Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.01t, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku Jasnost glede Rotary-gibanja Ljubljana, 27. julija. Organizacija Rotary klubov čeprav je še mlada, predstavlja že svetovno zvezo, ki se> razteza preko 67 narodov. Od 22. do 26. junija se je vršilo na Dunaju zborovanje njihove intemacioinale, na katero se je polagala velika važnost, ker je bilo pričakovati, da se bodo izvršile bistvene spremembe v programu. Ravno radi tega se je dunajskega sestanka udeležilo tudi več katoličanov, ki zavzemajo važna mesta v javnem življenju in so člani Rotary-organizacije, dasi je v raznih deželah, kakor v ^jjgjni.j.i, Franciji in na Holandskem episkopat izdal izjavo, da pripadnost k Rotary s katoliškimi principi ni združljiva. Dunajskega sestanka so se katoliški delegati udeležili največ radi tega, ker so pričakovali tolikšne spremembe v programu, da bi se dosedanje rezervirano stališče cerkve moglo spremeniti v glasno odobravanje. Dunajski sestanek ima gotovo več simpatičnih potez, ker se je odločno zavzel za obnovo mednarodnega zaupanja, za razorožitev in mir med narodi. Programa ličen članek, ki je izšel v »Kolni-sche Zeitung« (št. 333, 22. junija t. 1.) o sestanku pa pove, da gre njegov cilj še dalje. Rotary-orgajii-zacija naj bi postala nova etična zveza narodov. Ob tej definiciji se pa mora vsak katolik, ki je količkaj fiiozofsko-teološko naobražen, vprašati, kako je ob papeštvu in cerkvi, ki hranita od Roga ji izročeno nravstveno resnico, zgraditi nov etičen aero-pag, čigar nravstvene norme naj veljajo za vse vere in narode. Cerkev je vendar čuvarica tudi naravnega moralnega zakona, ki ga ni moči ločiti od nadnaravnih versko - moralnih norm. Katolik ne more prejemati iz Rima verske In pri Rotary nrav-ne norme za zasebno in družabno življenje, raz°n če se Rotary podrede cerkveni avtoriteti in jih ta pooblasti, da oznanjajo naravno človečansko etiko. O tem pa ni govora. Vsak poznavalec znanstvene etike dobro ve, da naravna morala, kakor jo čuva cerkev, nikakor ni priznana od vseh religij in svetovnih naziranj. Imamo religije, ki jo naravnost izločujejo in je kot praktično normo ne upotrebljujejo. Potem imamo nravstveno orientirana svetovna nazirainja, ki pa odklanjajo verski temelj, ki ga katolicizem nasprotno smatra za elementarno bazo etike. Pri tem niti ne omenjamo nadnaravno opleomenitve in najvišjega razvoja, ki ga doživi naravna etika edinole v katolicizmu. — Ali je torej za Rotary katoliška etika obvezna, ali pa zastopa gibanje neko za nas nesprejemljivo minimalno etiko, ki naj predstavlja nekakšen kompromis in naj bo produkt etičnega humanitarstva, ki ima s prostozidarstvom silno podobnost. »Kolnische Zeitung« poroča, da se je na dunajskem kongresu izkristalizirala sledeča osnovna misel Rotary etike: Člani Rotary-khibov stavljajo proti golemu nemoralnemu egoizmu, ki jih obdaja, vodilno načelo, da je treba služiti sočloveku. »Kajti kdor služi drugim, služi sam sebi.« To vodilno načelo Rotary gibanja, ki ga podaja »Kolnische Zeitung«, je interesantno. Absolutni moralni imperativ etike v njem izginja. Rotary ne pravijo: delaj moralno, zato, ker je to tvoja dolžnost, — ampak delaj moralno, ker s tem služiš sam sebi. Nekaj ameriškega looristnoslnega mišljenja je v tej neprevreti eliki Rotarycev. Načelni govor na dunajskem kongresu je imel zdravnik dT. Louis Grote iz Frankfurla. Govornik je poudarjal, da so Rotary klubi praktični organizatorji človeške morale. Izrecno je poudaril, da so voditelji gibanja soglasni s to ideologijo. Iz častniških poročil ni bilo mogoče jasno razbrati, je li Rotary organizacija eden izmed organizatorjev človeške morale, ali da si izključno prisvaja lo pravico. Vsekakor je Grote spravil katoličane v neprijeten položaj s takimi izvajanji. K stvari je končno zavzel stališče i Osservatore Romano«, ki v številki od 5. julija 1931 piše naslednje: »Dokazano je, dn hočejo biti Rotaryci avtentična in praktična organizacija morale, da torej nastopajo kot učitelji in vršilci moralnega zakona in moralne postave, ki so si jo sami postavili. S podobnimi argumenti nastopajo tudi označevalci framasonstva. Eni kot drugi smatrajo, da so odrasli vsaki religiji in vsaki cerkveni disciplini. Njihova morala ne zavisi od religije, ampak sloji nad njo. Radi tega je Rotary-pojmovanje, kakor ono prosto-ziidarstva, nezdružljivo s cerkvenim naukom. Do sedaj Rotaryci niso večino s toliko jasnostjo učili svojih idej, morda tudi za radi tega ne, ker se j iti — delno vsaj — niso v vsem obsegu zavedli. Odtod je mogoče razlagati razne sodbe, ki so se ustvarile v njihovih lastnih vrstah o gibanju, kakor tudi različno stališče, ki so ga katoličani po raznih deželah napram gibanju zavzeli. Kjer so pa že dosedaj v dunajskem smislu formulirali svoje stališče, tam jih je cerkev obsodila. Po dunajskih izjavah, ni več dvomiti o proti verskem in protikatoliškem značaju Rot»ry gibanja. No rečemo pa tega o mnogih pripadnikih Rotary-klubov, ki se v dobri veri trudijo, da gori navedene vplive nevtralizirajo.« Iz železniške službe Belgrad, 27. jul. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in nn predlog prometnega ministra so s soglasjem predsednika ministrskega sveta postavljeni: za načelnika gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani v 3. skupini Pavle Knr~ik, načelnik i/. Subotice; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani na glavni postaji v Mariboru: za šefa skladišča Leopold Oruden iz Poljčan, v Novem mestu Štefan .lnrr, iz Sevnice, pri prometnem oddelku v Liubliani Ivnn Murlinaer iz Maribora. MM. - Republikanska diktatura v Španiji? Španska republikanska vlada je potlačila prvo vstajo z orožjem — Ustavni načrt ponesrečen Za enkrat zopet mir Madrid, 27. julija, španska vlada razglaša, da /je revolucijonarno gibanje po vsej Španiji potlačeno. Na prizadevanje levega krila vladajoče republikanske stranke je vlada smrtne obsodbe ustavila in bodo kolovodje anarhoboljševiških pu-čov v Sevilji in Granadi sojeni po navadnih vojnih sodiščih. Konstituanta se zopet zbere V ponedeljek, dne 27. t. m. se zopet zbere ustavodajna skupščina, ki bo sprejela sporočilo odbora, kateri je verificiral poslanske mandate. Nato se bo zbornica končnoveljavno konstituirala. Ministrski predsednik Zamora bo polnomočja pro-vizorične vlade položil v roke skupščine, na kar bo skupščina sedanjo vlado potrdila. Dokler se ne osnuje nova vlada po konstituciji trdne parlamentarne večine, bo ostal na čelu vlade Zamora; pozneje bo, kakor se splošno misli izvoljen /a predsednika republike. Kdo bo šef nove vlade, se še ne more predvideti. Agrarna reforma Zbornica bo kmalu začela disputirati ustavo, vendar pa bo morala še preje izglasovati agrarno reformo. Spričo novega revolucionarnega gibanja predvideva zakonski načrt razlastitev vsega vele-posestva, ki se pa seveda tehnično in finančno ne bo moglo tako hitro izvršiti, kakor želi izstradani andaluški kmečki proletarijat. Nesrečen ustavni načrt Ustavne debate se politiki sploh zelo boje, ker glede bodoče ustave niti med člani vlade ne vlada nobena edinost, drugič pa je načrt, ki ga bo vlada te dni predložila konstituanti, jako nesrečen. Je namreč unitarističen in mesto federativnega ustroja, kakor ga je vsaj javnost pričakovala, dovoljuje samo skromno samoupravo. Za-raditega se predvideva odcepitev Katalonije, ako bi konstituanta ta načrt dejansko sprejela, ker so v Kataloniji sindikalisti z nacionalisti popolnoma edini v zahtevi po federativni republiki. Strah pred diktaturo Vlada je revolucijonarni pokret potlačila samo s pomočjo »Guardie civil«, to je orožništva, ki šteje 28.000 mož in 1.000 oficirjcv in je oboroženo s strojnicami in oklopnimi avtomobili. Mnogi politiki pravijo, da obstoji nevarnost, da bi kdo s pomočjo tega kora proglasil neke vrste republikansko diktaturo, ako bi konstituanta pri konsolidaciji republike odpovedala. Trdoglava Katalonija Polkovaik Macia odklanja vso izredno zakonodajo za zaščito republihe Barcelona, 27. julija fr. Predsednik avtonomne katalonske vlade, polkovnik Macia, je včeraj izjavil, da on ne bo dovolil, da se na ozemlju Katalonije razpustijo strokovna društva, narodne zveze strokovnih organizacij, niti društva, ki pripadajo splošni zvezi delavcev. Vsi spori, ki se pojavljajo, bodo polegli brez diktatoričnih odredb na podlagi miroljubnih sporazumov. On je mnenja, da za vzdrževanje splošnega reda ni potreba novih zakonov in on bi na noben način ne privolil v to, da se v Španiji, ali vsaj v Kataloniji ustanovi izredno sodišče za varstvo republike, kakor to nameravajo v Madridu. V to svrho je pozval tudi katalonske poslance, da se nemudoma vrnejo iz Madrida na razgovor, da se postavijo načela, katerim bodo moralir slediti pri prihodnjih debatah v konstituanti. Če bi osrednja vlada nameravala izdati kakšno izredno zakonodajo, bi jo ou zavrnil v kolikor se tiče Katalonije, kajti ne sme se pozabiti, da bodo Katalonci dne 2. avgusta potoni ljudskega plebiscita izrazili svoje mnenje o usodi Katalonije v okviru španske republike. V slučaju, da bi se razpustila delavska društva, bi bil prizadet najagilnejši del katalonskih volivcev, ki bi potem svojo nezadovoljnost izrazili z glasovanjem popolnoma v nasprotstvu z zamislijo enotne Španije. Političen položaj v Bolgariji Preglavice dela vladi nastop komunistične stranke Izviren dopis »Slovencu«. Sofija, 24. julija. Vlada Malinova je po odstopu »demokrati-českega zgovora«, ki je pri volitvah vzlic nasilju propadel, bila imenovana 28. junija. Že pri svoji demisiji je bivši ministrski predsednik Ljapčev izjavil, da bo »zgovor« podpiral novo vlado pri stremljenju rešiti državo pred propastjo. »Zgovor« je bil mnenja, da se sedanja vlada iz 4 strank (zemljedelcev, demokratov, liberalcev krilo Petrov in radikalov) ne bo mogla dolgo držati na krmilu radi programatične razlike strank. Zgovor je pustil vrata odprta za vstop v Malinovo vlado, akj bi zemljedelci iz kateregakoli vzroka podali svojo demisijo. Mnenja zgovora in njihov up še sedaj obstoja, kar jasno priča 22. julija po kongresu zgovora izdana deklaracija, da bo zgovor budno opazoval dela blokove vlade ter po njih zavzemal svoje stališče, sicer pa ne bo stal v izraziti opoziciji proti vladi. Za političnimi kulisami sc pa skuša na vsak način razdvojiti vladne stranke ter zlasti zemljedelce izriniti iz vlade. Velike preglavice dela novi vladi agresivni nastop delavske (komunistične) stranke. Takoj po imenovanju vlade Malinova so pričeli komunisti snovati v vsej državi sestanke z vehementnimi napadi na vlado, zlasti na zemljedelce, skušajoč slednje diskreditirati med širokimi ljudskimi ma- sami. Vlada je skušala pomirjevalno vplivati, pa je končno pO izgredih 9. julija v Sofiji in drugih mestih bila prisiljena, odrediti ostrejše ukrepe ter za nedoločen čas zatvoriti strankine lokale v Sofiji in drugod. To je bilo povod, da so komunisti razvili še živahnejše delo ter vzlic vsem prepovedim skušali prirediti 22, julija veliko protestno akcijo. Pri tej priliki sta bila v mestu Jambol dva delavca ubita, več ranjenih, v Sofiji je policija izgrede preprečila in aretirala okrog 200 komunistov. Zemljedelci v svojih časopisih pozivajo delavce k treznosti. Min. preds. Malinov je pa včeraj izjavil, da bo oblast prisiljena za ohranitev, notranjega reda in miru ukreniti vse potrebno, ker je iz nastopa delavske stranke razvidno, da se istoveti bivši, po zakonu o zaščiti države razpu-ščeni komunistični stranki. Ako izvzamemo komunistične izgrede, vlada v državi red in mir in se bojazen »demokratičnega zgovora«, da se bodo zemljedelci pri volilnem uspehu in vstopu v vlado nad njimi maščevali radi toliko prelite krvi pri in po 9. juniju 1923, ko so nasilno napravili državni prevrat, ni izpolnila. Zagotavlja se tudi, da bo vlada nastopila s krepko roko tudi proti vsakemu drugemu, ki bi skušal kaliti notranji mir ali rušiti prijateljske od. nošaje s sosednjimi državami. K -T" Študenti vrgli predsednika Buenos Aires, 27. jul. AA. Večina argentinskih listov iz Snntiaga de Cliile poroča, da je predsednik Ihanez dal ostavko na svoje mesto pod pritiskom študentovske stavke^ ker se jc prebivalstvo postavilo nn stran študentov. Volitve v Grčiji Atene, 27. jul. AA. V političnih krogih govore, tla želi del Vcnizelosovc stranke pod vodstvom finančnega ministra Marisa iu prosvetnega ministra Papandrea forsirati volitve v oktobru, češ, da jc zdaj opozicija neenotna in bi Venize-losova stranka pri nenatlejanih volitvah i. egnila dobiti absolutno večino, ki je zdaj nima. Glede teh vesti sta ministra Maris in Papandrea izdala izjavo, v kateri demantirata te trditve. Vendar politični krogi ne verjamejo temu demantiju in žele, da se vsi ti načrti odgode do vrnitve Veni-zelosa v Grčijo. Venizelos so vrne v septembru. Ministri iščejo