, da so poi)ustile vrvi?-' Gvido je ubogal. „Ijo trdneje, še trdneje!" je kakor v mrzlici kričala Flavija, med teui, koje zajtazilii na Tnultusovem obrazu sled človeško ludi, ker mu je pričela lečt iz rok in nog kri. Pri pogledu na kil so se ji l>osvetilo oči s pi-avo poželjivostjo tigra. Mignila jo Gvidii, naj se oilstrani in vzela velik(), iz trnjev spleteno kiono iti jo položila Inultusu na glavo, potem ko je
splezala k njemu na križ. Težko je diliala in Uo jo je očitajoče pogledal, je začutila plamen v srcu. Nekaj kakor megla se ji je vleglo na oči, slresla jo glavo, se premagala z nenadno močjo in surovo spustila krono na njegova senca. Vstrei)etal jo v bolečini po celem telesu, slaboten kriČ so je izvil iz njegovega grla in curki krvi so iiiti tekli preko obraza na naga in suha prsa. Ril je v zadnjih trenutkih,
„Tako mi dopadcš!-'kl iknila je dona Flavija v nečloveškem kriču sovraštva in ljubezni, jeze in bolnega začudenja iti hitela je z lesa k delu. Inultus je padci v nezavest in oči so mu blodile v iiirat'nili sferah med življoíijem in smrtjo. To je bil smrtni boj, divje navdušenje seje polastilo Flavije. Srce ji je trepetalo, toda roki se ji uiso trosle. Stopila je k umotvoru in zihdo se ji je, da ji nastaja pod rtdiami čudež umetnosti, V delavnici je bilo tiho kakor v grobu, samo njeni glasni in tnočtii dihi kakor tudi vskliki so odmevali v globoki tišini. Slednjič se jc Inultus zavedel, odprl jc oči in se vzbudil k življenju.
še bolj hogaliiii |)o velikiji iiicsLili, ki okušajo najskrajnejšo bedo vojnega kiiibu. Molitev reviiili je postala molitev bogatib, molitev ce!e;;a naroda, ki sc moli od ce-sai'ske jialače do najbolj zakotne koňe; med vojnimi molit vami zavzema ju vo mesto, Seilaj šele spoziiaitio popolnoma zakaj je božji Zvcliěai' postavil lo [irošnjo izimnl prošenj, ki zadevajo naŠe potrebe, na ]irvo mesto. Odkar divja vojska, Šele prav mislimo na to, da je tuiŠ v.sakdatiji krnb, ki smo ga do sedaj tako samozavestno uživali, IihU imeniten dar božji, ne pa sama ))o sebi umevna dobi'ola onega, „ki nam daje brane o pravem Ćasti." (Ps. M4, 1 ")). Sedaj, ko liioi'aino ponavljati tožbo makabcjskega časa: „Ihana nam je oiiiejena" (1. Mak. 6, 57|, ko moramo uživati vojni kruli in di'žati državne |)ostne zapovedi, sc spomi-njatiio, da smo pri jedi iii pija(*.i gostje ]u i niiiii neskončno dohrotljivega Boga, ki smo nut dolžni molitve: „Vseli oči Čakajo nate, o Ciospod. Ti jim daješ hi'ane o pi avem času, Ti o(iprcš svojo ]'oko in napolnjuješ vse, kar živi, z blagoslovom." (Ps. 144, 15—t(i). „Daj nam danes na§ vsakdanji kruli."
V takib vojnilt dnelt ima tudi krščanska ljubezen mnogo dela in skrbi za naš vsakdanji kruli. Kakor za časa egiptovskega Jožefa je zgradila <lržava svoje žitnice, iz katerih deli žito svojim otrokom tako, da ne (iobi vsega bogatin, a reveži nič. Poleg ki'uSnib kai t bi morala imeti kai to ki-ščanske ljubezni, ki se glasi: „Vsak Človek ima pi'avieo do vsakdanjega kruha z mize svojega nebeškega Očeta. Ne kratii, s tem, da dražiš darove božjo in tako jemlješ krub svojemu bližnjemu. Xe želi krulia svojega bližnjega s tem. da več porabiš, kakoj' ti gi'e. Poberilc koščke, da konca ne vzamejo. (Jan. (J, 12). Tako torej bi iiioi'ali s ki'šČansko ljubeznijo vsi, ki ho^čejo v pravem duhu moliti to pi'ošnjo očenaševo. Tako bi se najlepše jiokazala ki'ščanska ljubezen do bližnjiiga. Ljubezen do bližtijega je tu enaka domovinski ljubezni. Kdor greši ]n-ott tem vojnim zapovedim ki'ščanske Ijii-beziii, stori z Judežem pil božji gostiji božji rop, s kateilm izda svoje ljudstvo sovražniku.	tUiilje sloJi.)
Dopisi.
Iz Št. Petra. Hne 21. avgusta je padel na italijanskem bojišču zadel, ravno v srce Milia Lunipert, sin upravnika i)ri bajnofski graščini. Dodeljen je bit spodnještajerskemu domobranskemu pešpolkti. Vrlim Štajcrccm pokojni Miîia m" delal sramoic v nobenem ozirii. Bojeval sejeod začetka vojne brabro. Odlikovan je bil s si'et)rno lirabroslno svetinjo n. razreda. Veren je bil. Po njegovi smrti je iiisal žalujoči mateil vojak Aiidrašič, Češ, da je bil pokojniku zvest prijatidj — molitvenik „večno Življenje". Ta molitvenik si izproša od matere za spomin na pokoj-
nega. Domači so prejeli več pisem v katerih vrli vojaki, pokojnega tovariši, tolažijo žalujoče stariŠc in l)rate. Značilno je, kar ]u.se materi o pokojnem Mihi kadelaspiraiit Ivavčič: „Draga mamiea! tluda šiba Vas je zadela. Dne lil. avgusta nas je zaiuistil V junaški smrti Vaš ljubljeni sin. Dilo mi je pri srcu huje, kot bi mi pailel moj brat. On nam je bil vsem dobei' prijatelj in maščevanje ne bo izostalo. Zares ponos in dika naši domovini! On nas je sicer zapustil, a njegovi junaški čini in njegova hrabrost nas bo izpodlmjala, da se maščujemo nad judežem italijanskim. Bilo je čisto mirno. Mi smo stavili žične ovire pred postojankami, kar prileti sovražna krogla, imi jiredre notes in junaško srce. Zares, nc lažem : jokal sem se, ko mati za sinom. Saj ni ga moža med ostalimi, ki bi ga nadomostoval. Ne žalujte! Bilo mu jc tako odločeno, On Vas čaka na svidenje poln veselja v onem kraju, kjer ni Jiiuk iti težav." — iz laškega ujetništva se je oglasil Jožet Uataj, posestnik v ilačkovcu. Kot vojak domačega črno-vojniškcga pešpolka je bil ujet na praznik sv. Peti a in-Pavla. Kakor sporoča v pismu svojemu župniku, so mu morali Lahi s silo iztrgati orožje. Verjamemo, saj je opetovano pisat domov, da se Lahom ne bi dal ujeti do skrajnosti ne. Interniran je v Solmoni. Nc godi se mu baje preslabo. Posebno se pohvali, ker sme vsako nedeljo k sv. maši.
