Poštnina pavîaïîriina. Leto IV., étev. 69 V LfublTant, četrtek cfne 22. marea Î923 Posamezna stav. stan« i om l«h«)» oP » g|utrm|. Stane mesečno lt>— D10 ta UosematTo 20'— « Oftan po urita Uredništvo: Miklošičev» oe»U «t. 16/1 Telefon it 72 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvo: L|nbl|aoa. Prešernova bL it bi. Telet ti 86. Podružnica: Maribor. Barvariita «lia iti TeL it 22 Cello. Alekaandr. Rates pn poàtn. èekoT «avoua iter. 11.842. LJubljana, 21. marca. Ministrski svet je danes odklonil demisijski ponudbi gos]*>la Omero-viéa in Seriča. ki »ta vsled neusj^eha pri volitvah izrazila željo, da izstopita iz vlade. Radikalski kabinet »edi mirno na svojem mestu in prav nič ga ne ženira muzanie kulturne Evrope, ki čudom gleda, kako se v Jugoslavi ji na glavo postavljajo najelementar-nejši principi parlamentarizma. Drugod namreč je običaj, da vlada, ki je vršila volitve, brez odloga izvaja konsekvence, ako ji ni uspelo, si priboriti večine. Od 313 mandatov si jih je priborila radikalska stranka 109. To je nekaj več nego tretjina. Vse drugo je j»roti radikalom v osti i opoziciji. Danes bi bil moral gospod Pašič se javiti kralju ter mu predložiti ostavko vlade, da napravi prosto pot poskusu za sestavo večinskega kabineta, ki pri danih razmerah ne more biti drugačen, nego koalicijski. Mesto tega se radikalski šef bavi s žfiekulacijami. kako bi mogel ohraniti državno krmilo v rokah svoje stranke. Ze se mu ponujajo slovenski klerikalci. Toda v volilni borbi ee je SLS tako izložila za zakonodajno avtonomijo. da bi sjHjrazuin ž njo bil mogoč le z vsaj formalnimi žrtvami na račun ustave. Plemenski šovinizem, ki ga je razpalila radikalska stranka med srbskim delom našega naroda, pa baš v -em trenutku noče ničesar slišati o koncesijah in na klerikalne ponudbe bo moral Pašic odgovoriti g predlocri. a so danos zo|»et za slovenske plemenske šoviniste nesjirejemljivi. Kar velja za radikale in klerikalce, to velja seveda v desetkrat poostreni obliki za radikale in Radiča. Kombinacije, ki se raznašaio o možnosti kompromisa med temi tremi skupinami. smemo smatrati za neresne. Usoda. ki je zadela Protičevo koncepcijo med pristaši radikalske stranke, je dovolj jasen dokaz, da tu ni izhoda. Smatrati moramo, da ga Pašič v ie} «meri tudi resno ne išče. On se nadeja |»ovsem nekaj drucrega. Da ho namreč Radič zo|>et ostal doma. V parlamentu z 242 poslanci bi mogla radikalska vlada « iov sestaviti skromno večino. Radikali bi mogli v tem »lučaju nadaljevati poskus [«rtizanske eksplnatacije države. Toda gosp. Pašič sicer ni uvidel, liai pomeni volilna vlada v rokah ene same plemenske stranke, reklo bi se pa gotovo žaliti njegov razum, ako bi mu hoteli pripisovati vero v možnost, da se more danes vzdržati na krmilu jugoslovanske držav? in pred f»arla-mentom, v katerem ne sodeluje ogromna večina Hrvatov ter je vse. kar je napredno, v opoziciji, srbski kabinet. j>odpiran od anacijonalnih elementov. To je politični nonsens, nemogoč v ideji in neizpeljiv v praksi. Zato je verjetno, da ima Pašič drug načrt. Hotel bi evojo plemensko vladavino omiliti s pritokom jugoslovansko orijentiranih moči Le na ta način bi mogel prikriti jrravj značaj svoje vlade. V to svrho raznašajo radikal-!ki listi in mešetarji govorice, da je spor med Pribičevičem in Davidovi-iem zoj>et tu in da bi bil del demokratov, zlasti hrvatskih in slovenskih, pripravljen se pogajati in sporazumevati. Ni nam treba le posebej ojozar-jati na Izjave iz vrst vodilnih politikov. Ce je kdaj vladalo v demokratski stranki enotno taktično naziranje glede koalicije z radikali, je tokrat solidarnost fKipolna. Demokratska stranka je izšla iz volitev kot stroga 0[>»-zieija in z njeno pomočjo se radikalski režim ne bo držal niti en dan. Po našem globokem prepričanju za radikale ni srečnega izhoda iz situacije. ki so io ustvarili. Vse kaže, da novi parlament ne bo sposoben za delo. in to je morda tudi glavni vzrok, da gosp. Pašič ne izvaja konsekvenc iz volilnega izida. Zadnja in v srcu Sajprijetneiša je radikalom želja, da ši mogli sami brez odgovornosti pred parlamentom nadaljevati, kar sq dne 16. decembra pričeli, in se še enkrat Kablirati kot — volilna vlada. Le neefiretna politika celokupne opozicije nove skupščine bi jim mogla omogočiti ponovitev takega, za držalo in njeno jedinstvo tako opasrega eksperimenta. Demokratski klub o volitvah PO PRAVILNEM TOLMAČENJU VOLILNEGA ZAKONA BI MORAL BITI TUDI DR. ŽERJAVU PRIZNAN MANDAT. — SOLIDARNOST MED DEMOKRATI. — VELIKO OGORČENJE NAD RADIKALCI. Ljubljanski primer se ne da točno sub-sumirati ni pod eno, niti pod drugo do- Beograd, 21. marca. p. V demokratskem klubu se je danes vršil sestanek voditeljev stranke, ki so razpravljali o izidu volitev. Konstatiralo se je, da le cc-la vrsta slučajev, v katerih je vlada z nečuvenim terorjem korigirala pravo mišljenje ljudstva. Koncipirano je bilo pismo oblastnim organizacijam stranke, da najkasneje do 15. aprila pošljejo demokratskemu klubu dokumente o radikal-skih volilnih sleparijah ter o vseh slučajih zlorabe uradne oblasti in o aktih korupcije. Demokratski klub bo v tej stvari izvedel kar najostrejšo parlamentarno akcijo. Posebno pozornost Je v klubu vzbudilo dejstvo, da dr. Žerjav ni proglašen za izvoljenega. Splošno se je povdarjalo, da bi bila to ena najobčutnejših izgub, ki bi zadela parlamentarno zastopstvo Demokratske stranke. Na podlagi poročila, ki ga je podal avtor volilnega zakona bivši notranji minister dr. Voja Marinkovii, pa se je uveljavilo prepričanje, da bi po pravilni interpretaciji zakona moral biti dr. Žerjav proglašen za Izvoljenega. Dr. Marinkovič smatra, da o tem ne more biti dvoma. Cl. 80. vol. zakona predvideva dva izjemna primera, ko dobijo mandat tudi stranke, ki ne dosežejo količnika. Prvi (čl. 80. al. 4) se nanaša na slučaj, ako v okrožju s 6 ali več mandati doseže količnik le ena stranka, drugi (čl. 80 al. 5) za slučaj, da v okrožju z 9 ali več mandati dobite le 2 stranki količnik. ločbo, ker gre za okrožje z 10 mandati, v katerem je le ena stranka dobila količnik. Treba ga je namreč presojati s stališča obeh citiranih odstavkov čl. 80 In je v smislu zakona in svoječasnih Izjav notranjega ministra prisodili strankam brez količnika torej SKS In JDS vsaki po eden mandat. Dr. Žerjav bi moral torej biti proglašen za izvoljenega. Vodstvo k. ba le usvojilo referat g. Marinkovida ter bo v tem oziru storilo vse korake, da v verifikacijskem odboru prodre pravilna interpretacija zakona, ki edina odgovarja namenu označenih določb čl. 80. Z ozlrom na vesti, ki jih Izvestnl krogi širijo o novem sporu med Davidovi-čem in Pribičevičem, polaga demokratski klub veliko važnost na to. da konstatiri, da vlada v vrstah demokratov popolna solidarnost glede nadaljnega postopanja v parlamentu in napram vladi. Kakor do-znava naš dopisnik. Je vsak sporazum med demokrati In radikali nemogoč. Demokratski poslanci, ki se že z vseh strani kraljevine zbirajo v Beogradu, prinašajo od svojih lokalnih in krajevnih organizacij naročila, da ne smejo pristati na koalicijo z radikali. Posebno oster le odpor proti radikalom v volilnem okrožju rajnkega ministra Draškoviča, kjer so radikali pri teh volitvah silno terorizirali demokrate, katerim so celo grozili, da jih pobijejo, če ne bodo glasovali zanje. Jugoslovanski in iialifanski pristaniški projekt NAŠA DELEGACIJA PREDLAGA KONZORCIJ SAMO ZA REKO BREZ BAROŠA IN DELTE. Opatija. 21. marca. k. Danes Je bila I bi se uredila s posebno konvencijo, ka- važna seja paritetne komisije, na kateri sta se medsebojno izročili v proučevanje pismena načrta obeh delegacij glede italijansko-jugoslovanskega pristaniškega konzorcija. Italijanski načrt predvideva lak konzorcij za reško luko, luko Buroš, Delto, Brajdico in Martinščico. Ves ta tero je skleniti z Reko. Kar se tiče varstva naših In italijanskih Interesov na Reki, naj bi se sestavila v to svrho mešana paritetna komisija, sestoječa Iz po enega Jugoslovana. Rečana in Italijana in ta naj bi nadzorovala upravo in eksploa-tacijo reškega pristanišča In reškega ko- objekt naj bi bil pod skupno upravo, kt ■ iodvora. Služba med postajo In pristani-bi fungirala eno leto, če bi se že poprej ; 5čem na Sušaku nai bi se uredila spora» ne uvidela potreba, da se uprava spre• meni. Po tem roku bi stopil v veljavo de-linitivni statut za eksploatacijo vseh teh objektov, ki bi se moral med tem Izdelati in ki je predviden za dolgotrajno večde-setletno dobo. Konzorcij bi tvorila po dva italijanska, po dva Jugoslovanska in dva reška zastopnika. Izmed zadnjih dveh bi enega volila Italija, drugega Jugoslavija. Ta komisija bi volila strokovnjaka, ki bi vodil upravne posle in sicer nal bi bila ta strokovnjaka enkrat Italijan, drugič Jugoslovan. dočim bi imel namestnika vedno od druge narodnosti. Jugoslovanska delegacija ]e vzela na- umno med obema upravama. Princip, ki obvlada naš predlog je striktno Izpolnjevanje pogodb, ki predvidevajo za Reko popolno suverenost iu neodvisnost. Italijanska delegacija Je vzela naš načrt na znanje In proučevanje, na jutrišnji seji pa bosta obe delegaciji povedali svoje eventualne pomisleke preti nasprotnemu načrtu. Nezadovoljni Italijani. Sušak. 21. marca. r. Današnji «Picco-lo della Sera» poroča o včerajšnji seji paritetne komisije v Opatiji: Kdor je mislil da se bo stališče jugoslovanske dele- črt na znanje in Je chljubila, da ga pro- : gacije po novih skupščinskih volitvah iz- Pašičeva vlada v zagati USODA RADIKALOV ODVISNA OD PAŠIČA. — ZAMOTANA POLITIČNA SITUACIJA. Beograd. 