stika z narodom Atene, 27. jul. A A. Zunanji minister Mihala-kopules, ki za Venizelosovo odsotnosti predseduje sejam»ministrskega sveta, je razglasil, da bo prepotoval Grčijo, da bo tako prišel v direktne stike s prebivalstvom. Najprej pojile z letalom v svoje Madjari iščejo posojila Budimpešta, 27. julija, ž. Glede francoskega posojila pišejo vsi lisli zelo optimistično. Od včeraj se mudi lukaj zaupnik Hazelske banke Parter, ki votli pogajanja z madjarsko vlado in madjarsko Narodno banko. Danes pa pride še drug zaupnik. »A Reggel« piše iz Pariza, da je Francija pripravljena dati Madjarskl pnmoč in da ne išče od nje drugega kol razumno politiko. Solni Iniku Az Esta« je izjavil sam Melhlen, da je In vest v glavnem resnična in da je potreben le še pristanek nekaterih mednarodnih bank. Havas- piše, da bo Francija v tem posojilu sodelovala s 10%. volilno okrožje v Patrasu, kjer bo imel velik govor. Obenem se udeleži svočane otvoritve doma za begunce. Razen tega hoče obiskati Jelino, Solun in druga mesta. Povsod bo imel politične govore in se informiral o razpoloženju prebivalstva. Venizelos v Romuniji Bukarešt, 27. jul. Predsednik grške vlade Venizelos pride prihodnji mesec v Romunijo na službeni obisk. Dan prihoda še ni določen, verjetno pa je, da bo prišel v mesecu avgustu. Obisku pripisujejo diplomatje veliko važnost, ker se bo Venizelos sestal z bivšim kraljem ,turjem. Atene, 27. jul. AA. Po pisanju grških listov postaja vprašanje trgovinskih pogajanj med Romunijo in Grčijo vse težje in težje. Zato ni verjetno, da bi kmalu prišlo do sklenitve pogodbe, in je v zvezi s tem tudi potovanje Venizela v Bukarešto postalo negotovo. Potujoče kmetijske razstave Belgrad, 27. jul. A A. Organizacijski odbor potujoče kmetijske razstave in šole, zamišljene kot vlak, ki bi vozil po vseh krajih naše države, je sklenil da uredi en vagon kot gozdarsko razstavo z izdelki tvornic; njegova posebna svrha bi bila propaganda za pogozdovanje in gojenje gozdov. Ta razstava bi vsebovala fotografsko slike, filme in albume, ki bi nazorno prikazovali koristi pogozdovanja. V krajih, kjer bi so vlak ustavil, bi se vršila strokovna predavanja s filmskimi projekcijami. Na razstavi bi bili zastopani tudi objekti iz gozdarskega muzeja na Topčideru. Med prebivalstvo se bodo delile brošure o pogozdovanju. Ihanez del Cainpo, državni predsednik v Chile. Pariz, 27. jul. AA. Havas poroča iz San-tiuga de ("bile, da jc predsednik Ibanez podal ostavko. Sestavljena jc splošna junta jkmI predsedstvom Petru Otazn, ki bo vodila po*le, dokler ne bo izvoljen novi predsednik ali pu sestavljonu nova vlada. Gradbena dela v Bakru Belgrad, 27. jul. AA. Po otvoritvi proge do Bakra, pristanišče, je prometni minister odredil, da se takoj urede vse potrebne naprave za delovanje prometa. Odobril je v to svrho 2,000.000 Din kredita. Iz tega se bo takoj popravil porušeni del obale, obalni tir in napeljal vodovod. Dela se začuo takoj. Zopet samomor v Mariboru Težke življenjske razmere ženejo nižje sloje v obup. Maribor, 27. julija. Danes zvečer si je hotel končati življenje 25 letni sluga Josip Berglez, nameščen pri tovarni kovin na Tezneni. Že svojčas so je ponesrečil pri stroju, ki mu je odtrgal roko. V zadnjem času so je čudno obnašal in je bil vase zatopljen. Le z malokom jc govoril. j)anes okrog 19 si je v trenutku, ko je bil sam, zadal z nožem bodljaj mi levo stran vratu, v očividnem namenu, da si konča življenje. Zgrešil je svoj cilj, ker so mu domačini v trenutku, ko si je hotel zadati drugi, morda smrtni sunek, prihiteli in preprečili njegovo namero. Z avtomobilom podjetja so prepeljali Ber-gleza na mariborsko reševalno postajo; ko so ga pa mariborski reševalci hoteli spraviti na reševalni avto, sc je med njimi in samomorilnim kandidatom vnela ljuta borba, ker se je Bergleza polotila neka besnost, v kateri ni hotel vedeti o tem, da bi ga prepeljali v bolnišnico. Končno se jo vendarle z veliko ležavo posrečilo, da so ga spravili v avto in vsega okrvavljenega prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje jo resno. V ozadju so nekatera življenjska razočaranja iu težke razdoru. ki vladaio med mariborskimi delavci. Ali sporazum aH končen polom Sporazum med Francijo in Nemčijo je postal kategoričen imperativ Razgovori v Berlinu London, 27. jul. AA. Včeraj jo bilo vreme tuko sltibo, odločeni, du načnejo gospodarska vprašanju I 'A" rope / razumom iu stvarno. Zunanji minister Henderson je prispel davi v Berlin. Pozdravili so ga nemški zunanji minister Curtius, angleški poslanik in druge odlične osebnosti. Nu postaji se je zbrala velika množica, ki je angleškega ministra prisrčno pozd ra vi j a ia. Nocoj priredi nemški kuncler na čust Macdonuhlu in llcndersonu slavnostno večerjo. jutri pose t i ta angleška ministru predsednika. Iliudenburga. Pozneje pu bosta kosil« pri pruiskem ministrskem predsedniku Braunu. Berlin, 27. julija. A A. Lokalanzeiger meni, da želi angleški zunanji minister Henderson kot predsednik razorožitvene konference zagotoviti svoji vladi tudi notranjepolitični uspeh s tem, da doseže sporazum med Nemčijo in Francijo v vprašanju pomorskega oboroževanja. List dalje pravi, da bi se sporazum najlažje dosegel, če bi Nemčija ustavila gradnjo nove oklopnice. V zameno bi . delala nobenih težav, če lii Danska /. nova nameravala proglasili svojo lastninsko pravico nad vso Grenlandijo. Danska -e le pravice ni takoj poslužila in je šele 10. maja 1021 objavila lozndevni proglas. Med leni pa si se razmere nn Norveškem spremenile, nastopil je nov zunanji minister Rasla.I, ki je energično protestiral ptoli : razširjenju Danske suverenilele nn Grenlandijo, kar je v na-spretstvu /. in!ei->i norveških ribičev . Norveška je ztihievaht nova pugajanja in Danska jih je ■prejela kljub lem u, da je bila sigurna Svoje pravice. Rezultal teh pogajanj je bila pogodba /. dne 10. julija 1024. v kaleri je Norveška dobila pravico , svobodno ribarili po groulandski obali. V pogodbi označena obal je neznansko dolga, ler se razteza • i i l.indenuvegu ijorda. do Rudingena, lo se pravi Nov izbruh protikatoli-škega Sanatizma v Mehiki Meksiko, 27. julija ž. V Veracruzu je prišlo do velikih izgredov proti katolikom. V 24 urah so bile razbite 4 cerkve. Lno so izgredniki zažgali in je zgorela do tal. Tudi v ostalih treh so zločinci zanetili ogenj, vendar pa se je posrečilo policiji iii gasilcem pogasili požar. Pri maši v neki cerkvi sta bila ubita dva duhovnika. Do neredov je prišlo zato, ker je vlada z ozirotn na nov drž. zakon odredila, da sme biti v pokrajini Veracruzu le 2000 duhovnikov. Zato je neki vernik izvršil atentat na guvernerja države Veracruz. Atentati v Romuniji Bukarešt, 27. jul. tg. V zadnjem času se množijo teroristični napadi na železniške vlake v Romuniji. Včeraj je na postaji Roinaneausi v Bes-arabiji skočila s lira lokomotiva s petimi vagoni osebnega vlaka, ker so atentatorji položili na progo velike kamne, človeških žrtev pri tem ni bilo. Policija je aretirala mnogo osumljencev. V Ciu-reai pri .lasiu so pognali atentatorji z dinamitom v zrak tovoren vlak. Nato je bilo aretiranih 83 oseb. V Bukarešti so našli na raznih krajih tovornega kolodvora skrite eksplozivne snovi. Med uradniki in delavstvo umu kolodvoru je nastala panika. Policija je mnenja, da gre za komunistične atentate v zvezi z rdečini dnevom, katerega nameravajo prirediti I. avgusta. Oblasti so odredile vse potrebno, da se preiščejo vse železniške proge in ukrene vse proti nameravanim komunističnim napadom. Revolucija v Chile Newyork, 27. julija, tg. Revolucionarno gibanje v Južni Ameriki, je doseglo sedaj popoln uspeh tudi v državi Chile. Dosedanji predsednik države polkovnik Carlos Ibanez, ki so ga v Južni Ameriki radi njegovega diktatoričnega vladanja imenovali Mussolinija latinske Amerike, je moral v nedeljo odstopiti in zbežati ker je množica zahtevala njegovo glavo. Senatni predsednik Letelier, ki ima po ustavi postali njegov naslednik, je že položil prisego in prevzel predsedstvo. Nastala je revelta radi gospodarskih razmer. Država Chile ima svoj obstoj v glavnem v svoji industriji solitra, ki se po izbruhu svetovne vojne do danes ni mogla več oživeli. Tako je prišlo do novih nemirov. 'V soboto so že moral iv Santiagu proglasiti izjemno stanje ter je v uličnih bojih padlo 9 ljudi. Ponoči na nedeljo so se boji nadaljevali in zahtevali 40 človeških žrtev. Strokovno delavske zveze, pa tudi zdravniki, odvetniki in učitelji, so proglasili generalno stavko proti predsedniku Ibanezu. Študentje so se pridružili revolucionarjem in po večkratnih spopadih v nedeljo zjutraj je končno moral Ibanez sprevideli, da voj-ska ni več z njim, dočim je množica na ulicah zahtevala njegovo glavo, ter razbila njegov lisi La Nation . Ibanez se je skril v bolniški avtomobil in na ta način zbežal iz mesta. Kam je zbežal, sc ni moglo ugotoviti. Tudi ni gotovo, kako stališče bo zavzelo oslalo prebivalstvo k dogodkom v Santiagu. Domneva se. da bo ibanez fioskušal, z delom voja-škUi čel, ki so mu zveste, udarili na Santiago. Francoski letalci v Belgradu Belfrrad, 27. julija. 1. Francoski letalci, ki' so bili včeraj v Novem Sadu in kjer so dobili visoka odlikovanja, ki jim jih je v imenu N.j. Vel. kralja podelil poveljnik našega zrakoplovslva general Nadič, so danes obiskali Topolo, kjer so položili krasen venec na grob kralja Petra. Nalo so bili gostje občine v Arandjelovcu. Na banketu, ki .jim ga jo priredila občina, so bile izmenjane prisrčno besede. Drobne vesti od 00. do 81. vzporednika. Ta razdalja odgovarja približno oni od južne Švedske do severne Afrike. Pogodba iz leta 192-1 se mora torej lako razumeli, da je Grenlandija ostala lasi Danske, pač pa, da je Norveška dobila gotove določene koncesije v obrežnih vodah. Dolgo časa se je Norveška s tem zadovoljila, sedaj pa je spor na novo vzplamtel in sicer tako daleč, da se Norveška bavi žc z liiož-nosljo aneksije. Ribolov v ledi krajih je zelo izdaten in dobičkanosen. Ponekod sc je razvil tudi lov na kožuhovitio. Grenlandija je zelo bogata na raznovrstnih ličili, ki se drago prodajajo. Kar je pa najvažnejše, je dejstvo, du ima Grenlandija najbogatejše kryolilične rudnike na svetu. Iz kryoIita se pa dela aluminij. Tudi premogovne plasli so zasledili, nadalje bogate zaklade porcelanskega li-ma iu drugih dragocenih rud. Oni, ki se potegujejo za lastnino Grenlandije, ne dela lega iz sedanjih koristi, ampak z očmi obrnjenimi v bodočnosl. Grenlandija je zadnje čase pridobila še eno veliko važnost, ker bo brez vsakega dvoma ostala važno |>es lajal išče v zračnem prometu med Evropo in Ameriko. Pred par ledni so Zedinjene države, Anglija in Francija sklenile pogodbo glede zračne linije iz Lizbone preko Azorskih in Berinudskih olokov v New Vork. Ta pot .je zelo dolga in nevarna.. Mnogo krajša je pol preko Grenlandije in ludi manj nevarna, zalo je verjetno, da se bo zračni promet razvil na severnem delu Allanlikc. Gospodar Grenlandija bo torej neomejen gospodar bodočih zračnih črl in Iki igral v svetovni gospodarji politiki vodilno vlogo. Ne bilo lii čudno, če bi se v zadnji uri v la še vedno nerešeni spor vmešalo ludi glavna interesent«, lo sta Anglija in Zedinjene države. J. Maes. Slovenski rod zvest Bogu in domovini Brezje, 26. julija. 15(10 letnico efeškega koncila, na katerem je bila Marija proglašena za Bogorodieo, smo Slovenci praznovali na nad vse slovesen način z romanjem na Brezje. Romanje sta priredila Prosvetna zveza in škofijski odbor Katoliške akcije. Vso soboto popoldne so prihajali z vlaki mnogoštevilni romarji, let so vsi takoj hiteli v lepo okrašeno Marijino svetišče. Do veSera je prispelo iz vse Slovenije z vlaki okrog 4000 romarjev, iz bližnje in tudi daljnje okolice pa so prihiteli tudi še mnogi, tako da je bilo ob 8 zvečer, ko je za žarela velika cerkev v siju reflektorjev in vencev električnih žarnic, na Irgu ubranih najmanj 5000 romarjev. Ob tej priliki je bila v samostanu prirejena tudi zanimiva misijonska razstava, ki so jo z velikim zanimanjem obiskovali romarji. Na razstavi so bile zlasti zanimive trofeje, ki so si jih priborili naši misijonarji v boju z nevero. Zadruga »Radio Ljubljana« je z radijskimi ojačevalnimi pripravami poskrbela za glasbo. Nn večer je prispela še godba Prosvetnega društva iz Tržiča. Veličastna procesija čim več za poveličanje božjega kraljestva na zemlji in za zveličanje neumrjočih duš. Tega o našem Baragi ne bo težko dokazati. Drugo, kar zahteva cerkev, pa je nezmotljivo znamenje, ki ga zahteva cerkev za vsakega vrednega postave v oltar, da namreč božja Previdnost sama s čudežem pokaže, da hoče imeti dotičnega poveličanega tudi na zemlji na oltarjih. Tu pa bomo morali poskrbeti sami in se s prošnjami čim večkrat zatekati k velikemu Baragi., ki gotovo kot svoj čas v življenju ne neha tudi sedaj prositi Vsemogočnega blagoslova za nas vse. In prav verjetno je, da bo Bog dopustil jasna znamenja, ki nam bodo pričala o milosti, ki jo je dosegel veliki naš apostol pri Bogu. Vse take slučaje pa mora vsak sporočiti pristojni cerkveni oblasti, ki bo na podlagi teh skušala pri najvišjem poglavarju Cerkve izpeljati proces za poveličanje Barage.