Hrabrost slovenskih fantov. Dolenjski vojak piše dne 19. septembra t. 1. svoji teti mej ilrugim sledeče: ... Tri dni že skoro neprestani boji. Danes zjutraj je bila noč jiiccej hladna, a lahko Vam rečeiit, da sem se pošteno potil. Porečete morda; „1 seveda, ker ti je srce v lilačc skočilo, si se lahko potil." Mogoče me toliko pii-znate, da strašljivee nisem. Veliko težkih dni in noči sem že jirebil in tudi sedaj hoiieni se imkazati, da ljubim svojo domovino in raje žrtvujem v.se do zadnje kaplje krvi svojega iidadega življenja, kakoi' pa da bi videl, kako sovrag napreduje in se bliža naši príikrasni slovenski zemlji. — Trikrat je že navalil v teh l.reh dneli in pri dveh navalih po ilvakrat naskočil, a odbili smo ga bralno, da jo je s krvavimi biitieami odkuril nazaj in na polju pustil marsikako ti'uplo brez duše. Popadla me je že parkrat taka svel.a jeza, da bi najraje skočil teb par korakov v njegove jarke in pomoril vse, kar je lam še živega. Í^Ial, strategična jucvidnost nam kaže, da ga počakamo v svojih jarkih in ga pošteno namlalimo, kadar sc zaleti v nas. — Topovi obojestransko grmijo in rušijo, a mi se nc zmenimo za-iijc, ampak hladnokrvno vstrajaiiio na svojem mestn. IVniniiti hočete Italijani, izdajalci, kako trda je slovenska in bosanska pest, sem jim zaklical, ko so prišli iijlizo. In i»olcm
„udri"! „pucaj"! in mlatili smo jih, da jc bilo veselje. Taka strast in bojaželjnost prime člov(;ka v takih trenutkih, da si /iiisli, da more zdrobiti vse v prah. In to tudi veliko pomore. Nc ozira se ne na desno, ne na levo in vrši svojo službo, kakor bi bila najsvetejša. Zavedamo se svoje naloge. — Le iiogiim, fantje, pravim svojim vojakom, in ivči moram, ila sc dobro držć. Danes me je že dvakrat granata zasula in jih krog mene nekaj ranila, a jaz sem oslal Živ in zdrav, sanio malo umazan seveda. — Bog z nami in sreča junaška !
Fnuijo Xeubauci'.

cast.
Težke misli, tihe želje, to je gieiiko vse veselje naših dni.
Dan za dnem brezsrčno jemlje sine naše drage zemlje, našo kri.
iiene v borbo jih krvavo, pokosi jih kot otavo, — ni jih več!
Ni ji]i v drago domačijo! Le zvonovi zazvonijo jim tožeč.
Tu zvotuiiije Še oghisi
sunt junaško rodni vasi, — t a m — molči.
Tam čez ranjene. Čez mrtve smrti v roke nove žrtve boj drvi.
Domovina, kaj si kriva, da to noč in dan zaliva vir solzil V!
Da na ttijeiii inr(i sinovi, da ne sprejmejo giohovi jih domilV!
• t *
Uojni pregled.
Italijansko bojišče. — Po uradnem poročilu septembra so Italijani premirje, ki aiiio jïa ])oniidili sovražniku, da rešimo zasute iia vrhu (.jiiioiie odklonili iu s teiu vnovič (iokaKali, da tie poznajo človek olj iibj a niti do lastnih vojakov. K^ub tej otilclonkvi in neprestanemu močnemu o^nju italijanskega topništva so imela rešilna dela uspeh. LIradao poročilo 29. .septembra javlja, da so naše pridne čete po velikih težavah izkopale in spravilo na varno sedem Italijanov, ki so bili popolnoma brez iiioiii. Italijani so zamašili nastale široke vrzeli s svežimi četami in bodo gotovo v najkraj.šctn času zopet navalili na naše po-
„Bog!" je I'ckcl, „kaj se godi z mano?" Dona Flavija je glasno zaklela:
„Samo Še pol ure! In dostigla bi svoj cilj. Zakaj ste se vzbudili?" Vrgla jc od sebe orodje. „Madona", je dahnil inultus, „zdi se mi, da timiram."
Skočila je iti iiograbila za bodalcc. Njena prva misel je bila človeška, hotela jc hitro prerezati vrvi, zato je splezala na les in on, čegar zavest jc žc mila pri bližajoči se smrti, je ni dobro raznmel in je menil, da ga hoče umoriti.
„Da", je rekei pridušeno, „prav imate, „kaj vam je do mojega življenja, in če me sunite z bodaleeiu v srce, potem imate resničen in od vas tako zažcljen izraz obraza in moja žrtev bo na ta način pri kraju."
Čutila je v svojiii žilah pravo lavo teči, v ušesih ji je Šumeio in donelo kakoi' zvonenje in žila pri sencih ji je bila bohotno. Krvi žejna blaznost, ki je bila poilobua divji slasti, sc je jc polastila tn pomciila je v zraku na njegovo srce.
„Za-te, moje ljudstvo" je ickel s slabim glasom Inultiis, „dam svojo kri! O Bog, vzemi jo kot oilrešitev !''
„Zakaj me vabiŠ?" je rekla mračno Klavija in njene črne oči so se zakopiČile v njegov obraz, ki je žarel tihe sreče.
St.oiiila jc korak nazaj, vzdignila bodalcc in mu ga porinila v prsi. Skrčil se jc, da sc je stresel ves križ in jo jc začudeno pogledal. Vziiudil se je iz spanca. Nekaj uiu je šinilo v glavo, kar mu je in'eti'cslo si'ce. lîila je žalost nad izgubljenim življenjem, ki ga ni veliko živel in ki je izginilo; nad izgnbljcno mladostjo, katere lepid.o ni pojmil in ki mu je nenadoma ugasnila, bila jc žalost nad tist.o izguliljeno b('.s(;do, ki je neizrečeno ttmrla v njegovih prsih in za večno obmolknila. Solza mu jc pri]>olzela čez lice. 1'otcm pa je obrnil pogled k Klaviji in se je na-smehljal.
„Odpusti ji, o Bog", je šepetal, senca je zavalovala na njegovem obrazu, nagnil je glavo in umrl s tiliiiii vzdihom. Kri na
nje-govi stratii je polzela v težkih kapljah na lia in to skrivnostno eiirljanjc je vzbudilo Flavijo iz st.rašnega sna, splezala je s križa iu se kakor v sanjah pomikala skozi delavnico in stopila k svojemu umotvom, ki ga jc začela obilclovati v mrzličnem navdušenju. Ure so minule in Flavija še ni ' nehala. K'o je zalonilo solnce in sc je njegov sij razlil čez delavnico, je Flavija končala z delom. Stopila je korak nazaj, v njenih oi^eh je bila nadnaravna sicča, sklenila je loke nad glavo in rekla: „V zavesti sem, da sem ustvarila nesmrtno delo! Dosegla sem cilj, o katerem sem sanjala!"
Obrnila se je h krvavemu modelu in ncnadiniia je izginilo iiavdiišetijc in sreča in Flavija se je zavedla, da je stoi'ila zločin. Padla je na tla in dolgo takoo-slala. V sobi j(! postalo Že mimo, oko se je vzdignilo. Zojiet je pogledala Inultusa. Zdelo se ji jc, da stega v mraku svoje roke po njej, kakor bi si želel k njej. Lasje so sc ji dvignili in zahrepcncla je po poljubu teh
bledih ustnic.
