Poštnina plačana t gotovan Leto LXXI., št. 221 i Ljubljana, ponedeljek 3* oktotea 193, Dfa Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do lOO vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO U* LJUBLMNA, ITM|nji"» oUca Mer. 5 Telefon: 31-22, 31-23, i-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 5t_ T — MOVO MESTO, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjsm afca 1, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. W0 — Mm Ob Postna hranilnica v Ljubljani št. 20J81 Razkosavanje češkoslovaške republike se nadaljuje: Za Nemci Poljaki, za Poljaki sedaj še Madžari Pod silo razmer in zunanjim pritiskom je morala samoodločbe, ki ga velesile drugod nočejo upoštevati, ie na odcepite* ozemlja s poljsko odnosno madžarsko večino prebivalstva PRAGA, 3. oktobra, br. Po monakov-ski konferenci velesil, ki je sklenila revizijo državnih meja Češkoslovaške republike in odcepitev nemškega ozemlja, so se kakor volkovi vrgli na okrnjeno in razkosano republiko še Poljaki in Madžari. Poljska vlada je v ultimativni obliki zahtevala takojšnjo odcepitev tjesinskega okrožja, kjer je okrog 80.000 doseljenih Poljakov, madžarska vlada pa je istočasno postavila zahtevo po odcepitvi madažarskih pokra jin. Pod pritiskom velesil in spričo položaja, v katerem se je našla CSR, zapuščena in izdana od vseh, po monakov-ski konferenci, je češkoslovaška vlada v soboto sprejela poljske zahteve, obenem pa sporočila tudi madžarski vladi, da v načelu priznava tudi madžarski narodni manjšini pravico do samoodločbe. Zato predlaga, naj se osnuje mešana komisija, ki naj sestavi potrebne predloge za takojšnjo ureditev madžarskega problema v ČSR. Madžarska vlada je na to pristala in bo komisija imenovana še danes. Poljske zahteve je ČSR sprejela v celoti. Včeraj so češkoslovaške oblasti izročile Poljakom Tješin z okolico v okrožju 18 km, v nadaljnih desetih dneh pa bo predano Poljski vse sporno ozemlje v tješinskem okrožju. Med tem se pospešeno nadaljuje evakuacija ozemlja, ki ga mora ČSR odstopiti Nemčiji. Zasedba prvega pasu na jugu republike je bila včeraj opoldne končana, popoldne pa so nemške čete že začele zasedati ozemlje drugega pasu * na severu. Zasedba tega pasu bo danes končana. V Berlinu pa zaseda mednarodna komisija, ki nadzira predajo določenega ozemlja Nemčiji in ki vodi priprave za plebiscit v mešanih pokrajinah. Komisija razpravlja tudi o gospodarskih vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi z razkosanjem češkoslovaške republike. Z bolestjo v srcu, a s stoičnim mirom spremlja češkoslovaški narod ob dvajsetletnici svobodnega državnega življenja podiranje državne zgradbe, za katero je češkoslovaški narod toliko žrtvoval in ki je dolgih dvajset let kljubovala vsem viharjem ter napredovala, kakor nobena druga srednjeevropska država, I . Tudi v teh najtežjih trenutkih Češkoslovaški narod ne klone, marveč se zgrinja v novo močno falango, da s skupnimi močmi zgradi novo, nacionalno enotnejšo državo. BUDIMPEŠTA, 3. okt. br. Madžarska vlada je pristala na predlog češkoslovaške vlade glede sestave mešane komisije, ki naj sestavi predloge glede ureditve položaja madžarske narodne manjšine v ČSR. V odgovoru madžarska vlada ne stavlja več zahtev glede slovaškega ozemlja, ki je svoječasno pripadalo Madžarski in tudi več ne omenja Podkarnatske Rusije. Izgleda, da se bodo Madžari zadovoljili le z najbolj izrazito madžarskimi predeli v obmejnem ozemlju. Danes se sestane spodnja zbornica Chamberlain mora računati z ostro kritiko njegove zunanje politike London, 3. okt. br. Danes popoldne se sestane spodnja zbornica. Na seji bo najprvo podal ministrski predsednik Chamberlain ekspoze o monakovski konferenci in o rešitvi češkoslovaško-nemškega spora. Takoj nato bo bivši mornariški minister Duff Cooper, ki je v soboto podal ostavko, pojasnil razloge, ki so ga napotili, da je izstopil iz vlade. Nato bo sledila debata, ki bo trajala 2 do 3 dni. V debati bodo govorili vsi voditelji opozicije, pa tudi zastopniki konservativne stranke, med njimi zlasti bivši zunanji minister Eden. Današnji listi napovedujejo, da bo debata v spodnji zbornici zelo burna ter bo moral Chamberlain braniti svojo politiko ne samo pred kritiko opozicije, marveč tudi pred kritiko iz vrst konservativne stranke, kjer vedno bolj obsojajo način, kako so v Monakovu rešili češkoslovaški problem. V londonskih listih je danes objavilo 27 uglednih osebnosti izjavo, v kateri ostro obsoiaio politiko Chamberlaina. Med podpisniki sta med drugimi tudi lord Cecil in znani pisatelj H. G. We!ls. V svoji izjavi naelašajo, da je morala Češkoslovaška pristati na diktat monakovske konference zlasti pod pritiskom angleške vlade in Chamberlaina osebno. Chamberlain vodi politiko, ne da bi vprašal za mnenje parlament in ne da bi bila javnost pravilno poučena. Taka politika je nečastna za Anglijo. Podpisniki pozivajo spodnjo zbornico, naj Chamberlainovo politiko odkloni in popravi, kar se še popraviti da. „Izdali smo mali, a junaški narod!u London. 3. okt br. Poslanec narodne delavske stranke Harold Nicholson je včeraj govoril na velikem zborovanju v Manche-stru. kjer je izjavil, da monakovski dogovor ne pomenja nobenega miru za gene- I racije, " Chamberlain je imel vsa sredstva, da zagotovi častni mir. Če bi po svoji izjavi preteklo sredo v spodnji zbornici odločno nastopil, bi se bila Nemčija zrušila in mir bi bil osiguran, tako pa smo izdali mali junaški narod, ne da bi dosegli trajen uspeh. Harold Nicholson, ki je podpredsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve v angleški spodnji zbornici, je v znak protesta to svoje mesto odložil. Poslanica angleškega kralia narodu London, 3. okt. e. Angleški kralj Jurij VI. je poslal včeraj naslednjo poslanico angleškemu narodu: Čas straha je minil in danes se lahko zahvalimo vsemogočnemu za njegovo milost, da nas je rešil strahot vojne. Zahvaljujem se tudi vsem ljudem, moškim in ženskam te države za njihovo hrabrost, ki so jo pokazali v kritičnih časih in za pripravljenost, s katero so se odzvali raznim pozivom na dolžnost. Po sijajnih naporih predsednika vlade v korist miru je moje ve. liko upanje, da bo nastala nova doba prijateljstva in napredka vsega sveta. Chamberlain odklonil plemstvo London, 3. okt. e. List «News of World» doznava, da je včeraj kralj Jurij podelil Chamberlainu red hlačne podveze. Ministrski predsednik je izjavil, da je globoko gtnjen zaradi te manifestativne naklonjenosti suverena, da pa odklanja z največjim spoštovanjem to najvišje angleško odlikovanje, združeno s plemstvom in raje ostane čisto preprost Neville Chamberlain. Kakšne načrte ima g. Chamt Chamberlainovo pismo Daladiera — Kako si zamišlja preureditev Evrope Pariz, 3. oktobra e. Predsednik angleške vlade Neville Chamberlain je poslal predsedniku francoske vlade Daladieru naslednje sporočilo: Po povratku v London žel'm, da vam izrazim, gospod predsednik, spoštovanje in priznanje za vašo podporo in sodelovanje v toku razburljivih dogodkov, kakor tudi Občudovanje za hrabrost ori vodstvu odgovornega posla za vašo dcb.vn V izjavi, ki sva jo podpisala kancelar Hitle*" in jaz. sva bila soglasna v ugotovitvi, da oba naša naroda druži želja sa mir in prijateljsko razpravljanje vseh sporov, ki bi se pojavili. Francoski in angleški narod na sta tako tesno povezana, da vem, da so ti občutki tudi občutki države, kft Jsh deC z vami tudi moja država. Tudi v bodočnosti bomo neprekinjeno sodelovali z vami in bomo skušali doprinesti 'se za konsolidacijo evropskega miru. London, 3. okt. e. V diplomatskih krogih smatrajo, da se bodo izjave Chamberlaina glede na njegov načrt v zvezi z reorganizacijo Evrope v bližnji bodočnosti omejile na naslednje podrobnost": 1. Zaključi te v nemško-francoskega pakta o nenapadanju, ki bi bil podoben paktu, kakor sta ga podpisala Hitler in Chamberlain. 2. Odstranitev vseh težav, ki ovirajo uveljavljenje angleško-italijanskega sporazuma. 3. Francosko-italHanski sporazum ir. 4. Sporazum Štirih vele rti, ki bi pa odpravo težkih bombarder j ev, težke artiljerije in uporabo strupenih plinov Delo mednarodnega odbora Berlin, 3. oktobra, br. Mednardni odbor je imel včeraj v Berlinu dve seji, na katerih je odobril poročilo vojaškega pododbora o izpraznitvi 2-, 3. in 4. odseka su-detskonemSkega ozemlja v CSR. Razen tega je osnoval dva pododbora in sicer za ureditev gospodarskih ln finančnih vprašanj ter za plebiscit in določitev no- vih mej Češkoslovaške. Prihodnjo sejo bo imel mednarodni odbor danes. Popolna demobilizacija v Angliji London, 3. oktobra, o. Angleške vojaške oblasti so odredile popolno demobilizacijo vseh pripadnikov vojske, ki so bili pozvani pod orožje. Angleški opazovalci v Pragi Praga, 3. okt br. Danes je prispelo v Prago 30 angleških oficirjev, ki so določeni za angleške opazovalce. Kancelar Hitler kuje nove načrte Za ceno odpovedi pakta z Rusijo nudi Franciji pakt z Nemčijo Berlin, 3. okt. o. Iz bližine kaneelarja Hitlerja poročajo, da izdeluje načrt za sklenitev nemško - francoske pogodbe o nenapadanju pod pogojem, da se Francija odpove pogodbi z Rusijo. Nemčija želi Rusijo popolnoma izolirati od Evrope. Nemška vlada bi predlagala francoski, da podpiše podobno izjavo, kakor sta jo podpisala o nenapadanju Hitler in Chamberlain v Monakovu. Pričakujejo, da bo francoska vlada na to pristala in podpisala podobno izjavo. Chamberlain se bo sestal z Mussolinijem London, 3. okt. br. Vo pisanju angleških listov se bo min. predsednik Chamberlain v kratkem sestal z Mussolini jem, da uresniči angleško-italijanski pakt prijateljstva, ki je ostal zaradi Španije mrtva črka na papirju. Po berlinskih vesteh se more v kratkem pričakovati tudi nemško - francoski odgovor o nenapadanju, sličen izjavi, ki sta jo v petek podpisala v Monakovu Hitler in Chamberlain. »Times« piše, da so bile monakovske odločitve zelo bolestne