« Po teli besedah je zaigrala godba ameriška himno kot simbol skupnega sodelovanja ameriških rojakov pri delu za beatifikacijo Barage. G knezoškof je odšel z duhovščino med špalir-jem zastav nazaj v cerkev, kjer so postavili čudodelno sliko na svoje mesto. Zdravnik predpisuje Pri srinih, živčnih, ledvičnih obolenjih, reuml, 3' h tu itd. samo kavo Hag brez kofeina ti&JčJ* KAVA MMB Ob 8 zvečer, ko so bile vse Brezje v najbolj slavnostnem razpoloženju in ko so celo na zasebnih hišah goreli nešteti lampijončki, je stopil na lečo pred cerkvijo ribniški dekan g. Skubic in v daljšem govoru razložil pomen efeškega zbora, čigar 1500 letnico proslavljamo. Takoj nalo se je med pritrkavanjem zvonov, pokanjem topičev in raket razvila veličastna rimska procesija. Prva je korakala godba, za njo so nesli brežiško bandero s sliko Brezmadežne, zastavo Prosvetne zveze in sedem zastav Marijinih družb. Za zastavami pa je korakalo do 3000 žena in deklet s prižganimi svečami v rokah. Sledili sta dve zastavi moških Marijinih dmžb, za katerima je zopet šlo do 2000 mož in fantov. Za njimi je korakala celokupna duhovščina z brezjanskim pevskim zborom. Sprevod se je pomikal ]>o poljski poti do glavne ceste in zavil mimo romarskega doma po dovozni cesti nazaj k cerkvi. Pogled na ogromno procesijo je bil nekaj veličastnega in je moral prepričnti vsakogar o vernosti in pobožnosti našega ljudstva. Po končani procesiji je večina romarjev ostala na trgu pred cerkvijo, saj v cerkev, ki je bila nabito polna, itak vsi niso mogli. Vso noč so romarji prepevali v cerkvi in oblegali spovednice. V prvih jutranjih urah pa so začeli romarji pristopati k mizi Gospodovi in tako dokazali, da so povsem razumeli pomen in važnost ter glavno na-logo romnnin. Vso noč in ludi še v zgodnjem jutru so pnzili skavti z vojaškim zdravnikom na čelu nad zdravjem romarjev in so v nekaj slučajih omotice hitro intervenirnli. iTsoči novih romarjev prihajajo Pismo s kolonije Borcev v Martuljku Martuljek, 26. julija 1031. Gotovo Vas bo zanimalo, kako kolonisti živimo in kako se počutimo. Reči moramo, da prav dobro. Vsak dan se nam zdi lepše tu, v tem planinskem raju. Tudi domotožja nimamo več. Niti časa, da bi mislili na dom. Pridno delamo izlete in prirejamo taborne igre. Sicer pa je vse življenje urejeno prav po vojaško. (Naši vodniki pravijo, da vse to ni nič v primeri z disciplino pri vojakih. Bo menda že res; saj mi ne moremo vedeti, ko pa Še nismo bili pri vojakih). Toda red mora biti. posebno kjer je mnogo ljudi. Nas je čez sedemdeset. Kakšna zmešnjava pa bi bila, ako bi delal vsakdo po svoji glavi. Vstajamo, "ko zatrobi rok in tudi k jedi gremo na znak roga. Tek za jed imamo dober, da še nikoli takega, toda naši dve kuharici in taborni ekonom dobro skrbe, da nismo lačni. Hrana je prav dobra in obilna. Nekaj izredno lepega so večerni zbori ob tabornem ognju. Pojemo narodne pesmi, pripovedujemo si pripovesti in šale in kar prehitro pride deveta ura, ko je treba iti spat. Ponoči se vrstimo v straženju, da ne ugasne taborni ogenj in da nam sovražnik ne odnese taborne zastave. K večernim zborom pridejo večkrat tudi le-toviščarji iz vasi in se z nami vesele. Obiskujejo nas letoviščarji iz vse države in tudi iz tujine in vsi hvalijo lepoto našega tabora in red v njem. Pred dnevi je neki mlad Banačan iz radovednosti prenočil v enem naših šotorov in zjutraj dejal, da je spal odlično*. In še bi prišel, ako mu ne bi branila njegova preskrbna mama. Te dni nas jc obiskala gospa soproga češkega konzula v Berlinu, ki je na letovišču v Mojstrani, in je bila vsa vneta, ko so ji naši vodniki vse razkazali. Govori prav dobro hrvatski jezik in se zanima za naše narodne pesmi. V nedeljo, 19. t. in. smo imeli kakih 50 gostov. Obiskali so nas naši starši ter bratje in sestre, pa tudi drugi prijatelji Borcev so prišli. Vse smo slovesno sprejeli, jim vse razkazali in jim postregli, kakor smo v teh okoliščinah najbolje mogli. Tudi za nedeljo, 26. t. m. pričakujemo mnogo gostov Zelo se jih že veselimo in radi jim bomo vse povedali o naših prelepih tabornih običajih. Naj se tudi naši domači vsaj za en dan z nami poveselet Zborovanje Katoliške akcije Takoj nato se je vršilo veliko zborovanje Katoliške akcije, katero je otvoril podpredsednik škofijskega odbora Katoliške akcije g. dr. France Debevec. V svojem govoru se je sjiomnil nnj-višjega poglavarja sv. Cerkve papeža Pija XI.. ki mu je množica zaklicala navdušen Živijo!« Hkrati se mu je odposlala sledeča brzojavka: NJ. SVETOSTI PIJU XI., VATIKANSKO MESTO. Generalni vikar Nadrali izroča knczoškofu dr. Rozmanu spomenico za beatifikacijo Barage. Tisočere množice slovenskega ljudstva, zbrane >ia Brezjah, v največjem Marijinem svetišču našega naroda, da proslave spomin na proglasitev Marije kot Bosorodice na efeškem koncilu in da izroče svojemu škofu prošnjo za uvedbo b e a t i f ikae i jskega procesa slovenskega rojaka in indijskega misijonarja Barage, izjavljamo Nj. Svetosti svojo otroško vdanost in neomejeno zvestobo. Prepričani smo, da vršimo z današnjo proslavo v eminentnem zmislu pravo katoliško akcijo. Gojimo veselo nado, da bo mogla cerkev dvigniti našega rojaka na oltarje. Iskreno pozdravljamo veličastno borbo Nj. Svetosti za svobodo cerkve z ozirom na vzgojo mladine in za svobodo človečanstva sploh. Godba je zaigrala |>apeško himno, nakar je vodja izvajal, da smo dolžni kot Slovenci in katoli- I dr. Marka Natlačena, predsednika bivšega oblastnega odbora. Pozdravil je vse Slovence, ki žive izven mej naše domovine in ki se niso mogli udeležiti današnjega slavja, zlasti pa rojake iz Amerike, ki so v tako lepem in obilnem številu povzdignili s svojo navzočnostjo pomembnost romanja. Naposled je pozdravil vse v imenu škofijskega pripravljalnega odbora in želel, da bi današnje zborovanje rodilo čim več lepih sadov. Za njim je govoril predsednik KSK Jednote iz Amerike g. Opeka in opisal delovanje Katoliške akcije med ameriškimi rojaki. Poudarjal je, da bo najboljša vez med rojaki v tujini in rojaki v domovini beatifikacija slovenskega misijonarja Barage. I našim rojakom v tujini, kako je v staTi domovini 1 narod zvest Bogu. O delu misijonarja škofa Barage je govoril g. Ivo Peršuh. Vodja zborovanja je zaključil zborovanje z željo, naj bi vsi odnesli s tega zborovanja trdne sklepe, da bodo živeli tako, kot je dolžnost pravega katoličana. Veličastno zborovanje je zaključila himna »Povsod Boga« ob 1 popoldne. Po zborovanju se je množica ob zvokih godbe razkropila in okrepčala, nakar so se dolge procesijo romarjev začele odpravljati nazaj na postajo. V teku jx>poldneva so se odpeljali romarji z rednim in s tremi posebnimi vlaki. Ostala množica pa se je odpeljala na večer na ojačenih rednih vlakih. Vse zborovanje je bila izredno lepa manifestacija katoliške misli in bo rodila brez dvoma obilo lepega. Pokazala pa je tudi, da je naš rod, pa najsibo doma ali v tujini, še vedno zvest Bogu in njegovi Cerkvi. Prenos čudodelne slike M. B. — Pridiga in sv. maša Proti jutru so začeli prihajnti z vlaki zopet številni romarji, zlasti z Gorenjske, tako da je bilo okrog osmih zjutraj zbranih že okrog deset tisoč romarjev na obsežnem trgu pred cerkvijo. Iz Koroške je prispela na romanje delegacija koroških Stovencev, ki je* štela 30 oseb. Iz Ljubljane se je pripeljal tud' knezoškof dr. Rozman s spremstvom in so mu romarji pripravili prisrčen sprejem. Na velikem trgu pred cerkvijo je bil postavljen provizorični oltar, ves okrašen z zelenjem in pa cvetjem. Ob tiričetrt na 9 se je ob zvokih godbe Krekovega prosvetnega društva začel pomikali iz cerkve svečan sprevod. Na čelu so nesli 31 zastav prosvetnih in izobraževalnih društev in bander Marijinih družb. Za njimi je prišla skupina narodnih noš. vsa duhovščina in knezoškof dr. Rozman v ornatu. Sprevod je zaključila čudodelna slika Matere božje, ki so jo nesli štirje kleriki na posebnem stojalu in jo postavili na provizorični oltar. Slavnostno pridigo je imel zastopnik ameriških Slovencev in njih duhovni vodja g. J. P1 e v n i k , čigar govor je izzvenel v željo, da dobimo Slovenci svojega svetnika Barago, ki bo družil Slovence na domači grudi z vsemi slovenskimi izseljenci na vseh kontinentih sveta. Prevzvišeni knezoškof dr. G. Rožman je nato stopil k oltarju in opravil najsvetejšo daritev, med kntero je igrala godba Krekovega prosvetnega društva z Jesenic. Ogromna množica je z največjo po-božnostjo slediln opravilu in je stala po vsem trgu ter tudi po parku na levi 6trani trga. Izročitev spomenice za beatifikacijo Barage Po končani službi božji je generalni vikar dr. Ignacij Nndrah prečital spomenico, katero je podpisalo 20.000 Slovencev v želji, da se poveliča Baraga kot svetnik, in jo nato izročil knczoškofu s prošnjo, da ukrene potrebne korake, da dobimo Slovenci čimprej priprošnjika svojega rodu pri Bogu. G. knezoškof dr. Gregor Rožman je spomenico s podpisi sprejel in odgovoril: »Prav rad sprejemam to sjjomenico, ki izraža vaše hotenje, da dobimo Slovenci svojega priprošnjika pri Bogu, na znanje. Vendar moramo upoštevati, da 6v. katoliška oerkev pri podelitvi tako visokih časti zahteva vedno dvoje. Najprej mora biti vse življenje in udej-stvovanje dotičnega tako zgledno in čisto, da ne bo mogel prav nikdar pasti niti najmanjši madež na njegov spomin. S svojim delom je moral 6toriti Prenos čudodelne podobe Matere Božje. čani in brez dvoma kot najzvestejši državljani, da se za svojim najvišjim duhovnim pastirjem sponi- I nimo tistega, ki s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo dela na procvitu našega naroda in napredku vse jugoslovanske države. Po navdušenih ovacijah našemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru, se mu je odposlala sledeča brzojavka: NJ. VELIČANSTVU KRALJU ALEKSANDRU, BELGRAD. Z velikega zbora Katoliške akcije na Brezjah na proslavi 1500 letnice efeškega koncila ter spominske svečanosti svetniškega misijonarja škofa Barage, ob prisotnosti ameriških Slovencev, pošiljajo Nj. Veličanstvu tisoči naših najboljših državljanov udane pozdrave. Godba je zaigrala državno himno, nakar se je vodja spomnil pastirjev slovenskega ljudstva, njegovih škofov. — Pozdravil je nato zastopnika okr. načelstva podnačelnika dr. Vidica, ki se je kot zastopnik oblasti udeležil zborovanja, rnts it; i i " T»" \ li.rr, ;HrW tj. i jjr',1-"! ,i'Ai, L i- t !t i 1 i ' L v i ia J i i I \ in Dr. Karel Cepuder je govoril o Mariji in 1500-lefnici cerkvenega zbora v Efezu. Podčrtal je dve največji odliki Marijini, kateri moramo danes, ko se širi nevera, posebno poudarjati, da je namreč Marija Bogorodiea in Brezmadežna. Slovenskim materam naj bo Marija zgled kot mati vere, mati upanja in mati ljubezni. Ce bodo naše matere po njenem sv. zgledu vzgajale svoje otroke, naš narod ne bo propadel. Priporočil je v molitev matere goriških Slovencev, ki jim ni dano, da bi svoje otroke učile priporočati se Brezmadežni v svojem materinem jeziku. Govor je ganil vse tako, da je bilo čuti ihtenje. Vodja zborovanja je prečital pozdravne brzojavke, ki so dospele od izseljenskega duhovnika Oheria-na iz Hoerlena na Nizozemskem in od tajništva Baragove zveze. V imenu Baragove zveze je pozdravil navzoče njen predsednik g. Anton Grdina, ki je poudarjal, da so Slovenci v Ameriki potrebni novega Barage. Vtise, ki jih je dobi! na tem zborovanju, bo odnesel s seboj v filmu, da bo pokazal Množice na zborovanju Katoliške akcije. Pogled na pogorišče na Suhi pri škofji Loki. (Glej poročilo v nedelj. »Slovencu:. Proslava Levstikove stoletnice Velike Lašče, 26. julija. Zavedna velikolaška dolina se je že več mesecev intenzivno pripravljala na današnjo proslavo 1(X> letnice rojstva slovenskega velmoia Franceta Levstika, zadnje dni so se pa odele Velike Lašče in Ketje v slavnostno obleko, da čim slo-vesnejše sprejmejo velike množice Levstikovih častilcev iz vseh krajev Slovenije, ki so prihiteli na to slavnost. Raz hiš iu koč so plapolale zastave, vmes so se dvigali visoki mlaji, preko cest in ulic pa so bili razpeti mnogoštevilni slavoloki: Levstiku na čast in došlim gostom v pozdrav k Mnogo gostov je prispelo že z včerajšnjimi popoldanskimi vlaki, proti večeru je pa zavladalo povsod najslovesnejše razpoloženje. Ko se je ztnra- Ljubljana Smrtna nesreča pri žaganju drv V nedeljo odkrita portret ua plaketa ua Levstikovem spomenike v Velikih Laščah. žilo. .