(Kouet tilodi).
stojanke. Uratîno se poroča 2. oktobra, da je postal italijanski ogenj s topovi in z minami na eeli primorski črti jako živahen. Naj^utejso se je obstreljevalo naše postojanko na kraSki visoki [ilanoti ter je trajalo obs tretje va nje tudi 'celo noč. Vse kaže, da se julpravijajo Icalijani na nameravani veliki napad teme^ito s top-Eiškim ognjem.
Itnsko bojišče. — Kakor se uradno 2. t. m. poroûa, v Karpatih ni bojev. Jnžno-vzhotino [Jrzezany se še bojajejo za posest nekaterih delov jarkov. Na cesti od Brodyja vZloczov priborile so nemške in avstroogrske čete vse izgubljeno o^cnitje zopet nazaj in ujele 24 ruskih častnikov, 2300 mož in zaplenile II strojnih pušk. Tudi ob železnici lírody-Lvov izjalovili ao se raski napadi, pri katerih so naši ujeli 200 Rusov. V Voliniji obstreljeval jo sovražnik cel dan najljatejše armado l'erszt.yanskyja, Začasno nHmerii je sovražnik svoje topove tudi na lastne jarke, da bi s tem primora! lastno pehoto, da bi napadla, kar se nm je pa le deloma posrečilo. Vse te posamezne suuke odbili smo z ogr^jem. 2. t. m. napadel je sovražnik z moinimi kolonami severovzhodno Swininchy, a protinapadom je bil vržen nazaj. — Okolti mesta Heniian-stadt od 2.5. septembra trajajoča bitka končala se je 29. septembra s popolnim porazom Ru-miinov. Po uradnem poročilu 1. t. m. naštelo 80 je do ;-îO. septembra dopoludne nad 3000 ujetnikov, 13 topov, ena lopa za letala, dve letali, 10 železniških strojev, 300 železniških voz streliva, nad 200 voz za municijo, 70 avtomobilov, nad 200 polnih voz za pntjago, bolniški vlak in velike množino vojneyra materijala, Nadaljni plen se še zbira in narašča vsako uro. Pri včerajšnjem napadu nemških čet južno od llegena (Henndorf) je izfiul)il sovražnik 8 topov. Dne 2. oktobra se uradno l)oroča: V odseku Oršove odvzele so naše čete sovražniku nekaj višin. Zahodno Petrosenyja polastile so so hriba Oboroca. Rumunské protinapade smo odbili. Na velikem Kokolu umaknile so se naše čete iz Szekely-Keresztur. — Dne t. m. udrlo je neko podonavsko bro-dovje v rumunsko luko Corabia ter uničilo 9 in zaiilenilo 7 deloma naloženih ladij.
Zahodno bojišče. — Momško uradno poročilo 2. t. ui. poroča zopet o novi veliki bitki na bojnem polju severno Somme. Na nad 20 km široki bojni črti mej Thicpval in Ran-court napadli so Angleži in Francozi po naj-Ijutejšem predidočem obstrelievaiyu. Po večini je bil napad vžo z dobro urejenim topniškim ogljem krvavo odbit, upadle čete jè nèmSlca' pehota v pobližnjem boju porazila. Tik severno Somme odbit je bil francoski delni naftad. Boj je trajal celo noč in je še v polnem teku. Južno Somme deloma živahen topniški boj. Severno Le Mesuil (Chani|)agne) privedla je neka poizvedovalna četa od nekega uspelega podjetja enega častnika in 38 mož. Neko nemško letalo napadlo je vojaške naprave v Calais.
Ilalkansko bojišče. — Bolgarsko uradno poročilo 1. t. m. javlja: Zahodno in vzhodno Florine odbile so bolgarske čete aovražuo napade. Severno vasi Armensko, jiri vasi Kruše-grad in v okolici vasi Sovič bili so se ijuti boji za posest višine Kaimakctilan. V dolini Moglenice živahen topniški ogenj. Popolnoma so se izjalovili napadi sovražnika na višino Bojuktaš. Na obeh straneh Vardarja slaboten topniški ogenj. Na vznožju Belasice planine vlada mir. Na črti ob Strunil živahen topniški ogenj, mej katerim jo hotelo več sovražnih bata^onov prodirati, katere jm jo bolgarski topniški ogenj ustavil. Boj sc nadaljuje. — Nemško uradno poročilo 2. t. m, pa javlja, da 80 ruske četo 1. t. m. po boju južno Bukarešta prekoračile Donavo in da ae jim je posrečilo se tam ustaliti. Uradno poročilo 2. t, m. javlja, da so se Bolgari, da se izognejo nepotrebnim žrtvam, izpraznili vrh Kaimakcalan in se umaknili v njih glavno črto.
Itazna liojišča. — Po turškem uradnem poročilu ,30. septembra so isti na črti Felahic 27. septembra z uspehom otistre^jevali sovražni tabor. Na perzijski bojni črti prci)odili so Turki južno Sakiza, BO km juzno-vzbodno Saiitscb-bulaka nastanjene Knsc in v noči od SU. na 27. sejitembra zaseiili_ Sakiz. Na kavkaski bojni črti so po ]ioročilu 2. t. m. na desnem krilu prciicnet^ivo in z uspehom napadle turške poizvedovalne čete sovražni tabor. Na icverti krilu odbile so turške poizvedovalne patruljo premočne sovražne čete, katere so se bližale iti zaplenile orožje in bojno orodje.
Na niorjii. Wolifov urad javlja iz Berolina 2. t. rn.: V noči na 2. oktobra je več pomorskih letal uspešno obstreljevalo London in iniiustrijske naprave ob Humberu. Letala so se vrnila kljub Ijntemu ol»streljevanju z užigainimi granatami in napadov po letalcih, izvzemši enega, katero jo bilo po opazovanjih drugih letal po obrambnem ogtyu užgano in je jiadlo nad Londonom na tla, nepoškodovana nazaj.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
DomaČe in tuje novice.
86. godovni praznik cesarja Franca Jožefa I. simi tudi v Novell) incatii obliiijali in'av s!()V^:siio in ifvisrčrio. Na dan 4. oktobra je daroval ob veliki asistenci mil. g. jirošl-dr. Sck Klbort oli 1), uri v kaiiiteljski cei'kvi poiititikaliio sv. mašo, katere so se udeležili: c. kr. iti civilna oblastva pod vodstvom svojih predsednikov in predstojnikov, oficirski icboi', c. kr. orožiiištvo, obilo vojakov in vojakov rekonvalescente v, zastopstvo liuilurni. meščanske garde, veteranskega dinštva, požarne bi'ambe, meščanje iz vseli stanov, begiiiici itd. Navnoie so bile tudi učenke novomeške dekliške šole v spfcmstvii svojih gospoiličen iičiteljie, Deška šola in pa giiimazija s svojim ui'ii-teljstvoin so Íme!i cesai'sko sinžbo božjo ob pol S, liri v fiaiičiškaiiski cerkvi, iiri kateri je prisostovalo imii obilo občinstva iz mesta in okolice. Kapiteljska cerkev je bila jioliia vernikov, katere je zdi'užila v hiši božji tidaiia in /.vesta ljubezen do svojega sivega Očeta in {lobožna molitev k Bogn za zdi'avje cesarja Franc Jožefa 1., Ka zmago avstrijskega oi'ožja in za tako željno pričakovani ti'ajni mir. Po svetem opravilu se je 0(lj)ela majestetična ccsarska bitima, ki je mogočno odmevala v bramn božjem. — O petju pri pontitikaini sveti maši omeiiituo kratko: „Stara navada, železna srajca" ! Kaj nepovoljnega znano sloveči kapiteljski zbor itak tie more pred-iiašati. In da se pri cesarskih slovcsnostili l)evke iti pevci na kajiiteljskem koi'ii pod svojim izboi'nim voditeljem še posebno po-ti'Udijo in odlikujejo, smo sploh prepričani in se bodemo laliko vnovič prepričali v nedeljo pri cerkvenem koncertu, kar jim gotovo le služi v veliko pohvalno pi'iznanje njihovega vnetega patrijotizma.