za češkoslovaški narod, za katerega je Anglija gojila vedno največje simpatije. Angleški narod to čuti in bo nudil Češkoslovaški vsako pomoč, da ji olajša novo življenje Časi so bili težki in ni dvoma, da se je treba zahvaliti Chamberlainu, ki je s sigurno roko vodil krmilo mirovne ladje. Kar se tiče skupne nemško - angleške izjave, se more smatrati kot dokument, ki bo orodje diplomacije v prihodnjih mesecih in ki bo pokazal pot, kako se preprečuje vojna. Italija forsira španski problem da bi čimprej prišlo do sporazuma z Anglijo Rim, 3 .okt d. »Tribuna« in drugi italijanski listi izražajo upanje, da bo Chamberlain na enak način, kakor je z mona-kovsko izjavo otvoril pot k sodelovanju Anglije in Nemčije, v kratkem ratificiral in uresničil sporazum, ki je bil 15. aprila sklenjen med Italijo in Anglijo. V kolikor še predstavlja oviro Špansko vprašanje, meni »Tribuna«, da bi se mogli ministrski predsedniki štirih velesil ponovno sestati in da bo monakovski sestanek predstavljal samo uvod celi vrsti nadaljnjih koristnih sestankov, ki bi končno zagotovili evropsko ravnotežje in na ta način pospešili tudi zaključitev sporazuma o španskem vprašanju. »Piccolo« poudarja potrebo, da se Francija ravna po zgledu Anglije, ki je izrabila monakovski sestanek ter se brez odlašanja lotila ureditve svojih odnosov z Nemčijo, in se tako odzove pozivu bivšega francoskega pravosodnega ministra Levruja, da naj takoj prizna novi italijanski imperij in imenuje novega poslanika v Rimu, s čimer bi normalizirala svoje diplomatske odnose z Italijo. List izraža upanje, da bo šel Da-ladier po tej poti, ker se mu sedaj ponuja ugodna prilika, da ustvari, kar je želel 1. 1933, ko je ob priliki parafiranja znanega pakt štirih zahteval v kategorični izjavi, naj Francija sklene poseben pakt z Italijo, ki bi mogel v vseh akcijah za ureditev Evrope dovesti do polnega izraza življen-ske konvencije, ki so jih latinski narodi podedovali od starega Rima. »Giornale d'Italia« beleži vest londonskega »Evening Standarda«, ki govori o možnosti skorajšnjega sestanka Mussolinija in Chamberlaina. na katerega bi bržkone prišel tudi francoski min. predsednik Dala-dier. Na tem sestanku bodo vsi štirje državniki razpravljali o španskem vprašanju in o vseh drugih vprašanjih, od katerih rešitve je odvisna končna ureditev položaja na Sredozemskem morju. Italija svari pred pretiranim optimizmom Rim, 3. okt. e. Italijanski politični krogi so skrajno rezervirani glede francoskega in angleškega mišljenja, da bodo monakovski razgovori imeli tudi nadaljne pozitivne posledice. Vplivni krogi trde, da so monakovski razgovori res ustvarili atmosfero, ki je ugodna za ureditev nekaterih nerešenih vprašanj, toda zaenkrat je treba počakati, kakšno stališče bosta zavzela francoski in angleški parlament. Zato je upravičeno svarilo pred pretiranim optimizmom. Maršal A var esc« umrl Bukarešta, 3. okt o. Stari maršal romunske vojske in član kronskega sveta maršal Avarescu je snoča umrl v Bukarešti. Nemško potniško letalo izginilo Frankfurt. 3. okt e. Od včeraj pogrešajo nemško potniško letalo na progi Frankfurt—Milan, ki ni prišlo na svoj cilj. Domnevajo, da je moralo letalo morda zasilno pristati. V letalu so bili trije člani posadke in deset potnikov. Curih, 3. okt Vsa letala, s katerimi razpolaga švicarsko civilno letalstvo iščejo izgubljeno nemško potniško letalo Frankfurt—Milano. Na neinžkmi letalu je bilo deset potnikov in trije člani posadke. Verjetno je, da se je letalo zadelo v kak & beti pogorja v Grizonekezn kantonu. Bitka z arabskimi 3. okt AA. (Havas). Včeraj poldne je prišlo ▼ bHŽtni Half e mod gleškimi vojaki m krta* na eni ter akimi teroristi na drogi strani do spopada- Ob tej proso' so ■nglisua letali po- ški oddelek je obkolil skupino arabskih upornikov ter jih veliko število ujel. Zadušnica za potopljene vojake Beograd, 3. okt. br. Dopoldne je bila v cerkvi na Vračarju zadušnica za naše vojake, ki so se med svetovno vojno potopni z veliko francosko ladjo »Galia«, kakor tudi za ostale vojake, ki so med vojno postali Žrtev morja. Zadušnici so prisostvovali zastopniki Nj. Vel. kralja, ministra za vojsko, patriarha Gavrila ter mnogi drugi odličniki. PapeZ je poslal novi Češkoslovaški svoj blagoslov Castel Gandolfo, 3. okt AA. (Havas) Papež Pij XI. je včeraj sprejel čsl. poslanika pri Vatikanu. V razgovoru o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem je papež poudaril, da je ČSR doprinesla veliko žrtev za človeštvo, za idejo mini. Dotaknil se je tudi zadnjega govora predsednika čsl. vlade generala Svrovega, ▼ katerem je izjavil, da je Češkoslovaška pristala na monakovski sporazum. Papež FtJ XI. je poslal svoj blagoslov novi čaL državi. D mm ftbiHzaeija v Franciji Pariš, 3. okt o. Z današnjim dnem bodo pričeli pošiljati vpoklicane rezerviste domov. Demobilizacija bo lnisuua postopno v desetih dneh. Danes so pričele oblasti vračati rekvirirane Danes proslavlja bolgarski narod Zfflei-nico vladanja kralja Borisa. V zvezi s tem je bil objavljen ukaz, s katerim je bilo amnestiranih 223 kaznjencev, med temi 107 jetnikov, obsojenih po zakonu o zaščiti države. Tješin izročen Poljski Varšava, 3. okt. e. Maršal Rydz Smiglv, vrhovni komandant poljske vojske, je dal včeraj ob 14. po radiu naslednji ukaz: »Naprej marš, vojaki!« Poljske čete pod vodstvom generala Bortonskega so nato vkorakale v Tješin in prešle čez reko Ol-šo. Poljsko prebivalstvo v Tješinu je vojake sprejelo z velikim navdušenjem. Vojska je zasedla ozemlje okoli Tješina v širini 18 km. Ostalo ozemlje, ki ga je češkoslovaška prepustila Poljski, to je okraja Tješin in Frystat, bosta izpraznjena do 10. oktobra. Hitler pride danes v Cheb Aš, 3. okt. e. Včeraj je prispel v Aš Konrad Henlein, da se sestane s svojo družino. Poslal je zahvalno brzojavko kancelarju Hitlerju. Računajo, da bo kancelar Hitler že danes prišel v Cheb, ki mu bo priredil triumfalen sprejem. Vse mesto je že v zastavah in zelenju Kancelar bo prišel v mesto takoj potem ko bodo vkorakale nemške Čete. Praga, 3 okt. br. Nemške čete so danes ob 11. dopoldne zasedle Cheb. Za opoldne je najavljen prihod kaneelarja Hitlerja. Pričetek plebiscitne propagande Praga, 3. okt. Csl. radio opozarja prebivalstvo pokrajin, ki bodo izpraznjene in onih, v katerih bo plebiscit, na agitacijo po tujih radiopostajah, ki ima namen, da bi čim več ljudi pripravilo do tega, da bi zapustili svoje domove. Očividno stremi ta agitacija za tem, — pravi čsl. radio, — da bi čim večje število prebivalstva zapustilo te kraje in da bi se na ta način zmanj šalo število volilcev, ki bi oddali svoj glas za Češkoslovaško. Na koncu svojega poročila je omenil čsl. radio tudi to, da bo pravica opcije veljala za vse kraje, ne glede na to, ah" jih bodo odstopih Nemčiji s plebiscitom ali brez njega. Nenadna smrt Jesenice, 3. oktobra Davi ob Štirih je nenadoma umrl višji carinski kontrolor g. Todor Zivkovič. Pokojni je bil znan in priljubljen ne samo na Jesenicah, temveč tudi daleč naokrog. Radi so ga imeli vsi, ki so prišli z njim v stik, saj je bil vseskozi ku lan ten, prijazen in postrežljiv. Doma je bil iz Zemuna in čeprav je služil na Jesenicah šele nekaj let, se je tako dobro vživel v naše razmere, da se je počutil med nami kakor doma. Včeraj popoldne je bil še v družbi prijateljev in znancev vesel in dobre w>-lje, tako da m nihče slutil, da mo je smrt že tako blizu. Pokojni zapušča soprogo in sinčka. BU je vzoren mož in oče svojemu ljubljenemu sinčku. Kdaj bo pogreb, Se m določeno. Morda bodo njegovi zemski ostanki prepeljani v Zemun. Star je hfl žele 40 tet. Vse, ki so poznali tega vrlega moža, bo vest o njegovi smrti globoko pretresla. Bodi mu lahka zemlja; njegovi drnžmici naše iskreno sožaljei Sirite naročajte »Slovenski Narod«! Borzna poročila* Carin* a. oktobra. Beograd 10, 11.84, Loodoi Bruselj 74-30, Moč, ki je ne more premagati surova sila slavenske kaftg do 1«3S coiL 1*18 Izubijana. 3. oktobra. Ob navzočnosti nenavadno številnih zastopnikov nate javnosti, je bila včeraj ob 11. odprta rastava slovenske knjige od leta 1918. do danes. Goste je pozdravil predsednik Društva slovenskih književnikov prof. dr. Fran Koblar. Njegov govor so poslušali navzoči s posebno pozornostjo Prof. dr. Fran Koblar je med drugim izvajal: Z razstavo smo hoteli počastiti ustanovitev naše narodne države in obuditi spomin na tiste oktobrske dni pred 20 leti, ko je duhovna in nravna sila našega naroda toliko dozorela, da je mogel izreči svojo voljo do popolne nepodložno-sti in je svobodno odločal o svoji usodi. Nasproti telesni sili, ki tako rada premika in preureja podobo sveta, se hočemo razgledati v knjigo, v urejenega sveta, ki je ne more premagati nobena surova sila dokler kaj veljajo in kjer še veljajo osnovne človeške pravice narodov. Ob teh razmerah in v tem občutku smo zorali slovensko knjigo, od leta 1918 do leta 1938. Statistika za ta čas ugotavlja okoli 12.000 najrazličnejših izdan j slovenskega tiska, leposlovnega, znanstvenega, verskokulturnega, gospodarskega in splošno poučnega značaja. Dobra četrtina vsega tega naj bi poudarila samo približno podobo velike celote. Izbor nekaj nad 3000 knjig naj govori danes nam samim in vsakomur, kako je naša narodna zavest, sproščena 1. 