>o zagoreli po bližnjih holmih kresovih in zagrmeli topiči, a v tamošnjem Sokolskem domu sc je pričela slavnostna kademija. Gostje in množice domačega ljudstva so do zadnjega kotička napolnile obsežno dvorano, mnogi so pa morali prisostvovati akademiji še pred vrati in pod okni. Slavnostni govor je imel izdajatelj znanstvene izdaje Levstikovih zbranih spisov, ki so začeli pred kratkem izhajati v Jugoslovanski knjigarni, profesor, dr. Anton Slodnjak, ki je v poljudnem, a globoko zasnovanem govoru očrtal mnogontransko delavnost tega velikega veliko-laškega rojaka iu pokazal njegov ogromni pomen za ves slovenski kulturni in politični napredek. Govoru so [lotem sledile posrečene recitacije Levstikovih del, domači šolski otroci in slovenski vokalni kvintet ki je prihitel iz Ljubljane, jc jja zapel več Levstikovih pesmi. Vsi so bili hvaležni prirediteljem zn ta posrečeni in lepi večer. orisal ogromni pomen Levstika za naš narod. Eo-vdaril je, da smo Slovenci Levstiku dolžnik za ves svoj duhovni obraz, kajti njegovo delo je neposredno objemalo vsa polja. Zlasti lepo je podčrtal njegov trajen vpliv nu naš književni jezik, ki so ga tedaj kazili mestni škrici, dočim je zajemal »Retenjski gospod« Iz neusahljivega vira žive narodove govorice. Končno je povdaril, da je bil Levstik pristaš jugoslovanske skupnosti, a je neomajno stal na stališču ohranitve in izgraditve slovenske samobitnosti, temelječe v naš. grudi in v našem kmetu in iz teh prvin naše bitnosti moramo črpati tudi mi. Zaključil je 7. vzklikom, da naj zmerom živi med nam j veliki duh Levstika. Za govorom je zapel /.bor Glasbene Matice pod vodstvom F. Juvanca Jenkovo »Molitev«, nakar je spregovoril nekaj besed še g. Kajzelj za Sokola, jK)tem so se pa vrnile množice v Velike Lašče h kosilu. Po litanijah se je vršilo na slav. okrašenem obširnem trgu pred župuo cerkvijo slovesno odkritje spominske plakete. Odličnjaki s kraljevim zastopnikom in banom in ministrom 11. r. Pucljem na čelu so zasedli slav- 1 nostno tribuno, med spomenikom in tribuno so I zavzele prostor številne deputacije kulturnih in drugih društev, trg in vse dohodne ulice so pa do zadnjega kotička napolnile ljudske množice. Čeprav je začel padati dež, je vendarle vladalo med vsemi navzočimi slovesno razpoloženje. Ob pol 3 je stopil na govorniški oder predsednik agilnega pripravljalnega odbora jurist Anton Pu-celj, ki je imenoma pozdravil dolgo vrsto zastopnikov raznih oblasti, institucij in društev ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri današnji slav-nosti. Za njim je Glasbena Matica vnovič zapela Jenkovo .Molitev«, železničarska godba »Sloga: je odigrala slavnostni komad, nato je pa govoril pesnik Oton Župančič slavnostno besedo. Tudi on je povdarjal silen pomen Levstika za ves naš kulturni razvoj, češ, »la [»omenja Levstik za slovensko prozo isto. kar Prešeren za pesem, namreč temelj in vogebiik. Pomudil se je zlasti pri nesmrtnem Krpanu, ki ni zahteval od cesarja za rešitev države ničesar drugega kakor to, da mu dajo po svoje živeti. Razen tega je pa poprijel Levstik tudi na vseh neštetih drugih poljih, ki so vsa klicala delavcev. Z vzklikom »Slava muk je nato odgrnil zaveso izpred portretne plakete. Tedaj je Glasbena Matica zapela nalašč za to slavnost skomponirano Pavčičevo slavnostno pesem Levstiku , nakar sta govorila, pozdravila slovesnost in povdarjala pomen Levstika še češki pisatelj Frank NVolmann kot zastopnik slovanskih institutov v Pragi, Brnu in Bratislavi ter srbska profesorica ga. Ljubica Jankovičeva. II koncu je bilo pred spomenik položenih še šest lepih vencev, med katerimi omenjamo zlasti venec Jugoslovanske ženske z* /.e, sestavljen iz rož, nabranih na grobu Franje Koširjeve, potem venec Slovenske narodne čitalnice v Zagrebu, s črnim florom okrašen venec primorski? mladine, srebrn venec JUP in Mladinske Matice itd. S tem je bil oficijelni del slavnosti zaključen, nebo se je vnovič zvedrilo in množice so se razšle na veselične prostore. Velikolaščani so v pobu meri pokazali, da znajo ceniti svoje velike rojake. Pisatelj Vlad. Ivevstik govori pred rojstno hišo pesnika Fr. Levstika. Višek je dosegla proslava v nedeljo. Iz okoliških vasi je prihitelo na stotine in stotine domačega ljudstva deloma na okrašenih vozovih, deloma pa pes, a iz Ljubljane sta se pripeljala dva vlaka Levstikovih čestilcev, ki so jih na kolodvoru slovesno sprejeli. Med mnogoštevilnimi odličnimi gosti omenjamo v prvi vrsti kraljevega zastopnika polkovnika Cvejiča, bana dr. Marušiča, zastopnika ljubljanskega škofa, kanonika dr. Kli-narja, rektorja dr. Šerka, zastopnika ljubljanskega diivizijonarja gen. Po]>oviča, odposlanca proevet. ministra Dimltrijeviča, znana češka književnika dr. Wolmanna in dr. Vybirala ter odposlance številnih kulturnih in drugih organizacij, kakor Slovenske Matice, Prosvetne zveze. Slovenske šolske Matice, Zveze kult. društev, Slovenske dijaške zveze, Profesorskega društva, Jugoslovanske ženske zveze, Pravnika, akademskih društev >Zarjer, Danice , in »Triglava^, Kmečke prosvete, jugoslovanskega učiteljstva, Zveze kmečkih fantov in deklet, Slovenskega prosvetnega društva iz Beigradu, Narodne čitalnice iz Zagreba itd. itd. Svoja eastepnika sla poslala tudi mesti Ljubljana v osebi župana dr. Puca in Celje v osebi občinskega svetnika Prekorška. Pred Levstikovo rojstno hišo. S kolodvora se je razvil dolg sprevod gasilcev in telovadcev z mnogoštevilnimi zastavami, gostov in domačega ljudstva peš in na okrašenih vozovih skozi Velike Lašče v Retje, kjer so se zgrnile okrog skromne rojslne hiše velikega slovenskega genija. Vsa vasica je bila v zastavaj* mlajih in slavolokih, pod spominsko ploščo na rojstni hiši je bil pa postavljen govorniški ode.r. Tu je najprej železničarska godba Slogam pod vodstvom g. Svetela zaigrala slavnostni odlomek iz Smetane, oato je pa pisatelj Levstik v formalno in vsebinsko sijajno izklesanem govoru lapidarno Naše dijaštvo Zborovanje Slovenske dijaške zveze v Nazarjih se vrši, kakor že javljeno, v dneh od 28. do 31. julija. Opozarjamo še enkrat nujno vse one, ki sp ga nameravajo udeležiti, da nemudoma javijo to Slovenski dijaški zvezi, Ljubljana, Miklošičeva 5, po dopisnici. V torek 28. julija bo Cirilmetodijski dan Celju. Udeleženci lega dne, ki se sicer vrši ločeno od SDZ, ki pa se nameravajo udeležiti obenem tudi nazarskega zborovanja, odidejo iz Celja ob 10.10 v Nazarje (Paska vas, železniška postaja). Akademiki, ki se žele pridružiti skupini radi če-trtinske vožnje, naj nemudoma javijo to na naslov: E. Boje, Akademski dom, Ljubljana, Miklošičeva 5. Odbori iz Ljubljane v Celje je v torek zjutraj ob 5.20. Dekliški dnevi se bodo vršili letos v Sevnici od 29. julija do 1. avgusta. Idejni program je sledeč: 1. Dijakinja in socialno ter karitativno delo. 2. Izvenšolskn izobrazba in samoizobrazba. 3. Dijakinja in žensko gibanje. 4. Žena in religioznost. 5. Dekliško mladinsko gibanje drugod. — Odhajamo 29. julija iz Ljubljane z vlakom ob 18, iz Maribora ob 17.25. Na Zidanem mostu sc snidemo in potujemo skupno do Sevnice. Prenočišče bo na senu. zato prinesi s seboj odejo. Stroški za vse dni bodo znašali 30 Din in kar bo stala vožnja. Prinesi s seboj misale, ako ga imaš, ali vsaj Doklerjevo Sv. mašo. Javi se po dopisnici takoj na naslov: Lavrič Bogomila, Ljubljana, Dunajska cesta 17. FOTOAPARATE , ,, n/. n tvrdk Zeiss-lkon ^^^^^^^^^^^^Ttodenstock. VolgtlHnder. Welta, Cerlo Ild. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik I — Ljubljana, 27. julija V spominu je še strašna 111 pretresljiva snirtnu nesreča, ki so jo nedavno pripetila pri žaganju drv, pri kateri jo izgubil življenje en delavec, dva pa sta bila ranjena. Davi pa se je pripetila pri žaganju drv druga smrtna nesreča, kar dokazuje, da je to težko delo zelo nevarno tudi za življenje deiavca in da se morajo podjetniki navaditi sprejemati za lo delo le anie izvežbane in lega dela vajene ljudi ter da morajo pri leni delu poskrbeli za varnostne ukrepe. Neareča se je pripetila na skladišču tvrdke Ivo Pogačnik v Bohoričevi ulici, kjer so bili zaposleni kaznjenci. Tvrdka sicer ni dajala kaznjencem mezde, pač i>a je dajala leni ljudem, ko so prestali kazen, neko nagrado. Tako so tudi davi prišli na delo trije kaznjenci; med njimi je bil Jurij Rezar, posestnik iz Srednje vasi pri Kranju. Rojen je bil 15. aprila 1904 in je bil poročen. Pred kratkim je bil obsojen zaradi tepeža in poškodbe na 8 mesecev ječe. V ječi se je prav dostojno obnašal. saj je bil pošten človek in le malo preveč po gorenjsko vročekrven, kar ga ie pač zavedlo v tepež. Rezar se je veselil svobode, ki bi jo nastopil dne 11. septembra t. 1. Kaznilnica ga je dodeljevala na delo v mesto pač v olajšavo kazni, ki jo je polrpežljivo prenašal. Davi je Rezar na omenjenem skladišču žagal drva, sokaznjenca pa sla mu podajala drva k cir-kularki. Sežagali so že dober kup drv. Pod c.irku-larko se je nabral precejšen kup sežagandh drv. 0 Koroški rojaki in prijatelji Koroške! Danes v torek dne 2S. julija 1031 ob 21. uri važen sestanek v restavraciji hotela -Union . Iskreno vabljeni vsi! — Klub koroških Slovencev. O »Šnups« omizje v gostilni Olup |>od 1'rančo je darovalo za pogorclcc v Nudlcsku pri Starem trgu Din 100«. 0 Mestni otroci na počitnicah. Največ otrok je poslala letos na počitnice mestna občina ljubljanska, ta velika in dobra mama ljubljanskih revnih otrok. Poročali smo že, da je odšlo dne 2. julija v Medno 30 dečkov, ki se vrnejo dne 2. avgusta. 2e dne 3. avgusta pa odide v Medno 50 deklic. Tudi te ostanejo na počitnicah mesec dni. Odseku Delavske zbornice za otroške počitnice je mestna občina priključila prvič 20 otrok, drugič pa 17, vse na lastne stroške. Ti otroci ostanejo na počitnicah ua Breznici po 3 tedne. Na počitnice na morje v Kraljevico je poslala mestna občina prvič 41 otrok, ki so odšli tja dne 6. julija, drugič pa pošlje dne t>. avgusta 35 otrok, ki ostanejo tam tudi en mesec dni. Od teh otrok bo preskrbovanih 10 na stroške protituberkulozne lige, vsi ostali pa na stroške mestne občine same. Skupno je mestna občina letos preskrbela revnim otrokom 5923 počitniških dni. V Medno so odšli samo otroci, katerih starši so pri-i stojni v Ljubljano, drugam pa tudi drugi, v Ljub-l Ijani stanujoči otroci. Prihodnje leto bo kopališče v Mednem preurejeno v stalno kolonijo za počitnice, tako da bo moglo tam ugodno letovati še več revnih otrok. Tudi druge organizacije so poslale letos več otrok na počitnice, tako Ženska krščanska zveza. Kolo jugoslovanskih sester. Rdeči križ in druge, o čemer smo naše bralce že obvestili. f^i Marijino kopališče bodo danes zažgali. Prejšnji teden ie magistrat izpraznil staroslavno • Marijino kopališče- na Prulah, ki ga ie mestna občina kupila aprila I. 1018. V tej podrtiji je bilo prvotno nastanjenih 14 slrank, zadnji čas pa je po sobah , nekdanjih kopalnih kabinah stanovalo še 8 strank s 23 družinskimi člani. Tri stranke so dobile privatno stanovanje, a 5 strank je mestni magistrat spravil s pohištvom na mestno zemljišče ob Cesti dveh cesarjev. Stranke s pohištvom vred bivajo kar na prostem. Mestna občina jim bo pomagala, da si zgrade zasilne barake z vrtom. Včerai so mestni delavci začeli razkrivati streho kopališča. Opeko bodo vporabili, dočim bodo danes ob 4 popoldne podrtijo zažgali in to iz raz-i loga, da pokončajo najrazličnejši mrčes, tako stenice, ščurke, podgane in miši. 'vi Se ena nesreča pri delu. Na drugem mestu poročamo o smrtni nesreči v Bohoričevi ulici. Opoldne pa se ie zgodila v Št. Vidu nad Ljubljano zelo huda nesreča, ki bi kmalu zahtevala zopet smrtno žrtev dela. Ponesrečeni delavec je tako liudn ranjen, da bo zelo težko okreval Cirmanovo poslopje v St. Vidu 28. sedaj popravlja neka ljubljanska tvrdka. ' Opoldne je padel s strehe tega poslopja približno 1 4—5 metrov globoko na slreho bližnjega skednia 50 letni delavec Franc Kralj, stanujoč v Ribniški ZAHVALA Požrtvovalnim gospodom, ki so me v nedeljo ' 26. julija 1031 rešili pri kopanju v Rctečah. se 1 najtopleje zahvaljuje hvaležna Helena Mastnak. Sova razdelitev srednješolskih okolišev Na osnovi li strica je tako močno zdelal, da jc moral priti po-:j reševalni voz in ga prepeljati v bolnišnico. 0 Motorno kolo zgorelo. V soboto je prišlo na Večni poti na kraju, kjer se odcepi cesta na Brdo, do nenavadnega požara. Krnarski pomočnik Viktor Skepec, se je peljal z motornim kolesom v smeri proti Zg. šiški. Naenkrat se mu je vir I razplinjač iu v trenutku je zgorela gumijasta cev. Vnel se je tudi bencin in v nekaj sekundah jc bi'o vse motorno kolo v plamenih. Zgorelo ie celo motorno kolo razen prikolice. Skepec pravi, da iina 20.000 dinarjev škode. 