21. marca. g. Danes je ministrski svet razpravljal o politični situaciji. ki ie tako neja-sna in nesigur-na. da ni videti zaenkrat nobenega izlioolitičiiih krogih se je pričakovalo. da bo vlada, ki nima večine v parlamentu, (»o evropskem |»ar-lamentarnem običaju že dane* |>odala ostavko, kar bi omogočilo, da se pričnejo formalna |>ogajanja za sestavo večine. To se ni zgodilo. Nemalo začudenje je vzbudilo tudi dejstvo, da ministrski svet ni sprejel na znanje demisijske |>ouudhe pro|«dlih ministrov, temveč sklenil, da naj «zaenkrat» ostanejo še v vladi. 0 namerah gosp. Pašiča se trdi v radikalskih krogih sledeče: Pašič ne namerava storiti nobenih korakov, dokler ne bo natančno vedel, ali pride Radič v Beograd ali ne. Če pride, je pripravljen z njim takoj stopiti v stik in začeti pogajanja, da bi z njim in Koroščevo stranko sestavil vlado. Beograd, 21. marca. r. «Politika» javlja, da se v j>arlameiitaniih krogih računa, da t-e bodo džemietovci (Turki) pridružili radikalom, ki bi tako imeli okrog 120 |>oslancev. Tudi Nemci bi pomagali vladi. Najvažnejše vprašanje pa je momentano Radič in njegovo zagrebško zborovanje dne 25. t. m. Za bodočo vlado se v radikalnih krogih trdi. da če Radič ne pride v skupščino, bodo sestavili radikali z džemietovci samostojno vlado, če pa pride, mu bodo j>onudili sporazum in če se ta ugodno dožene, sestavili vlado z njim in Koroščevo skupino. Ce se izjalovijo vsi ti načrti, pa radikali nameravajo izsiliti razpis novih volitev, prj katerih bi skušali spraviti skupaj potrebnih IGO mandatov. Pravilno pristavlja k temu «Tribuna», da bi |>otcm postala Hrvatska druga Irska, AVDIJENCE. Beograd, 21. marca. r. Včeraj sti bila s|»rejeta v avdijcnci pri kralju Pašič in Vujičič. pozneje še Ljuba Jo-vanovič. Vsi trije so (»oročali vladarju o izidu volitev ter o političnem položaju. KAJ MENI RADIČ. Beograd, 21. marca. g. Radič je izjavil sotrudniku «Hrvatskega Lista» v Osijeku, da je prišel čas, da se radikali sporazumejo z njim, če so pametni. OPOZICIJA SE ZBIRA. Beograd, 21. marca. r. V soboto ob 10. doj>o!dne l>o seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri ee bo pretresal rezultat volitev in se bo odločalo o nadaljnjem zadržanju stranke. Demokratski klub se konstituira čez deset dni. V tukajšnjih političnih krogih se vztrajno vzdržuje vest, da se bodo demokratskim poslancem v parlamentu pridružili za sodelovanje tudi zemljo-radniki. Vršijo se baje že tozadevni razgovori med voditelji obeh strank. Sarajevo, 21. marca. r. Tu se širijo vesti, da se nameravajo spahovci v parlamentu pridružiti Koroščevim klerikalcem. uči. Nato Je izročila Italijanom svoj načrt, v katerem so fiksirana glavna načela. kako si naša delegacija zamišlja ureditev pristaniškega in železniškega problema. Baroš, Delta in Brajdica bi imeli po tem načrta ostati Izkllučno le naša last, pod našo upravo, ker je treba, da nam ti objekti služilo kot nacionalna lu-ka, ki bi bila pod popolno suverenostjo naše vlade. Reško pristanišče naj tri upravljala in eksploatirala izključno samo reška država, dočim bi oskrbovala železniško službo od naše meje do reškega kolodvora, naša, železnico do Italijanske meje pa italijanska vlada. Sam reški kolodvor bi ostal v rokah reške države. Tudi javna skladišča na Reki bi uprav Ijala reška vlada aH pa skupna uprava enega Italijana, enega Jugoslovana In enega Rečana, to pa samo tedaj, če to Reka Izrecno želi. Železniška služba naj premenilo in da se bodo obljube zunanjega ministra dr. Nlnčiča Izvršile neposred-no, ta bo razočaran, ko zve, da se položaj ni čisto nič izpremenil. Situacija it ista. kakor pretekli petek. Pri razpravi c konzorciju Jugoslovani vztrajajo na sta-liiču, po katerem na) se Baroš In Delta odločita od reške luke in se združita t sušaško luko. Dr. Rybafeva zahteva po izpraznitvi Sušaka Je še vedno veljavna in zadržuje jugoslovansko delegacijo popolnoma intransingentno. Seja Je trajate poldrugo uro, ne da bi se obe tez! ka; približali. Jugoslovani so tudi Izjavili, da predlože svoj projekt šele na Jutrišnji seji. «Piccolo» izjavlja končno, da italijanske teza mora zmagati, ker izključuje politiko. česar se ne more reči o Jugoslovanski. čeprav so Jugoslovanski delegati o priliki otvoritve konference naglašali, d<; je treba politiko izključiti Iz sej. Angieško-irancoska posvetovanja o Poruhrfu? FRANCIJA ISCE ANGLEŠKE ZASLOMBE. - VEDNO NOVI NAČRTI Odstranitev namestnika Hribarja Beograd. 21. marca. g. Na današnji va, ki je veren pristaS ministrskega pred sednika. Nezadovoljnost s Stambolijskim raste v Bolgariji od dne do dne. Volilna agitacija je po vse.» državi v polnem raz seji ministrskega sveta se je razpravljalo' mahu. Opozicionalne stranke so naslovile o likvidaciji pokrajinskih uprav. Načelno na vlado že nekaj brzojavnih protestov je bilo sklenjeno, da se ljubljanski na- proti sprečavanju volilnih shodov opo- mestnik Hribar čim preje razreši dolžno sti ter izroči do 31. t. m. posle velikim županom. Kot likvidator pokrajinske uprave bi v tem slučaju posloval ljubljanski veliki župan Lukan Istočasno naj se izvrši likvidacija pokrajinske uprave tudi v Dalmaciji. Pokrajinski namestnik v Zagrebu Cimič ostane radi političnega položaja. ki se je razvil na Hrvatskem vsled Radičeve zmage še nekaj časa na svojem mestu. Glede sarajevskga mane-sinlka ministrski svet še m sklepal NASTOP NOVEGA ČEŠKEGA POSLANIKA V BEOGRADU. Beograd, gi. marca. r. Pričetkora apri- stri: Atanazev, Moravljev. Duparinov Bolgarija čred vo!«tvaml Sofija, 21. marca. r. Kralj je podpisal ukaz o imenovanju članov novega kabineta, v katerega so prišli 4 novi minilo 1& pride v Beograd novi češkoslovaški Pto.ianov. poslanik^ Jan šeba, dosedanji opravnik Sofija, 21. marca. r. Minister za javna poslov češkoslovaške republike v Beo- dela Stanko Bakalov je poda! svojo de-pradu pa postane po.,laaik v Tokio. j misijo, katero je Stambolijski sprejel in 1 ¿pozval na niezovo mesto Cirila Pavlo- zicije. Milka konferenca zaključena Beograd, 21. marca. r. Vlada js sprejela iz Niša poročilo, da je tamošnja kon ferenca završila svoje delo in da dospo obojestranski delegati jutri v Beograd, kjer se pogodba med Jugoslavijo in Bolgarsko podpiše. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd. 21. marca. r. Včera) so se v Rimu zopet pričela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, ki so bila radi volitev v Jugoslaviji za nekaj časa prekinjena. Po poročilih iz Italije smatrajo Pašičevo zmago pri volitvah v Rimu kot dobro znamenje za sklenit v sporazuma. Italijani upajo, da bo nova jugo- Pariz, 21. marca. j. Iz dobro informiranega vira se zatrjuje, da so se pričeli dane? t Londonu razgovori med Anglijo in Francijo o vprašanju varnosti Francije. Vest izhaja iz angleške strani: gotovo pa je, da je razgovor za enkrat popolnoma splošnega značaja. Kakor javljajo italijanski krogi je imel včeraj nemški odpravnik poslov razgovor i italijanskim poslanikom Avezzanom, katerega je obvestil, da namerava nemška vlada predložiti v Rimu nov načrt, ki naj bi ca italijanska vlada sporočila v Pariz in Bruselj. Večerni listi objavlja« iz Londona datirane vesti, ki zatrjujejo, da bo nemška vlada izročila svoj načrt vipm zavezniškim vladam. Berlin, 21. marca. a. Po neki pariSki brzojavki «Berliner Tageblatta» je napravila francoska vlada v Londonu enake korake kot jih pripisujejo pariški listi nemški vladi. Pariška izdaja «Daily Ma la» poroča, da je poslal Poincare Bo-nar Lawu apeL v katerem utemeljuie franrosko-belgijsko akcijo z uporabo in izvedbo določb verzajskega miru in naproša Bonar Lawa, naj ga z odobravanjem francoskih ukrepov krije tudi angleška vlada. London, 21. marca. s. «Westminster Gazette» je izvedela iz zanesljivega vi- ra, da bo izročila Nemčija vsem zaveznikom osnutek pogodbe gled9 reparacij. ANGLIJA ORGAV1ZIRA POSREDOVANJE NEVTRALCEV. London, 21. marca. 1. «Newyorit Ps-rald» poroča, da izdelujejo v angleškem zunanjem uradu načrt za rešite* ruhr-skega konflikta. Načrt predvideva začasno intemaliracijo ruhrskega in renskega ozemlja in določa modalitete za nemška plačila. Angleška vlada se trudi, da pridobi za svoje namere vse evropske nevtralne države in bi se nato po-krenila skupna akcija, kateri «e D9 fc: mogla upirati ne Francija ne Nemčija. POLOŽAJ V PORUHRJU. Pariz, 21. marca. L Vrhovna zavezniška komisija v Porenju je sklenila ustanoviti v Porenju vrhovno vojaško sodišče podobno takim ustanovam v Gornji SlezijL Neki višji francoski «ergeant je r. Saarbrtlokenu ustreli! mlado nemško dekle v gozdu: zatrjuje se, da po nesreči, kar bo dognala preiskava. Nemci trdijc,-, da jo je ustrelil nalašč in so zagnali ¿juto silen krik po vsem svojem časopisje. V ostalem je položaj v zasedenem ozemlju vedno enak: repreealije, izgoni, akti sabotaže in aretacije, jamstva in globe. Otvoritev oričentske ©re3k©*?arence London, 21. marca, j. Danes se je vt-Sila otvoritvena seja londonske v7hodne konfcrence pod predsedstvom lord Cur-zona. Konference se udeležujejo zastopniki vseh zaveznikov. Takoj po Veliki noči se sestane zopet lausannska konferenca. Z grško delegacijo prispe tjakaj tudi Venizelos, ki pa se ne bo udeležil posvetovanj In tudi ne bo imel glasovalne pravice, temveč bo dajad le informacije angleški delegaciji. JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKO RAZSODIŠČE. Benetke, 21. marca. r. Danes se je vršila tu prva seja jugoslovansko-avstrij-skega arbitražnega sodišča, ki je odreje- nem redu je tožba nekega srbskega fa- br i kan ta, kateremu so bili med vojne odneseni stroji v Avstrijo, in pa tožba jugoslovanske države proti Landerbanki glede vrnitve posojila, ki ga je dala dr. žava banki pred vojno ▼ zlatu. USTAVNA BORBA V RUMUNIJL Bukarešta, 21. marca. s. Opozicionaln® stranke so včeraj priredile protestne demonstracije proti načrtu ustave. Demonstranti so hoteli prodreti v notranje mesto. kar pa so jim preprečili močni kot-doni čet. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bilo več demonetrantov ranjenih. Dunaj, 21. marca. j. Iz Bukarošte poročajo: Vsled neprestano ostre ¿gitacijtt opozicionalcev proti osnutku ustave v parlamentu in med narodom grozi vlada fesor dr. Paul Logot, jugoslovanski za-slovanska vlada v principu sprejela ita- ! stopnik beograjski univ. profesor Dra-liianski načrt trgovinske pogodbe. fgoljub Arangjelovič, avstrijski pa etnat- jiii predsednik dr. Zwiedeoick. Na dnev no v smislu Ç 256 »cnžermenske mirov- 8 proklamacijo izsednega rtanja n*d Bc-ne pogodbe. Predsednik ie vseu."li!ki pro ! karešto. Dar.e* so se posvetovale ob- ..... . «IV- k/-. a4pa je re«. da teira vprašanja ni bilo. in tla nisem torej ničesar odgovoril. Ni res, da je za gerenta imenovan radikalski odvetnik dr. Flego. Pač |>a je res. da ni imenovan za gerenta radikalski odvetnik dr. Flego. Z izrazi odličnima «¡»oštovauja uda nj Iv. Hribar. Politične teeležhe Radikale? crodali Kccevie Nemcem Predsedstvo jov. Predmet: Uradni po(»ravek. Cenjeno uredništvo dnevnika «Jutro» v Ljubljani. Z ozirom na Članek «Radikale! pro-3ali Kočevje Nemcem» v «Jutru» z ine 15. marca 1923. št. G2. prosim Va*. sklicujoč se .n § 19. tiskovnega rakona. da izvolite v prvi ali |ia v irtijri številki Vašega lista, ki izide [>o prejem» trga dopisa, objaviti na isten mestu in z istimi črkami sledeči uradni po|>ravek: Ni res. da bi bil med telefonskim razgovorom, ki sem ga imel dne 13. marca t. 1. s kočevskim županom g. Medvedom, istemu javil, da razpu {¿am občinski svet mesta Kočevje. Pač |o členu 80. volilnega zakona 1 samostojuež (Pu cel j). -f- Napredek hrvatskih demokratov. Po končnih |*»datkih ugotavlja «Ri-ieč». da je demokratska stranka na Hrvatskem in v Slavoniji zrasla od 7R.406 na 82.945 glasov, torej za 25-84 odstotkov. In nemalo važno je dejstvo , da je prirastek največji baš v zagrebški županiji. namreč za 2222 glasov, dočim je radikalska in radi-čevska nasilna agitacija preprečila že večji (»orast in velika ol>čina Javo-ranj. ki je pri volitvah v kuuetituanto oddala G13 demokratskih kroglic, niti ni prišla do glasovanja. -f O Hribarjevih zaslugah za zmago klerikalcev in radičevcev so mnenja popolnoma nedeljena. Mi smo svoje že povedali. MarilKirski «Tabor» smatra, da je Ivan Hribar vreden najvišjega Koroščevega odlikovanja. «Slovenski Narod» pravilno pravi: «Radiču je pri|>omog]a do zmage na Slovenskem — vlada sama. S tem, da mu je branila agitacijo, je vzbudila pri ljudstvu sum. da mora tičati za Radieem kaj posebnega. Bolj na mestu M bila pametna |>rotiagitacija in pouk ljudstva, kam vodijo Radieevi nauki.» Pa g. Hribar za časa volili«» bori« takim spoznavanjem ni bil dostojen. Študiral ¡p le. kako bi se dalo ogoljufati demokrate za glasove in zaj>eljeval je najvišje upravne in celo «olnij«ke funkeijonarje. da se j>regrc-šijo proti volilnemu zakonu! Pod njo-trovo jatronanco so radikali v Prek-murju v zadnjem trenutku izvršili prevaro z demokratskim kandidatom Kflharjem. v katerega imenu «o izdali jtoziv na volilce. da glasujejo za NRS. S pomočjo Jadranske banke so r>otem nribar je vi radikali preprečili, da bi demokratska stranka [>otom letakov pravočasno paralizirala volilno «!e|>ari.;o. Pravilno sodi «Slovenski Narod», ko pravi, da je ta u|>rav radikalska sleparija odvz»la demokratom polovico glasov v Prekmurju ter iih spravila ne v skrinjico njihovega Benka. temveč v ono — Stjepana Radiča. + NemSk? Jn Golouhov mandat še vedno negotova. Mariborski volilni ivlbor bo nalbrž še danes cel dan štel glasove, ker nastopa to f>ot radi bla-maže pri zadnjih volitvah strogo natančno. Ze doslej pa je volilni odbor ugotovil preeej netočno*fi. Tako na nrimer jc prinesel neki komisar iz laškega okraja štiri kroglice več kot je imel vpisanih volilcev. Zor>et druiri je ime! tri kroglice jiremalo. Za soeijali-ste se j« včeraj situacija z or.iiom na dosedanje podatke jroslabšala v korist Nemcem. + Kurijoznosti volilnega zakona. Novi volilni zakon .je omogočil razne iirre slučaja. Za primer kurijoznosti mogoče i« novem volilnem redu. navaja «Riječ». da bi se v ličko-krbav-ski županiji bil tifetrnil pripetiti slučaj. da bi ena stranka tudi z doseženim količnikom ostala brer. mandata. Lika - Krbava voli 5 poslancev. Glasovalo je 37.559 volilcev. količnik znaša 6253. Ako bi tamošnje tri stranke bile dobile |io vrsti 18.780. 12.520 in 0259 ila nad 1000 glasov lu * tem tu li mandat. Vcrifikaeijski odl>or narodne skupščine bo moral izvršiti remodttro. + Se že ponujajo. Volilne kroglice se takorekoč še niso ohladile, včerajšnji «Siovcnee» pa že prinaša uvodnik, ki ga ni mogoč*1 drugače razumeti kot potiudl>o gos|>odu Pašiču. Jedro članka je stavek: «Ako hočejo (radikalci) z nami (klerikalci! s|wrazutna na podlagi poj>o!ne politične enakopravnosti — dobro.» Kdoi f>ozna klerikalce, v6. da bo njihov j>o-rled na enako-pravnosti takoj drugačen, čim jim bo g. Pašid dal na razpolago |>ar ministrskih foteljčkov. Naglica «Slovenca» [»otiudbo je tem bolj značilna, ker so ž njo klerikalci povedali radikalom da so na rnzj>o!ago za novo vlado, še j>redno je povedal Radič, kaj hoče. Videti je. da to pot klerikalci ne bi radi zakasnili vlaka v Beograd. -f Iz političnega življenja so v Jugoslaviji izginili komunisti, ki nikjer niso mogli zbrati količnika. Značilno je. da se komunistični glasovi niso jiridnr/.ili socijalistom. ki so tudi sami izgubili skoraj vse pozicijo, temveč najrcakcijonarnejšim grupam, srbskim radikalom, radičcvcem in slovenskim klerikalcem . . . Brez mandata je ostala tudi jugoslovanska republikanska stranka Jaše Prodanoviča. ki je računala. da bo število svojih (»oslaiicev v novi skupščini vsaj ¡>odvojila. — Poskus narodno-socijalne stranke prodreti tta Hrvatsko, se jc klavrno |>one-srečil. NSS je imela v Zagrebu svoje posebne skrinjico, v katere j>a je pad-io vsega skupaj 152 kroglic ... Iz parlamenta je izločena tudi Protičeva struja. Niti eden njegovih kandidatov ni bil izvoljen in tudi on sam je ost.il brez mandata. V Dalmaciji je padla zemljoradniSka stranka, katere vodstvo je prevzel pred volitvami dr. Smodlaka. + Žrtve volitev. «Ljudski Dnevnik», «rlasilo drja. Sitsteršiča. je prenehal izhajati. Iz Celja nam poročajo, da ustavi dr. Novačan svoj tednik «Re-imblikanec». Iz Marilmra javljajo, da proneha tamkajšnji radikalski tednik, ki je |K»I ukradenim imenom «Naša Vas» izhajal kot volilno glasilo NRS. — V Zagrebu «e pripravlja likvidacija «Slnlmdne Tribune», katere zapleč-niki Tomljenovič. Bertič. Politeo itd. o!en krah. Baje Ih>.1o izdajali «Slobodno Tribuno» še nekaj časa kot tednik. -f Dva bloka. Trotičev «Radikal» konšt.itira. da je Pašiču usjudo napram ekstremnemu hrvatskemu bloku ustvariti srl>ski blok. Kdor jKrzna raz-položenje srbskih volilcev. mora uvi-su-šj. ali jia si jo na i sam odseka. Na koncu pa je |«roglasi! vsakega, ki bi mu očital, da je s to pridigo uganjal l>o!iiiko. za — hinavca . . . -f «Prebujeni Madžari» so v zadnjem času zelo aktivni na v seh mejah, posebno na naši tneji. Po Vojvodini so Po svefu — češki tisk. V češkoslovaški repu bilki izhaja 20()0 periodičnih publikacij. Od teh ie 615 političnih, 1445 pa drugovrstnih. Dnevnikov Imaio Celioslovaki 141. Od postanka češkoslovaške republi- i kc se je število čeških listov pomnožilo za 241. — Prenos fešLih fesionariev Iz Francije v domovino. Iz Pariza poročalo, da bodo v kratkem prenešenl v domovino zemski ostanki čeških legionarjev ki so padli za svobodj v Franciji. Prenos se bo izvršil na zelo svečan način. — Lord Carnarvon zitstruoljen. Kakor se poroča brzojavko iz Londona, se je egiptolog lord Carnarvon. ki je odkril grob faraona Tutankhamena. vsled pika neke strupene žuželke zastrupil. Souio-ga Carnarvonova je z nekim londonskim zdravnikom v aeroplanu odpotovala v Egipt. — Dclgijska kraljica v Italiji. Vrnivši se iz Kgipta, kjer si Je ogledala Izkopine v dolini kraljev, je dospela belgijska kraljica 19. t. m. v Genovo, kjer Je napravila z avtomobilom več izletov v okolico. 20. t. m. pa se Je odpeljala v Pariz. — Smrt ruskega publicista. V Le-vanti (Italiii) je umrl ruski romancier, publicist, feljtunist In kritik Aleksander Vasiljevlč Amiiteatrov. — Rusija hoče na kcnfcrenco «Društva narodov». Ruski komisar za zunanje zadeve Cičorin je uradno naznanil, da hoče sovjetska Rusija prisostvovati mednarodni konferenci «Društva narodov», na kateri se bo proučevalo vprašanje razširjenja načel versaillske mirovne i mofttje Sasopifje navdnfleno pripravlja prihod umetnice «u povufeno i kulturno /anernarenu varofc» ter naglaSa. da pomeni za Sarajevo koncert 1'oljakove rr (iek kulturen dogodek, «Kres», kulturni mesečnik. Prejel! | smo «Kresa» I. številko II. letnika. Vsebina mu je poljudna in dobra, oblika prikupijiva. Na uvodnem mestu priob-ftije Scliškarjevo «Pesem revolucionarjev». ki je narejena, ne ustvarjena. Nasprotno kaže nedvomno pesniško nadarjenost Ernest Tiran, ki je dahnil «Dva lokvanja v mraku». Ostale stvan-e so ve5 ali rn.-inj vsakdanje prikazni 1'roio z.i-«tnpa v rlaviiein Angelo Cerkvenik. pi-sa*elj «Mariške». Ostali prispevki v «Kresu» so prevodi Tolstega. Knpririi in Solovjeva. Tudi ostalo gradivo «Kresa» je zanimivo in branja vredno. — Cena mesečniku jc 50 Din na leto; n.v roža se v upravi Ljubljana, Zidovsk/ ulica 1./1. Sokolsivo IV. glavna skupščina Jug. «okoL «a-veza, ki I>0 v nedeljo dr^e 25. niarea 192S nt>eta biti dokaj zanimiva, filavni referati iz starešinstva so p«ikoa tudi vposlani predlogi iz posameznih žup kažejo. da je med članstvom mrio^o zanimanj 7A sokolsko delo. S skupščino bo zdniženo tudi razvitje prapora najmlajšega beogradskega s«k"lskega drtiAtva. kar !»