1918., rasla, in naj pokaže, da je duhovna sila, položena v knjigo »prevzela vse plasti našega naroda, da mu daje vsega, od preprostih navodil za njegovo življenje do najvišjih znanstvenih dognanj in estetskih hotenj. Ta knjižni organizem, sicer raz-bran in ločen po družbenih in duhovnih nagnjenjih, vendar ubran v misel narodne celotnosti in svobodnosti, naj predstavlja na zunaj narod na sodobni višmi, tistega, ki noče in ne more od svoje duhovne nepodložnosti nikamor nazaj. To je tisti stvariteljski duh. ki je vzdržal in množil slovensko knjigo po I. 1918. Ta čas se začenja s smrtjo Ivana Cankarja, ki je izgorel v svojem srdu in ljubezni. Bil je sodnik svojega časa in najčistejši zgled pisateljskega žrtvovanja. Za njim so legli v grob drugi veliki tvorni duhovi starejše dobe. modri možje, ki so komaj še utegnili zaključiti svoje delo. da ga nnm izroče celega. Številni spomini politikov in javnih delavcev pričajo, da je prav ta čas zatonila velika preteklost, v duhovni tvornosti dragocena, v delu zgledna in v zvestobi do svojega naroda neustrašljiva. Na njeno mesto je stopil mlad rod, nagnjen k preocenjevanju, nemiren in nestalen, manj potrpežljiv in več zahtevajoč za svoje delo. Gledal je pred seboj svoj svet in ga je hotel za vsako ceno uresničiti. Huda je bila bolečina tega časa, globoko se je usedla v naše slovstvo in dala kljub temu dragocena pričevanja človeških hotenj. Vse ustvarjajoče sile, tiste, ki se vežejo s preteklostjo, in tiste, ki nemirno teže v novo prihodnost, so se strnile proti vsakemu poizkusu, da bi naš narod utrpel svojstven os t svojega jezika in svojo duhovno samobitnost In to je bilo novo gibalo naše knjige. V tem času smo v resnici preizkusili našega duha in pokazali voljo do življenja. V samoobrambi smo pogledali spet globlje v naš jezik in začutili moč njegovih korenin. Naš jezik je vnovič segel v svoje prvine, se čisti in jekleni. Pri tem vendar ne moremo mimo nove bolečine, ki ni skrita. Ko prihaja naša knjiga v svet in postaja last vsega človeštva, se krči in bori za življenje pri Slovencih izven naših državnih meja. Zato je skoraj nerazumljivo, da bi med nami kak odgovorni javni delavec mogel še vpraševati, odkod in Čemu tolika neprož-nost. trdota slovenskega razumnika, zlasti pisatelja v narodnih zadevah, čemu pretiran ponos, kakor da bi hotel biti kdo boljši v narodni zavesti kot drugi. Nato danes zopet odgovarjamo, da je samo eno naše kulturno slovenstvo, to je celo in samo eden lep in vreden smisel jugoslo-venstva, to je enakovredno, ubrano sožitje in napredek vseh ustvarjajočih sil. Le tako ne bomo ohranili samo svojega naroda, ampak utrdili in povečali nravne sile na-Se državne skupnosti. V tej misli naj bi praznovali letošnji državni jubilej. Po otvoritvi si je občinstvo ogledalo zelo okusno prirejeno razstavo. Popoldne je bil naval v veliko dvorano Trgovskega doma. kjer je razstava, tolik, da je ni bilo mogoče zapreti ob 17. uri. Oton Zupančič je zapisal v spis »Slovenska knjiga 1918-1938«, ki ga je izdalo Društvo slovenskih književnikov, sledeče zlate besede: Kadar segam na polico po starih knjigah, da bi se zatopil vanje, ne vprašujem, kakšne izme so reševale, temveč kako so odreševale človeka: koliko je v njih srca in duha, resnice in modrosti, ljubezni in lepote in luči. Samo to je sol. ki daje našemu delu neko trajnost, samo to je stvarnost, vredna pisateljevega napora. Tudi pričujoče knjige bodo nekoč stare: takrat bodo našle pri bralcu bodočnost toliko milosti in spoštovanja, kolikor bo v njih te stvarnosti in te soli. Razstava bo odprta do 12. oktobra vsak dan od 9. do 17. ure Drevi ob 20. uri bo predaval dr. Anton Ocvirk v Trgovskem domu o slovenskem slovstvu od 1.1918 do 1. 1938. ajs in ujame vohuna. Bil je brat »njegove žene Nemke (Vera Kor-ne). S ponarejenimi listinami se je vtihotapil v vojsko m stuflll svoji domovini kot — Film je predvsem aelo aktualen, dobro je tud r^Htan, zanimiv je In napet do skrajnosti. V nemških vohunskih filrnoh puste ujet« vohune umreti nečastne smrti, Francoza pa pokažejo v talcih filmih svojo superiornost in obenem priznajo, da Je bil soiiaHii vohun junak, ker je dat življenje za Svoj narod. — Kino Matica: Ljubezen v džungli. Ameriški barvni film, ki bi ga lahko imenovali filmsko pravljico o letale h, ki iščeta svojega lagubljenegs tovariša, se morata v nevihti spustiti na samoten otok v džungli, kjer najdeta lepo Turo, ki živi v votlini z opico in levom. Na sosednem oto- t ku pa živi poglavar črncev Kuasa, ki so- vraži vse belce, ker se mu je izneverila bela žena* v katero je bil zaljubljen. Tura je ugrabljeno dete te bala lena. Pogiavai je ujel letalca, ki sta ga oba junaka filma iskala, zaloti tudi Turo v votlini a letalcema in se odloči, da bo letalca a Turo žrtvoval krokodilom. Potres uniB poglavarja in črnce, belci se ruMjo. Ftkn ja predvsem lep in dobro režiran, a po vse-bini narejen po kopitu tarzanskih in džungelskih filmov, ki so lahko razvedrilo za ameriško publiko, ker dražijo živce in nudijo mnogo užitka za oči, kakšne globlja vrednosti pa nimajo. Tudi režirani so vsi enako, kakor gangsterski in kaubojskl filmi. Je pa v filmu nekaj prizorov, ki kažejo mojstrstvo ameriških režiserjev, na primer potres in izbruh vulkana. Ena fav-med glavnih privlačnosti v takih filmih je tudi igralka Dorothy Lamour. V ligi mesto Včerajšnji športni dogodki po 5* leolu BSK, JLj ubijana pa je padla na lo. Na grajski motorni dirki je bil najhitrejši Cinlaf (Avtoklub) T oatrtek okrog pri at. Petru v ss Oosoveg pet taiom. Ogenj je asa najel tarn dragi Joetov tatjotec, ki Stat v tSsVni Ona Dve Molierovi btirkastt komediji »Izsiljena ienitev" v prevodu Jos. Vidmarja in ^Ljubezen zdravnik" v prevodu Otona Župančiča sta našli prav dobro predstavo in lepo uprizoritev Ljubljana. 3. oktobra Dvoje pikantnih drobtinic iz razkošnega banketa, ki £ja je pripravil človeštvu genialni kuhar, nesmrtni komediant in komediograf Moličre, dvoje malih poslastic, ki sta nam zbudili znova apetit in željo, da bi nam ponudili rajši njegove velike umetnine: Smešne precioze, Plemiča mehčana, Namišljenega bolnika, Tartuffa, Skopuha, Učene žene. Sovražnika človeštva in morda še kaj. Saj smo imeli vselej poseben užitek, kadarkoli je od časov nepozabnega velikega igralca in režiserja Borisa Putjate prišla na naš oder Molierova duhovita, zmerom živo žgoča komedija. Čeprav porojena v dobi od 1639 do 1673, je vsaka Molierova igra še danes poLna oseb, misli in čustev, ki nas prepričujejo, da je ostalo človeštvo v svojih smešnosrih. grešnostih in vrlinah neiz-premenjeno. Moličre ravnatelj, dramaturg, avtor in glavni igralec lastnega gledališča je moral napisati dolgo vrsto iger in igric za svoj repertoar. Iz življenja tedanje Francije in iz lastnih bridkosti, pa tudi komike bogatih doživljajev, je črpal svoje komedije, držeč se vodilnega načela po klasičnem geslu »ridendo dicere verum«, med smehom povedati resnico. Tako je bičal ali pa se ro^al, da je ljudi zabaval. Prizanašal ni nobenemu stanu in smešil tako plemiče kakor meščane. Tudi v neznatnih, a ljubkih dveh igricah, ki smo jih gledali prvič v soboto, se kruto roga filozofskim domišrljavcem in zdravnikom šarlatanom, pa zaljubljenim starcem, smešnim rogonoscem, ki hočejo goljufati druge, a jih končno osi epa ri celo lastni otrok. Vse te situacije, vse te figure, imenitne igralske rutice, so nam že znane tt prejšnjih velikih del. Tako nam novi igrici vzHc vsej duhoviti satiri in tehnični umetnosti nista mogii zbuditi posebnega zanimanja, a so nas zadovoljili tem bolj — uprizoritev, oprema, dekoracije, zlasti pa nekatere igralske kreacije. Vsem na čelu je stal Lipah, ki igra v obeh igricah glavno vlogo, isto osebnost, Sganareliu. V »Izsiljeni ženitvi« ga vidimo, tftako tišči za mlado, razvpito koketo Don-meno. Ko pa jo čuje, kako izjavi ja ljubimca, da vzame starega Sganaretla le zaradi denarja in v nadi, da bo kmalu umrl, bi se je rad o tresel. Toda njen oče in brat ga brutalno prisilita, da mom izpolniti obljubo, zaroko zaključiti s poroko. Tu uveljavlja Moličre prastaro »komično« pretepanja Nam se seveda ta »komika« docela upira in ob nji občutimo, da je zastarelost neizbežna tudi v umetnosti. Kjer je vladala včasih navdušenost, se pojavlja danes doigočasje; ob čemer so se včasih krohotali, danes zdehamo. Sganarelk je v drugi igrici »Ljubezen zdravnik« oče Lucinde. Tu ga oslepari hči, ki ji pomaga L i zeta, služkinja, kakršne so bile baje v 17. veku in kakršnih poznamo le več iz drug* Moličrovih del. Tako je Sganarelle zmerom smešen osleparjenec. Kajpada sta obe igrici približno v stilu »Smešnih precioz«, in so imeli Zato naši marljivi igralci še posebno težko delo. Saj takale stilizacija vedenja in govorjenja kakor oblačenja ni dosegljiva brez vežbanja in režiserskega napora. To pot je bil uspeh le približen, ker tudi stilizacija ni ostala dosledna. Lipah je Sganarella v obeh satirah odlično označil in igral; bil je v vedenju, kretnjah in govorici vseskozi zanimiv, ker v izrazih prav bogat ter je storil kot zrel igralec vse, da bi dal svojemu klavernemu junaku čim več verjetnosti in človečnosti. Vendar je imel največ učinkovitosti s svojo kreacijo filozofa aristotelovca Pan-kraca Kralj, ki je imponiral s čudovito zgovornostjo in karakterizacijo v celoti kakor v detajlih. Bledejši je drugi filozof, piro-novec Marfurius, ki ga je igral s polno vnemo Gregorin, ne da bi imel z vlogo možnost, doseči enake efekte komike. Šarmantna in vzlic vsemu simpatična je bila spekulativna koketa Dorimena Gabrijelči-čeve. ljubki prikazni dveh cigank sta bwi Slavčeva in Levarjeva, krepak je Alcidar Jan in prav dobre figure so Plut (oče ko-kete), Drenovec (ljubimec kokete) in Po-tokar (prijatelj) V drugi igrici so poleg L i pa ha in Levar-jeve, očeta in hčerke, posebno mollersko tipični jezična predrznica služkinja Mire Danilove, pa zbor komičnih zdravnikov, ki so jih igrali Bratina, Danes, Plut, Gregorin in Sever ter seveda sleparski zdravnik Klitander, Lucindin tajni ljubimec, ki ga toplo in prebrisano pooseblja Jan. Režiser prof. Šest je imel z uprizoritvijo igric težko delo, ki se mu je kar lepo obneslo, inscenator arh. Franz pa je zopet ustvaril nekaj prav ljubkih prizorišč. Igri sta dobro in okusno opremljeni, režiser pa je oskrbel za glavne prizore še spremljanje muzike izza odra; muziko je po motivih Lullvja spretno priredil H. Svetel. Tako smo dobili predstavo čisto posebnega značaja, in naša publika jo je sprejela s priznanjem, ki ga zaslužijo režiser Šest, arh. Franz, vsi sodelujoči, zlasti pa Lipan in Kralj. Btfo je dosti ploskanja in občinstvo ae je zabavalo. Saj zabava je edini namen, ki ga je avtor hotel doseči. Fr. G. S £itmt>keqa. platna _ Kino Union: Ski4vno*t Magfoofceve tfrrije. Gre za dober francoski vohunski film z francoskim igralcem Fran- oenortL Goda se v utrdban, ki so znane pod imenom Magdnolova črta. Novi poveljnik enega izmed vojaških, oddelkov v utrdbi, ki j,, služboval prej v vojaškem špionai-nem oddelku, cko posegla med naše učiteljic vrsie in nam iztrgala splošno priljublčeno učiteljico go. Anico Turnherjevo. Gospa Anica izhaja iz znane višnjegoreke Kovačičevc družine. Po dovršenih študijah je prišla v službo v rojstno mesto, ,kjer si j^ takoj' pridobila sloves kot izborna vzgojiteljica. Znala f-e je poglobiti v dušo svojih učencev, razumela j.ii jv.