Cerkveni koncert povodom Najvišjega godu Njegovega Veličanstva se bo v nedelo a oktobra ob pol 5. uri jiopoldtic v kapiteljski cerkvi v Novem mcstn vršil s sledečim spoi'edom; 1. ííumel: Srcu Jezusovemu, mešan zbor z orglami: 2. Bach J. S.: Ave Marija, poje gospa Tavla Lovše s spremljanjem Violine in orgel;
3.	Dvoi'ak A.: Trio za dve Violini in Violo;
4.	Jlolit-ev beguncev, mešan zbor;
5.	Niederiiieyei': Tater nostei' za Bai'i-l,oti, mešan zbor in oi'gle; (j. Filke: Poz d ra v M a i'i j i, poje g. Pavla Lovše, s spremljanjem ženskega zbora. Violine, Viole, Violona in orgel; 7. Rudnik: Kan ta ta za iîartion, ženski zbor in orgle; H. Hiindl : Zbor iz Oratorija „Mesija"; 1). Cesarska himna. — Cene: Sed(;ži po tri, dve in eno krono. Stojišča po ,"»() vinarjev. PrcplaCila se hvaležno s)»rejtiiejo. Vstopnice se bodo prodajale v soboto in v nedeljo dopoldne v knjigai'iii J. Krajec nasi, in v nedeljo popoldne v zakristiji v kapiteljski cerkvi. Čisti dohodek je namenjen zakladu za v vojski pohabljene, za vdove in sirote ])a(Uili vojakov in za iz vojske vitiivše se jetične vojake. K' mnogobrojni uileležbi uljtulno val)i pro.ši dr. vSeb. KUiei t., — Vabi se tudi občinstvo iz bližnje in daljne okolice na ta dohi'odelni konceit
Vojni mož. V nedeljo.dne S. oktobra ob pol 12. uri dojioldne se bo slovesno odki'il jired obokom mesinega rotovža v Rudolťovem „vojni mož". Pri tej izvan-jedni slovesnosti bodo govorili mil. g. prost dr. Seb. Elbert, p. n, g. c. kr. podpolkovnik Hofschnstei' kot c. in kr. štaeijski komandant in p. n. g. župat! Iv. Kosman. 1^0 odkriiju Ix) takoj zabijanje žebljev. Vdeležilc sc bodo tukajšnje c. ki', in civilne oblasti in šole. Cisti dohodek je namenjen zakladu za v vojski itohabljene, za vdove in sirote ])adlih vojakov in za iz vojske vi'nivŠi se jetične vojake. — NovomešČani ! Pokažite se, kakoi' vedno do sedaj pa-trijotiine in požrtvovalne. Do sedaj smo se odlikovali, odlikujmo se šc v nedeljo 8. t, m. ijjuhezen do Boga, do pi'esvitlega cesaija Franca Jožefa I. „do kneza niii'u"
in do bližnjega (.i'pina, to zahteva od nas. „Vii'ibus unitis" — z zdiuženimi močmi — zamoremo veliko storiti. Pi iznanje imamo že od visokega c, in kr. vojnega poveljtiišl va v Gradcu in od p. n. c. in kr. etapnega jk)-veljstva v tjjubljani.
„Vojni mož" bo krasen spomin na sedanje resne čase in bodrilen spomin za potomce in našo mladino, da bo tudt ta, kakoi' do sedaj, ostala zvesta svojenni pre-svitlemu vladarju, da bo šla, če bo treba srčno v boj in vedno delovala po starem avstrijskem in slovenskem geslu: „A'se za vero, dom, cesarja!" — Na to patriotično in dinastično slovesnost vabi Vas, Novoiiie-ščatie in občinstvo iz okolice, k pohiošte\ ilni udeležbi pripravljalni odbor.
Na cesarjev god poi)oldne so p. n. gosjie in gospodične oti „Rdečega ki'iža" priredile na vrtu bolnišnice cesai'ice Elizabete ranjencem tombolo. Vsak vojak je zadel dobitek in dobil cigarete.
Povodom cesarjevega godu sta Novo mesto in Kandija v zastavah in praznični obleki.
Odlikovanje. Korporal Martin Režck, belokranjski rojak iz občine Radovlea, o katerega hrabrosti na gališketii bojišču so Novice že začetkom vojske lííM poročale, je za svoje junaške čine na tirolsko-laškem bojišču odlikovan s siebi'no hrabi'oslno svetinjo I. raz. Osobito se je izkazal 4. junija lilI'C, koje z veliko nevarnosljo svoje čete vjel večji oddelek Italijanov. Pozneje je bil v lindiii bojih v (ialiciji in zdaj je zopet na južno-zalu)diii fronti. — Koncem septembra je pa dobil šc drugo odlikovanje, namreč srebrno hrabrostno kolajno 11. razreda. — Čast junaku!
Dvakrat odlikovan. Narednik g. Jos. Berg m a tin, sin g. lekarnarja lîei'gmanna v Novem mestu, ki je vstopil lansko leto pri lu'ostovoljnih strclcih, je bil na jiigo-zapadnem bojišču mesca avgusta odlikovan z Železnim križcem s krono na traku hrabrostne medalje, in koneem septembi'a z bronasto kolajno. Čestitamo mlademu junaku!
Odlikovan je bil na laškem bojišču občespoštovflni novomeški trgovec in ces. svetnik g. .lurij Picek z železnim križem s krono na (raku hrabi'ostne svetinje. — Čestitamo mu prav od srca vsi NovomešČani in prijatelji!
Poročil se je 27, septembra v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Miroslav Jazbec, nadučitelj v St. Lovrencu, z gospodično Kristino Bojanec iz Ždinje vasi pri Novem mestu. Obilo sreče!
Umrla je 1. oktobra v nežni dobi petih let Lidija liro vat iz Novega mesta. Pogreb B. oktobra je bil prav atigeljski. Belo oblečtsnc deklice s šopki so spremile malo sosestrico k zgodiijenni grobu, okoli laiterega se je zbrala cela množica nedolžne mladine. Ves obred je imel značaj veselja, saj je zopet eden angeljČek več v nebesiir Slišalo se je le: Presrečna Lidica, prosi za nas Boga!
P. Aleksander Vavpotič, vikar frančiškanskega samostana v Gorici, mrtev.
Potijuje se vest, da je bil P. Aleksander VavpotiČ od vei-olomnega sovražnika ustreljen in na samostanskem vi'tu pokopan dne avgusta 1.1. Naj v mii'ii počiva ta druga žrtev goriškega samostana in do stiirti zvesti vai'ili Marijinega svetišča. — Kakor se je zvedelo, je Marijina priilepa cerkvica še v dobrem stanu in zaprta, — Grobišče francoskih kraljuv je zazidano. — Samostan je deloma porušen, — Bogata biblijoteka je razmetaiui, mnogo knjig pokradenih. — Ceikvena obleka in posode, kolikor jih je še bilo, so shi'anjcne v stolnici.