0 Čigavo je perilo? Policija je te dni aretirala dva prebisana ptička, pri katerih ie našla n> kaj perila, lako tri bele rjuhe, dve brisači, eno prevleko za blazino in eno konjsko odejo. Perilo ima monogram S. '/.. Ptička seveda ne povesta, kje sta našla perilo, temveč se izgovarjata s preprosto lažjo, da sta ga našla v nekem grmovju. Policija vabi lastnika, naj se zglasi. (vi Nočno službo imnjo lekarne: mr I.cii-stek. Resljevn c. I; mr. Bohince ded.; dr. Stanko K mel, Dunajska c. 41. Za realno gimnazijo v Novem mrstu okraji: Krško in Novo mesto ter iz brežiškega okraja občine: Artiče. Bizeljsko, Brežice, Globoko. Kapele, Mestec, Pišece, Plelerje. Sromlje, Veliki Obrež. Za realno gimnazijo v Ptuju okraji: Dolnja Lendava, Ljutomer, Murskn Sobota, Ptuj. Za pristojnost v šolski okoliš je odločilno bivališče staršev. Kranj Razstavni paviljon na Glavnem trgu. ki hrani najdražje in najvrednejše dobitke letošnje jubil c j ne gasilske tombole, |x>vzroču siino zanimanje in privlačnost tako tujcev in drmu-činov. Oh vsaki uri se zbirajo pred pav ijonovi cele gruče, ki občudujejo visOKovrcdEu darila letošnje tombole, ki je največja tovrstna prireditev v državi. Tablice sc dobe po vseh trgovinah po 4 Din. na dan tombole po 5 Din. V znamenju gospodarskega napredka.. Tc dni se je nn kranjskih ulicah pojavil nov eleganten transportni avtomobil, ki je bolj podoben luksuznemu vozu ali avtobusu kot pa tovornemu avtomobilu. Poldrugtonski avtomobil, znamke »Internationale, je last kranjskega mesarja g. Mihaela Ostermana, ki ga bo predvsem rabil zn prevoz mesnih izdelkov v bližnje in daljnje kraje. Voz jc dobro zaprt in pokrit, ker to zahtevajo higijenski oziri. V letošnji spomladi je g. M. Osterman znatno povečal iii moderniziral hladilne naprave, ki jih ima polog občine v Kranju on edini; Stavbna popravila in dozidave. X zvezi z obstoječim načrtom rcuovirati pungraško cerkev ter ji napraviti nov stolp po načrtu arhitekt« g. prof. Vurniku, so pričeli ta teden s prvimi zidarskimi deli pri cerkvi. Deio izvršuje stavbna tvrdka Ivan Bidovec. Tesarska, kleparska in |>asarskn dela šc niso odduna. Upamo, rla bo do jeseni cerkev dogolovljenn. — Na Cijav-ne.111 trgu renovirajo hišo Kreditne banke, ki jo je slednja kupila od l'. K. Schindlerja. -— V Pungratu zida stavbenik g .Viko Bidovec veliko in moderno hišo, v katero bo potem iz lluj preselil stavbno pisarno. Hišo so začeli zidati že lansko poletje ter jo sedaj skrbno in precej razkošno izgotuvljajo. Dnevna kronika Velik požar v Belikrajini V ponedeljek, 20. t. m. je pogorelo v Speharjih — župnija Sinji vrli — desetim gospodarjem vse, kar so imeli: (3 objektov i vsem inventarjem — živež, krma, obleka in še precej glav živine. — Ogenj je izbruhnil ravno opoldan. V desetih minutah je bilo vse upepeljeno. Moški so bili vsi v košenicah, vodnjaki prazni, močan veter iu strahotna suša sta požar še pospešila. Ogenj je nastal najpreje vsled iskre iz nizkega dimnika. Beda je nepopisna. Ze itak siromašno ljudstvo je prišlo dobesedno na beraško palico. Dobra srca, usmilile se ubogega belokranjskega ljudstva. Z največjo hvaležnostjo se sprejme vsaka podpora, bodisi v obleki, živežu ali denarju. — Župni urad Sinji vrh. Kolsdar Torek. 29. juliju Viktor (Zinagoslav). papež. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl g. Janez Pretnar. Pogreb bo danes popoldne ob 3. V splošni bolnišnici je umrl g. Anton Božja. Pokopali ga bodo jutri ob 3 popoldne. Sveti jima večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljc. + V Vojniku je v soboto zjutraj nenudoinu umrla sa. M. Lipo vse k. žena drž. cestarja \ pokoju. Njefi pogreb se jc vršil v ponedeljek dopoldne nu vojniško pokopališče. Blag ji spomin! Osebne vesli Župnijo SI ranice pri Kon jicah je dobil g. Anton Medved, kaplan \ Novi cerkvi pri Voj-niku. — Poroka. V nedeljo 20. t. m. sta se poročila v kapeli presv. Srca Jezusovega v Langusovi ulici v Ljubljani g. Silvester Breskvar, profesor na prvi drž. realni gimnaziji v Ljubljani in gospodična Marija Živec iz ugledne družine Zivčeve na Rimski cesti. Poročal je g. prof. dr. Peter Sorli. Bilo srečno! Poroka. V Kostanjevici na Krki se je v nedeljo, dne 20. t. ni. poročila gdč. Cepina Jakuc, sestra akadeiničnega slikarju /. g. Franc Jelinčičem, privatnim uradnikom v Novem mestu. Obilo sreče! Ostale vesti — Glavna skupsčina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja bo dne 23., 24. in 26. avgusta 19J1 v Belgradu. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem z odlokom M. S. št. I *-» 11 o od 20. julija t. I. na vseli železnicah in |iarobrodih čelrtinsko vožnjo. Znižana vožnja velja od IS. do 30. avgusta. Kdor od udeležencev /eli imeti legitimacijo, naj se takoj obrne zanjo na J. U. U. sekcija Ljubljana. Na dnevnem redu glavne skupščine so predavanja, poročila o delovanju iu volitev upravnega in nadzornega odbora. I retji dan jc namenjen izidom na Oplenac, Avalo in okolico Belgrada. — .Mladinska malica« razpisuje v 2. štev. Učiteljskega Tovariša od 22. julija t. I., 5 književnih nagrad po 3000 Din iu eno nagrado v znesku 2000 Din. — Požar. Pretekli petek prcdpoldnc je pričelo goreti pri g. Jermanu ua Kozjaku, občina /gor. Sv. Kungota. Požar mu je uničil skoraj vse. Skoda je ogromna, a je večinoma krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar se ne ve, ker ni bilo nobenega doma. — $e en po/ar. Včeraj zjutraj ob pol ene ie na nepojasnjen način pričelo goreti pri posestniku Alojziju Repniku v Vinjah, p. Dol pri Ljubljani. Ogenj je upepelil dvoje kozolcev in žito in seno, ki je bilo v kozolcu. Domača fanta, ki sta spala na kozolcu, sta komaj rešila življenje, ker se jima jc že vnela obleka. Na klic zvona ^o takoj pritck'i pomagat sosedje in čez pol ure so bili /raven /e tudi gasilci i/ Dot-kega. Posrečilo se jim je, da ^o obvarovali vsaj hišo in hlev, ki so čisto blizu. Škodo cenijo do 40.000 Din. Zavarovano pa je bilo baje bolj malo, tako da trpi pogorelec veliko škodo. — Domač izum. Mr/rl lini, ki pomeni velik preobrat v mi/urski stroki, je iznušcl uglu-ševulec klavirjev I urin Josip v Celju. Ta lini ima to veliko prednost, da gn ni potreba kuhati, ampak se z mrzlo vodo zmešu ter mnogo bolje drži kakor navadni kostni lini. Dalje je mr/li lini odporen proti vročini in proti vlažnosti. Obstoja sicer že neke v rste mrzel liin. katerega prodajajo nemški potniki po naši državi za zelo drug denar, kateri pa ima to slabo lastnost, dn se eventualni ostani k ne da več porabiti, ker se takoj strdi, kar se pa pri domačem izdelku ne zgodi. — V službenem lislu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 43 od 25. julija t. I. jc objavljen Načt za sedmo amortizacijo obveznic loterijske 2Yi% ne drž. rente za vojno škodo za proračunsko leto 1930ii'11 . dalje Pravilnik o načinu poslovanja Prlviligiranc izvozne družbe za račun države po !>§ 2. in 4. zakona o i/vozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke-, Naredba glede vrste in poslovanja mlinov , Naredba ministrstva za trgovino in industrijo o nakupovanju pšenice vseh vrst za državo«, -Objavi glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.« in Tzpre-membe v staležu dr/, in banovinskih uslužbencev v področju dravske banovine.. — Lutkarski tečaj v Ribnici. Z dovoljenjem ministrstva prosvete od dne 25. junija 1931, O. N. br. 40,601. odnosno kr. banske uprave v Ljubljani z dne 10. julija 1931, IV. No. 7293-2 priredi podpisano ravnateljstvo za nčiteljstvo osnovnih in meščanskih šol desetdnevni lutkarski tečaj na državni meščanski šoli v Ribnici. Tečaj se vrši od 5. do 15. avgusta t. I. in obsega sledeči program: 1. Gradnja in oprema mobilnega lutkovnega odra. 2. Scenična oprema. Slikanje kulis. 3. Izdelovanje in oprema lutk. 4. Režiranje lutk. iger. - V tečaju bi si vsak udeleženec i/gotovil in opremi! svoj lastni oder ter bi ga po končanem tečaju kompletno pripravljenega z vsem potrebnim inventarjem za eno izmed krajših iger vzel s seboj. Stroški za materijal bi znašali okrog Din 300. Tečaj vodi I rošt Janko, ravnatelj mešč. šole v Ribnici, sodelujeta |\a s teoretičnimi predavanji gg. Boris Orel in Miran Jarc iz Ljubljane. Za vse udeležence, katerih število bo omejeno le na deset, kvečjemu dvanajst, je tečaj brezplačen. Stroški za hrano in stanovanje dnevno Din 40.—. Kdor izmed cen j. učiteljstva se želi seznaniti s to pri nas še malo poznano umetnostjo, ki nudi šolski mladini toliko nckaljenega otroškega veselja, naj prijavi nepreklicno do 1. avgusta t. I. svojo udeležbo na spodnji naslov. Vsi v tečaj sprejeti pri-iavljenci bodo pravočasno pismeno obveščeni. — Ravnateljstvo drž. meščanske šole v Ribnici. Nebeške rože. V zbirki nabožne knjižnicc »Nebeške rože sta izšla doslej dva zvezka. Prvi zve/ck ima naslov življenje z Jezusom . Slika izredne milosti sv. obhajila in sc priporoča kot mo- litvenik za pripravo in zahvalo za sv. obhajilo. Drugi /vezek z naslovom Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah ima namen zanesti šc več ljubezni do presvetega Srca med naše ljudstvo in pripraviti vse naše družine do tega, da se bodo slovesno posvetile božjemu Srcu. Letos bosta izšla še dva zvezka. Letna naročnina za vse štiri knjige stane za elegantno broširane izvode Din 40.—, z.i lepo vezane izvode Din nO.—. Vsaka posamezna knjiga stane pri skupnem naročilu lepo broširana Diu 10.—, trpežno vezana Din 15.— . Vsa naročila sprejema Uprava Nebeških rož v Ljubljani, Komen-skega ulica 12. Zbirko Nebeške rože< prav toplo priporočamo. — Ant. Rru. Legatov F.iialotni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanja ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7. zraven trgovine NVogerer, od 8 do 12 in od 2 do pol 7. Šolski programi brezplačno! — Za poletne izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slainif na Gospo-svetski cesti. Spremembe zakona o shupnem davku na poslovni promet Belgrad, 27. julija I. Finančni minister jc predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi zakona o skupnem davku na poslovni promet od 14. in 30. inarca t. I. V naslednjem podajamo najvažnejše točke: Cl. 8 uredbe od 12. marca 1931 se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Kot producent v smislu S 8 tarife o skupnem davku na poslovni promet, v kolikor to z zakonom ali s tarifo ni drugače urejeno, se bo smatral: 1. Prvobiten producent; 2. Izdelovalec. Pri naročilu v notranjosti države za materijal. določen za izdelavo iu sprejet od ni-ročnika, se bo smatral za producenta naročnik, dočim spada izdelovalec pod splošne odredbe davka na poslovni promet. 4. Pri naročilih iz inozemstva za izdelavo iz inaterijala, dobavljenega ra račun naročnika, se smatra za producenta izdelovalec. Ce ni znana cena tako izdelanega blaga, sc smatra prodajna cena kot merodajna za odmero davk. Cl. 3 menja točko 3 in 9 uredbe od 14. marca in se glasi: Pri uvozu pri pošti se vzame /a davčno osnovo vrednost blaga po originalnem ra-čunu, oz. carinski prijavi. Cl. 5 se glasi: Na blago, ki ga ne uvajajo posredno kmetijske zadruge, odn. na blago, ki ga uvažajo nabavljalne zadruge dri. uslužbencev in če se uvažajo predmeti, ki ne spadajo pod splošno carinsko tarifo, bodo morale zadruge s posebnimi potrdili doka/ati ministrstvu trgovine in industrije, da se ti predmeti v na-i dr/avi ne izdelujejo. V vsakem slučaju morajo s posebnimi dokazili dokazati, da jc to blago, ki je uvoženo iz inozemstva, namenjeno le za člane zadrug. oz. zvez. »i. 10. se glasi: Trgovci s kurivom, ki so v letu 1950 morali plačati davek nu poslovni promet, v kolikor tu promet ni bil ocenjen s preko 500.000 Din, bodo za I9"»l predložili davčne prijave o prometu v letu l')"Ml davčnemu odlmru v oceno. Od tuko določenega j>r-nii o davku nn ]K>slovni promet. V knjigah opravljenega prometa morajo deljeno voditi promet v žitom, ki je nabavljeno na račun privilegiranega izvoznega društva. po«ebno )ia za ostali pronict. Davek na provizije se mora plačuti tudi nu one provizije, ki so odobrene, preden je stopila v veljavo ta odredba. Ta določilu veljajo tudi zn vse zadruge in stopijo v veljavo I. avgustu 1951. Kamnih Živahno povpraševanje po naših VVANDERER- automobilih 6/30 HP in 10/50 HP model 1931 nam je dalo vzpodbudo, da smo svojo prodajo v Jugoslaviji nanovo organizirali in povsod dobro poznano tvrdko Dolenc &Tonnies,autoprodajna družba z o.z. Ljubljana, Dvorakova ul. 3. telefon 27-62 poverili z zastopstvom naših interesov za Dravsko Banovino. Tvrdka Dolenc & Tonnies razpolaga z izbornim avto-strokovnjakom, ki se je izšolal pri nas in ima na skladišču vse originalne Wanderer«nadomes-tne_dcle. VVanderer VVerke A.-G., Schonau bel Chemnitz. 2000letna kultura... Podrobnosti k požaru v Straneh - Fašisti pretepali ljudi do krvi, ki so hoteli reševati svojo domačijo Ljubljana. 27. julija. O strahoviti požarni katastrofi, ki je doletela v nedeljo dne 19. t. m. prijazno sloveusko vasico Strane pri Postojni, je Slovenec že na kratko porcčal. liane- pa smo doznali od očividca požara še nekatere senzacionalne podrobnosti, ki mečejo silno čudno luč na fašistična oblativa. 