- in se jim prilagodi*a. saj je še kot otrok pc^aiala vs kraje m ljudi v vd-šrjegorskem šolskem okolišu ,poznala njihove razmere in prilike. S posebno ljubeznijo se je oklenila siromašnih otrok in jim pomagala kolikor j« mogla — bila jim j,-* druga mati. Zato pa so jo tudi otroci ljubili .ljudje pa spoštovan, da ni imela nobenega sovražnika, kar le malo kdo doživi. V Višnji gori je našla tudi svojega bodočega soproga, s katerim i; v popolni liairmoniji preživela svoja prekratka zakonska leta. Ko sta dobila še sina in hčerko, je bila njena sreča popolna. A v tej sreči *uf£a pozabila na svjjc učiteljsko dolžnost. Poleg šole sta oba marljivo sodelovala pri raznih društvih, posebno na odru sokolskoga društva. Zato jo bo vsa Višnja gora težko pogrešala, posebno pa otroci. Zadnja leta je pričela bolehati. Iskala je pomoči vsepovsod, toda zaman. Včeraj jo je smrt v najlepših letih rešila trpljenja. K večnemu počitku jo spremimo jutri ob 9.30. Naj ji bo zemljica lahka! Preostalim na še iskreno sožalje! Grozdna akcija Zveze gospodin] Ljubljana, 3. oktobra Poročamo* da nam je slabo vreme prekinilo našo akcijo ter prosimo, da nam oproste vsi oni, ki še niso prejeli naročenega grozdja. Do sedaj je v naših prostorih še za 7000 kg kolektivnih naročil šol, uradov in zavodov, a podanih je za približno 2000 din predplačil posameznikov, ki smo jih sprejemale zaradi pomanjkanja obratnega kapitala. Ko se bo zjasnilo in osušilo, da lahko tvegamo prevoz grozdja, bomo izpolnile vse obvezno« t L V primeru, da tega ne bo mogoče, bomo vrnile s toplo zahvalo zaupani denar z zagotovilom, da bo drugo leto boljše. Prve težkoče smo premagale, pridobljeno je zaupanje vinogradnikov, kon-zumentov in oblasti. Prepričane smo, da nam bodo prihodnje leto nudile poleg moralne pomoči, katere smo bile deležne s strani banske uprave in mestnega poglavarstva, prav gotovo tudi prepotrebni obratni kapital, kajti z obratnim kapitalom 12.000 din. ob pomanjkanju izveibanih moči, nam ni bilo mogoče pripraviti vsak dan 4000 kg za razdelitev. Ganljivo je bilo, kako so žene prinašale v koših grozdje, pomagale pri delu in se učile pri t«-tn pravilnega vlaganja grozdja ter se zahvaljevale za prejeti denar. Grozdje smo plačevale po 230 din, a prodajale po 3 din b rut to. -V metliški okolici na Radovni smo kupile preko 6000 kg odbranega grozdja, na Semiču preko 1500 kg ter smo plačale samo za grozdje v obeh teh krajih okoli 19.000 din. S tem je tudi naša akcija v Beli Krajini končana. Pričela ae je tsm splošna trgatev. Kot začetek je bila akcija zvezana z velikimi stroški, akoravno smo prejele od I mestnega poglavarstva trošarine prost uvo* in Bask po 5, Jedinstvo 4, Slavi ja S. 3, Ljubljana 2, Slavlja V. in Sparta 1. V prvenstvu LNP sta bila v ljubljanski skupini dva neodločena izida: Hermes-Brat stvo 1 : 1 in Reka-Jadran 2 : 2. V mariborski skupini je CftK premagal Slavijo S : 2, Železničar Rapida 2 : 0 in Maribor Muro 4 :1. Izredno dobro je bila obiskana včerajšnja motorna dirka na Grad pod pokroviteljstvom vojnega ministra g. Nediča. Tekmovalo je 30 drkačev, gledalcev pa je bilo več tisoč. Pričakovala se je ostra borba med rekorderjem Staričem. Šiško in Uro-ičem, toda prvemu ni dospel novi motor in ni mogel nastopiti. Preostalima favoritoma pa je pr: redil neprijetno presenečenje Josip Cihlaf (Avtoklub), ki je dosegel najboljši čas v konkurenci. Šiška in TJroič sta Sele izven konkurence pokazala svoje pravo znanje in je Šiška dosegel najboljši čas dneva s 50.2 sek. Zagrebčan pa je bil le za 1.8 sek. počasnejši. Staričev lanski rekord, ki znaša 48 sekund za 840 m dolgo progo, torej ni bil zboljšan. V skupini ljudskih motorjev do 100 cem je zmagal Anžur (Hermes) v 1:12, pri turnih motorjih do 350 cem Grašič (Ilirija) v 1:00.4. pri športnih motorjih do 250 cem TJroič (Zagreb) v 55 sek. pred Brez-nkom (Avtoklub) 55.6. pri športnih motorjih do 350 cem ponovno TJroić v 55 sek.. med športnimi motorji do 500 cem je bil najhitrejši O'hlaf (Avtoklub) z 52.8 sek. pred Šiško mirila) 53.2 in TJroičem 53.4 pri šporrnh motori I h do 1000 cem spet Cihlaf z 52.8 r»red Kobijem (Ilirija Kranj) 53 in TJroičem 53.2, med turnimi motorji do 1000 cem pa ie bil zmagovalec poročnik Glebov (MK Pohorie) z 58.4. Dragoceni pokal vojnega mimstra je prejel C'hlaf. grozdja. Kljub znatno znižanemu prevozu je stal ta za obe pošiljki brutto okoli 9000 kg po tovornem avtu 2200 din. Vsem, ki so nas podprli moralno in gmotno, z nasveti in izkustvi, izrekamo najlepšo zahvalo. Prosimo, da nam oproste oni, ki so prejeli nekoliko slabše grozdje, saj je razumljivo, da se je kljub strogemu nadzorstvu treh gospa vrinilo nekaj slabšega. V splošnem so prejemniki zadovoljni in prejemamo vsak dan zagotovila zahvale in pohvale. S tem se je tudi sloves belokranjskega grozdja znatno dvignil, da ne smatrajo več Ljubljančani izabelo in šmarnico za edine pridelke belokranjskih vinogradov. Najavljeno je grozdje iz Štajerske, ki pa bo dinar dražje, torej 4 din brutto ter prosimo obvestila, ako se vsi prijavniki strinjajo s to ceno. Tramvaj k Sv. Križu Ljubljana, 3. oktobra Tramvajska proga k Sv. Križu bo otvor jena v sredo dne 5. t- m. Z rednim prometom se prične ob 6. uri zjutraj. K Sv. Križu bo vozil tramvaj začasno od Sv. Petra po Jegličevi cesti do Sv. Križa, ter bo imel zvezo z vsemi ostalimi progami. Promet se bo vršil tako, da bo vozil zjutraj od 6. do 8. ure vsakih 6 minut do Sv. Križa, od 8. do 13. ure vsakih 6 minut do kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu pa vsakih 12 minut, od 13. do 13.30 vsakih 6 minut k Sv. Krilu, od 18.30 do 20.45 vsakih Gminut do kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu pa vsakih 12 minut, od 31. do 24. pa veafce pol ure do Sv. Križa, Sedaj veljavne vozne cene veljajo tudi za progo Sv. Križ s to spremembo, da znaša cena za daljše vožnje preko 6 delnih prog 3 din. Po tarifi stane torej vožnja: od glavnega kolodvora aH Sv. Petra 1.50 dinarjev, od poste, Mestnega trga, Gradišča, Sv. Jakoba, iz Most itd. 2 din, iz Šiške, Tržaške ceste 2.50 din. iz Sfc. feiftke, št. Vida. Viča itd. 3 efln. Iz Celja —c Kaj J6 z avtomatsko teiefons*a> centralo v Celju? Kakor znano, bo najelo postno ministrstvo pri Poštni hraaisnici posoJOn v zneska 100 rniUjorjov dfa aa poata/vitov avlamatakin tetefonek*i trsa v Skoplju, na Oetfcnju Pet*oTs*a-du, Osijeku m Kranja. Tako js bflo O-Ije zopet prearto. čeprav srna 20-000 pro-bivalcev ter predstavlja močno In va*no gospodarsko m tujs3uj>u*oii**uo mdisče. Sedanja telefonska, fcenrtrofta v Oei ju jfe zastarela in izfcroSena ter poVBTOČa stalne kritike dcmničtaov in tujce*. Oapravao bile glede avtornatsfce tctefonsfce octitiaJe r Celju že ponovno iznesene na prlsiojnfli mestih, Je Celje zopet propadlo m svojimi zahtevami in so bffi pred n$m npaštSASBr nd mnogo manj jsonsnbDi kraji. SIcer pa je VeiSko Celje ftak že vajeno bagateliziran ja in zac«**avirj)BiiJa ve*Mh obtkib brez dejanj. _c Umrl Js v petsfc v celjske boinka v starosti «4 tet železniški nradnftk v p. g. Henrik Robeves iz Ogeč pri Laškem. Tra-pto so prepeljan is Cerja v Trtovijein ga položili v nedeljo ob 1«- na tzsnteajtajera pokopališču k sednjerau počitku. Pokoj-nernu bodi ohranjen blag spomin, svojcem nafte iskreno sožalje! _c padec s drevesa. Ha Tetiarjo Ja padel 14 letni poaestnficov sta Fas*al BtaMC v petek ob 17« prt oMranJn očetov z dre-• vesa šest metrov globoko to si zJoiirTj dec-1 no ključnico. Zdravi as • "* " Je iM v taHBni. Ote. knaoica, v katerih do tat fiteodm Je te desno krita z zavaro-■^ahatea. PoJter so ssnetUl otroci, ki so se Ped anaoAoeni igrah z va^gnJicami. —a Sboraloa za TOt bo imela v torek 4. t. m. od 8. do 12. dopoldne uradni dan za Oa\Js in okolico v poavetovakaei Združenja ta»go*cev aa mesto Celje v Rasla-govi ulfcoL K O L Z D A K c Ponedeljek, 3, oktobra katoličani: Terezija, Vltornir DANAANJE PRIREDITVE KJao Matica: Ljubezen v džungli Kino Sloga.: Kompromitirana nevesta Kino Union: Skrivnost Maginotove črte Kino Siska: V kraljestvu valčka Kino Moste: špijonka Suzi in Dragoceni poljub Razstava slovenske knjige v dvorani Trgovskega doma DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Su§n'k, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. a7sB£»od #*m*0 V soboto zvečer so v nekem ljubljanskem kinu pred pričetkom sporeda zaba\'n~ ti polno dvorano z reproducirano glasbo. Skupina nepoznanih štirih junakov je pela narodne pesmi in sicer tako. da so se ljudje zgražali in zardevali od sramu, da je med nami. ki smo poznan: za pevski narod, Še kdo, ki se drzne tako petje posnemati na gramofon.orocak o akciji obrtnikov, da bi tudi oni dobili obvezno socialno zavaravanje. Deputacija obrtnikov se je zgiasila pri ministru socialne politike in narodnega zdravja Dragisi Cv t-koviču, ki je izjavil, da je osnutek uredbe o socialnem zavarovanju obrtnikov bas pri njeni m da ga je te proučil. Minister je pnpravljen na zahtevo trgovinskega ministra proučiti to vprašanje, taka da bi mog-le obrtne zbornice in obrtniška združenja s.