Glasbena Matica v Ljubljani je izdala Anton I'^oersteijevo „teoretično- praktično klavirsko šolo" v novi, neiz|iremenjeni izdaji, Ta res dobra knjiga bo pi-av dobro služila pri pouku. Dobiva se pri Glasbeni Matici v Ljubljani in i)0 knjigarnah. Cena: l.zv. K H.ZV, K 2 r>(), llLzv. K IV. zv. K ;j-(;o.
Glasbena Matica v Ljubljani priredi in. oktobi'a dobrodelen koncert na korist daritvenim dnevom za našo vojsko. Nastopila bosta izvrstna virtuoza Gj. Tkalčič (čelist) iti pi'of. Gi'uss ([danist) iz Zagreba. Oba sta svetovno znana umetnika, o Posnemanja vredno. Poseinik in občinski svetovalec v ňent .loštu v občini Smihel-Stopiče g. France Kastelic ima od začetka vojne štii'i sinove in zeta v vojski, katei'i vsi vršijo svojo domovinsko dolžnost. Dasi je gospodar že star, vendar opravlja družina z vso žilavosljo vsa poljska in domaČa o[n'avi!a, tako, da se domačiji ne pozna lU'eveč, da jej manjkajo štiri čvrsto, mlade, spretne delavne moči. Pa ne samo to. Z i-edko usmiljeno roko pod-])ira, kjer vidi revščino ali javno potrebo. Tako z vnemo pod|)ii'a vojaške oblasl.i iz Novega mesta in okolice, ki kupujejo Živila bodisi za rezfirvno bolnico v Novem mestu, moško bolnico v Kandiji in v zadnjih ilneli oddelek vojaške sti'aže, ki je nastanjena na kmetijski Šoli tia Gnini. Njegovemu vzgledu in spodbudi se ima slednja največ zahvaliti, da dobiva za moštvo — stařeji vojaki —■ zadostno množino mleka. Tako za domovino vneto občekoristno delovanje zasluži ne le, da se posnema ampak, da se javno prizna in odlikuje.
Nujna prošnja. Močni nalivi v pre-tcčenem mesecu septembru so napravili bodisi ])o hribih, kakor po ]'avninah naše Dolenjske obilo škode. Zlasti hudourniki in potoki so neusmiljeno ti'gali jezove, podirali mostove, izpodjedali bregove, i'ušili in odnašali zemeljtie plasti v nižave. Pri tem so posebno škodo trpeli zlasti lastniki ndinov in gospodaiji ob teh vodali. Znano je, da je bil novomeški vodovod zelo jio-škodovan in dasi se je posrečilo njegovo delovanje kmalu vi>ostavÍti, vendar utegnejo nadaljue poškodbe luiti imzneje na dan. Manj znana je zasebna škoda, ki so jo povzi'očili ti nalivi in to ne le iz stališča resnične poškodbe na lastnini, temveč z ozirom na to, da jo bodo težko poi'avnati ker nuinjka spretnih, sti'okovnili in delavtiih moČij, ki so večinoma v vojni. Želeti je, da se blagovolijo civilne in vojaške oblasti ozii'ati na te poškodovance, ki trpijo škodo ]>o tej uitiii, a so v vojni službi in jim pomoči vsaj na ta način, da se jim naklonijo daljši dopusti, da zamorejo popi'aviti jio-škodovana poslopja, jezove, obratne predmete in zemljišča.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembiii 1916 jo 144 strank vložilo 140,^)28 K 1)2 h;	vzdignilo
G1.3r)(jK 71 h; torej več vložilo 85.,f)72K 21 h; dvema strankama se je izjilačalo liipotečnih posojil Lt)Onkron; stanje vlog 4,r)itH.277 ki'on 56 h; denarni promet G72.t)40 K HI h; vseh strank bilo je 741.
Pozor, trgovci! Z ozirom na cesarsko naredbo z dtie 28. avgusta liJlG, drž. zak, št. 281, katero smo tudi v celoti priobčili v našem list.u št. 25, se opozai'jajo trgovci, da je po določilih Í5 11. omenjene cesarske naredbo odpravljetia dosedanja oprostitev kolekovanja malih računov pod 2(> kronami. S 1. oktobi'om tekočega leta morajo se vsi računi kolekovati, četudi se glasé samo na 20 kron, oziroma manj kakor kron. Po tarifu, ki velja tedaj od 1. oktobra li)Ul dalje, se imajo kolekovati računi o terjatvah v znesku do 20 kron z 2 vin., v znesku po več kakor 2() K do inOK z 10 vin., v znesku i)o več kakor ioo K do looo K z 20 vinarjev, in v znesku po veČ kakor 100(1 kroti s 50 vin. na vsaki poh. Raz-uredba (razveljavljenje) kolekov na računih so od 1. oktobi-a IS) IG daljo, Čo se ne uporablja uradno kolekovanili računskih blan-kotov ali blanketov z uradno oblitei'ovanimi koleki, lahko vrši na ta način, da so koleki lirepišejo z delom besedila lačuna, h kateremu spada tudi datum računa, naslov in podpis računa, ali da se koleki prenatisnojo z Štampilijo izstavitolja.
Usmiljena srca, pomagajte! V deželni bolnišnici v Ljubljani se tialiaja na poi'odni-šketn oddelku begunka Marija Šušteršič,
babica iz Gorjanskoga pil Komtui v sežanskem okraju, ki je dne 25. seidembra t. 1. povila zdiava dvojčka, dečka in deklico. Imenovana ima vrhutega še pet otročičev v starořiti od H do 15 let, o katerih pa sedaj ničesar tie vé, — Dne 1 5. septembra je udaiila granata v tijeno hišo in nesreč-nieo zakopala v razvaline podrto hiše. V teli ti'eiiutkih so zbežali soprehivalci in odvedli njene otročiče nevesekam. Silno vjiitje zasute matere je privedlo na lice mesta vojaški sanitetni oihlelek. Našli so jo v obupnem stanju! Zhjiiiljena leva roka in ranjena leva sti'an spodnjega telesa ter ožgana! Vrhutega revica v blagoslovljenem stanju! Odnesli so jo v vojaško rezervno bolnico, kjer so jej v rami odrezali levo I'oko. Ko se je ŘušterSiČ zavedla, bila je revica bi'ez roke, zapuščena od vseli otročičev, njen mož so pa bojuje za domovino! S čim naj pi'eživi sebe in svojo družinico, sedem otročičev, — ako jih sploh dobi! Usmiljena srca, jtomagajte! Darove sprejemata iz posebne prijaznosti profesoi' dr, pl. Valenta, vodja deželne porodnišnice, in pa asistent tega oddelka dr. Watzke.
Raznotero.
Premeten vojni ujetnik. Neka švicarska tvrdka je naroČila piano in je dolični zab{ij dospel 12. septembi'a. Označba nemškega železničnega ui'ada je kazala, da je zaboj tehtni v Berolitui 5(i2 kilograma, carinski urad v Curihu pa je dognal, da telita zaboj le 45ti kilogramov. Ta razloček v teži je provzročil — francoski vojni vjotnik, ki so je skril v zaboj. Kdaj jo vstopil in kje je izstopit še ni dognano. Potoval je na- prostoi'ti, ki je tnorilo 0 346 kubičnega metra. Dotični vojni vjotnik je moral biti jako inteligenten in spreten Človek, ker si je vse prav dobro in iiripravno uredil, da je laliko zapustil svoj „kupć", koder je hotel. Proskrbel jo iudi za zrak v zaboju in zapustil v njem celo dva koščeka su-harja in košček čokolado.