> dalo skupščini in ostalim sejam neknj mnnifestačnega 7na?nja. ker se raz vitja p-apora ude'ežijn delegati kroju. Češko Obec sokolsko bo zastopal naraest ..... . . .. i nik staroste na 4 stari in.ioec in priatelj pogodbe tud, na one države, ki tega mi- br ?tanek r)cleffati Slnvcni^ od- ru niso podpisale. S tem čutom je Rusija > ^ „ R j T k , priznala «Društvo narodov», katerega Je doslej dosledno negirala in ignorirala. — Samomori v Berlinu. Število samomorov se vsled naraščajoče bede mej srednjimi sloji v Berlinu silno množi. Te dni je izvršilo samomor 15 oseb, med temi 8 žensk. — Najbogatejši petrolejski vrctci sveta. Iz Londona poročajo, da so odkrili te dni pri mestu Larao v bližini Maracaibo v Ameriki pctro'ejske vrelce, ki nudijo dnevno 120 tisoč sodčkov petroleja. Domneva se, da je to najbogatejši petrolejski vrelec na svetu. — Angrrska v lada ne sprejme Frle-drlcha. Rimsko časopisje poroča, da madžarski fašistovski voditelj Friedricb ne odpotuje v Angoro, ker mu je turška vlada 7abrnnila dohod v državo. Prosveia L.it:hlianska drama. Četrtek, 22 : «Othello». B. Petek. 23.: Zapito. Sobota, 24.: «Crešnlev vrt». IzV. Nedelja. 25.: «Othello.. Izv. Poncdellck, 26: «Crešnjev vrt». C. Liublianska opera. Četrtek. 22.: Zaprto. Peti k. 23.: «Carostrelec». D. » Sobota, 24.: «Nižava». A. Nedclia. 25.: «Carostrelec». Iz*. Ponedeljek. 26.: Zaprto. MT'h"rcVn e pri/.nano najiiol ša inter-p;etin;a mo-terne francoske glasi* na klavirju, se .ie. vrV-i svoj» kulturno na lojo. ogla«ila tudi k nam. da na» seznani z muzikalnim dogijanjem svo.i^ga velikega naroda, ki w v glasbi žal tako b-zovlakon, ki odhaja iz Ljubljane ob 16. tiri. Ženski odsek Sokola I v Ljubljani priredi v nedeljo dne 25. marca s članicami in ženskim naraščajem popoldanski :zlet na Smarjetno poro. Od!u>d z opoldanskim vlakom do Kranja nato pei n» Smarjetno goro. Povratek z večernim vlakom v Ljubljano. Vabijo se poleg članic in nar.išča;a tudi starši. Vožnja p« železnici polovična. — Zdravo! Sokol I v Ljubljani vabi svoje član. stvo. da poravna članarino v društveni pisarni na Talmru. Uradne ure so vsalc dan od 16. do 19. ire. - Društvena javna telovadba se vrši dne 17. junija. — Zdtavo! Sokol Cerknica ima svoj izredni ot>6-ni zhor v nedeljo dn« 25. marca ob 11 uri v lalonii brata ?.urnra Soko!sko društvo v Ptuju priredi svo o akademijo v «olndn !ne 24. marca ob 21. uri v Društvenem domu. '/ji v..iko slovansko čutečo dufo je udeležba dolžnost! «Sokolič», list ta »okolski naraščaj druja številka je izšlv Vsebina je slede>-ča: Nekrulog pokoj, dr Tavčarja. Letovanje l>eogradskega sokolsKe^a narašča^ ja na liledu. Zg > Ijvina telovadi«. O alkoholu. Telovadne raznoteicsti in iiia». nik s krajšimi poračili in zanimivimi po-datki. «ivikoliča» prijKjroiaiuo sokoiek» mu naraščaju. Spori raztroseni njihovi plakati, v katerih se malo poznamo. Pač čuemo imena kakor tx>/.ivajo naši državljani madžarske D'lndy, frai.ck. Debussy itd. katera na narodnosti naj bodo prijavljeni na skorajšnje dogodke, ki bodo končali z njihovo «osvoboditvijo». Na meji Medjimttrja so pa «probujajoči se Madžari» še bolj aktivni, tam kar v četah |>o 20 mož, deloma v unifornnh madžarske vojske. najudajo naše meine straže Pri vasi Zitkovci se je vršila prava bitka, ki je trajala cele štiri tire. ko so n a | kis led Madžari sj-re-videll da še niso dovolj |irobujrtii in o zl>ežali — sj>al. «atno enega mrtve- prijiadli 3 mandati, drugi dva. za > kratska stranka z 20.792 glasovi dobi dva. radikalci « 350uscbej o terorističnem nastopu radičevcev. Za danes naj navedemo dva eklata itna slučaja: V okrožju Virovittea je proiadel demokrat dr. Ivan Ribar. bivši jireilsednik parlamenta, ker mu manjkata 102 glasa za količnik. Ribar bj bil dobil 72 glasov čez količnik, ako bi bilo moglo glasovati selo Nart. kjjr ie 174 organiziranih demokratov. Ti niso moirli na volišče, ker so radičevci grozili, da jim zaidejo hiše. Vložen je protest in narlament bo mora! volitve revidirati. V mariborskem okrožju so radikali falzificirali podpis demokratskega kandidata v Prekmurju Štefana Kii-haria da odstopa od kandidature. -j- Ubogi Síorza. «Giornale d' Italia» javlja iz Lucce: Ko se je grof Síorza v o ril skozi Lttcco. ga je Množica sj>rejela z vzkliki: «Jugoslovan, izdajalec domovine!» «V Rapallu si j»roil:il Italije in Reko!» — Ne vemo, ali bi Sforzo tudi v Jugoslaviji z demonstracijami sprejeli, vemo pa. da bi jih z naše strani bolj zaslužil kakor z italijanske. -f Avstrijska nelojalnost. Zelo značilno za nastoi«nje avstrijskega državnega kanclerja dr Seipla je dejstvo da glasilo njegove stranke «Reichs|K>st» neprestano j>riobčute na-tade na Jutro-lavijo. Tako piše ta list. da bo Radič t« volitvah sklical hrvatski sal«)t in i.roklamiral hrvatsko rej.ubliko. Isti list je te dni tudi [»riobčil neko tendeiicijozno pi-mo črnogorskih emigrantov ki jc bilo polno naj>a !ov na Jugoslavijo. Hujskn ška vsebina «Reichspošte» je značilna tem I k)! j, ker list tudi po Setplo-vem obisku v Beogradu ui izpremenil svoje politike. Naročajte .JUT^S"! poznamo doslej z malimi izjemami sko ro samo iz knjig in rerij. Prva prilika, ki se nam torej nu li — in kdo ve. koli ko č,'i«a ne bo več nobene take prilike v Ljubljani? — je petkov koncert, na katerem nam bo proslula umetnica v naj-"dcalnejši obliki pred«tavda moderno francosko glasbo v najlepši :zl>eri. Nad« jati se moremo resnično re!:keira umetniškega užitka, zato smo prejiričani, da na* ne bo treba biti sram pied njo. IV kaiiino s tein obenem tudi svoje simpatije velikemu narodu in spoštovanje njegovi veliki umetnosti! MMlčri koncert v Skofji LokL Kon rert Gla«bene Matice iz Ljublrne se vr v nedelj-lo vanski gla«I>eni in glaslioljul>eči svet. Te dni priredi koncert pesmi s spiemljeva njem klavir ia tudi v Sarajevu, kjer Ur Službene objave LNP. (Iz ifjf poslovnega odliora 16. marea). Ugodi se prošnji S. K. flirije in S. K. Primor.c ?.a preiož:tev prv. tekme Ilirija. : Frimorje. Z ozirom na to je določen sledeč, vrsten red prv. tekem L ra7iedn: 29. aprila Hertnes: Ilirija. 13. maja Pri-morje : Herme». 21. maja Ilirija : Prinior-je. Imenovanim klubom se sjioroča. da se naveden vrsten red in teinun ne j«re-mika>j več. Na znanje te vzamejo pri-;ave juijateljskih tekem- 18. in 19..S. Ilirija : Viliacher S. V.. 18./3. Ilirija II. — I.ASK, 19 /8. Ilirija III.: Slavtja, Mermes : Slovar. 7./4. Primor je : Ha šk. fy4. Ilirija : llašk. Objavljeni »o za S. V. Ka-pid. Maribor: Krsnik Branimir, Bauingart ner Karel, S. K. Celje, Ct-ije: Cizel Janko. Milcnkovič Peter. Na tozadevno prošnjo dovoljuje upr. odlmr igralcem S. K. Pritnorja: Kordin Janko. Kokolj Franc in A!ič Alojzij na-stopane v prjateljskih in iiiternaeiunal-nih a-kmah s 18 t. m. ter istotako Grilc Josipu ta S. K. Ilirijo. Prihodnja seja poslovnega odbora s« vrši danes dne 22. tnarca ob 20. urj v sobi Športne »vete. — Tajnik U. • rriretek nogometne sezone v Muri-bora. Tudi v Mariboru se je že otvorila pomladanska n gometna sezma. V pon-Jelj^k sta igrali prvi rezervi Maribora in Rapida. Zmagalo je prvo moštvo s 4 (2 : 2). Dcogralski nogomet. V pondelJck se ie vršila v Beogradu tekma med fkosrai-skim Športnim klubom in Vardarjem. Zmagal je BSK. z 1 : 0. fsra le bila docela otvorjena. V drunem polčasu je prišlo do incidenta, pri katerem Je bil sodnik napaden. Sransko nogometno prvenstvo. V nedeljo je bila zaključna tekma za špansko prvenstvo med rivaloma P. C. Barcelona in Sp. C. Europa. Končala je neodločene z 2 : 2 (I •' D- Vsled tega dobi naslov prvaka Ruropa. ki je bila v prvenstven' labeli na prvem mestu. Društvo «Atcna* v LJubljani, tenis sckciJa, naznanja, da se vrši vpisovanje za letošnjo sczljn v por.deljck 26. t. m. v prostorih Športne zveze. Narodni dom, I. nadstr. od 17. do 19. ure popoldne. Kasnejše priglasitve |e pismeno naslovit! na go. Zoro Janežičevo, Bethmnova ulica 15, se bodo upoštevale kolikor bo dopuščal prostor. Po možnosti se naj oglasilo že koaiolctne družbe. Domače vesfi • lïomnnska kraljica v Beogradu. Včeraj j*>1 10. dopoldne je prisila v Rcograd romunska kraljica barija. N"a kolodvoru sta jo pričakovala kralj Aleksander in kraliica Marija, ministrski predsednik Pažič in zunanji minister dr. Ninčič. • Cehoslovaki na Jadranu. Ceho«lo-raki nimajo svojega morja. Njihovi pogledi so usmerjeni na naše Primor-je. na naš Jadran. Zaradi tega so na mirovni konferenci v Parizu zahtevali znani koridor — *ko7i Madžarsko — med češkoslovaško in našo državo, s katerim f,i se po najkrajši poti /asi rural s»ol>oden in nevreden promet. Ta predlog je bil. žal. odklonjen. KIj"b temu itoskušajo vse mogoče. Ja dol* za svojo trgovino, za svoje potidke in turiste čim povoljnejšo zvezo z našim Pri mor jem. četu li jih Madžari pri tem zelo ovirajo. I-msko leto je bilo na našem Priuuirju v raznih krajih nad 20.000 Cehov, a kakor vse kaže. jih |rrid» letos še več. Koliko važnost pripir-ujejo Čehi našemu Primorju. je razvidno iz tega. da (»ribice te dni v naše Primorje tudi češkoslovaški (frometiii minister. Iz Prage odpotuje 15. t. m. direktno do Broda, potem skozi Rosno do Gruža - Dubrovnika. odkoder bo [Kisečal tudi ostala dalmatinska mesta in otoke. • Razpust ljubljanskega urada za nezgodno zavarovanje delavcev. Osrednji ural za zavarovanje delavcev. Izpostava I. in II. v Ljubljani je z IS. t. m. ukinjen, njegove agende so prešle na «Osrednji urad za zavarovanje delavcev» v Zagrebu. Prcradovičeva ulica 44/1. • Arera Hacker & Kraus. Preiskava 0 aferi Hacker & Kraus bo, kakor jo-roča «Politika», končana še ta teden. Po odredi»! finančnega ministrstva se sestavi spis vseh sokrivcev, nakar te naknadno nnlože d'inrne glolie. • Apostolska vikarja za Vojvodino. Vsled sporazuma z Vatikanom je vla da («-¡volila. da se za apostolskega vikarja za Račko s sedežem v Snlxiti d Imenuje Ljudevit Budnmnič. za Ran.it b sedežem v Velikem Rečkereku pa P. Rafael Rodič. Obe imenovanji sta že polpim in nekim Tur kom v Skopi ju. pri katerem je bi) na-cijonalist z nožem težko ranjen, je prišlo tamkaj prošlo nedeljo do velikih demonstracij (»red redakcijo turškega INta «Hak». Na nekaterih turških hišah so bila razbita okna. Demonstranti so pretepli več Turkov, katere so zalotili na ulici. Intervenir.!, lo je ornžništvo. nakar so se demonstranti razkropili. • Židi v Srbiji. Beograjsko «Vrrm"» poroča, da je v Srlttii nad 30.000 Zi dov. ol teh 7000 v Beogradu. Skoraj vsi so tnrovci. Večinoma so to tako-zvani Spaniioli: v novejšem času pa prihajajo tudi pročanski 2i li. S politiko se kot praktični ljudje ne pečajo. |»ač pa se bavijo z «denarno politiko» ki seveda tudi močno vpliva na jaoklii-an z dosedanjega službo "ga mesta tet ho ba e imenovan za pomoč nika ministra notranjih zadev, za poslanika na Ptmaju bo imenovan g. Antoni-jevič. doslej poslanik v Rimu. za posla pika v Rimu pa g. Panta Gavrilovič. N'a izpraznjetio poslan;ško n esto v Piagi g. Ljuba Nešič. v Tirano ]>.