-, to leto dobiti osnutek uredbe v Jzjaivo. Končno redigirana uredba bi mogla stopiti v veljavo že v prvi polovici prihodnega leta in tako bi bilo rešeno tudi to važno vprašanje naših obrtnikov. — Frartcosko-jagosiovenska kmetijska zbornica, v kmetijsk m ministrstvu bo v ponedeljek 10. t. m. konferenca zainteresiranih ustanov, na kateri se bo obravnavalo vprašanj^ ustanovitve francosko-juo-gosl<>venske kmetijske zbornice. Nova go-spodarska ustanova naj bi skupaj s francosko sekcijo skrbela za poglobitev gospodarskih stikov med obema državama. Din 78.— plačate za Potnikov izlet v Trst dne 16. oktobra 19S8. — Jadranski brzovtak na Češkoslovaško. V a vez: z izpre-membami v našem železniškem prometu, ki so stopile v veljavo z današnjim dnem, bosta vozila mešana vlaka št. 630 in 631. ki sta vozila oo-shj iz Brežic do Zagreba in nazaj samo enkrat dnevno in sicer od Zagreba do Raj-henburga ter nazaj. Ker so nehali voziti vsi sezonski in izlttniski vlaki, je odpeljal v soboto tudi predzadnji jadranski brzo v lak iz Splita odnosno Sušaka na češkoslovaško. Zadnji vlak bo vozil prihodnjo soboto, potem bo pa ta promet za letos ustavljen. OBVESTILO. IMAM ZOPET STARO TELEFONSKO ŠTEVILKO 35-5 6. BOKAL ANTON, PARKETI, LJUBLJANA, RESLJEVA 23. — lrns^a proj^a !>o pravočasno dograjena, Trj^cvinski minister mg. Kabalin j« izjavil, da tvrdka Batignol ni zaprosila za podaljšanje roka za gradnjo unske proge in tudi če bi bila zaprosila, bi prometno ministrstvo na to ne bilo pristalo. Unska proga bo dograjena v določenem časni. — Gradnja novih pamikov v splitsKi ladjedelnici. V splitski ladjedelnici so začeli graditi drva manjša parnika za finančno kontrolo. Razen tega je dobila ladjedelnica naročilo za zgraditev vojne ladje, ki bo nekoliko v čja od »EHibrovnika«. Novo vojno Ladjo začno graditi v kratkem. Sokoli! Posečafte in podpirajte Sokolski hino v Šiški! — Blagovni promet z Nemčijo in Češkoslovaško. Po uradnem obvestilu je ustavljen blagovni promet po Dunavu med Jugoslavijo. ćje^ikcsVcva&ko in "Nemčijo, že natevorjni vlačilci so bili ustavljeni pri Novem Sadu, kjer bodo pšenico pretovo rili v vagone in poslali naprej preko Budimpešte. Ker je ustavljen z Nemčijo vsak promet po vodi. pojde ves izvoz in uvez izključno po železnici preko Madžarske, promet s češkoslovaško pa pr^lto Rumu-nije. — Motorna vlaka sto. se vrnila v Italijo. Včeraj sta odpeljali iz Zagreba v Italijo dve kompoziciji motornih vlakov italijanskih državnih železnic. Motorna vlaka je cala UDrava italijanskih železnic br zplač-no rta razpolago za dva meseca, da bi ju preizkusili, če so motorni vlaki prikladni za promet na naših železnicah. Vozila sta na progi Zagreb—Beograd in izkazala sta se zelo dobro, ie da bi jih. bilo treba nekoliko preurediti. Ni še padla odločitev ali bo naša železniška uprava naročila v Italiji take motorne vlake. Vsak motorni vlak (1 vagon) vlja 2,000.000 din. KINO SLOGA — TEL. 27-80 ob 16., 19. in 21. uri KOMPROMITIRANA NEVESTA Odlična in zabavna veseloigra. Viktor de Kouu, Marta Andergast, Adela Sandrock. — Sanio din 78, brez vsakeea doplačila plačate (jri Putniku za izlet v Trst dne 16. ok*otrs 193S — Navodila staršem ob vstopu otrok v srednjo Solo. Banska uprava dravske banovine je poslala vsem staršem prvosolcev dižavnih in zasebnih srednjih šol v banovim po en izvod »Navodil staršem ob vstopu otrok v srednjo šolo«. Navodila je sestavil in izdal prosvetni oddelek banske uprave in staršem je bilo z njimi zelo ustreženo. — Cesta Split—Trogir dograjena. Te dni bo dograjena cesta Split—Trogir in 15. t. m. bo izročena prometu. Cesta je dolga 18 km in široka 8 m ter je v vsej dolžini betonirana. — Muslimani se ne smejo zeniti z nemškimi entiigrantkami. Vrhovno seri jatsko sodišče v Sarajevu je prepovedalo sklepanje zakonskih zvez med muslimani in emi-grantkami iz Nemčije. Zadnje Čase je bilo sklenjenih več takih zakonskih zvez v spekulativne svrhe, posebno zato, da so nemške emigrantke dobile nase državljanstvo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih nase države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27, v Splitu 25, v Dubrovniku 23, v Sarajevu 21, v Zagrebu in na Rabu 20, v Ljubljani 18.2, na Visu 18, v Mariboru 15.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.4, temperatura je znašala 12.2. — Dva tihotapca ustreljena. Orozniška patrulja iz vasi Brajiča pri Budvi je zasačila dva tihotapca tobaka, ki sta nosila v vrečah nad 30 kg vtihotapijenega tobaka. Orožniki so jima tobak odvzeli. Tihotapca sta pa odšla v vas, poklicala kmete in napadla z njimi orožnike, da bi jim Iztrgala tobak. V spopadu so orožniki rabili orožje in ubili oba tihotapca. — Za 24.000 din jo je openar^i. Zagrebški policiji je že dobro znan 421etni kleparski pomočnik Anton Turk, saj je bil zaradi vlomov in tatvin že večkrat kaznovan. Zdaj si je pa nakopal se en greh, in sicer kot ženitveni slepar. Nekemu naivnemu dekletu je natvezil, da jo bo vzel. da pa mora dobiti dokumente. Ker ni imel denarja, mu je dala vse svoje prihranke v znesku 20.000 din. Odnesel je tudi nekaj stvari in jo oškodoval za 24.000 din, potem je pa izginil. Policija je izdala za njim tiralico. — Potujte s Putniku* im dobro pripravljenim i/letom v Trst. Iz Ljubljane —U Smrt uglednega trgovca in krojaškega mojstra, V noči od sobote na nedeljo je pobrala bela žena uglednega ljubljanskega krojaškega mojstra, trgovca in posestnika na Aleksandrovi cesti 3, Jožeta Roji no. Pokojni je bil eden najvidnejših predstavnikov našega obrtništva, ki je vedno stremel za napredkom in ki je za napredek tudi veliko žrtvoval. Jože Roji-na se je pred 60 leti rodil trdnim kmetskim staršem v Zg. Šiški in se po končani ljudski šoli izučil v mestu krojaške obrti. Po dovršeni učni dobi se je šel izpopolnjevat v stroki v inozemstvo ter se je mudil več let v Švici. Nemčiji in Angliji, kjer si je pridobil poleg strokovnega tudi znanja jezikov. Po povratku je 1. 1898 odprl lasni krojaški salon, ki je kmalu zaslovel daleč naokrog. Ze nekaj let pred svetovno vojno je kupil lepo hišo na Ale-sandrovi cesti, kjer je svojo delavnico še razširil. Zadnja leta je prepustil trgovino in obrt svojemu sinu. ki sedaj vodi podjetje Pokojni je živel za svoj poklic, bil pa je vseskozi zaveden narodnjak, ki je ob vsaki priliki podprl narodno stvar. Pogreb plemenitega pokojnika bo danes popoldne ob !6. izpred hiše žalosti na Aleksandrovi cesti 3 na ookopališče k Sv. Križu. Jožetu Rojini bodi ohranjen blag spomin, žalujočemu sinu in družini ter številnemu so-rodstvti pa naše najiskrenejše sožalje! —lj RazStai-a BOriSa Kalina je podaljšana do prihodnjega pon^d^Ijka, na kar opozarjamo v«e ljubitelje likovne umetnosti. Včeraj si je razstavljena dela v Jakopičevem paviljonu ojrledajo okrog- 150 obiskovalcev, v tekočem tednu naj v*H, ki razstave še niso utegnili pogledati, izkažejo s svojim obiskom priznanje umetniku. —lj France Dolinar na zadnji poti. Včeraj popoldne se je zbrala pred hišo št. 11 na trgu Pred Škofijo ogromna množica ljudi, ki je spremila na njegovi zadnji poti uglednega pekovskega mojstra Franceta Dolinarja. Po blagoslovitvi krste se je razvil proti Poljanam in dalje proti Sv. Križu dolg žalni sprevod, v katerem so bili zastopani vsi sloji prebivalstva, v posebno častnem številu pa so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti zastopniki pekovske obrti, s predsednikom njihovega združenja g. Vidmarjem na čelu. —lj Umrli so v Ljubljani od 23. do 29. p. m. Bric Marija, roj. Sifrer, 44 let, žena kurjača pivovarne Union. Bu&ar Anica, 33 let. uradnica poštne direkcije. Brate Neža, 49 let, služkinja, Felicijan Marko Oskar, 4 mesece, sin elektrotehnika cest. žel., Indra Josipina. roj. Kalmus. vdova Prokop, 71 let, vdova zo!ravnika. Ileršrč Marija, roj. Žagar, 73 let, vdova železničarja, Istenič Jožefa, roj. Grirnšič, 74 let, vdova kroj. mojstra, V ljubljanski bolnici so umrli: Poglajen Ivana. 49 let, prosjakinja, nestalno bivališče, Tomšič Jože. 36 let, trg. sluga, Jenko Ivana. 64 let, kuharica, Peterlin Franc, 55 let. posestnik, Strajneld pri Ribnici, Resnik Marija, 24 let, hči hi.šarja, Nova Štifta pri Gor. gradu. Starina Manj*. 45 let, zasobni-ca, Praproče, obč. Semič,, Lap Mihael, 52 let, delavec, Mengeš pri Kamniku, Kotnik Franc. 36 let, poljski dninar Šmartno ob Paki, Marin&ek Anton, 58 let. lesni delavec. Planina, Cater Albina, 3 leta, hči dninarja, Smlednik. Pintar J era, 47 let, žena delavca, Brdo, obč. Javorje pri Škoiii Loki, Pintar Marija, 74 let užitkarioa. Lovsko brdo pri Poljanah, Strgar Franc, 42 let, cerkovnik, Rečica, srez Gornji grad. Borštnik Julija, 51 let šivilja. —lj Gospod Stanko Prek, znani kitarist, ki je ponovno nastopil že v našem Radiu, bo priredil drevi ob 20. v mali Fil-harmonični dvorani kitarski solistični veder, n akaterem bo izvajal 9 skladb različnih avtorjev svetovnih literatur. Kot uvod bo govor o umetniški vrednosti in zgodovinskem razvoju kitare. Govoril bo g. Josip škafar. Na večer opozarjamo vse one, ki se zanimajo za igro na kitari. Vstopnice se dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. ure dalje pa v veži F^marmoničnega poslopja na Kongresnem trgu. Začetek ob 20. uri. —lj Sollča so danes zaradi javnega nasilstva in tatvine izročili sodišču. —U Pretep v gostilni. Včeraj ponoči so bili reševalci pozvani v neko gostilno na Viču, kjer je med pivci nastal prepir, ki se je kmalu razvil v hud pretep, Pretepači so navalili na tapetniškega pomočnika Tomaža Marinčiča, ki so ga pošteno obdelali s pestmi in palicami. Vsega pretepenega Marinčiča so reševalci spravili v bolnico. —U Še dva ponesrečenca. Včeraj ponoči je prišel v Pokopališki ulici v Mostah pod avtobus 31 letni delavec Alojz Gazvo-da, zaposlen v tovarni za klej in stanujoč v Tovarniški ulici 36. Čez Gazvodo sta šli obe kolesi, ki sta ga težko poškodovali na spodnjem životu. 