Smrti se Je ustrašil. Nekje na Nemškem je 34 let stai-i iiortii' umoril z biltvijo svojo 25 let stai'0 ženo in svojo 4 leta staro hčerko. Pripravil je pa tudi vse, da bi samega sebe obesil, a ustrašil so je smi ti in pobegnil.
Veliko procesijo za zmago avstrijskega orožja in za mir prirede na Dunaju po ukazu kai'dinala dr. Piťťl-na 15, oktobra iz votivne cerkve v cerkev sv. Štefana. Sedanji časi zahtevajo v resnici veliko molitve in pokoro, da nas Bog reši te grozno šibe svetovne vojne!
Bojna procesija v Gradcu. — Dne
24, septembra 11) 1 G se je na poziv Njega PrevzviŠenosti premtl, knczoškofa sekov-skega Leopolda priredila prekrasna bojna procesija za zaželjeni mir k romarski cerkvi „Marijatrošt" pri Gradcu. Okrog lO.OOO vernega ljudstva. L'obožni verniki so goreče-srčno molili glasno sveti rožni venec in litanije. V jedrnatem govoru jo Provzvišeni v cerkvi povdarjal, kako je treba goj'eče l)rositi za srečno zmago in ljubi mir. Zunaj cerkve je govoril Č, 0. Kamilo iz reda .Tez. Po pontitikalni sv. maši se je vrnilo ljudstvo potoiaženo nazaj. Zastopane so bile vse župnije Gradca s svojimi čč. duhovnimi ■pastirji, mladeniške Marijine družbe so se vrstile za svojimi zastavami.
Praznoverje. Med vojake se od neke strani razpečavajo zvezki s sedmimi lističi, ki imajo naslov „Satije Marijo Device". Na lističih so sestavljene razne neumimsti in prazno, čenčave obljube. Češ, da vojak, ki to pri sebi nosi, ne bo nmrl nagle smrti, da ga krogla ne bo zadela, da so mu grehi odpuščeni in se druge take neslanosti. — Iz vsega se vidi, da je liotel nekdo s tem na lahek način priti do denarja. Menimo, da je tnalo ljudi med nami, ki bi so dali motiti s takimi traparijann. Katekizem v roke pa vemo, kaj je resnica!
Zakaj se dame v vojnem času obo-rožujejo s palicami? Na lo vinašanje jo odgovoril iu;k niožaliai' sliiikř-i;: SUifťjšo ill .stare nosijo palico za ixjfrebo, kot iiod-poro svojim oslaliuliiii lidoiii. ilhui« pii imajo palioc kot nadomestilo /a odsolnti fantu iii kot ]ji'iji;teti spoiiiiti na nioškis, ki v vojski junaško udrihaj« po soviiižtiiiiu. V.slcd toga je postala palica v žotiskini nožni roki kot dragocf!!! vojni znak. Faljiikantjo prodajajo tedaj palice zopet v vtíóji množini in nekaj čistega dobička-akupiřka lioilo gotovo radi naklonili vojnim dobrodcljiiim namoiioiM, — Končno je se ta mož-modrijan pristavil, (ia bodo morale ženske oililati jialice, kakor hitro se vrnejo junaki iz vojne — in to pa zna uprizoriti — domaČe vojske! —
Tudi miš strupena. Nekemu Klaiéu v Popovirili se je i)rigodila naslednja smrtna nesi'eča, ker ga je mi.s ngiiznila v roiio. On jo je namreč s cunjo pograbil za rep, pri tem ga pa miš ngi'izne v roko in ker nm je roka zelo otekla, podal se je v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali za-strupljenje kivi. Pomočjo bila že prepozna iti revež je moral umreti.
Židovska hvaležnost! Neka Židinja je zgubila v Iíupiiiipe.íti hranilnično knjižico v vrednosti bli/u nOO kron. L'iihitela je na policijo naznaniti svojo veliko nesrečo. Ni še opravila, pride neka ubožno oblečena deklica in položi izgubljeno hi'aniliiirno knjižico na mizo. .Tmîinjajc bila vsa [wjaiia veselja in ginjena po.5tenosti deklice, ki je kot begunka pribežala s svojimi stariši iz Soilmograskega ; hitro seže v žep in obdaruje vbogo ilekletce za njeno pošteno vrnitev knjižice — s celo krono!!
h mojega dnevnika.
22. SBittciiibra tOIti.
tviij imni pH. iiiorûjo . , , ue Kino vesel'!
Jasen, topel dan. l'rav dobro sem j'azpoložen. Zavřískal bi, da bi čuli tja doli na Dolenjsko . . . „Kaj nam pa moiejo, če smo vesel' . . .'r"* Ponehalo je tuulležno deževje, ponehalo strahovito grmenje topov, ki je pretresalo zemljo in ozračje v zadnjih {liievih. Nekaj strašnega je bilo to. Pogosto so to[iovi razsajali več ur brez trenutnega presledka. Človek bi mislil, da se iiioi'a zeiHlja sesuti — morje ))]-eliti — vse, kar je blizu, v prali itt pepel izpremeniti. Toda zemlja so ni sesula, morje se ni prelilo, v razvalinah pa so stali tiaši junaki in kosili prodirajoče sovražnike. Mislili so ja „polentarji", da bodo na SH. sejitemher l)i'aznovali svojo zmagoslavje na zemlji — v vinogi'adih, kjer pečemo mi danes koruzo in obiramo grozdje. Kadorna pač ni mogel za ta pomembni dan darovati svojemu kralju druzega, kol tiso Če mrličev in žalostno novico, da so vsled slabega vremena odpovedale v ilovičasti zemlji vse granate! ♦
Solnec pošilja zadnje žarko iia malo kraško vas, obstoječo dveh hiš in i)ar gospodarski il poslopij. Doli na dvorišču svira godba same izbrane komade. Kot v prostorni dvoi'ani odmeva med visidiim zidovjem. Pod nel)om razpokavajo šrapnele. Beli oldački zasledujejo sovražen eroplan, kot i)si mačko. Tam za hribi votlo odmevajo ]'e(iki streli iz topov. V sol» odmevajo drugi znani glasovi: naliîja se sodček [live. Obeta se nam lep veČei' . . .
Večer. Krog velike mizo je zbrana vesela (h'iižba. V kotu jtri sodčku iiivo raztegnje godec harmoniko in nek drug fant ga spremlja z glavni-koiti. Prava domača godba. Veseio pistje se razlega tja v jasno noč... „Kaj nam pa morejo, če smo vesel' . . .V" liili so diicvi, ko nam je druga godba pela ... I'rebili smo one težke dnove — monla nas Čakajo drugi — prav tako težki — a sedaj. Ito je priložnost, se veselimo! Rati hi poznal onega, ki nam
zavida to I'cselje!
Jliwçû jio/.dravoT — miaiii Muha.
Dolgi prsti, „iíako se zamore v tej draginji imeti toliko prstanov na prstih — „Dolge pr.ste moraš imeti, pa bo šlo!"
Gospodarstvo.
Divji kostattj, žir in želod kupuje deželno nie.sto za krmila. Poinidbe z navedbo množine in cene naj se pošiljajo ravnateljstvu, Ljubljana, Turjaški trg 3. Kupljeno blago se bo iircvzemalo na bližnji železniški ])ostaji. Potrebne vi'oče dostavlja (leželtio meslo za krmila.