-. g. S» poioii kot odpravnk poslov. • Zdravniške ordinacije za člane Okroi nega urada za zavarovanje delavcev. Da se otlpMin,,,-^ sedanjemu hudemu navalu bolnikov, posebno v dopoldanskih urah. bodo udsiluli.t, v ambulatoriju ljubljanske poslovain-re. Grailišče št. 2 zdravniki takole nrdinirali: Ob delavnikih v«ak dan od 8 do pol 10. g. dr. Pavel .lane-Šč. e.' 9. do pol II. g dr. Iv. Zajec, od pol 11. do 12 g. dr |vter Knšenina -vsi trije tji splošne bole/ni. Od pol 13. do pol 14. g. dr. Tone Jamar za pljučne bolezni: od pol 14. do pol 15. g. dr. Bogdan Derč za otroške bolezni — ol>-enem posvetovalnica za matere: od pol 1 i. do pol 15. e. dr. Pavel Kraieo in od 17. do 18. g. dr. Frane MinaF. oba ta kirurgijo (telesne poškodbe, rane itd.), g. dr. Ilinaf obenem za ortopedijo (izkriv-ljenje udov, hrbtenice Itd.); vsak dan izvzemši četrtka od 8. do 9. g. dr. Jernej Demšar za kožne in spolne tKileznl: ob torkih, četitkih in sobotah od pol 13. do pol 14. g. dr. Ivan Pintar za ženske liolezni in porodništvo. Četrti zdravnik z.a splošno medicino, katerega imervova nje se v kratkem izvrši, bo ordiniral od 15. do pol 17. Nakaznice ta zdravn:ke se izdaajo v poslovalnici, Oradišče št. 2. vsak delavnik «hI 8. do 18., tako da tudi popoldne prihajajoči člani lahko takoj do!»e zdravnika. Pravica do pomoči ob holerni in nezgodi se dokazuje * potr-dilom delodajalčevim, da je zavarovanec resnično zaposlen. • Ustanovitev Kredit, stavbne tadntge «Mojinir» v Mariboru. Poročajo nam: Ma riborska eleži iz. vrst svoiih ustanoviteljev zopet velik korak dalje k piepotrebni preobno-vi Maribora. V ponedeljek zvečer s* je rta iniciativo društvenega tajnika ustanov la Kreditna stavbena zadruga «Moimir». Zadruga šteje ie nad 20 resnih reflektantov na nove zgradile. med njimi je mnogo trgovcev in obrtnikov, ki reflektirajo ob enem tudi na lokale in delavnice. Zadru ira se omejuje iz početka na sigurne re flektante za malostanovanjske rodbinske hiše v bližini mesta. Pozneje pridejo na vrsto tudi člani, ki zaradi pomanjkanja takoj razpoložljive gotovine odplačujejo zgradbe ali samo stanovanja, ali samo lo kale po večletnih am«rt:zacijskih obro kih. Do odobrenja zadružnih pravil prevzema zaditiga, oziroma pripravljalni od-Imr tudi vloge od reflektantov na nove z:rradt>e ali siceršnjih interesentov že sedaj ter jih nalaga v določenem najbolj s:Ttirnem denarnem zavodu, na Ime in ko rist dotičnih vlagateljev. Po odobrenju nravil preide tudi to poslovane na za-dniro samo. Ker so pri «edanem stanovanjskem pravilniku samci kot podnnjem niki najboli prizadeti in izkoriščani, na merava zadruga pri zadostnem številu in •erosentov zgraditi tudi lastni dom za samce. Z ustanovitvijo te zadruge je omogočeno nastanjene, oziroma naseltev tiuli vnanjih reflektantov, ki do sedaj «amo zaradi pomanjkanja stanovanj niso mogli priti v Marilmr. torej bo zadruga dobrodošla tudi trgovcem, obrtnikom in upokojencem iz. raznih kraev. Zadruga se hoče haviti tudi z lastno industrijo za vse stroke ki prihajajo t pošte» pri zgradbi hiš in obratnih lokamv. Predvsem se bo zanimala za industrijo po-cenh lesnih družinskih stavb. Pristoptrna znaša 25 Din. delež 2-">0 Din. Začasen naslov: Kreditna stavbena zadruga «Moj-mir» na Mar Stan. Maribor. * Tabele za dimenzijoniranie ploSJ I» nosilcev iz ojačenega betona je izdalo Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljublianl. Taliele so sestavljene po predavanjih priznanega strokovnjaka g. univ. prof. dr. inž. Miroslava Kasala. kar je zadostno jamstvo za njih teoretično in praktično upora!>o. V sedanji dobi. ko je ojačeni belon vsestransko priznan prvovrsten gradbeni mater jal. e neizbežno, da gi vsak. ki se peča z gradbeno stroko, olajša delo. kar mu je omoročeno potom tabel zn dimenzijoni-ian:e. Tibele. opieml-ene z navoddom uporabe, to tiskane «amo na eni stran' tako. da i! jih lahke vsak sam kašira na p'atno, ker so v prvi vrsti namenje ne praktiku. Za malenkosten znesek cena je 4 Din. jih vsakdo lahko kupi v knj;gamah B.itnberg. Schirentner in Jugoslovanski knjigarni: »icer se pi lah ko tudi naročijo pri Akademskem dru 5fvtt jugoslovanskih tehnikov ali dobro nri gospodarju-skriptarju r društvenem lokalu na tehniški riiokl šoli na Mirju soba št. 15 in »i s tem vsakdo nabavi v praksi neobhodno p>treben pripomoček za računan e ojačenega l>etona ter isto časno pomaca dijoštvu ljubljansko teh nike. Akademsko društvo jugoslovan • V Slovenski BIst-Icl le vladal vče raj popoln n:Ir. «Orjuna» je ustanovni občni zImu preklicala, ker se tra zunanc •Mani zaradi priprav za glavni zl«>r v Rcogradu ne bi mogli udeležiti. Vrbutega .ie naknadno tudi politična oblast zlioro vanje brzojavno prepovedala, ker »e je izkazalo, da podružnica v Slov. Bistrici s« nima potrjenih pravil. Iz istega raz. logn je polit:čna ohlaat prepovedala na daljnje delovanje novo ustanovljeni po drnžniel pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. * Tlsk»rsl<| škrat nam je v naši rče raišnj« notici o dejanskem spopadu med inž. g. Kranjcem in g. Rupnikom napra vil Iz ušesne očesno mreno. G. fiupnikii •e počila vsled klofute ušesna in ne "česna mrena. * Povijanje štipendij medlrine*m. pn sklepu ministra za pro*veto «e povišaio dtiakom med:cincem v inozemstvu iti Pend je na 500 Pln mesečno. Vrbutsga dol« vsak tretji mesec 400 Din za šol ske potrebščine. • Mariborsko društvo za podporo rev. nlh otrok je mpse-3 februarja obdarova-lo 97 otrok r. oblačili. Z^-l ti bi se mo ralo to il neki Marko Pav-lovič. eeneralni ravnatelj, mairikki ravnatelj Žfvkro Ptevanov18. oaietnrk ministrstva Andra Ignjatovič, upokojeni ¡reneral Mllutin Andjelič in razni dmgi višji uradniki. Le eden je bil »amo prak-tikant- a ravno ta je bil najslabši in je bil obsojen na gmrt, dočim so bili diugi obsojeni samo na deset let težke ječe. • Napad. Franc Miš. posestnikov sin iz Soteske pri Moravčah, je bil na potu proti domu nenadoma napaden od treh oseb. ki so ga podrle na tla, ga močno preteple in potem še toliko časa hodile po njem. da je obležal nezavesten iti dobil težke notranje poškodbe. Napadalci. Anton Bistan in brata Ivan in Josip Flop čič se l>odo morali zagovarjati zatadi ra. pada pred sodiščem. • «Sejraski Vest nik». Prva Številka »fcielnega glasila «Ljnblianskega vele oni želimo. • !a bi stopal po potih dosedanjega marljivega odbora, kajti potem smemo i mirnim srcem upati na razmah sokoieko mi&li v naši dolini. Sokol v Gorenji vas! nad ikofio Loko flz zveze kulturnih društev r Ljubljani.) Sokolsko društvo v Oorenji va.«i nad Skofjo Loko je bilo tudi v minulem poslovnem letu izredno delavno. OdlKirnikl s« pokazali, da »o se zavedali in da so vestno izpolnjevali vse dolr.nosti. k: »o jih prevzeli z izvolitvijo. In tako moramo reči. da je društvo vsestransko na predovalo na zunaj in na znotraj. Med drugim so se izvršb v minulem letu sledeča dela: zunanji omet sokol-»kega doma. napeljava električne ras-] sveti-ave v dom. nabava novega igralnega odra in novega telovadnega orodja, nabava 1">0 novih stolov t naslanjačem in 20 novih miz ter nove omare za kn;iž-riice in shranjevane telovadne obleke. Zavarovaln-na doma »e je primerno zvi Sala. Društvo je postalo član Električne zadruge v Poljanah z vplačilom deleža 1000 K. Kulturni odgek je «krbel za društvene nrired tve. katerih se je vršilo 15 in ki so donele društvu prav lepe dohodke. Po leg te'ov*d'ie. ki se je vkljub vsem oviram in zaprekam intenzivno go ila. je odsek posvečal prsv posebno pažnjo dramatiki. In tako je druitvo uprizorilo 11 iger. in sicer: 1.) «Svet» (komedija v 1 dejanjih). 2.) «Zdravnikov strežnik» bmka v 3 de'anl'h). 3.) «K luči» («imbo lična igr* v 4 «l kah). 4.) «Sladkosti rod-'ilrskesra žlvllenfa» (veseloigra v S de :anj'h). 5.) «Pri Hrastovih» fdrama v 3 de'*njih. ki »e j« pmovila). fi.) cLe-;i-ionarM» (ntrodna igra v 4 dejanjih). 7.) «UlPa :h trud in požrtvovalnost vsa ča.