131etni železničarjev sin Vinko Kogovšek iz Ljubljane pa se je včeraj na Ljubljanskem polju preveč približal ognju, ki so ga zakurili na neki njivi. Vnela se mu je obleka in je dobil hude opekline po rokah in po nogah. Iz Maribora — Anketa glede novega mosta. Davi ob 9. uri je bila v predsedstveni pisarni na magistratu anketa glede zgradbe novega mostu v Melju Anketa je bila tajna Predsedoval ji je ban dr. Natlačen, razen tega so se je pa udeležili tudi župan dr. Juvan, podžupan Zebot, več članov Danskega sveta, pobreški župan Stržina, sre-ski načelnik dr. Šiška, ing. Skaberne za tehnični oddelek banske uprave, ing Viher, ing. Vanek, ki je zastopal tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru in ing. Stergaršek, za sreski cestni odbor v Mariboru. — Smrtna nesreča V Guštanju so našli na dvorišču gostilničarja Franca Lečnika nezavestnega in z razbito glavo 491etnega tesarja Ivana Eržena. Zdravnik dr. Erat, ki so ga poklicali na pomoč, je ugotovil, da ima zlomljeno hrbtenico in razbito lobanjo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico v Slovenj gradeč, kjer je pa podlegel poškodbam. Ugotovili so. da je mož popival po raznih gostilnah, zvečer pa je prišel v Lešnikovo gostilno, kjer je še naprej pil. Nato je šel na skedenj, kjer je legel spat- Okrog polnoči se je pa zbudil in vstal in padel približno 3 m globoko na kameniti tlak. kjer je obležal — Z nožem v hrbet. Snoči je prišlo na Vojašniškem trgu do razburljivega nastopa, v katerem sta sodelovala brezposelni trgovski pomočnik Henrik Raniak iz Bresternice pri Mariboru in trgovski zastopnik Franc Paul iz Vojašniške ulice 10. Paul je bil dolžan Ranjaku nekaj denarja, ki pa je imel v zastavi njegovo kolo. Ker sta bila oba vinjena, sta se začela prepirati, nazadnje sta pa fizično obračunala Paul je grozil Ranjaku z ročno sesalko, kar je nasprotnika tako razburilo, da Je potegnil nož in ga zabodel v hrbet Stražnik je Ran jaka od vedel na policijo ,dočim so Paula prepeljali v bolnico. — Grozdni teden se je pričel danes v Mariboru. Na Glavnem in Rotovškem trgu ter v posameznih šolah so prodajali mnogo grozdja po 3 din kg. Za ceneno grozdje je bilo mnogo zanimanja in so se ljudje kar trgali zanj. — Obrambne vaje proti napadom iz zraka, ki bi morale biti v sredo, četrtek in petek 7. oktobra, so bile po nalogu kr. banske uprave preložene. — Podvigi mlade služkinje. Dr. Flis iz Farne vasi pri Prevaljah je pred dnevi sprejel v službo 18-letno Ot*lijo Jarc. Služkinja je opravljala prve dni svoje posle v redu, tako da so ji zaupali. Ko pa je dr. Flis s svojo družino odpotoval v Maribor po opravkih, so pustili služkinjo samo doma. Ob povratku pa je bil dr. Flis nemalo presenečen, ko je našel stanovanje zaprto, Sosedje so pa dejali, da je služkinja odšla in da je ključ shranila pri nekem sosedu. Izkazalo se je, da je služkinja pobrala čevlje, obleke in perilo službodajalca ter pobegnila. Na mizi je pustila listek, na katerem je sporočila, da je noseča in da je šla v vodo ter da je ni treba iskati nikjer drugje kakor v Dravi. V kuhinji je bil gost dim, ki ga je povzročil likalnik na mizi. Miza je bila že precej zoglenela m je bila velika nevarnost požara. Dr. Flis je zadevo javil orožnkom, ki so za pobeglo služkinjo izdali tiralico, na podlagi katere je bila mlada Otilija v Mariboru izsledena in aretirana. Pri zasliševanju je Otilija svoje grehe priznala. Dejala je, da je ukradene predmete prodala nekemu moškemu. Pobegnila je radi tega, ker je pozabila odklopiti električni tok za likalnik, ki je zažgal mizo m se je zbala posledic. Služkinjo so zaprli m se bo morala zagovarjati pred sodniki._ Darujte za »Zvončkov« sklad Iz Poljcan — Iz obetnske pisane. Po nalogu ske uprave odreja sreako načelstvo Maribor desni breg začasno zaporo tranzitnega prometa po državni cesti štev. dO med Slov. Konjicami in Slov. Bistrico od 10. do vključno 15. oktobra. V tem času se vrsi tranzitni promet med Slov. Konjicami in Slov. Bistrico po banovinski cesti Slov. Bistrica—Poljčane—ziče—Slov. Konjice. Začasna zapora tranzitnega prometa po državni cesti štev. 50 je potrebna zaradi gradbenih del pri polaganju novih, cevi za trški vodovod v Slov. Konjicah. — Dalje razglaša občinski urad, da se prodajalci sadja m grozdja na mariborskem trgu opozarjajo, da smejo prodajati sadje in grozdje samo tedaj, ako imajo svoje potrdilo o lastništvu in izvoru sadja. Brez tega dovoljenja se bo prodaja zabranila, sadje pa zaplenilo. — Slomšek Franc, rojen 22. 11. 1870 v Unišah štev. 1, občina Ponikva, pristojen v Modraze, sedaj Poljčane, posestnik iz Novak, štev. 43. zakonski sin Antona in Marije roj. Golet, je odšel 1. 1909 v Sev. Ameriko. Od 1. 1916 se ni več vrnil in javil. Slomšek Fr. se poziva, da se zglasi pri okrožnem sodišču v Mariboru, ali da kako drugače da kakšno vest o sebi. — Uradne ure pri občini za stranke bodo od 3. oktobra naprej samo dopoldne zaradi odsotnosti tajnika Zato naj stranke popoldne ne prihajajo v pisarno, ker bo zaprta. — V dvorcu posestnika Senegačndka Alojza v Poljčanah stev. 31 je uradno ugotovljena slinavka in parkljevka. Dvorec je stavljen pod zaporo. Ostalim živinorejcem nujno naročamo, da v svojih hlevih in pri živini začnejo z razkuževanjem, posebno z natrijevim kazinom ali kreolinom ali z drugim domačim sredstvom, da se obranijo te nevarne bolezni. Dobro je tudi, da se hlevna tla in stene namaže jo s apnenim be ležem. V KNJIGARNI — — rad bi operno besedilo. — Čemu vam pa bo? — Moja mati hoče v gledališče. »JADRAN« avtobusno podjetje d. d. LJUBLJANA VOZNI RED PROGA LJUBLJANA—KOČEVJE—SUŠAK L n. veljaven od 2. oktobra 1938. H. L 6.— 7.49 7.52 8.55 6.30 8.10 8.45 9.— 10.30 12.20 LJUBLJANA ŽUŽEMBERK RIBNICA KOČEVJE DELNICE SUŠAK 19.50 18.10 1740 «0.25 18.36 18.32 17.SO 17.25 15.40 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najrnan t*i -Tnowo.lt *J OlI» Za Din lO.OOO.— je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi |(q]q P1"1 MAGDALENCU V Racah. KLIUJE J.UGOGRAPIKA 1 sv p[ m nasip n Sveže najfinejše norveško ribje olje 12 lekarne dr. G. PICCOUJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. KRASEN LOKAL 25 m3 s dvema izložbama se odda. — Poizve se pri Klavžer, Vbšnjakova 4. 2331 Beseda 90 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ZLHT0 najbolje plačam. B. RANGUS, zlatar, KRANJ. POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od V^8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Največja strojepisnima, najrazličnejši pisalni strojL Pri če te k pouka poljubno, šolnina zelo nizka. — Cnristofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2157 ANGLEŠČINA Misa Farler prične z angleškim poukom sredi oktobra 1938. — Dvofakova uL 3/HI. 2329 PRODAM Beseda 9U par. davek posebej. Najmanjši znese* •* EXd NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI *a premog brez prahu * ^ KOKS. SUHA DRVA 1. POGAČNIK Bohoričeva 5 — 'Telefon 20-59 24. L. Sprejem orodjarjev. Uprava Vazduhoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu sprejme večje število orodjarjev. Prošnje za sprejem naj se vlože po posti ali osebno. Vidina dnevnice se bo določila po sposobnosti. Iz pisarne tehničnega oddelka Vazduhoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu T. Br. 4605 od 27. septembra 1938. Umrl nam je naš IHtM^eni oče, stari oče, bral svak in stric, gospod ROJINA JOŽE ST POSESTNIK IN KROJAŠKI MOJSTER Pogreb nepozabnega pokojnika bo t 3« oktobra ob 4* popoldne izpred Uše žalosti, cesta it. 3, na pokopališče k 9w. Ljabljana, dne 2. oktobra 1838. Žalu* I sin Jože z družino in osffJm sorodstvom i ~1 Janko čirič na zadnji poti Iz življenja zaslužnega prosvetnega delavca In zavednega, neustrašnega nacionalista Gor. Radjona, 2. oktobra Zopet se je coprl svež grob in vanj je legel mož, žilav in jeklen, prosvetni in gospodarski delavce, krkršne rabi naša meja. K večnemu počitku je bil v soboto 1. oktobra položen tuk. poses.ni-k, gostilničar in kavarnar Janko Caric, ki je polegel za-vratni bolezni, star 64 let. številna ud ležba pri njegovem pogrebu je dokazala, kako priljubljen ter daleč naokrog znan in spoštovan je bi!. Dcma je bi prt Kapeli, torej pravi Prlek družabnik, veseljak in dobrotnik kakišne so pač prle-Šk-. korenine. Ker je že v rani mladosti pokazal izreden pc-^uh m nadarjenost v petju so ga dali starši v oglarsko šolo, katero je dovrši) z odliko. Kot mlad orga-nist je nas opH svoie prvo siuž'^eno mesto v drmači fari pri Kapeli pod župniko-vanjfrn znan ssra kanonika in biseroma š-» i-ka Martina Meška ki je bil vse svoje življenje izrazit in neizprosen nacionalist ter je kot takega vzgojil tudi mladega or-ganista Janka. L-ta pa se je s hvaležnostjo spommjal svojega narodnega učitelja, pri katerem se je na vzel narodne zavednosti. Izredne sposobnosti Janka čiriča na g3a^b nem p->lju so ga privedle za več let v Maribor, kjer je služboval kor stolni or-ganlst takratnega škofa dr. Mihaela Najstnika organiziral med Slovenci pevske zbore ter z istimi nastopal na raznih prireditvah v mestu in okolici, dokler ni končno prišel v nomilost avstrofilskega škofa. Kot odločnemu nacionalistu mu ni bilo ve" obstanka v mestu in odšel je zopet nazai v svojo ožjo domovino v osrčju Slovenskih goric, ki so mu b;le tako z^lo pri srcu. že pred vojno se je nastanil v Gorrni Radgoni, kier je nekaj časa siuž-rrrval kot organist. oben m pa vodil go-s ilno in kavarno, ki je bila edini pravi slovenski lokal. Med vojno so se tu sestajali slovenski častniki in vojaštvo bivšega avstrijskega 97. pešpolka iz Radgone k raznim zaupnim sestankom in posvetovanjem t?r s^a sem zahajala tudi Meliher in Ukovič, ki sta padla med ostalimi 9 rad-gon-k:imi žrtvami v maju 1918. Vojna tudi Janku ni prizanesla. Moral je k vojakom ter je več let služboval kot bolničar v bolnici v Radgoni pod vodstvom takratnega pri mari ja in zagrizenca drja Kamnikerja. Kot zaveden