Kako spravimo krompir. Novi krompir se težko delj časa ohrani. KMor ga hoče pa veiidai' hraniti, naj ga skrbno pregleda, vsakega posebej. Vsi obtolČeiii, poškodovani ali nagnili krompirji naj se takoj odločijo iu se porabijo. Za zimo določeni krompir pa shrani v zračni shrambi, ki naj je kolikor mogoče temna ter ga pokrij s čas-niškim papirjem. Na noben naČ'n ne smeš spraviti krompirja v zatohle shrambo in tudi ne tja, kjer je priprava za centiaino kurjavo ali topli vodovod. Počrnel krompir dobi spet svojo belo barvo, če i)rilijemo v vodo preden zavre, žlico kisa.
Deželno mesto za krmila razpolaga sedaj tudi z ogrŠčičnimi oljnimi tropinami, katero jjriporoča kot močno ki'iiio za molzno kiavc in jtrešiČe. Dalje dobi deželno mesto v kratkem par vagonov močne krme za 'konje, ki jo namenjena za pošttie konje. Podjetniki ]ioštnih voženj naj se tedaj nemudoma priglaso s svojimi naročili za to krmo, in sicer za potrelie dveh mesocisv.
Ukaz za varstvo doraščujoče mladine.
Po ukazu najvišjega poveljnika (ces. ukaz z (ine 23. maja 1916, dež. znk. št. la.^), op.-Št. 278 z dno (j. avgustu 191(i, so določa «a podlajfi i; 13., odstavek C, Najvišjih doioùîl o območju političnih ohlastvij z dne lit. januarja 1B53, drž. ziik. št. 10, in na podlagi § 54. obrtnega reda, drž. zak. št. 13Í) iz I, l!)t7 sledeče:
§ I, iJoraščajočo mladino tvorijo moške in žensko osebe, ki Se niso dopolnile 17. leta svoje starosti (mladostne osebe).
§ a. xMlaiiostnini osebam je prepovedano javno kaditi tobak in potepati so po t), uri zvečer po javnih potih, ccstah, trgih in po drngih javnih napravah.
§ 3. Mladostne osebe smejo obiskati vino- in pivoiočo, točarne za kavo, avtomatsko restavracije in vse drui^o gostilne in knimo le v spremstvu cioraslili svojcev, variliov, rediteljev {di drugih nadzoroviilnih osel) (ui^iteljev, sluzlHinih g'ospodarjev ali delodajalcev, rokodelskih mojstrov in njihovih namestnikov.)
Po 9. uri zvečer pa iidadostne osebe ne smejo bivati v nobeni gostilni ali krčmi tudi v spremstvu doraslih no.
V žgaryetoče [la liiiudostne osebo sploh no smejo.
§ 4. Na potovanjih ali izletih iti v gostilno, da so nasitijo ali okrepčajo, ali hoja v kako stalno jedilno, kjer se redno obeduje vsak dan, ne spada pod določbe ^ 3.
§ 5. Posestnikom varietejev, pevskih zabavišč in enakih podjetij je prepovedano puščati mladostne osebe k svojim prireditvam, naj že pridejo v s[)renistťt] ali brez spremstva doraslih svojcev ali nadzorovainih oseb.
1} (j. Mladostnim osebam je dovoljen obisk kineniatograilčuih jiredstav le, če se končajo to iirodstave pred ti. uro zvečer, in jo vrhutega vsebina predstav izrecno spoznana kot primerna otrokom in mladostnim osebam.
§ 7. Mladostnim je propovetiano kvartati na javnih krajih ali v javnih prostorih.
Mladostnim osD!)am moškega spola jo prepovedan obisk javnih hiš in vlačug,
g 8. Mladostnim osebam je prepovedano kupovati tobak, smodke ali svalčico (cij^arcte), nepotrebni lišp ali igrače in izdelke niiivredne literature, tor slike, spise in popise, ki bi utegnili sIat)o vplivati na spolno (seksualno) čotenjo, ali kupčevuti s takimi stvarmi nied seboj. Utirtnikom vsako vr.sto je prepovedano prodajati tako stvari mladostnim osebam neposredno ali posredno, ali jih oddajati njim tudi zastonj.
§ iJ. Mladostnim osebam je prepovedano beračenje v vsaki obliki, posebno [)a tudi prodajanje od hiše do hiše.
ji 10. Gostilniški in točilni obrtniki, ki se pregrcše zopei' v tem ukazu omenjene naredbo in ])repovedi, so kaztuijejo po določbah obrtnega reda. Druge osebe, ki so pregrešo proti tetnii ukazu, ali zapo^jejo mladostno osebo ilo prepovedanih dejanj, jim dado sredstva za
to ali jim dado kakorsibodi potuho, ali tudi le zanemarjajo svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične (iljlasti I. stopnje po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, (irž. zak. št, Dti, in i>o ndiiistrskom ukazu z dne 30. septembra 1957, drž. zak. št. 9«.
Pri odmerjanju kazni je jiosebno upoštevati, kako hud je prestopek, ali so prestopniki zapetjani in ali so udeleženo tudi odrastio osebe.
§ 11. Mladostnim osebam, ki se zasačijo, ko kade ali kvartajo na javnih prostorih ka-teresibodi vrste, imajo odvzeti državni ali autonomni varnostni organi tobak, vso drugo pripravo za kajenje in kvarte. Odvzete jim stvari se morajo oddati najbližji vojaški sanitetni (zdravstveni) napravi, da jih razdeii boltiim ah rai^enim vojaškinL osebam.
Mladostno osebe, ki ,še niso 14 let stare, pa se profireše zoper ta ukaz, naj se izročo v zmislu § 273. kaz. zak. domačemu kaznovaiyo, če pa tega kaznovanja ni, ali se pokažejo pri tem posebne okoliščino,-naj se izroče varnostni oblasti, da jih kaznuje in potrebno ukrene.
Mladostne osebe, ki so staro nad 14 let, pa se pregre.še zoper ta ukaz, se naj kaznujejo po ces, ukazu z dne 20. apriia 1H54, drž, zak. št, 90, in po ministrskem ukazu z dno 30, septembra IH.")?, dr/, zak. št, í)tí.
g 12. Izvrševanje tega ukaza jo odkázáno političnim obiastnijam. Ukaz obveza z dnem, katerega se razglasi. S tem dnevom se razveljavijo vsi v tej zadevi že izdani ukazi.
Ta ukaz so razgla.ša, da se vsi ravnajo po njem,
t', kr. deželni predsednik : Henrik grof Attems s. r.