1'ožar je izbruhnil v hiši poMsInika Bizjaka, po domače pri .Mcžnarju ob pul 11 |x>noči in se je radi suše z bliskovito naglici* razširil na sosednja poslopja tako. da je bila kiuulu \«u vik- v objemu divjega elementa. Me.I prebivalstvom je za-vlailala nepopisna panika. Po sosednjih cerkvah je začelo biti plat zvona. Kmalu za tem so prihiteli na mesto požara številni gasilci iz Postojne in Razdrtega iu ljudje i». okoliških krajev. Prihiteli so ludi miličniki in vojaki. Gasilci ter mače in okoliško prebivalstvo »o z veliko vnemo pričeli gasili in reševali. In tedaj sc je ugodilo nekaj, česar ni nikdo pričakoval, \lilihnki ili rajnki »mu jhtulili •innil■ rfni m ljudmi iz mestne mrtvašnice lin Pobrežjii. Pokojnin časten spomin, žalujočim naše globoko so/ji i je! di fin krti samo zaiti, ker hoteli reierali *Cf>i domačijo. \ekthju ko je ravno »korit i- goreč* hiie z nekaterimi nlcarmi r rokah, mi pobit• na tla, kjer je obleiul r mlaki km. tiran pn. k' jih je prinex("l iz goreče hiie, no vrti I i nazaj i m ogenj. Medtem je bil besni element ž.e v polnem razmahu in plumeni so že zajeli cerkev. Okrog cerkve se je zbralo okrog 1,5 ljudi, ki se jim je IH> velikem naporu |»osrečilo obvarovati vsaj cerkev, čeprav so jim miličniki ves čas grozili. (iasiln po poročila očiridra nploli wnn umrli utopili r akcijo, '/.alo je pogorela prar me. skupim je zgorelo II hit z rut ini iionpmlarnkimi poslopji. Mntnii ljudje sn odnesli te tke opekline, reliko pn no jih morali prepeljali r tiolniinifo rtuli iularrt i. ki so jim jih prizadejali miličniki. Zgorelo ji mnogo Urine, »ena, poljskih pridelkov, /mhiilrii ilil. S koda je ogromna in ne zaenkrat še ne more pr' -cenili, t'o painru je bilo 'it mlatleničer ili muz aretiranih, ker ho jih Jnkitti imnmili. fin ko zaigali lunine dnmore, mnogo jih je pobegnilo )iri kn meje oni pa. ki so ie i slnti, z ialonljo gledajo na rabi -rine, iz katerih ki ie redno kadi in k ,*lrah»m gle~ dajo r botloČHOnt. Kako je požar nastal, ni -z.nano. odkar se vrši' v za Injili letih v okolici Postojne vojaške vaje, m> |>ožari precej iKigesti. \a Sotranjnkem so r teku kralkraii razdohin jUH/orelr slidfčr rani: Selce (drakral), sf. Militi (drakral), llra&i (drakral). Ilakilnik in neilaj ie Strane, r' Nesreča ne praznuje. 25 letna |M>*cstniko-v.i hčerku Barbara \ uk i z Sv. Miklavža |c ua dvorišču pri delu padl.i inko nesrečno, vla -i je -.trla levo rokov ramenu, flevico so prepeljali v splošno belniinico. — V S|m>I. Jakohskcm dolu je padel voz preko 23 letnega krojaškega mojstra Dominika Seluieidcrju ter mil prebil desno nogo. Zdravijo ga v mariborski sjdošni bolnišnici. Poizvedovanm OsmiIiIjena li-tnira. Včeraj krog devetih dopoldne se je zgubila listnica v Domžalah ua |K>ti od Memirtove do Seiiičevc trgovine. V listnici je bilo 7 kovačev in živinski pot n i lisi na ime Šuštar Bernarda iz Doline in nekaj drugih važnih listin. Najditelj -e |>rosi. du lisico vrne proti primerni odškodnini lia naslov: Vode Lovro, Višnje 21. p. Dol pri Ljubljani. Dnlirnik, ki ni izročil včeraj liied pol in tri-četrt mi 2 popoldne plačilnemu natakarju Lorencii v buffctu na glavnem kolodvoru v Ljubljani tisočaka, se lepo prosi, da mu ga nemudoma jiOšlje. Radio V. STUZZI - (Icnfist-tchnik je odpotoval in ostone njegov zobni atelje do dne 18. avgusta 1931 zaprt — Pri pomanjkanju teka. nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna >I'rani Josefc-grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 7.e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je >Fraiu-Joscf«-voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. > Fran z Josck-grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah iu zadevnih trgovinah. OBJAVA Podpisana blagajna objavlja, da gg. Jožef Lotrič, Lovro Pečnik in Josip Draksler, vsi iz Ljubljane, niso več upravičeni nastopati kot zaupniki blagajne, kakor ludi ne v sprejemanje pristopnih izjav novih članov. V Ljubljani, dne 27. julija 1931. VZAJEMNA POMOČ reg. pom. blag. v Ljubljani. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 3. avgusta 1931 ob 11 dopoldne nabavo pohištva, 200 tek. metrov Mannes-lminnovili cevi in 'MM) tek. metren činih cevi iz kovanega železa Pogoji sc dobe pri podpisani. Iz pisarne direkcije drž. rudnika Velenje. Programi Hadio-LImbljana i Torek. 28. julija; 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vejli. — 13 Cas. plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.3(1 Jože Premrov: Gradovi na Slovenskem, II. — 20 Pravljice za odrastle, gdč. Anta Kovači«. — 20.30 Prenos iz. Zagreba. 22.30 Cas, dnevne vesli. Sreda, 2!>. julija: Opoldanski program odpa- 1 de. — 18.30 Salonski kvintet. — 10.3(1 P. dr. Roman TomLnec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (dr. France Prešeren). — 20 Salonski kvintet. — 22 Cas, dnevne vwli. Drugi programi i Sreda, julija. Belgrad: 12.45 Koncert Kadio-orkestra. — 10 Konccrt lludlo-orkeslra. — 20.30 Glasbene uganke. — 21 Vokalni koncert, Žarko Ovejič. — 21.Ho Cello koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. - 20.30 Koncert: klavir in sopran. — 22 Plošče. - Hudim-peita: 12.05 Koncert. — 18.30 Orkestralni koncert. — 21.15 Ciganski orkester. — 22.45 Orkestralni koncert. — Dunaj: 12.10 Opoldanski koncert. — 19.50 Violinski koncert. — 21.20 Večerni koncert. — Milan: 12 Pestra glasba. 20.45 Opereta Gluma-čic. — Oslo: 20 Cerkveni koncert. — 22.05 Violinski koncert. — Praga: 19.55 Koncerl vojaške godbe. — 21 Violinski' koncert. — 21.30 Koncert. -hangenberg: 20 \Vagnerjev večer. •— 23 Plesna glasba. — Rim: 21 Komedija. — Herlin: 21 Koncert. — 23 Plesna glasbil. — Kalovice: 20.30 Koncert. — 22.30 Lahka in plesna glasba. — Toulousc: 12.45 Simfonični orkester. — 13.15 Plesna glasba. — 20.30 Plesna glasba. — 20.45 Violinski koncerl. — 22.45 Akordeon. — Stuttgart: 19.15 Ruske narodne pesmi. — 20 Večerni konccrt. — 20.45 Skušnjava«, igra. Nedeljski šport Kar sc s|>ortu tiče. smo imeli res pravo letno športno nedeljo. Nobene nogometne prireditve, znlo pa najvažnejši- plavalno tekmovanje. V kopališču Ilirije mi tekmovali plavači za prvenstvo Slovenije. V kratki dobi treh let jc plavalni spol t pri nas tako napredoval, dn je bilo lin startu skoro sto tekmovalcev, število, s kakršnim se dosedaj ni moglo postaviti še nobeno državno prvenstvo! število tekmovalcev je bilo impozantno, ravno lako tudi obisk gledalcev. Številna plavalna sekcija Ilirije ji- bila letos skoro brez konkurence, tudi ni bilo pravega boja za prva mesta. Še celo skoki leto« niso bili lako zanimivi kukor običajno. Manjkal je kor-dclic in to se je močno |>ozniilo. Ostali tekmovalci so se precej potrudili, toda niso mogli pokazati takega znanja knkor Kordelič. 'tekmovalci sami so |ui pokazali, da letos še nimamo nude za kako državno prvenstvo, dosegli Imiiiio pa gotovo lepe uspehe. Ilirija jo priborila seni-orsko prvenstvo s 3^0 točkami pred Primorjcin. ki si je priborilo le 71 točk, juniorsko prvenstvo s 'vj'^ točkami pred Pi iinorjeiu. ki «i je priborilo le itn točko, ( lani Kamnika in I lana m> priborili le par točk. Na težko pot je moralo Primorje. V Zagrebu je nastopilo proti Dušku, kateremu so v prvi tekmi odvzeli dve točki. V prvem polčasu so Priinorjani vodili s 3:0 in nihče ni pričako val, da bo uspelo llnškii zmagati. Toda nastal je velik preobrat. Kolikor ni šlo zlepil, je šlo pn zgrda! Primorje je prišlo iz Zagreba / desetimi goli in štirimi močno poškodovanimi igralci. Slapar. Jug. Zemljak iu Pišck 2.. vsi so v drugi polovici samo gledali, kako llnšk dela gole. — Grndjanski je v Splitu rešil eno točko. V bel-gra jski ligi je sedaj situacija tudi že čista. Jugoslavija .je izgubila v Sarajevu proti Saškn z 2:1 iu zgubila vse. ltude, da bo mogla sodelovati v državnem prvenstvu. BSK je odpravil Soko s 5:2. Kdino v vojvodinski ligi se še ne ve. kdo bo prv i. Mnčva ali Bučka. Mnčva je odpravila PSK s 4:0. Bnčkn pa Grudjunski s 3:J, Sand .je podlegel v Osijeku s 5:2. N' Mariboru se je vršil;, teniška tekma za prvenstvo države med finalistom Slovenije in Z.agrgbn. Rnpid je po lepili in napotili borbah podlegel ZKD l 8:1. POSEBNI VLAK V ZAGREB. K tekmi Ilirijn:Grnd.jonski, ki se vrši pri« liodnjo nedeljo v Zagrebu, pripravlja vodstvo Ilirije posebni vlak z znižano vožnjo. Moštvo belo/,členili je ravno v tekmi s Hajdukom pokazalo. kaj zmore, ako ima občinstvo za seboj. Ni izključeno, da bo moštvo doseglo proti Grad-jaii.skcmii pozitiven uspeli, zato jc potrebna čim večja znslomba tudi od strnni gledalcev. Prijave za posebni vlak sprejemajo: v drogeriji Kane, v trgovini Goreč in v drogeriji Kanitas na Dunajski cesti. Popoldne pa tudi pri blagajni kavarne Oropa Prijaviti je treba svojo udeležbo do srede in priložiti vsaki prijavi 00 Din, Land / /Neu SibirischeJ^L NotvajaSemli Prvi akademiki na kaiol. j univerzi v Pekingu Z velikimi kitajskimi svečanostmi so te dni podelili na katoliški univerzi v Pekingu akademske čine: baccalaureat je prejelo enajst slušateljev. Kandidati so nosili zgodovinske plašče dinastije Hov (551-256. pr. Kr.). Al/.a-ki |H>*lancc abbe \\>tterle. ki je le dni umrl. Pokojnik je bil za časa nemškega režima v Alza-eiji neupogljiv branilelj francoskih narodnih pravic, ki jih je do leta 1914 zastopal ludi v nemškem državnem zboru. V začetku svetovne vojne je bežal v Francijo, a je po aneksiji obeli dežela prišel v navskrižje s francoskimi oblastmi. ogledali mesto in Kremelj. Sha\v si je z zanimanjem ogledal cerkve in stare ikone in hudomušno pripomnil: Pri vas ne znate delati revolucije, pri nas na Angleškem bi vse to ople-nilil... Stoječ na visoki terasi z obsežnim razgledom je Shaw dejal: Ruski narod potrebuje nove petletke, da bi se naučil lepo-čutja . — Med južino je začel mlad komunist Sliawu razlagati komunistična načela, a Sha\\ ga je prekinil, češ: Fant, bil sem marksist, predno soje rodil vaš Ljeninl« — V pogovoru z nekim angleškim poročevalcem je Sha\\ dejal, da ostane v Rusiji devet dni, a »ostal bi rad devet iet, če bi imel čas«. Pozdravni članek v uradnih »Izvestjili jo napisal bivši narodni komisar za prosveb. Lunačarški, ki opominja ljudi, naj ne poza bi jo, da Sha\v nikakor ni pripadnik komunizma in da se njegovo zanimanje za Sovjetsk' Zvezo zelo lahko pretvori v ostro kritiko Sha\v je že napravil malo šale na sovjetsk račun in buržuazija se je zadovoljno hehetala »Ce izjavljamo komunisti — je dalje pisal Lunačarski — da morata biti tudi umetnost in znanost komunistična, potem se ljudje Shawovcga kova ne morejo vzdržati posmeha in misli, da stoje na višji stopnji duševne svobode. — Kakor se vidi, se ruski komunisti zavedajo, koliko ranljivih mest ima njihov režim. Ptičji raj Na neki bavarski pristavi so ustanovili ptičjo postajo, ki je kraj izpremenila v raj. Okrog pristave živi nad S0.000 različnih ptic, od tega 20.000 lastovk. Ravnatelj postaje sodi, du so požrle ptice letos 32 kvintalov kobilic in očistile tega mrčesa vse bližnje travnike. Živina ima mir pred muhami, ki jih Iustavice neumorno . uničujejo. Ravnatelj meni, dn ima vsaka krava, ki jc nc nadlegujejo muhe, zato vsak dan en liter več mleka. Čim več ptic, temboljc uspeva celokupno kmetijstvo. Torej vi bi hoteli poročiti mojo hčer!« je dejal ameriški dolarski kralj. »Koliko pa premorete?« ^Približno stotisoč dolarjev.« Vprašani, koliko imate premoženja; vaš drobiž me ne brina? Santiago. glavno mesto države Chile, kjer so se vršili o priliki dijaških demonstracij krvavi izgredi. Dr. Eckener ob pristanku v Berlinu Kmetov harem V marsičem jc stoletno turško gosi>odstvo v Bolgariji zapustilo svojo sled, samo v tem ne, da bi imel Bolgar po več žen. Šc celo bolgarski cigani, ki so večinoma niohamednnci, imajo samo |x> eno ženo. Tembolj nenavaden je zato slučaj mnogoženstva v kmetski hiši, s katerim se tačas pečajo bolgarske oblasti. Stanju Kostov, premožen kmet je že 20.let živel v zakonu s svojo ženo Eleno, ki mu je rodila pet otrok. Razumela sta sc prnv dobro. Pred dvomi leti je pa Stanja spoznal 18 letno dekle — Vido iz sosednje vasi, ki mu je tako ugajala, dn jo je pregovarjal, nuj postane njegova ženn. Pri tem ji je zaupal, da s svojo ženo niti ni pravilno poročen, da se je pa v 20. letih zakona navadil nanjo in se zato ne bi hotel ločiti od nje. Vidi cela stvar ni bila všeč, toda pohlepni stnrši so jo pregovorili, da naj ponudbo sprejme, češ do bo Kostov Eleno prej ali slej njej nn l jubo odslovil in se potem z n jo — Vido — poročil. Vidn je ubogaln stnrše in tako je došlo do čisto nenn-vndne pogodbe v treh. ki so jo podpisale tudi tri priče. V pogodbi izjavljajo Stanja, Elena in Vida, dn hočejo živeti v »življenjskem občestvu« in Klena se je obveza*la, da sprejme Vido kot enakopravno tovurišico. Vidn se jc po obvezala, da ne bo kalila domačega miru in reda. dn bo materi Eleni pomagala pri gospodinjstvu in vzgoji otrok. Elena jc podpisala, dn bo novi družinski članici iskrena prijateljica in da b<> skrbela za njeno otroke, če bi jih bilo kaj. Posebna »sankcijsku« točka je določala, dn mora tista obeh žena, ki bi skalila hišni mir, plačati Kostov u pet tisoč levov, 'lako sklenjeno razmerje jc trn jnlo dve loti, dokler se Vidini starši niso prepričali, dn Kostov nikakor ne misli zavreči svoje prve /.one Elenc. Tedaj so šli in ovadili Kostova popu. Pa jo pn rekel, du v ,stv;> ri ni pristojen in je zadevo izročil sofijskemu sinodulnemu sodišču. Zadnjo besedo pa utegne i meti kazensko sodišče — zaradi mnogoženstva, ki gu v Bolgariji kaznujejo z ječo^ 0 Shawu kroži nešteto zgodbic in dovti-pov. Ko je 1. 