-*t in naša iskrena zalivala. Naj vz,trajajo na tej «icer nehvaležni poti še dalje in naj » tem omogočijo, da ho naš Sokol tudi v teko | *em letu vršil svojo nalogo v isti meri. kot jo ie vršil do sedaj. Zavedajoč se velike važnosti druStve-n'h izletov, ki imajo v prvi vrsti namen, da se na njih članstvo posameznih dra-0 kaplarjev in 4.10 redovov. t j, padlo ie relativno največ' olicirjev (sk >ro 10 odst. redovov le nekoliko nnd 4 odst.). To je znak duha, s katerim ie šla srbska volska v boj. Med vitezi duha je bil tud" g. NaumoviC sam. Cujem da je bil tekom vojne od i 1912. dalie petkrat ranjen, da poraza r.i doživel. Strah njesove tete ni bil potreben. Dr. Fr. I l£OfZ3 dne il marca Zagreb, devize: Dunaj 0.135 — 0.1365, Berlin 0.47 — 0.475, Budimpešta 2.30 — 2.35, M lan 471 — 473, L< ndon 459 — 4«! Newyork 97 — 97.5U, Pariz 635 — 64C-, Praga 291.50 — 292.50, Švica 1810 — 1820, Varšava 0.26 — 0.2'j5, valute: dc-ar 04.50 — 96, avstr. krone 0.135 — n.136. madžarske 2.25. češke 280 — 28č. lire 462 — 4<>5. efekti: l.jub kreditna 221, Sluvcnska 103, Praštediona 11 K», Slovenska eskompina 159, l.jub. strojne tovarne 162, Trb. premogokopna 750 — S0C Beograd, devize: Berlin 0.45 — 0.47, Dunaj 0.136 — 0.137, Pešta 2.40 — 2.50 Sofija 61.50 - 62, Praga 288 - 292, Pa-riz 630 — 635, Ženeva 1810 — 1820. Milan 467 — 470, Newyork 96 — 98, London 456 — 462, dolar 96 — 98. Curih: Berlin 0.026, Newyork 541.5C London 25.40, Pariz 35.85, Milan 26.2: Praga 16.025, Budimpešta 0.13, Beograc 5.55. Sofija 3.35, Varšava 0.0155. Duna. 0.007475, avstr. žig. krone 0.0075. Dunaj, devize: Beograd 731 — 73č: Berlin 3.43 — 3.53. Budimpešta 16.45 — 16.55, London 335.700 — 336.300, Milar 3476 — 3484, Newyork 71.575 — 71.72» Pariz 4759 — 4771. Praga 2124 — 2I3C Sofija 464.50 — 465-50, Varšava 1.85 — 1.95, Curih 13.225 — 13.205, valute: do larti 71.250 — 71.550. Praga: Dunaj 4.625. Berlin 16.625 Rirn 166.25, Budimpešta 80.50. Pari: 223.25. LonJon 160.625. Newyork 34.2C Curih 634.7S Beograd 36.50. lire I69.2Č Berlin: Dana) 28.89. Budimpešta 45f. Milan 100.947. Praga 61.820, Pariz I38..V--London 97.755, Newyork 20.847.75. Curi! 385.035. lastnik in Izdalaiell KonzorcH «Jutra». ( idgovornl urednik Fr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d rt. v Ljubljani, ^ friporuča t>e kpe«tc.|a \ R. RANZiNOER l _Ljubljana — Jesenice. S3 M. Zevaee» „Krvavi kardinal14 Zgodovinski roman Verdier zopet zaškriplje s svojim Smehom in smejč odgovori: «Kakor vino . . .» Njegov® glava težko pade na mizo. Verdier skoraj v istem trenutku .trdno zaspi. «Hotel je reči: Kakor kri!» ei misli Saint-Priac in glasno zakolne: «Vrag te nosi. -pijandura!» Id zopet gleda v pismo, je obrača 2a vse strani in ogleduje. Nedotaknjeno je, kakor je trdil pijanec. Zares! Ib tisto pismo je! Hej. ne ubijem se, kardinal, marveč izpolnim dano obljubo. Se nocoj dobite to pismo! Haj! Id vtakne pismo v svoj žep pod nsnjatim ovratnikom na prsih, ter začuti pri tem z roko. kako mu srce silno utriplje. To je veselje! In iznova pade njegov pogied na spečega pijanca. Smrči, glava mu je položena na komolce, lice obrnjeno protj Saint-Priacu. oči zaklopljene, nervozno tre-Detajoče . . . «Ej . . . dober sunek, ki ga niti ču-ne bo ... Ta Verdier je izdajalec! Izd po! zaklojtljenih ireijalnic |>a neviden žarek budno o;a-auje Saint-Priacovo vsako kretnjo in vsak gibljaj njegovega lica in njegovih rok. Le kakor v spanju zakruli pijanec: «Dvajset zlatih . . . moji . . . pismo . . .» Naenkrat se izkaže zločinska čud Saint-Priacova. Njegova roka naglo cune protj Verdieru, ki se zvrne po tleh. kakor, zadet od strele. Pravzaprav je bilo čudno, kajti Verdier je pa (H v hipu. ko je zločincev*} bodalo širilo proti njemu. Ce bi bil Saint-Priac v duševnem stanju, da bi bil mogel točneje razmišljati, bi se mu bilo sdelo, da je smrt nastopila po|»reje. nego je bodalo zadelo, in da je Verdiera le zadela kap na možgane neposredno pred sunkom s bodalom . . . Toda Saint-Priac tega nI sapazil. XXX. Siva eminenca se Izjavi Saint-Priac posluša nekaj časa oni nenadni molk, ki je zavladal v sobici, kjer sta po preje dva brupila. j>otem se nagne in pogleda ležeče truplo svoje namišljene žrtve. Črna postava nepremično leži na tleh v veliki rdeči mla-kuži, sredi nje pa se na tleh z negotovo lučjo blišči nekaj... To je Saint-Priacovp bodalo, katero je koj po sunku izpustil na tla. Saint-Priac se zo[>et zravna potem se obrne in lahkih korakov odide, vrata zaj»re skrbno za seboj in pravi gostilničarju: «Tukaj puščam pijanca zaspanca. Vino ga je premagalo. Pustite ga v miru. Naj smrči do rana . . . Evo dve pištoli in zapitek. eno [a. da mu boste dali mir in [»oskrbeli, da ga tudi nik-do drugi ne bo nadlegoval . . .» «Za to ceno . . .» pravi gostilničar veselo, «ga rad pustim «pati tudi do sodnega dne!» Saint-Priac se zgane in zmedeno pogleda v zaprta vrata, potem naglo stresne z glavo in odide. V kardinalovi palači ga pričakujejo vsako uro. že tri dni nepretrgoma. Sedaj. ko pride, ga koj povedejc h kardinalu v njegov posebni kabinet, kjer dela in prede svoje načrte . . . Saint-Priac ne reče niti besedice, stopi b kardinalu, se mu nakloni in poklekne predeni na desno koleno, potem seže v oprsnikov žep, izvleče pismo in je položi pred kardinala. Čuti, da jo je kardinai vzel v roke, toda se ne zravna takoj. In ko se končno vendar dvigne, vidi. da je Richrilieu bled kakor smrL In si misli: «Vrag ga vzemi, veselje ga ubija! Gotovo se je zelo tresel za to pismo!» Potem r.a glas: «Monsinjor!» Kardinal mu ne odgovori. Oči nepremično upira v ta ko*> papirja ali pergaraenta. k! ga je stal toliko ooč!. skrbi, strahu, toliko nr brez »fianja. toliko trpljenja za katero ni vedel nikdo drugi, niti siv» eminenca ne... Sedaj je reSen' Pismo je v njegovih rokah! Polagoma se vrača zoj»et barva v njegova |>osane!a lica. Potem mrzlo izpusti pismo na mizo In ravnodušno vpraša: «Koliko vas je stalo?» «Življenje tujega človeka, monsi njore!» Richelieu ne more zatreti drgeta (»resenečenja ali morda ol*čn<1ovanja ter pogleda tega svojega vdanega in neizprosnega služabnika, ki je sposo-l>en za vse . . . Občudovanje pa oltčtiti t tuli do sebe samega, češ: Jaz znam izbirati svoje ljudi! «Torej ste nekoga ubili?» vpraša stiha. Saint-Priac se molče nakloni, odpre plašč in pokaže prazno nožnico, v kateri je nekoč tičalo njegovo bodalo. Kretnja ie bila Izredno zgovorna. Richelieu stoji k svoji zbirki orožja na steni In izbere dobro bodalo, bogato okrašeno, vredno gotovo evoiih dva tisoč tolarjev. «Vzemite1» pravi enostavno. «Torej ste ubili onega, ki je imel to pismo. Trenravela?» «Ne. monsinjor!» pravi Saint-Priac in z naglim in gotovim pogledom preceni vrednost pravkar darovanega bodala. «Pa saj jc Corignan, ko je bil napaden, slišal s|»regovoriti to ime?» «Aha!» si misli Saint-Priac. «To so bila izposojena imena, kakor mi je povedal Verdier » . . . «Monsinjor!» pravi potem nagla«, «niti Trencavel niti Mauluj-s nista videla tega pisma. To je vse. kar sem mogel z zanesljivostjo ugotoviti Samo en sam človek je ime! to pismo v rokah in ta je pedaj že mrtev.» «Kdo je bil?» «Mrtev je. monsinjor!» Richelie-j prnrleda nekaj trenutkov svojega plačanca presenečen, da najde v njem takšno delikatnost. Saint-Priac pa ei tača- misli: «Saj vendar ne morem kardinalu priznati, da sem «bil navadnega slugo pijanca, ker bi to zelo zmanjšalo vrednost mojega čina ...» «Naj bo!» »i misli zopet kardinal. In na glas: «Vi mi odgovarjate, da ni nikdo svojcev ubitega videl tega-Ie pisma . . .» «Monsinjor. samo ta plemič je videl to pismo, in nikdo drug! Svojcev sploh nima. In mrtev je!» «Dul>ro!» si misli Richelieu. «Bil je torej plemič kakor pravi moi -hura. Ime že izvem kasneje . . . Pojdite. Saint-Priac. N«čem vam jirikrivati. da sein z vami nrav zadovoljen. Nocoj sem vam samo nadomestil orožje, ka tcro ste izgubili v moji službi. Jutri vam povem za nadaljno nagra io.» Saint-Priac odhaja s srcem, prepol nim [HJitosd in sreči' in v skoraj Mazilih sanjah o moči in veličini. Zunaj koraka sedaj na^lo po trgu. da uduši svojo mrzIič.T> radost, naenkrat pa »e siwmni na ubogega Verdiera in pred očmi mu vstane njegova slika: Žrtev leži sredi velike rdeče mlake in ce ne gane . . . «Eh. saj .je že mrtev, ta «plemič», sedaj ne ho strašil nikogar več in najmanj mene . . .» Ko je Richelieu sam. zapre zapah vrat. pogleda okrog sebe. če so zave se povsodi dobro zagrnjene in brez špranje, potem vzame zo|>et pismo v roke. Ono usodepolno |>ismo! Je odpre in prečita: «Kako sem mogel pisati to pismo? Ali sem je ros ¡nsal jaz? Jaz sam? Lastnoročno?» Nekaj hijwv [»ozneje zleti pismo v ogeni kamina. Veliki i»ečat se zmehča in zagori persament «e [nične zvijati, rjaveti, potem ga zagrabijo plame-neči zubijiči. In kmalu je vsg Ie kupček pe|>ela. Richelieu zavzdihne, kakor obsojenec. ki je tik pod vislicami izvedel za svoje pomiloščenje in se nasloni v svojem naslanjaču nazaj, kakor prestrašen pred lastnim vzdihom. Drugi dan vidi Siva eminenca pri vsto|>u v kardinalov kabinet svojega skesanega kardinala veselega, zravna-nega. vedrega, odločnega mogočnega. «Ni več v strahu!» si misli. Na glae pa vpraša: «Quid? Kaj se je zgodilo?» «Sedaj je ona na vrsti!» klikne Richelieu. «Ona naj sedaj trej>eta! To njeno ponosno glav0 hočem ukloniti! Ana Avstrijska mi t»o plačala tvoje zaničevanje in moj strah!» «Pismo?» vpraža pohlepno pater Jožef. «Je najdeno!» zatriumfira Richelieu «Pokažite!» «Je zgorelo!» Siva eminenca zraigne z rameni. Nekaj časa sumi celo. la je kardinal sklenil da bo prikrival to ,»:.sino in da si je je shranil. Toda. femu? «Sežgali ste je? Torej ste rešeni. Sedaj vam smem to [»ovedati . . . ves ta čas. ko je strah zaradi pisma lebde! nad vami, ste bili občudovanja vredne mirnosti, hladn* krvi in prevdamo-ti. Vedel sera, da va* mori ta strašni strah, zato sem [»onosen na krinko neustrašene hladnosti in poguma, katerega ste kazali vsemu svetu. Richelieu. bili ste zares veiiki! Sedaj pa morate biti še močni! Iznova pričnemo bitko, in sicer prav tam. kjer smo jo prenehali. Vervjra je razbita. Sedaj se oborožite in udarite!» Da!» pravi kardinal v mrki odločnosti. «Jutri se naselite v evoji novi pa* lači?» Da!» ponovi Richelieu in zopet vzdihne. «In .jutri pričnete zopet z napadom proti Ani Avstrijski?» «Da!» ponovj zoj»e? Richelieu, toda ta «da» se mu je iztrga) iz srca z bolestjo breznadejne ljul>ezni . . . Pater Jožef ga (»rime za delnico: «To je morda najbolje sredstvo, da si jo podvržete' Razumete li? Doka-žite jej. ds imate moč. da jo celo od-tavite in preženete in če ne bo lju-hila v vas svojega fanta naj vidi v vas vsaj svojega krotilca! Bodite («r:-pravljetii! Bodite neizjirosni! Hočete Ii? Cae ie! (Dalje prihodnjič.) d. d. za promet proizvodov ZAGREB Bilsonoi» trg 7, tel. 2Z-E6. Brzoj.: Eskaef. Skladišča v Zagrebu. Bogato sfcladi&ie rseb «Tat enmednih iu ¿Torednib loiajev n» kroglah In valjarjih (Kuge! umi R»iiro-l**tr>-r), vssb delov tr&nsmlill, Jermeaio, glavio z ležajt na kroglah, spe-oljaml ležali /.a tehnične »vrba. — Izpeljujem■< brezplodno «trnkov»« načrte za kfiapleiue trau.