narodnjak je storil mnogo dobrega svojim sotrpinom — slovenskim fantom, ki so služili v Radgoni, in s katerimi z ramo ob rami je bil Janko neustrašen pionir nase svobode. Leta 1917, ko so bili časi za take ljudi, kakor je bil pok. Janko, najbolj kritični, se je nekoč pri orglanju v cerkvi celo drznil med ostalimi melodijami zaigrati rusko himno, za kar se je moral zagovarjati pred vojaško oblastjo. Po vojni je opustil službo organista ter se posvetil intenzivnejšemu delovanju na narodnem polju. Vodil je številne pevske zbore ter vzgojil mnogo pevcev. Bil je dolgoletni pevovodja leta 1918 v Radgoni ustanovljenega pevskega društva Zora, 8 katerim je za časa zasedbe Radgone priredil lepo uspeli prvi slovenski koncert v dvorani temkajšnje mestne hranilnice, kjer so se pele tudi razne njegov« kompozicije narodnih pesmi. Bil je komponist ter je doslej sicer le malo njegovih del obelodanjenih kakor n. pr. med cerkvenimi pevskimi zbori dobro znan >requiemc, nadalje splošno znana narodna »Tam na vrtni gredi« itd., velik del pa bo odkrila se njegova zapuščina. Njegova dela ie cenil tudi pok. Emil Adamič, s katerim sta bila dobra znanca. Na pobudo pokojnika je bik> v Gornji Radgoni ustanovljeno po vojni god beno društvo Mura, katerega predsednik je bil vsa leta. Kakor že običajno vse prleške korenine, je bil tudi pok. Janko pravi družabnik ter se je kot tak udejstvoval zlasti pri vseh prigodnostnih prilikah v vsem tuk. okraju. S svojo šegavostjo je znal spraviti vsako družbo v veselo razpoloženje. Njegovi najljubši sprehodi so bili vsa leta v lastne gorice na Poličkem vrhu in ko mu je pred meseci postala ta pot prenaporna, je dejal, da so mu dnevi šteti. In tako se je zgodilo. Ravne v času, ko po goricah prepeva čriček ter vabi v trgatev, je legel k počitku Janko in njegov glas je utihnil za vedno. Izpolnjena mu je bila želja, da so ga na zadnji poti nosili pevci njegove šole, cerkvene obrede pa je opravil križevski dekan g. Weixl, s katerim sta bila dobra prijatelja ter sta se že davno pred smrtjo tako dogovorila. Pred hišo žalosti mu je zapel moški zbor »Blagor mu«, pri cerkvi nato mešan zbor, ki je pel pokojnikovo kompozicijo »človek glej«, nakar je zadonela poslednja pesem grud, ki so pričle padati na krsto, dokler ni kup svežega cvetja in vencev zagrnil njegovega groba. Blag mu spomin! N o k o I s t v o Žalna svečanost loškega Sokola Škofja Loka, 2. oktobra škofjeloška sokolska družina žaluje. Vsa. Od članstva do zadnjega Sokoliča in So-količice. Sokolski dom samuje v grobni tišini, šopek iz roženkravta, rožmarina in nageljnov pod sliko brata staroste in lučica, ki trepeče iz dneva v dan, od jutra do nočd, pričajo o naši boli... V soboto ob 20.30 smo imeli za bratom starosto žalno svečanost, ki je veliko dvorano docela napolnila. 2e prej je izdal Sokol vsem svojim pripadnikom, preko 500 po številu, spominski list s sliko br. Dolenca in posvetilom. Za svečanost so bile žarnice zavite v črnino, vse ospredje dvorane pa je bilo izpremenjeno v bogat gaj krasnega cvetja in zelenja z vrta vrtnarja br. Tavčarja. Kakor vselej, je brat Kosca tudi tokrat ustvaril lz cele zbirke rož aranžman, ki je pričal o umetniškem okusu. Desno in levo na odru so bile razvrščene ciklame in primule, sredino so izpolnjevale begonije, vso širino stene so pa zavzemale aspedistre, palme, oleandri itd. Nad ga]em rož je visela slika br. Dolenca. Svečanost je pričela s petjem žalo-stinke »Usliša nas«, a poslovilno besedo br. starosti je spregovoril n. podstarešina br. Stevo šink, ki je očrtal br. Dolenca kot Sokola in človeka. V njem smo izgubili najsvitlejši vzor, stalno bodnlno silo in moralno podporo v delu in boju. Ob ustanovitvi društva je dajal s posečanjem telovadbe najvzpodbudnejši zgled mladini. Ponehavali so fantovski pretepi, vesela pesem in sokolska družabnost je zajela mladeniče. V trdem boju bo zmagal le duševno in telesno krepak rod in tega nam da Sokol — tako je učil br. Dolenc. Bil je Sokol nedosegljivih vrlin, kristalno čist značaj. Kot človek je imel najplemenitejše srce, a kot gospodar si je postavil trajen spomenik s širnimi, krasno zasajenimi gozdovi. O, ti gozdovi! Koliko ljubezni in pozornosti jim je posvečal! Gozd mu ni bil predmet izkoriščanja, marveč ga je skrbno gojil. Kot prijatelj in družabnik je pustil za seboj praznino. Njegov razigran smehljaj je pomladil vsako družbo. Ure v njegovi družbi so bile vedno prekratke. Vse njegovo življenje je bilo dolg delavnik, naj mu bo posmrtno življenje praznik miru in pokoja. žalostinka na glasovir ju (s. Halladova) je izpolnila naslednjo točko, potem pa je zanosno deklami ral naraščajnik Francelj Korbič. Spet se je oglasil glasovir, potem pa je zapel pevski zbor (br. Babic) »Človek glej ...« žalna svečanost je bila končana, tiho in z bolestjo v srcih smo zapuščali Sokolski dom. Občni zbor Sokola Ljubljana-Zg. Šiška Kakor že vsa leta sem, tako je tudi deveta redna skupščina Sokola Zg. Šiška bila dokaz intenzivnega in sistematičnega dela najmlajše sokolske edmice v Ljubljani. Skupščino, ki ji je prisostvovalo 65 bratov in sester, je otvoril starosta brat Poharc. ki je najprej pojasnil, zakaj je bila skupščina sklicana letos v jeseni, in ki je v uvodnih besedah tudi poudaril, da Sokoli v teh dneh v svojih srcih dobro občutimo, kaj se dogaja krog nas v svetu m da smo v duhu in s srci pri bratih Čehoslovakih. V svojem poročilu je omenil vse pomembne društvene dogodke, zlasti častno udeležbo na X. vsesokolskem zleru v Pragi, dotaknil pa se je tudi ovir, ki so oteževale še lepši razmah društvenega delovanja. Za bratom starosto so poročali ostali društveni funkcionarji. Zlasti razveseljivo in pregledno je bilo vzorno sestavljeno poročilo br. načelnika Jenka, pa tudi poročilo predsednika gradbenega odbora br Kocha je bilo vzpodbudno, saj se po njem bliža društvo izpolnitvi najiskrenejših želja — t. j. zgraditvi lastnega doma. Po poročilih preglednikov računov so zborovalei s priznanjem izglasovali dosedanji upravi raz resnico. Pred volitvami nove uprave se je brat starosta iskreno zahvalil vsem članom uprave, zlasti pa za izredno požrtvovalno delo bratu podstarosti Ribi, načelniku br. Jenku, načelnici s. Severjevi in predsedniku gradbenega odbora br. Kochu. Volitve nove uprave niso prinesle posebnih izprememb, saj so bili v društveno upravo izvoljeni skoro vsi dosedanji njeni člani s starosto br. Poharcem na čeki, ki je prevzel tudi mesto prosvetarja, le nekaj novih bratov je prišlo še v upravo. Po končanih volitvah se je br. starosta zahvalil za zaupanje in je pozval navzoče, da zlasti letos, ko bomo gradili dom, vsi požrtvovalno in složno poprvmejo za delo. Po nekaterih predlogih, ki jih je skupščina odobrila pri slučajnostih, je bila vzorna sokolska skupščina zaključena s »Pesmijo sokolskih legije. —at. Most ]e prodal Zgodba o prodanem Eifflovem stolpu in marseillskem tramvaju, ponudenem naprodaj za mal denar, je bila že večkrat objavljena kot legenda ali pa tudi kot policijsko poročilo. Nedavno se je pa pripetilo zopet nekaj, kar spada v poglavje takih zgodb. Nekje v Arabiji je bil star Železen most, ki je njegovo ogrodje tehtalo več tisoč ton. Most so zelo malo rabili in to je* privedlo Arabca El. Hussim Ben Budjema na srečno misel. Sedel je k mostu m čakal, da bi prišel mimo lepo oblečen človek. Končno ga je dočakal. Mimoidočemu gospodu je ponudil naprodaj staro železo mostne konstrukcije za mal denar. Mož se je nasmehnil, pomislil, koliko tehta most In ga kupil. Naslednjega dne je prišel s karavano velblodov in začel most podirati. V bližnjem mestu je bil že navezal stike 8 trgovci s starim želez jem. En trgovec je bil pa tako previden, da je opozoril policijo na to. da vozi nekdo iz puščave mnogo starega železja. Policija je uvedla preiskavo Se pravočasno p redno so bili porušeni zadnji železni stebri mostu, zgrajenega čez širek prepad. Podjetni Arabec je seveda pravočasno odnesel pete. »Krčma zamaši, začepi« V angleški naselbini Strettoo, ležeči od tako zvani severni cesti, stoji starodavna krema čudnega imena »Ram Tam Inn«, kar bi se reklo v našem jeziku »Krčma zamaši začepi*. Će vprašate, kaj pomeni ta napis, vam povedo domačini zanimivo zgodbo. V starih časih, ko so bili ljudje še zelo pra-znoverni. je prispe) nekega dne v to krčmo neznan popotnik, češ. da bi rad ostal v nji nekaj dni. Poznalo se mu je že na prvi pogled, da je prepotoval mnogo sveta. Gostom se je takoj prikupil, ker je znal uganjati razne vragolije. Tudi krčmarica je bila vsa navdušena zanj, zlasti ko ji je obljubil, da ne zapusti njene krčme, dokler je ne nauči, kako se da iz enega soda črpati dvojno pivo, boljše in slabše. Ko je končno nekega dne sklenil odpotovati, je odnesel vse svoje stvari k vratom, kamor naj bi prišel ponje voznik, sam je pa vzel pipo in povabil krčmarico v klet. češ, da ji bo tam pokazal svojo coprnijo. V kleti je na vrtal sod piva na levi strani in dejal krčmarici, naj zamaši luknjico s palcem leve roke. Potem je na vrtal sod z desne strani in dejal krčmarici, naj zamasi luknjico s palcem desne roke, on pa da skoči ta čas gori po za maske. K romarja tistega dne ni bilo doma, ker je bil odšel na sejem v bližnje mesto. Ko se je proti večeru vrnil, je našel svojo ženo v kleti, kako objema sod in tišči s palcema luknjici v njem, da bi ne izteklo pivo iz njega. Navihani gost jo je bil pa ta čas seveda že popihal, ne da bi poravnal račun. A krčma se imenuje posihmal »Krčma zamasi začepi«. 