1925. prejel Noblovo nagrado in so ga oblegali z vprašanji, je dejal: »Leta 1925. nisem ničesar napisal, zato so mi dali Noblovo nagrado«. Svojemu tedanjemu strankarskemu tovarišu m sedanjemu ministru Ilendersonu jo Shaw nekoč podrobil pod nos: »Do konca vojne sem se držal; toda, po volilnem govoru, ki sem ga imel I. 1918. v Stourbridgeu, je prišel k meni neki vojak in mi rekel: »Če bi bil vse to vedel leta 1914.; bi me za nič na svetu ne bili spravili v Uniformo«. Nakar sem mu odgovoril: »Zato vam tega I. 1914. tudi povedal nisem«. * Trgovec Knšn si je kupil papigo, ki pa potem ni in ni hotela nobene ziniti. Knšn je bil hudo razočarun in jc hotel papigo naučiti vsaj eno besedo; zato ji je neprestano ponavljal: »Halo! Halo!« Čez četrt ure je papiga odprla eno oko in dejaln zaspano: Zasedeno!« t lim .Nurini, ki je osvojil nov svetovni rekord v teku na 3200 ni; zmagal je progo v času 8:50.5. Tri dežele ■ Beirut in Damask sta oddaljena med seboj samo dobrih sto kilometrov. Ena najlepših in najislikovitejšili avtomobilskih cest ju veže med seboj, tekoč čez Libanonsko in Antilibunonsko gorovje. Toda značaj obeh mest je ruvno tako različen, kakor njuni pokrajini. Beirut je sredozemsko pristaniško mesto levuntskoga lica, politični značaj njegovih prebivalcev je mečji, neodločnejši in njihov pogled obrnjen bolj tja po feničanskih morskih poteh. Pokrajina okrog njega prekaša po svoji bujnosti obalne predele. Damask leži med golim gorovjem iu puščavo v oazi; kljub temu, du ima po evropsko široke in razsvetljene ceste in kljub nežnemu zelenju ob bregovih številnih rek — obraču svoj pogled proti Aziji. Njegovi 'prebivalci niso pohabili. takoz.vanih osnovnih šol z 41.000 učnimi močmi. Od tega je 10.000 čeho-slovaških. 5500 nemških, 500 rusinskih, 855 madžarskih, 90 |k>Ijskih in 4 romunske šole. Meščanskih šol je približno 1900 /. 9000 učitelji. Zakon o pošti, brzojavu in telefonu Belgrad, 25. julija. AA. Po združitvi amo ime-li v naši kraljevini različna zakonodajstva za vrši-tev poštne, telegrafske in telefonske službe, kakor n. pr.: zakon o pošti kraljevine Srbije iz leta 1868, z izpreraembarai in dopolnitvami iz let 1871, 1870, 1890 in 1896, avstrijski zakon o poštah iz leta 1837 in ogrski iz ieta 1851, srbski zakon o poštnih določilih za pisma in časopise iz leta 1886, z izpre-membami in dopolnitvami iz 1. 1892, srbski zakon o poštnih nakaznicah iz 1. 1879, avstrijski zakon iz 1. 1865 o perijodičnih transportih oseb, avstrijski zakon iz 1, 1870 o zaščiti tajnosti pisem, zakon o brzojavu in telefonu iz 1. 1899, zakonski člen 31. iz 1. 1888, skupni ogrski-hrvatski državni 6abor o telefonu in telegrafu, avstrijski zakon o zaščiti pomorskih kablov iz 1. 1888 in hrvatski iz 1. 1888, de' kret iz 1. 1847 o uvedbi telegrafskega regala v Avstro-Ogrski in naredba trgovinskega ministrstva na Dunaju iz l. 1883 o regalu. Vsi ti zakoni, zlasti zakoni starejšega datuma, so nesodobni, nepopolni in neporabni za današnje razmere ter vsebujejo tudi odredbe, ki 60 v na-sprotstvu med seboj in z obstoječimi zakoni. Ta neenakost zakonodajstva je škodovala delu in razvoju poštne, telegrafske in telefonske službe in zbujala in ustvarjala težkoče v administraciji. Zato je po osvobojenju nastala potreba, da se ustvari za vso državo en zakon, ki bi normiral sodobna načela za PTT in njihov promet in izvedel unifika-cijo zakonodajstva v PTT. Bivše ministrstvo za pošte in telegraf je leta 1919 načelo načrt zakona o PTT, toda tedanje in kasnejše razmere in pogoste izpremembe v upravi PTT so izvršitev in sprejetje novega zakona onemogočile in se je sprejetje zakona pustilo za kas-lejši čas. Po 6. januarju 1929 se je razen rešitev drugih važnih vprašanj načelo tudi vprašanje PTT službe in izdelal načrt zakona o službi PTT, pri čemer sc jc upošteval že prej zbrani materijal in jc zakonodajec imel pred očmi vse evropske države in najnovejše razprave glede tega zakonodajstva ter upošteval naše posebne razmere in potrebe. Po zaslugi prometnega ministra inž. Radivo-jeviča se je talerutniuarska reg. zadruga v Ljubljani in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo kraljevske batKke uprave. Perutninarska razstava bo z ozirom na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno selekeirano perutuino najboljših rejcev naše banovino ter bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pripuščene namreč samo živali rejcev, ki vodi jo natančno rodovnike in izkaze nesnosti. Zadnji čas priglasitve na razili tečaji večinoma čvrstejši, edino Italija je bila sla-bejša. Promet je bil znaten. Vse devize je dala Narodna banka. DrugI del govori o pošti in o odnošajih v poštni «lužbi. Tretji del vsebuje brzojav in telefon, žični in brezžični in odnošaje v brzojavni in telefonski službi. Četrti del vsebuje sklepne odredbe. Posebna pažnja je bila posvečena izdelavi predpisov o izključnem pravu (regalu) pisemske tajnosti, o odgovornosti in kazenskih sankcijah. Ta zakon predvideva širše določbe glede opravljanja poštne, brzojavne in telefonske službe, ker teži promet PTT neprestano k reformam in stalno narašča in napreduje. Pri poštnem regalu je uvedena tiovost za našo kraljevino, ki obstoji v ukinitvi regalne pravice za časopise in liste, ker ta pravica v naprednih državah več ne obstoji. Rezervirana je samo še za pisma, dopisnice in druge dopise. Pri zaščiti poštne tajnosti je disciplinska odgovornost ločena od kazenske odgovornosti, kar je bilo dozdaj nejasno tako pri nas kakor tudi drugod. Ukine sc razlika med poštnimi, brzojavnimi in telefonskimi tajnostmi v širšem zmislu in tajnostjo pisem, telefona in brzojava v raznih razgovorih v ožjem smislu. Pri telefonskih in brzojavnih napravah je določena odgovornost za škodo, ki jo store državni organi in zasebniki na teh napravah. Pravilnemu funkcijoniranju in razvoju prometa PIT in ureditvi teh vprašanj je posvečena velika pažnja. Glede ustanavljanja brezžičnih brzojavnih in telefonskih prog po privatnikih predvideva novi zakon nadzorstvo države in nje predhodno odobritev. Vprašanje uporabe radija se bo uredilo s potrebnimi zakoni. Vprašanje oprostitve taks je izločeno iz novega zakona in se bo uredilo s posebnimi uredbami z zakonsko veljavo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Plačila taks se ne more nihče oprostiti, tudi ne državne ustanove. Izvzeta so samo uradna poročila ustanov PTT, nujna poročila državnih in občinskih organov v dobi mobilizacije in vojne, pri velikih požarih, epidemijah, potresih in podobnih nesrečah, pri nujnih poročilih Rdečega križa in državnih oblasti v primeru mobilizacije in vojne. Dosedanje oprostitve taks za telefon in brzojav izgube veljavo z dnem uveljavitve tega zakona. S sprejetjem tega zakona je storjen velik korak naprej za. omogočenje okrepitve in nadaljne-ga razvoja službe PTT pri nas. Zakon predstavlja važen akt v delu kraljevske valde in pomeni rešitev akutnih problemov naše državne politike. Ljubljana. Amsterdam 2269.79—2276.63, Bruselj 786.61—788.97, Curih 1097.85—1101.15, Dunaj 792.08—794.48, London 273.47—274.29, Newyork 5620.93—5637.93, Pariz 220.77—221.43, Praga 166.92, 167.42, Trst 294.60—295.50. Zagreb. Amsterdam 2269.79—2276.63, Dunaj 792.08—794.48, Bruselj 786.61—788.97, London 273.47—274.29, Milan 294.60—295.50, Newyork kabel 5631,90—5637.93, ček 5620.90—5637.93, Pariz 220.77—221.43, Praga 166.92—167.42, Curih 1097.85 —1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij 16.4 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2259,79—2275.53, Bruselj 786.60—788.97, Curih 1097.85—1100.15, Dunaj 792.08 —794.48, London 273.47—274.29, Newyork 5620.93 —5637.93, Pariz 220.77—221.43, Praga 166.95--167.42, Milan 294.60—295.50. Cuiih. Belgrad 9.085, Pariz 20.10, London 24.91, Newyork 513, Bruselj 71.60, Milan 26.84, Madrid 46.10, Amsterdam 206.85, Dunaj 72.12, Stockholm 137.20, Oslo 137.075, Kopcnhagen 137.075, Sofija 3.73, Praga 15.29, Varšava 57.55. Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.05, Helsingfors 12.925. VREDNOSTNI PAPIRH Danes so bili domači državni papirji nekoliko slabejši, vendar so tečaji zelo malo popustili. Prometa je bilo manj kakor prošli teden, nasprotno so bili čvrstejši dolarski papirji z izjemo 7"» Bler. pos. DHB. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni, tako delnice Union, kakor Jugo-banke in Zemaljske. dočim je Srbska nekoliko popustila. Med industrijskimi papirji je bil običajcu zaključek v devizah Drave po 235. Osjeska Scče-rana se jc učvrstila od 225—230, Trboveljska pa je bila čvrslejša in beleži znatnejši promet po tečajih od 217 do 227. Ljubljana. 8% Bler. pos. 88 bi., 7",; Bler. pos. 76 bi., Celjska pos. 150 d.. Ljubi,, kred. 120 d., Praštediona 950 d., Kred. zavod 195 d., Vevči 120 d„ Stavbna 45 d.. Ruše 145 d. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. po.s. 81 bi. agrarji 44—45.50 (45). vojna škod:, ar 357—359, kasa 357—359 (358), 7. 357- 359 ( 358), 12. 367-368 (365, 366, 367), 8"„ Bler. po.«.. 85.50—87.50, 7% Bler. pos. ar. 75—77 (77). k. 76.50 bi.. 1% po* Drž. hip. b. ar. 76—77 (77), kasa 76.50 bi., (76.50, 77), 6% begi. obv. 60- 60 50 (60). — Bančne delnice: Hrvatska 50— (-0, Katolička 30 -35, Poljo 53.50—55, Kreditna 121 — 126, Union 150—155 (150), želite avtomobila... BUICK vas zadovolji v vsem, če ste šc tako izbirčen avtoinobilist. Ta trditev temelji na priznanjih kupcev avtov širom sveta. Statistike namreč kažejo, da se proda Buicka dvakrat toliko kakor najhujšega tekmeca v kategoriji njegove cene. Motor z osmimi cilindri v vrsti, tipa valve-in-the-hcad - prestava Syncro-Mesh - regulator za temperaturo olja: to so samo nekatere najznačilnejše vrline tega voza. Njegova lepota, njegova udobnost in razkošje: o vsem tem sc lahko sami prepričate, če obiščete našega zastopnika. Ali kupujete lep avto? Potem ne morete storiti boljšega kakor da si izberete Buick 8, čigar nenadkriljo-vost med avtomobili njegove kategorije jc izven vsakega dvoma. BUICK 8 GENERAL MOTORS CONTINENTAL f>230 — Bucharcst Sub-OfTice — Jugoslavia — 1 Movenian pnper - 250 x 40 - A Bloiencc — April 24- »fugo 67- 68 (67), I.j. kred. 120—123, Narodna 6300 —6500, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50 965, Srbska 190—192 (190), Zcmaljska 120—121 (120). — Industrijske dclnicc: Nar. šum. 25 d., Slaveks 25 d., Slavonija 200 d., Na.šice 110 d.. Danica 67 d., Drava 235—236 (235). Sečerana Osjck 228 235 (230). Osj. Ijev. 200 d., lirod. vag. 54 bl„ Union 55 d.. Vevče 120 d.. Ilsis 16 bl„ Ragusea 300 d., Trboveljska 222-227 (220, 218, 217, 227. 225) Belgrad. Narodna banka 6.340 bi., 1% inv. pos. 82.50 (50.000), vojna škoda 360 (100 kom ). vel. kom. 361 (450 kom.), 11. 362—365, begi. obv. 60.50 (200.000), 7% Bler. pos. 76.50 (1000), 1% pos. Drž. hip. banke 75.50—78. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.90, Wiener Bank-| verein 14.20. Escompteges. 149, Živno 79.80. Mun-dus 90, Alpine 13.30, Trboveljska 27.15, Leykam 1.85. Žitni ir« Novi Sad. Pšenica: sr. nova 78-79 kg 162— 164, sr. nova 79-80 kg 163—165, slav. nova 78-79 kg 162—164. — Koruza: ban. 96—98. — Moka: bč. ban. poštaja št. 6 225—235, sr., slav. postaja št.6 220 230. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 12 vag., koruza 21, oves 1, moka 7, otrobi 1 vag. Tendenca: pšenica: labava, ostalo: neizpremenjeno. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edu-ard Saborsky et comp.. Dunaj.) Na trg jc bilo prignanih 2683 goved, iz Jugoslavije 171. Cene: za vole najboljše 1.60—1.70, L 1.30—1.45, II. 1.20-1.45, III 1 — 1.05: krave I. 1.10—1.20, II. 0.80—0.90; biki 0.90—1.15; klavna živina 0.50—0.70. Cene so ostale neizpremenjene. ji «1 — ~ o •»»S® » _ « 5 ^'"S'* - H« s as 2 stili* = —c -C — Vd -J?" — . JC p. cs £ N — S M * . S « s — * i/ > f C ~ — ~ * * o I »S<*g .5 f 1 g1 i-i i. ■ S - . -g 2 _ « J CM rj *"" £ S! "S x S •• S £ * ■z . i> ? - a< C N > i, = N V L N > .