-iaisije. Otiavljamo montaže. Ma zahtevo (»ožljemo atrokovurga iaženerja. 431 ¡HÜ anoačna in reklamna d. z o. z. Beograd 8rem?ka oliev SKI VESTNIK" Oileijeino glasilo „Ljubljanskega velesejma" Prva številka izide 15. aprila 11. ter se bo razpošiljala interesentom v tu- in inozemstvo brezplačno. „Sejmski Vestnik" bo broširan in tiskan na finem belem papirju z barvastim ovitkom, vsled česar bodo imeli insepatl velik u b p e h. Naročajo se vsaj do 31. t m. pri ,, JL IL* O B® A COMPANT" Ljubljana Kougrecsai trg S, Nepraktično in zamudno je « iskanje trgovskih adres — po raznih adresarjih, ker so dostikrat nepregledni in nepopoiui, posebno kar se tiče ulic in strok. Ilazven tega pa adresarji vsled živahnega povojnega trgovskega gibanja v kratkem času zastarajo, ker jih je nemogoče vedno popravljati in dopolnjevati, zato se v slnFajn potrebe obrnite na nas, ker imamo naslove vseh trgovcev, to vara, obrtnikov natančno urejene po strokah, ter za ajib pravilnost vedno jamčimo! Cene zmerne! Cene zmerne! IÜ anonena in reklamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni ti>g 3. Prijatelji naznanjajo pretresnjočo vest, da je gospod % $ % m m m # u slovelo ozemlje, sadež Ljubljana In Maribor, Ponudbe samo za dobro vpeljane moči sprejema Šentjanškl pre-mogokop And r. Jaki!, Krmelj, Dolenjsko. «so iS/ * \tž! Tomo Šorii notar v Podgradu v istrl, čian Juga- §] slovanskega odbora Itd. dne 20. marca 1922. nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika bo jutri, v četrtek dne 22. marca 1923., ob 14. nri v Poilgradu. Nepojabnemn prijalelia. veleiaslcžnenin borileljn za naroiino svobodo i>i aedinjenje ohranimo mi in jngoslovanski narud Tečen spomin. 31 V Ljubjani, dne 21. marca 1923. 464 Priloga *Jutru** it. 09, dne t2. marca 1923. Po volitvah Kaj številke govore Nedeljske volitve so prinesle zmago ekstremnim plemenskim skupinam. Naj osvetlimo to s par številkami. Hrvatov v naši kralievinl le blizu 24% celokupnega prebivalstva, to je ena Četrtina. Radii pa ie dobil s svojimi 70 mandati 22% °d celokupnega števila poslancev v narodni skupščini. V celoti se številki v odstotkih skoro popolnoma krijeta, v podrobnem pa se kažejo nekatere razlike. Tako n. pr. je v varaždinski žu-paniji poleg 9 radičevcev Izvoljen eden demokrat, dasi nI tam Srbov niti za en odstotek: demokrata so tedaj izvolili ne-separatistični Hrvati. — Srem nam kaže zopet drugo sliko. Tam je presenetilo izredno veliko število radičevih mandatov. Izmed 10 sremskih mandatov ie dobil Radič 5. torej nič manj kot polovico, do-čim so dobili radikali 4 in demokrati 1 mandat. In vendar se govori o Sremu kot o srbski zemlji. Ako vzamemo za merilo statistiko o prebivalstvu iz leta 1910, za I. 1921. nimamo na razpolago podrobnih padatkov, vidimo, da so Srbi tamkaj res relativno najmočnejši element, imajo pa vendar le 45% celokupnega prebivalstva. Toda Hrvatje imajo v Sremu le 36%, dobili pa so 50% mandatov. Očivldno je tedai. da so glasovali zanje Nemci, ki tvorijo 15% prebivalstva. Madžari, ki jih je bilo 7% in bržkone tudi Slovaki, ki jih je 6%. Podoba je tedaj, da le glasovalo za Radiča prav vse, kar ni srbsko, izvzemši one Hrvate, ki so dali svoj glas za jugoslovansko demokratsko orijentacijo. Slično je v drugih županljah. N. pri v virovitiški županiji je Hrvatov le 52% prebivalstva, dobil pa je Radič od 8 mandatov 7, preostalega enega pa radikali — Srbi tvorijo v županiji 18%. — V Hrvatski Slavoniji kot celot" tvorijo Srbi 24% prebivalstva; Radič pa je dobil od 69 mandatov 52, to le 75%! V Bosni je Hrvatov 19% celokupnega prebivalstva, dobil pa je Radič izmed 48 nič manj kot 9 mandatov, torej 18.7%. Pobral je tedaj do zadnjega vse Hrvate. V Dalmaciji edino še ni razmerje tako radikalno urejeno; toda tudi tu očividno le vsled tega ne, ker v severnem volilnem okrožju Radič ni imel svoje liste. V Južnem okrožju pa je pobral Izmed 10 — 7 mandatov; dva radikalna mandata Je očividno dala srbska Boka, demokratskega pa jugoslovansko orijentirani elementi po mestih. V Dalmaciji tedaj Radič še ni zavzel ekstremnih, absolutno možnih dimenzij; v orijentacijo naj služi, da je v deželi !o% pravoslavnih Srbov m ostalo skoro 84% katoliških Hrvatov; tu lahko dobi Kadič 16 mandatov namesto 7 celo 12 do 13 mandatov. Poleg nemških, madžarskih, slovaških glasov je dobil Radič tudi slovenske gla- Srbija Je namreč po svol! ogromni večini odločno proti velesrbsko In torej proti radikalsko orijentirana. Diagnoza Da nastopa z izidom zadnjih volitev najinteresantnejša doba za razvoj notra-nje-političnih razmer v Jugoslaviji, temu moramo gotovo pritrditi. Toda ta inte-resantnost je jako kočljiva, kajti ie tudi močno nevarna, ker nosi v sebi znake odločilnostl Zgodovinarji bodo morali karakterizi-ratl dobo zadnjih dveh ali treh let v Jugoslaviji kot dobo nacijonalnega razkroja. Politična grupacija se Je razvijala vedno bolj v smeri plemenske separatistične Izolacije; napredovale so separatistično orijentirane skupine na škodo onih, ki so želeli grupacijo po socijalnih, gospodarskih, kulturno političnih al! nacionalistično unitaričnih načelih. Izginite ali vsaj bistveno nazadovale so komunistična in socijallstlčna stranka, čemur prav gotovo ni kriva obznana, kajti ako bi bila merodajna le obznana, bi morali komunistične glasove n. pr. v Srbiji prevzeti socijalisti ali republikanci ali katerakoli druga opozicijonalna stranka. De-cimirani so zemljoradniki, in gotovo ne samo vsled svoje notranje razcepljenosti. Klerikalci so izgubili svoje pozicije v onih deželah, kjer so prišli med kolesa še hujših, še bolj demagoško separatističnih strank, kakor n. pr. v Hrvaški Slavoniji, v Bosni-Hercegovini in v Dalmaciji, rešili ali celo ojačili pa so Jih le tamkaj, kjer so nastopali kot najekstremnejši re-prezentant plemenskega separatizma, to je med Bunjevci v Bački in pa v Sloveniji. izginili so pravi republikanci v Srbiji; izginile so vse skupine, ki niso na-glašale negativnega separatizma, kakor so bili Maglajlič-Korkutovi muslimani, in v to vrsto nam je brezdvomno šteti tudi Protičevo katastrofo. Posamezne etnične skupine. Iz katerih se formira Jugoslovenskl narod, so se tedaj takorekoč mobilizirale vsaka zase in vsaka se pripravlja v napetosti, da si čim najugodneje uredi svoj položaj, in sicer sama zase, brez ozira na dobrobit drugega, uredi pa na podlagi ne le pretiranih, marveč povečini naravnost fantastičnih stremljenj. Tako diagnozo so postavile nedeljske volitve. Ako se danes omejimo le na suh poskus diagnoze, moramo izreči sodbo, da smo se tozadevni odločitvi jako približali, dasi ni mogoče reči, da se nahajamo neposredno pred peripetijo. Separatistične skupine so zbrale malone maksimum svoje razpoložljive sile, niso pa še preizkusile, kaj lahko s tem maksi-mom dosežejo v odločilnem spopadu. Šele ko se dožene, kaj faktično ta maksimum moči premore efektivnega, šele ta- dolinoet. tfa »e eedaj pojirftnejo rešilne pa gesla, ki ga ponavlja demokratska stranka že celo leto. Vsled raz-kosanosti naprednih struj je triumfiral klerikalizem in tisoči in tisoči naprednih glasov so ostali brez vpliva na izid volitev. Le Ljubljana je v zadnjem trenutku se zavedla svoje dolžnosti in usjiek ni izostal. Volitve so prinesle demokratom pozicijo najmočnejše napredne stranke v Sloveniji. Zavedajoč se svojih dolžnosti napram jugoslovanskim in naprednim interesom je JDS znova povzela inicijativo. Predsednik njene oblastne organizacije dr. žerjav je takoj povzdignil 6voj glas. V svoji zahvali volilcem se obrača na veo napredno javnost: Vsi vkup da vzdržimo veliki boj. Prostora je za vse v naših vrstah in tudi jaz in vse naše stranke smo brez zadržka pripravljeni odstraniti vse. kar nas razdvaja na radost skupnega sovražnika . . . Ako se raztrgana napredna fronta združi, (»otem nam je bil volilni dan morda lekcija trda in mučna in zaslužna ali tudi rodovitna.» Klicu iz Ljubljane je sledil poziv iz Maribora. Dr Vekoslav Kukovec piše v svoji zahvali: «življenje naroda počitka ne pozna. Treba nemudoma Iti na novo delo. Izid volitev je dovolj jasno dokazal da se več vrst politike s skoro istim ciljem vsporedno z uspehom zasledovati ne da, tem manj bi se še enkrat moglo misliti, da morejo ločeno korakati demokrati, kmetijci, narodni socijalci in od republikancev in srbskih radikalcev zaslepljeni slovenski naprednjaki. Za daljno napredno politiko v tem volilnem okrožju treba temeljitega razčiščenJa položaja.» Za napredno koncentra"ijo se toplo zavzema tudi «Slovenski Narod», ki piše: «Pravkar končane volitve v narodno skupščino so pokazalo, da je dosedaj vladajoča razcepljenost med slovenskimi naprednimi strankami eden Izmed glavnih vzrokov, d3 je na vsi črti zmagala klerikalna stranka In si s tem pridobila nekak monopol za vodstvo slovenske politik*. Vse napredne stranke brez izjeme so si edine v tem. da je klerikalna poli-tika za siloveneki narod pogubna. Ako hočejo pocnihni vpliv to klerikalne politike paralizi rati, jim no preostaja dragega, kakor da se strnejo po bridkih izkušnjah pravkar završenih volitev v narodno skupščino v mogočno falango ter osnujejo v svrho uspešne obrambe proti klerikalizmu — napreden blok. Položaj v parlamentu je namreč tak, da moramo že v doslednem času računati z novimi volitvami. Ali naj napredne življe te nove volitve presenetijo v istem razkroju in v isti razcepljenosti, kakor so jih zatekle volitve dne 18. marca.? 