Nove poštne pristojbine.-
Državni zakonik in iiaredheui list za pošto in brzojav prina.šata dve naredbbi, s katerima se razglaša napovedana izprememba poštnih in brzojavnih pristojbin, in sicer stopi ta tarifna izprememba v veljajo i dnem 1, oktobra t. 1. Knaka tarifa, ki bo od 1. oktobra t. 1. da^je veljala v notranjeavstrijskem prometu, bo bistveno vetiaJa tudi za promet z Oi^rsko, Bosno in Hercegovino ia z Nemčijo, Tomu poenostavljenju tarifnih določb se jjridržuje nadalje poenostavljenje reglementarnih doloeh z istočasno uvedbo enotnega avstro-ogrskega „poštnega roda,"
Kar 30 tičo izpremetnbe pristojtiin same, so v poštnem prometu glavne izpremetnbe naslednje: i*ristojbina za pismo najmanjše težo sejo določila na 15 vinarjev. Za težka pisma so uvede v prometu z inozemstvom veljavno stopnjevanje teže od 20 do 20 gramov, in sicer s pristojbino 5 vinarjev za vsakih 20 gramov, 7,x\ dopisnice, ki jih bo poštna uprava opremila z vtisnjeno znamko, znaša pristojbina 8 vin., za vse drage v celokupnem prometu z inozemstvom (izvzemši Nemčijo) 10 vinarjev. Pri tiskoviniih se odmeri pristojbina s 3 vin. za vsakih 50 gramov. Kdor hoče, da se njegove tiskovine odfjravijo hitro, mora pri oddaji potoni posebne ekspresne znamke plačati dodatek 2 vin. brez ozira na težo pošiljke. Pristojbino za časopise se za enkrat no izpreniene. Za blagovno vzorce se določa pristojbina na 5 v za vsakih 50 gramov, najmanj pa na 10 vin. Oheneni se povišuje dopustna teža za blagovne vzorce na 500 g. Pristojbina za vrednostna pisma se ho sestavtjaia iz pristojbine za enako težko priporočeno pismo in iz vrednostne pristojbine, ki znaša za tuzemeki promet 5 vin., za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo 10 vin. zu vsakih 300 iv. Najmanjša pristojbina za vrednostna pisma znaša t)0 vin. Obveza za navedbo polne vrednosti pri pismih, ki vsebujejo bankovce ali denar v gotovini, v bodoče odpade.
Pri zavojih se pasovni zistem popolnoma odpravi ter se določa stopnjevanje težo od 5 do 5 kg, razen tega se najvišja teža znižuje na ao kg. Pristojbine znašajo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 5 kg HO vin., do 10 kg 2 K, do 15kg 3 K in do 20kg 4K. Ta pristojbinska postavka volja tudi za promet z večino ozemelj nemške države. Za oddaljenejše kraje nemške državo je pristojbina povišana. Za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino iu z Nemčijo se, kakor v vsem poštnem prometu, z ino-^zemstvom uvaja za zavoje prisilno frankiratge. 'Za tuzemski prometše dopušča sicer še možnost nefrankiranja, vendar se določa pristojbinski dodatek 20 vin., in sicer za vse zavoje brez ozira na težo.
Pristojbine za poštne nakaznice bodo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino znašalo za zneske do 50 Iv 20 viti., pri zneskih preko 50 iv 50 vin. za vsakih nadafjnih 50 K. Za promet z Nemčijo veljajo pristojbinsko postavke svetovnega poštnega dru:itva, to je 25 vin. za vsakih 50 K.
Nadalje se uvajajo novo določbe za promet po povzetju.
Povišanje pristojbin za brzojavke obstoja v povišanju dosedanjo pristojldno za posamezne
bosoclo od 6 na 8 vin., obenem se določa najmanjša pristojbina 1 K za brzojavko. Tudi jio-višana pristojldna za brzojavko velja enotno tako za tnzetnski promet kakor za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Temu povišanju pristojbin primerno so je !)ri-stojbina za posamezno besedo pri dosedaj v avstrijsketn, ogrskem iu bosenskem dopustnem prometu s časopisnimi brzojavkami doIočiJa na 4 vin. Pristojbina za časopisno pavšalno korespondenco, ki je dopustna v tej zvezi, se je določila na 15 K za ])rvih 500 besed in na 3 K za vsakih nadaljnih sto besed.
Financijelni uspeh teh v poštnem in brzojavnem i)ronjetu uvedenih tarifnih izprememb so, ako so vzame za podlago navaden mirovni promet, ceni na letnih 90 milijonov kron.
Uradne vesti.
i) izdajanju živinskih potiiili Hstov za prešiče v časn, dokler traja vujuo stanje.
Za dobo vojnega stanja se zaiikaznje od C. kr. dežohiega predsednika na Kranjskem z dne 28. sejitembra 191(î slodečet Določila o ukazu dež. predsednika z dno 21. maja l9tG o izdajanju živinskih potnih hstov za govejo živino v času, dokler traja vojno stanje, se raztegnejo tudi na promet s prešiči.
Ukaz c. kr. deželnega [n-eilsednika na Kranjskem o določitvi najvišjih cen za Nuhe češpije in čežano. Pri nadrobni prodaji tri>ež-nega blaga tuzemske provenijence, ki je napravljeno iz češpelj, se v okolišu mestne občino Ljubljana do jireklica naslednje cene no smejo preseči: 1) za en kilogram dobro posušenih, nookajonih in trjiožnih suhih češ|)Cli, in sicer:
a)	105 kosno in boljše blago 1 krono 58 vin.;
b)	106/130 kosno blago 1 krono 54 vinarjev;
c)	nad 130 kosno tjlago 1 K 50 vin. ; d) slabejše blago (izbirek) 1 K 10 vin. — 2) Za en kilogram čežane (povidl), in sicer za dobro prekuhano, neožgano, iz svežih coSpelj naprav^jeno blago brez peškov I K 72 vin. Za občine na deželi naj določijo politična okrajna oblastv» najvišje cene za nadrobno prodajo suhih češpelj ter za čežano. Te najvi.šje ceno ne smejo pre-soiii v § 1, tega ukaza za občino določenih ceu. Za nadrobno prodajo v zmislu §§ I. in 2. se umeva prodaja porabnikom v množinah pod enim meterskim stotom. Določene cene se tudi sicer pri vseh drugih nakiipih suhih češpefl in iz češpelj napravljenega trpežnega blaga no smejo preseči, — Prestopki tega ukaza 80 kazntijejo.
Vreme v oktobru.
Pravijo, da jo v tem meseca vreme zelo spremenljivo in negotovo. Oktober ima samo eden odločilen dan, to je 21. dan; toda kdo se naj na njega zanaša, ko je že itak na koncu meseca, — Če je nanireč oktober zmerno vlažen in mrzel, nastane na 24, neprijeten zimski dež, Oo pa je ta mosec do tedaj popolnoma suh ali pa tudi poi»olnoma deževen, se tudi 24. ne zgodi nikaka sprememba. Solnce stopi 24. dan v znamenje škorpijona.
16. Suhoten sveti Gol nam oznanuje, da na leto auša naslednje,
18, Sveti Luka v roke hnka.
28, Po svetem Simonu in Judi približa uam zima se tudi,
Čo vinotok zmrznje, prosinca že odjonjoje.
Ko žerjav leti na tuje, zima žo se približuje.
Če nerado pada listje raz drevesa, bo pomlad kaj rada polna vsa mrÈesa.
Ako z drevja zgodaj listje pade, njive bodo k letu rodovitne rade.
Loterijske številke. Gradec, 27. septembra 8i) G9 3.H 54 .=Î8
Hišo Z manlšim posestvom
na deželi se želi kupiti. — Naslov pove iipiava Dol. Novic.	(83-2-î)
IVflN
'»nvt-« in vlasnljar RUDOLFOVO
(Havni trg,	nasproti mestni liiši
priporoča že izgotovljeno lasne kito v vsoh barvah. Izdeluje tudi druge lasne potrebščino ter ima vedno v zalogi podlage, mila, pristno tekočino Hair-pei.i'ol in lia.vi'nin proti izpadanju las, potom lîiii'git za sigiirno odstranitev kurjih oče.H in druge toaletno stvari. — Kupuje ini (Iro)Mto in deliolo zmeštiiio iii rezane žensiiO lase.	i28-2i-S31