5000 let stara grobnica Angleški arheolog Eil-mv iz Liverpoola je vodil znanstveno ekspedicijo v Egiptu, ki je odkrila na železniški postu ji ob Nilu v Badrasheinu okrog 5000 let staro grobnico, v kateri naj bi počivali zemski ostanki Prvega historičnega eg i takega faraona Me-nesa. Egiptologi se že davno ukvarjajo z vprašanjem, kje je ta faraon pokopan. Me-"f8 Je bil zgodovinski vladar, ki je živel okrog 3200 let pred Kristusom O njem je znano, da je združil zgornji in spodnji Egipt v močno egiptsko državo. On je baje tudi ustanovil mesto Memphis in dal osušiti prostrano ozemlje ter zgraditi v spomin na ta dela svetišče, posvečeno bogu Ptahu. Arheolog Emery je odkril veliko grobnico in vsi znaki kažejo, da je bH tu pokopan faraon Menes. Na vseh najdenih predmetih je namreč njegovo ime Grobnica obstoja iz 27 celic. V grobnici sami sta bila dva okostnjaka, najbrž kraljev in kraljičin. Faraon Menes je postal baje žrtev nilskega konja. Učenjaki bodo skušali pojasniti vzrok njegove smrti. Med mnogimi napisi v celicah pa niso našli nobenega, ki bi kazal na to, kako je faraon umrl. Jeklene steklenice Steklenice v navadnem pomenu besede so dokaj krhke, niso pa seveda krhke jeklene steklenice. Te se ne razbijejo tako hitro. Jeklene steklenice se rabijo za kondenzirane pline in navadno jim pravimo jekleni valjarji ali jeklene bombe. Zdaj. ko se vedno bolj uporabljajo tekoči ali kondenzirani plini za pogon tovornih avtomobilov, posebno v Nemčiji, izdelujejo vedno močnejše jeklene steklenice. Izdelujejo jih iz posebno finega jekla in predno pridejo v promet, jih temeljito preizkusijo. Preizkusiti je treba, kolik pritisk preneso take steklenice, ne da bi počile. Mnoge preneso do 480 atmosfer pritiska, kar pomeni približno 5.000.000 kg na kv. m. Jeklene steklenice mečejo tudi z velike višine obtežene s 150 kg na tla. da se prepričajo, če so dovolj trdne. In steklenice to preizkušnjo dobro prestanejo. Šele. če vržemo tako obteženo steklenico iz višine 150 m. se bolj deformira. To preizkušanje dokazuje, da ni nobene nevarnosti, da bi jeklena steklenica v avtomobilu počila. Trojni jubilej Ljubljana, 3. oktobra V svojem tihem in prijaznem poletnem domu v Smarci pri Kamniku bo praznoval jutri g. Josip Christof, ustanovitelj in prvi direktor znane ljubljanske privatne trgovske šole »Christofov učni zavode, 751etni-co rojstva in 551etnico mature. V tekočem šolskem letu pa je tudi minilo 35 let, odkar je ustanovil imenovani trgovski učni zavod. Častitljivo starost in redek jubilej je dočakal čil in zdrav v krogu svojih otrok. K trojnemu jubileju slavljencu kličejo vsi njegovi nekdanji gojenci in gojenke in vsi njegovi nekdanji sotrudnikl: se na mnoga srečna in vesela leta! Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi naš list z najlepšimi željami v bodoče. Iz Zagorja — Zivjn^ki sejem bo v torek. Ker sla radi slinavke im parkljevke odpadla zadnja dva sejma, bo dogon živine velik, na kar opozarjamo vse interesente. — Vprašanje poštni djrekeiji. Že leta sem se ponavljajo pritožbe lastnikov radijskih aparatov nad neznosnimi motnjami po neblokiranih strojih in aparatih najrazličnejših vrst in kalibrov. Prizadeti č*o vložila že nešteto pismenih in celo osebnih intervencij, kar pa vse skupaj ni skoraj nič pomagalo. Zadnje čase so postale motnje že kar neznosne, motilci z nekakšno posebno naslado motijo sprejem baš, kadar j« kaj prav zanimivega, po svetu. Dovolimo »i vprašata postno direkcijo. ali ^ploh more kaj storiti, da se ne samo pri nas, temveč tudi drugod napravi konec dosedaivemu stanju. Ce more kai opraviti, če ima torej to moč v rokah, kako Saj označ.mo postopanje z radijskimi naročniki, ki pa morajo od svoje strani za pi^kavo poslušanje odriniti svoje prispevke? To je eno. Če pa direkcija nima mocj- o čemer dvomimo, zakaj tega ne oove. kajti v tem primeru si l>o sleherni premislil dati denar za nakup radijskega aparata. In ta je druga stran. Torej more ali rie more? Če more, zakaj noče? ZAHVALA Za vse Številne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli pismeno in ustmeno ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda FRANCETA DOLENCA za poklonjene premnoge vence in cvetje se tem potom naj topleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. šef-zdravniku primari ju dr. Neubauerju in dr. Valiču, ki sta se z neizmerno požrtvovalnostjo ves čas bolezni zavzela zanj, č. sestri usmiljenki, č. duhovščini iz Preddvora, Škofje Loke in Stare Loke. Zahvaljujemo se polnoštevilnemu oficirskemu in podoficirskemu zboru z g. polkovnikom Mar-kuljem na delu. Prav prisrčno zahvalo izrekamo škofjeloškemu Sokolu za prekrasen sprejem in počastitev v sokolskejn domu, gorenjski sokolski župi in v njej včlanjenim društvom, deputaciji ljubljanskega Sokola s častnim starosto dr. Murnikom na čelu. Obenem izrekamo zahvalo vsem gg. lovcem, gasilskim četam ter drugim ustanovam in korporacijam, ki so se tako polno«tevilno udeležili pogreba. Posebna hvala vsem njegovim uslužbencem, delavcem in voznikom, Id so se tako ganljivo in v obilnem številu poslovili od pokojnika. Zahvaljujemo se vsem gg. govornikom za prisrčne poslovilne besede, pevcem lz Preddvora in sokolskim pevcem za v srce segajoče žalostinke in slednjič vsem njegovim številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegov poslednji dom. ŽALUJOČI OSTALI. GEOROES OHNET: 65 s ERGEJ PMIII1 Roman 1 Nekega dne je pa morala gospa Desvarennesova po opravkih v Saint Cloud. Okrog štirih se je peljala skozi Boulogneski gozdič. Kočijaž je zavil po stranskem drevoredu proti Bagatelli, da bi imel prosto pot. •w Gospa Desvarennesova je bila odprla okence kočije in se sklonila skozenj. Po glavi so ji rojile mračne misli in rahlo zibanje kočije ji je pomagalo preganjati jih. Zrla je v goste sence dreves ob obeh straneh drevoreda, videla pa ni ničesar. Njena kočija se je ustavila baš pred vilo, kjer je nekoč stanoval generalni tajnik seinske prefekture. Ko se je gospa Desvarennesova sklonila iz kočije, da bi pogledala, zakaj se je kočija ustavila, je kar ostrmela. Na ovinku stezice je opazila Ser-geja, kako se izprehaja z neko žensko in jo drži pod roko. Zamolklo je kriknila. Parček se je obrnil Čim sta zagledala bledo obličje z žarečimi očmi, sta odskočila nazaj in hotela zbežati. V enem skoku je bila gospa Desvarennesova na cesti. Grešnika sta naglo bežala po stezi. Ne glede na to, kaj poreko ljudje, vsa iz sebe od jeze se je pognala gospa Desvarennesova za njima, da bi ju dohitela. Največ ji je bilo ležeče na tem, da bi dohitela in spoznala žensko skrbno zastrtega obraza. Domnevala je, da je to Ivanka. Toda ženska j* na vso moč hitela proti stranskemu drevoredu Vsa zasopla se je morala gospa Desvarennesova ustaviti. Slišala je samo, kako so se zaprla vratca najete kočičje na koncu stezice. Izvošcek je pognal konja proti mestu in odpeljal zaljubljenca gospe Desvarennesovi izpred nosa. Nekaj časa je oklevala, potem se je pa odločila in dejala svojemu koči jazu. — Domov! Svoje trgovske opravke je odložila, pustila je za seboj Saint Cloud in prispela v ulico Saint-Domi-*iique nekaj minut za princem. Odhitela je naravnost k Sergeju, ne da bi odlo-tila klobuk in plašč. Brez oklevanja je vstopila v njegov salon. Panin je sedel v njem. Očividno jo je pričakoval. Čim jo je zagledal na pragu, je vstal in dejal ironično: — Vidi se, da ste doma, ker copate, ne da bi potrkali. Gospa Desvarennesova se je zdr.mila: — Le nikar nepotrebnega besedičenja. Za to ni časa. Zakaj ste pravkar zbežali pred menoj? — Vaš način ogovarjanja ljudi je kaj čuden. — je odgovoril posmehljivo. — Prilomastite v sobo kakor konjenik. Ženska, s katero sem govoril, se je zbala. Zbežala je, jaz sem ji pač moral slediti. — Torej je storila nekaj slabega, da se je bala? Kaj me ne pozna? — Kdo bi vas ne poznal? Vi ste skoraj sloveča... na tržnici. Gospa Desvarennesova je preslišala žalitev, topila je. k Sergeju, rekoč: — Kdo je ta ženska? — Ali naj vam jo predstavim? — je dejal Ser-gej mirno. —- To je ena mojih rojakinj, Poljakinja ... — Lažete! — je vzkliknila gospa Desvarennesova, ki se ni mogla več premagovati. — Nesramno lažete! Hotela je še pripomniti: Ta ženska je Ivanka, toda zadnji ostanki razsodnosti so ji zadržali te besede na jeziku in obmolknila je. Sergej je prebledel in odgovoril z izpremenjenim glasom: — Vi se čudovito spozabi jate. — Spozabi jam se vse leto, toda ne zdaj. Spozabila sem se, ko sem bila slabotna, — je ponovila ogorčeno. Dokler je stala Mihelina med menoj in vami, se nisem upala niti izpregovoriti, niti storiti, kar bi morala že davno storiti Ker ste pa pripravili mojo hčerko malone ob vse in jo zdaj še varate, prenehajo vsi oziri, vsako prizanašanje. Sicer pa, zdaj zadostuje ena sama beseda, da jo pridobim na svojo stran. — No kar izgovorite jo. Tu je, takoj jo pokli- čem. Gospa Desvarennesova se v tem odločilnem trenutku ni mogla odločiti. Kaj ko bi Mihelina v svoji zaslepljenosti ne verjela in bi dala še enkrat prav svojemu možu? Iztegnila je roko, da bi zadržala Sergej a. — Mar vas ne more zadržati niti strah, da bi jo s tem odkritjem ubili? — je dejala trpko. — Kakšen človek pa ste, da imate tako malo srca in tako malo vesti? Panin se je zasmejal. — Vidite, koliko so vredne vaše grožnje, — je dejal, — in koliko se zmenim za nje. Prizanašajte mi z njimi v bodoče. Vprašujete me, kakšen človek sem. Takoj vam odgovorim na to vprašanje. Sem malo potrpežljiv človek, ki nima rad, če kdo omejuje njegovo svobodo in ki hoče ostati gospodar v svoji hiši. Zapomnite si to prosim in ravnajte se po tem. Pri teh besedah je planila gospa Desvarennesova pokonci Prvotno je zadrževala svoje ogorčenje strahu za svojo hčer,, zdaj se pa ni mogla več premagovati? — Tako torej? — je vzkliknila. — Vi hočete popolno svobodo. Razumem to! Blagorodno jo izrabljate. Ne dopuščate opazk? To je res udobnejše. Vi pravite, da ste gospodar v svoji hiši? ... V svoji hiši? Toda povejte mi, kdo ste tu prav za prav, da zavzemate napram meni tako stališče? Komaj nekaj več kakor sluga. Zakonski mož na moje stroške! Sergej, ki so mu žarele oči, je napravil strašno kretnjo. Hotel je izpregovoriti, pa so mu ustnice drhtele tako, da ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Iztegnil je roko in pokazal gospe Desva-