- O Jt » . .a > ■ — C ~ Smq3 S ' i «8-3-i* » aa B^ir « o = a a •>» jc e-J o Sj o tt » i kS * _ • 'fji •jQ c a S » = £3 §5> Sa I Otfrid v. Ilanslein: 100 Strahotno potovanje no luno Ob toni udarcu pa je vse izginilo, velika dvorana z mesečani se pogreznila v prazen nič, okoli njega pa je bila zopet gola, žolta mesečna pokrajina, oblita z zemeljsko lučjo. Pri njem je stal Egon, mu držal roko na rami in ga vlekel s seboj. Celo uro se je Korus opotekal ob Egonovi roki, zdaj jMt sta prišla do rakete, ki je prav tako nihala nad mesecem, kakor sta jo bila zapustila. Stopila stil v kabino. Američan je mirno spal. Snela sta čelade, Korusove oči so bile še vedno kakor v nekem drugem svetu, Egon pa sc je zasmejal. • »Jo.j, Korus, kakšen lahkomiseln človek ste! Našel sem vas na zadnjem vrhuncu, kjer ste trdno spali! Mladi mož ga debelo pogleda. Spal sem?. »In še kako trdno!;; »Pa mesečani v podzemeljski dvorani, katere sem videl?« »Kaj ste pa videli?« Korus mu s hlastnimi besedami pove. »Ali ste brali Wellsovo knjigo o ljudeh na mesecu?« »Seveda,« »No, potemtakem ste pač sanjali, kar vam je povedal pesnik.« Nato je postal doktor zelo resen. Zopet sva oba imela srečo. Jaz sem v noči zašel, vi ste pa od utrujenosti zaspali in sanjali. Bodite prepričani, da pomeni to nekaj dobrega; mislim, da nam jc usoda naklonjena, I sicer se ne bi zopet tako lepo sešli. Kako pa gre bolniku?« »Videti je, da mirno spi, tudi mrzlica je znatno popustila.« Sedla sta in jedla. Egon je bil vesel, obenem pn ga je bilo sram. »Ali ste kaj našli?« Čakati moramo, da zopet nastopi mesečni dan. Korus, zdi se mi, da bodo tudi najini živci morali prestati trdo preskušnjo.. Sedela sta drug ob drugem in molčala. * Čas spanja je prišel. Američan jc še vedno mirno dremal, rana se očividno vsaj ni poslabšala in tako je noč, to se pravi čas spanja, pilotoma potekel nemoteno, ne da bi morala Ali Righta zopet zvezati. Naslednji dan je bil k sreči že čclrti, odkar je bilo solnce zatonilo. Ali Higlit je bil zbujen. »Ali imate vodik? Sam ne morem iti ponj, je pretežak, Korus pa mora vam streči. Američan odkima. Počutim se bolje. Prav lahko ostanem nekaj ur sani. Lepo vas prosim: Ako veste, kje se vodik nahaja, pojdite ponj! Nobene minute nc smemo izgubiti, storili moramo vse, da uidemo iz tega strašnega kraja. Imel sem grozne sanje, zdelo se mi je, da sem zblaznel, ponoči skrivaj vstal, prinesel grudo zmrzle ogljikove kisline v kabino iti vse tri ugonobil. Pojdite, prinesite vodik in nas rešite! Prinesla ga bova. Potnignil je Korusu, naj mu sledi, vzel čelado in šel ven. Moral je biti sam, dn vse premisli. Američan se počuti bolje, premagal ie na- pad; zdaj pa misli, da je sanjal, kar jc v resnici naredil. Miren je, ker zaenkrat upa na rešitev. Kaj naj pa on stori? Ali naj res še enkrat s Korusont poskusita, ko se bo gotovo zopet vse izjalovilo? Ali pa naj Američanu pove resnico in tako tvega, da ga zopet potre? Pa tudi čc še enkrat poskusi, ali sme Ali Righta pustiti samega? Ali se ni bali, da se 11111 bo še prej zopet zmešalo, ako ostane sam v strašni samoti? Ali ni morda mogoče, da ga napadejo nove blazne misli in vso raketo uniči? Ni si vedel pomagati in bil je prepričan, da mu tudi mladi Korus ne bo mogel svetovati, torej bo sani za vse odgovorim. Skočil je nekaj korakov naprej in sc ustavil na prav majhnem žrelu. Tedaj se je pa ob izhodu zatvorne cevi pojavil tudi Korus, potem ko jc Američanu preobvezal ra . Egon ga je zagledal in mu pomignil, tedaj pa ga je kot strehi z jasnega nekaj grozno prestrašilo: mislil je, da tudi njega samega begajo prikazni! Zagledal je nekaj, kar se v resnici ni moglo zgoditi: raketa sc je začela majati, razločno majati, kakor da jo stresa silen vihar, na mesecu pa vendar niti sapica nc potegne! Da, celo on sam sc je opotekcl, padel na kolena, okoli njega pa je naenkrat zaživelo. Zmrzli, mrtvi mesec se giblje! Vsa okolica se jc pošastno razgibala. Stetie žrel so se zamajale, tla so se odprla. Kakor da jo reže čarobna roka, se je odprla globoka razpoka, pravcata dolina, manjše ledene gntdc je v vrtincu vrglo kvišku, pa so padle zopet nazaj, kot blisk se je globoki jarek spremenil v dolino in tla so počila, ko da jih je kdo prerezal z nožem. Vse to je trajalo samo nekaj sekund. Bil je potres nn mesecu, mesečni polros! MAtI OGLASI Vaaka drobna vrstica 1-30 Din ali vsaka beiedn SO par. Na|man|il oglas 3 Din. Oglasi nni devet vrstic se računalo vlit,. Za odgovor anamlto! j Na vprašanja brcs snamkr ne odgovar|umoi ■ - \ Srednje posestvo 3 ure od Kočevja ob glavni cesti, prodam. Redi tri •goveda. Hiša in gosp. poslopje v dobrem stanju. -Sadni vrt, velike njive, travnik, košenice, gozd. -Vilma Širok, Vimolj št. 11, p. Nemška loka pri Koč. Učenca in učenko s primerno šol. izobrazbo takoj sprejmem v trgovi-10 z meš. blagom. Hrana stanovanje v hiši. - Josip Langeršček, Marenberg. Služkinja zdrava in poštena, vajena kuhe in gospodinjskih del, se sprejme takoj, v boljšo aišo v Ljubljani. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8469. Perfektno kuharico samostojno, pridno in pošteno, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8468. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu št. 16 zasloni. Pišite ponj! Šivilje in krojači! Naznanjam, da priredim 3. avg. 1931 tečaj za pri-krojevanje damskih in moških oblačil, ter sprejemam prijave do 1. avg. 1931. Krojni vzorci se iz-lelujejo točno po naročilu. Pojasnila daje Teodor Kune, lastnik konces. strok, prikrojevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4/II. nadstr. Stanovanje dveh sob in pritiklin išče ooljši zakonski par za 1. avgust. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dober plačnik« št. 8381. Selitve v Ljubljani, na deželo in obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni .Brzopromet', ivtoprevozniška družba, Miklošičeva cesta štev. 4, telefon 21-82. Prazno sobo v sredini mesta takoj oddam mirni gospodični. — Vprašajte: Mestni trg 24, III. nadstr. Dve zvezani sobi v II. nadstropju, solnčni, na trg, parketirani, mebli-rani, se oddasta sredi avgusta enemu gospodu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8474. Stanovanja! Vzajemna zavarovalnica odda v novozidanih enodružinskih hišah z vrtom ob Zolgarjevi in Herber-steinovi ulici za november stanovanja. - Reflektanti naj se zglasijo pri ravnateljstvu Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva c., I. nadstropje, najkasneje do 1. avg. t. I. oziroma naj stavijo pismene ponudbe. Trgovina dobro vpeljana, s stanovanjem vred, se odda pod zelo ugodnimi pogoji 1. -,ept. v najem v Sv. Pavlu pri Preboldu. Natančnejše ;nformacije pri F. Piki is tetam. M lekarno vzamem z vsem inventar-em v najem, v krogu Slovenije ali Hrvatske. Ponudbe na podrti?.. »Slov.« r Celju pod »Mlekarna«, Stavbne nasvete iaje tehnični biro »Tehna« -jubljana, Mestni trg 25/1 Enonadstropna hiša z gostilniškimi prostori, stanovanjem, 4 sobami za tujce, mesnico in drugim gospodarskim poslopjem, kakor podom, kletjo, hlevom za 40 glav živine, dalje zaraščenim sadnim vrtom preko 1 orala, travnikom za 5 voz krme, njivo za 10 mernikov po-setve, v najboljši legi, ter 2 zaraščepima gozdoma preko 6 oralov — ugodno naorodaj v Št. Vidu na Dolenjskem. V hiši se vodi že preko 100 let gostilna ter preko 40 let mesarija in nekaj let trgovina. Natančna pojasnila, ceno in pogoje plačila poda Mihael Orna-hen, Višnja gora. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Seleuburgova ulica 6. II. nadstr. in ostali! Ako Vam je potreben kak razred gimnazije, za spremembo svoje službe, morete v kratkem času, ne da bi zapustili svoje mesto, potom dopisovanja s šoto JPJU&O VIČ" položiti toliko razredov kolikor Vam je potrebnih. — Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan i). Popovič, Kajiuakča-lanska (preje Ivkoviceva) ul. št. 58, Beograd VII Telefon 882. (do Borovega parka). Vsakovrstno po oatvišjib cenah ČERNE. luvelir. Liubliana. NVolfova ulica št. 3. Kopalne hlače od 9 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Jabolka in hruške prima, namizne, kilogram 4 Din franko kraj naročnika, po 25 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla — Bosna. Selitve v Ljubljani, na deželo in obratno, prevoze vseh vsrt blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni .Brzopromet', avtoprevozniška družba, Miklošičeva cesta štev. 4, telefon 21-82. SILVO BRESKVAR, profesor MARIJA BRESKVAR roj. ŽIVEC poročena Ljubljana, dne 26. julija 1931 »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. -Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod: Dvoržakova 3, dvorišče. ftionii.o m Hrm« oddaja naiceneie vetelreovina lita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Reslie»a cesta li Pozor, trgovci s kolesi in konzum na d ruštv a! Pred nakupom žimnic otoman, spalnih divanov i. t. d., se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod z Dvorža-kove ulice 3, dvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji. Radi krize nemške marke i , likvidira nemška tovarna ' svojo zalogo v Jugoslaviji ! (Ljubljana) ca. 600 koles, samo prima nemški izdelek, ocarinjeno, zunanje mufne, kompletno s pneu-matiko, mnogo pod dnev-: no engros ceno. Prodaja | se tudi v manjših količinah, vendar samo proti takojšnjemu plačilu. - Ta-1 kojšnje ponudbe blagovolite javiti na Aloma Com-pany, Ljubljana. Vz.orf ni volesejotn v 40 velesejmskih palm'nh v notranjem dolu mesta. Veleaejein 7.a stavbne, lil no in pogonsko ptrtrobSi-Ine v dvoranah 1,2, 8, 4, (>, 11, 12, tU in 2u na veleaojmskem prostoru. Ohscžne ponudbe v preglednem redu! Zahtevajte pojasnit i in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od W EHKEN-n ZAGREB, Starfovlčcv trg 6/1, Tclef. 75-91. Brzojavni naslov Erkenag-Zagrob ali od ZUNANJEGA URADA LIPSKEGA v KLEŠE,IMA. BEOGRAD, Knoz Mlhajlova ul. 33. ^jjsB lepo posestvo v Celovcu -Klngenfurt, Rosentalerstrasse Nr. 42/e obstoječe iz enonadstropne hiše vile. dal ie tovarniškega in gospodarskega poslopja, dvori-ča in vrta je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. — Resni kupci dobe nadaljna pojasnila le pri lastnici gospe Amaliji Kučera v Zagrebu, Ilica 21. Umrla je in zasnivala večni sen dne 23. julija t. 1. najina dobra sestra in teta, gospa Marija WaUand vdova strojevodje v pokoju Položili smo jo na kraj hladu dne 25, julija t. 1. Bog ji bodi milostljiv sodniki Gabcrje pri Celju, dne 27. julija 1931. Franc Svctič, tajnik grofa Buguy, Nove Hrady, Češkoslovaška, in Josip Svetič, župnik, Divača, brata. Rafaela Urbančič roj. Schmiedmayer, nečakinja. Razširjati bolezen-to je naloga mulic. Pogin radi muhe se nesme potcenjevati, ko je dokazano, da se legar širi, ako raste število muh. Z nastopom hladnega vremena pre< neha legar, ker zginejo muhe. Muhe prenašajo tudi druge bolezni-ubivaj jih takoj-pripravno — škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamen- ^ juj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim V robom. v Škropi Konve so plombirane — v Tvojo korist. iiumuuiuuiiiuuuiiiuuuntuuutun Pozor gostilničarji! Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar- jeva ulica, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhliaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, 1. 1599 uc'anovljena Kaptolska lekarna sv Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb Jelačičev trg 20. Kis za vlaganje Špirit za vlaganje Dakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul 9. Tel. 25 80 Dve parceli po 700 m' prodam ugodni ceni po P Vrt popolno' ma urejen. Izve se Cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. » Hišo dvostanovanjsko, z nekaj vrta, kupimo. Ponudbe z navedbo cene pod »Gotovina« na upravo »Slov.«. Za Juizoalovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Janez Pretnar dne 26. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 77. letu starosti, mirno in Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega in blagega pokojnika bo v torek, dne 28. julija 1931 ob 3 popoldne od doma žalosti Tržaška cesta št. 24 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Begunje-Tržič, dne 26. julija 1931. Frančiška Pretnar, soproga. Marija, Janez, Anton, Martin, |ože, Ivanka, Lojze, Slavko, sinovi in hčere, vsi nečaki 111 nečakinje m ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Električne instalacije za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter inštalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav Elektrotehniška delavnica za popravila Telefon št. 2003 Sfrokoono lin solidno sfešaS IUHN B0GHTRJ oblasto, konces. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA kongresni trg 29 — poteg nunske cerfroe Izjemoma nizke cene! Poštna hranilnica rač. št. 12.619 Trgovina in tovarniška zaloga instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, likalnikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetilk ter telefonskih aparatov in varovalk t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubi brat ANTON BOŽJA previden s tolažili svete vere mirno in Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 29. julija 1931 ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. julija 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI BRATJE IN SESTRE. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Dr. Alojzij Kuluir.