1 «SAMOUPRAVA», glav» «dikalsko glasilo, meni: «Po dosedanjih poročilih se lahko reče, da je radikalna stranka za svojo jteno in določeno politiko dobila zelo močno podporo v kralje»inL» GICVARIČEV «BEOGRADSKI DNEVNIK» pravi: «Z zmago nad demokratsko stranko so radik&ici prizadejali udarec sami državi. ker so pustili, da so »e raz-mahali vsi separatisti, avtonomisti in fe-deralisti r državi, vsi nasprotniki demokratske stranke, vsi nasprotniki držav, nega edinstva. Radikalci so storili svoji domovini največjo nevšečnost, ki jo je mogla zakriviti ena politična stranka, ena vlada. «OBZOR»: Demokrati ne morejo v koalicijo z radikalci. ker bi jih ta koalicija še bolj kompromitirala kot dosedaj in njim ne preostane drugo kot da se postavijo na čelo proti rad i kalne koalicije. Ali ako Radič s 70 poslanci ne pride v parlament, kar Je verjetno, potem se situacija znatno izpremeni. Potem bo v parlamentu samo 24S poslancev in večina znaša 123 glasov. Ako so radikalci dobili 107 mandatov, potom jim je treba zbrati samo še par desetin poslancev, kar ni nemogoče in Imeli bi večino, s katero bi lahko štiri leta vladali.»?) Ako Radič pride v skupščino, potem se morejo radikalci vzdržati samo v koaliciji z drugimi strankami in ako te ne najdejo, mora.» izročiti vlado iz rok. Usoda parlamenta je odvisna od Hrvatov, oziroma od Radiča in od zadržanja Beograda nasproti Radiču, ki bo 28. t. m. stavil 6voje zahteve. STOJ AN PROTIČ sodi o položajo takole: Dobili smo ono, česar smo se bali, namreč, da se narod grupira v tri skupine: Srbe, Hrvate in Slovence. V Srbiji se je razvila posebno šovinistična Paši-čeva struja, ali zato jo na Hrvatskem prišla na površje hrvatska struja po Radiču, v Sloveniji pa Koroščeva. Prutič smatra, da Pašiču ne preostane drugo kot sodelovanje z Rad i če m in Koroščem. To je volja volilcev. Ako se ne bo šlo po tej poti. bo situacija enaka, kakor je bila v prošlem parlamentu, to pa pomeni krpa-riti žlvlenje in iti za tem, da se to ži-votarjenje nadaljuje. Marsikaj bo odvisno od g. Radiča. Protič misli, da bodo ti dnevi, ki sedaj nastajajo, zelo zanimivi v našem političnem življenju. On misli, da bo v političnem življenju mnogo odločalo zadržanje Hrvatov, za katere se ne vo, ali pridejo v Beograd ali ne. Treba razumeti stvar tako, da ee je šlo moč-no nazaj, da bi se moglo iti močneje naprej. Rezultat je: ali delati z Radičem, ali pa nove volitve. S0I? I dr™ sl"ve"skima mandatoma, j kra( bomo mogii reči< kake n'ove per. Muslimani — Spaliovci so pobrali v Bosni vse muslimanske glasove, kar je dobila Maglajiičeva skupina, skoro ne prihaja v poštev. Spahovih 18 mandatov je 37% bosanskih poslancev, dočim tvorijo muslimani le 32% bosanskega prebivalstva. Očividno je tukaj Spaliu prišla v korist razcepljenost srbskih strank, da je pobral več mandatov, nego bi mu jih sodilo. Zveza turških muslimanov v Juini Srbiji, rrazvana Džemijet, ie dobila 13 mandatov od 41, to je skoro 32% poslancev. Po prebivalstvu pa je tu muslimanski živelj močnejši, kajti tvori nič manj kot 49% celokupnega stanovništva. Džemijet je torej združi' na svoje kandidate le glasove turških nacionalistov ia od njih neposredno odvisnega jugoslovanskega muslimanskega elementa. Radikali so izbili svojih 18 makedonskih mandatov s terorlem in nasiljem. Južna spektive se nam odpirajo, šele takrat bodo separatisti uvaževaii dejanjsko stanje. Sodimo, da za posredovalce med separatisti sedaj ni mesta Pustimo separatiste. da pokažejo, kaj premorejo, da se izkažejo, kaj morejo koristiti, kaj pa tndi škoditi. Naj ljudstvo, ki dere za fato morgano plemensko svtonomlstičnih in sllčnih separatističnih nebes, uvidi samo, koliko je čarodejnega na stvari. Ko bo preizkusilo, bo Izprevidelo, se bo izpame-tovalo In potem bo samo klicalo po unitH-rističnl, po socijalni in kulturno politični pomoči. Za koncentracijo neprednih si! Izid volitev nalaga vsem naprednim jugoslovansko orijontiranim ljudem širom Slovenije naravnost zgodovinsko Odmevi volitev cDEMOKRATIJA» piše: «Pri seštevanju številk se ne sme pozabiti na zelo važno dejstvo: namreč, da število v politiki ni vedno odločilno in da Je večkrat značilneiši duh, ki vlada v gotovi politični skupini. In v tem oziru so demokrati lahko popolnoma zadovoljni. Ce tudi je radi radikalskcga volilnega terorja njihovo število zmanjšano, ni v demokracij! zmanjšan duh za borbo za popolno zmago demokratskih idej In razpoloženje, da se vzdrži do kraja v odporu proti našemu balkanskemu radikalizmu in njegovim barbarskim metodam Radikalci se zelo motijo, ako mislijo, da so dosegli kak trajen uspeh s tem, da so povečali svoje število v skupščini z nekaj mandati. Nasprotno, njihova pozicija je še oslabljena z netolerantnim oržaniem Pašičeve vlade, ki je brezvestno preganjala demokrate in njih pristaše. S tem so radikalci prinesli v naše medsebojne odnošaje mnogo zle krvi in to pomeni, da Je brezdno med demokrati in radikalci nepremnstijivo.» Nadaljnji podrobni rezultati OKRAJ NOVO MESTO. Vavta vas: SIS 83. SKS 63, NLS —, NSS 1. JDS 5. Kom 1. NRS 1. Soc. J. Stopiče: SLS 361, SKS 31. NLS —, NSS —. JDS 6, Kom. 7. NRS -, Soc. 3. Dobrniče: SLS 431, SKS 29, NLS 1, NSS 3, JDS 8, Kom. 2, NRS I, Soc. 3. Št. Peter: SLS 313, SKS 20, NLS 5, NSS 2, JDS 3, Kom. -, NRS I, Soc. —. Velika Loka: SLS !92, SKS 56, NLS 9. NSS 4, JDS 6. Kom. 3, NRS —. Soc. 1. Orehovica: SLS !&7, SKS 38. NLS 1. NSS -, JDS 11, Kom. 7, NRS 4. Soc. 2. Crmošnjice: SLS 27. SKS 6. NLS —, NSS -, JDS 9, Kom. IS, NRS 155. Soc 13. Mirna peč: SLS 262, SKS 116. NLS 1, NSS 9, JDS 8, Kom. 30. NRS 2, Soc. OKRAJ KOČEVJE. Turjak: SLS 192, SKS 29. NLS 1. NSS 2. JDS 3. Kom. 3. NRS 1, Soc. 4. Rob: SLS 144. SKS 27, NLS 2. NSS 25. JDS 5. Kom. 3. NRS 2. Soc. 1. Morava: SLS 22. SKS 5, N! S -, NSS -. JDS -. Kom. —. NRS 41, Soc. -. Osilnlca: SLS 157, SKS 4. Nis 6, NSS 3. JDS 8, Kom. -. NRS 7. Soc. 1. Spokornice Japonska pravljica Iz 14. stoletja. (Po «Heike Monogatariju».) Tri leta se je mudila Šivana na dvori cesarja Kyoniora, ki je od veselja nad njenim petjem. >n plesom pošiljal materi Tosi in sestri Suiiji vsak mesec po 100 mer riža in 1000 utič dragocenih kovin. Tri leta so se v tej milosti solnčile žeu8; tedaj pa se je zgodilo «sledeče: Iz ¡iroviuce Kara je prišla v glavno mesto kot cvetlica lei«. šestnajst-letna plesalka — Hotoke. Njeno telo, kj je bilo lepo kot telo Bentanu, boginje ljubezni njena igra. [>etje in [.les eo kmalu usužujile vsa moška srca. Bila j»a je nečimurna in vladeželjna. «Kajti» sj ie dejala, «čemu sem se pa učila plesa ¡n drugih umetnosti, če t>e zato, da očaram vladarja samega. Stopila boni predenj, še predno me hod» drugi pozvali k temu.» Zato je nekega dne odšla na grad Nisi-vatsu, se pustila odvesti pred cesarja. se ma {»klonila in rekla, da je ona slavna plesalka Hotoke. On pa se .je razijutil in odvrnil: «Plesalke pridejo le. če se jih [vizove, tebe pa nisem klical. Sieer pa. kdorkoli že si. Šivane ne boš nikoli presegla. Pojdj torej!» Ob teb trdih besedah je zapustila dvorano. Šivana pa je rekla svojemu gospo Su: «Plesalke cesto prihajajo nevablje- ne. Mlada je, pa ie ne ve. kaj se «podobi v vaši navzočnosti. Kaj niste videli, kako ie zmedena povesila veke? In solze so ¡i zalile oči. Bodite dobrotni. gospod, in pošljite ponjo, da poje in pleše pred vami;» Kyomoro je uslišal njeno prošnjo in je ¡»oslal sla za Hotoko. Brzo se jo vrnila in on ji jp rekel: «Šivani se imaš zahvaliti, da smeš zo-l»et stopiti predme. Torej pokaži svojo umetnost!» Poklonila se je in zapela pesem v vladarjevo čast. Vsi, ki so jo poslušali. so bili očarani. Potem |>a je odložila harfo in je plesala, plesala. Ob njenem plesu je Kyomoro vstal s svojega sedeža in njegovi začudeni pogledi so drseli jireko njenih kakor noč črnili las. preko svilenih trepalnic, rosnih oči. preko ozkega obraza in kakor trs vitke (»ostave. Končala je In je hotela oditi. On [>a jo je zajsrosil naj ostane, in [vistavil: «Ce se obotavljaš radi Šivane, pa jo odslovim.» Hotoke je odvrnila: «Ne boste je mogli {»zabiti in nekega dne vam bo žal po nji.» On pa je odkimal z glavo in najn- sal Šivani odslovilno pismo. * Četudi je bila Šivana vedno priprav ljrna na ločitev, vendar ni nikdar mislila, da te ločitev že tako blizu. O kako težko je oditi onemu, ki je tri leta [>očiva! v senci istega drevesa in zajemal vodo iz kte-za studenca. Takrat je navala tele stihe: «Čemu cveto cvetlice na [»bočju v poletja mehkem svilnatem naročju? Uvele bodo čisto ko z mrzlo roko jih jesen [>otrže ker kar živi. tedaj umre.» Ko je prišla k svojim, je jokala bridke solze. Mati in sestra sta jo vpraševali [>o vzroku. Oua pa je molčala. • Minilo je nekaj mesecev; tedaj je prišel Kvomorov sel in povabil Šivano na dvor: Hotoke je bolna in žalostna; na.i io gre razveselit in tolažit. Šivana pa ni dala odgovora. Tudi drugi in tretji sel je zaman proil. T (Mlaj |>i je dejala Tozi njena mati: «Tvoje kljubovanje vladarju nam lahko vsem prinese smrt. V tvoji oblasti je. ali bom živela še dolgo, ali pa kmalu umreml» To je pomaogledu prevzelo usmiljenje in je govorila vla-dariii mehke hosede Šivana ie naji>rej plesala, nato je pela. To |« je bila njena pesem: «Nekoč bil slavljen moj obraz je in moj sta«, dokler z nočjo se žalmt ni zgrnila med matio. o. da bi Hotoke mila nikoli ne jokala kot sem jaz.» Vse v dvorani je ganilo njeno petje in Kyjmore jo je prosil, naj le kdaj pride. • Na poti domov pa si je prisegla: «Ce bi tako morala naprej živeti, je bolje, da skočim v reko Futsi.» Sinija je dejala da |»jue za njo. Ko je mati to izvedela, je vzdihnila: «Ce vedvp storite to, ved ve, ki ste v cvetočih letih pač meni. ki stojim na robu življenja, ne |«reestane nič dnurega. kakor ista j»t.» Šivana se je {»restrašila: zakriviti materino smrt se jj je zdelo toliko kakor [>et smrtnih grehov. Sklenila je torej da (»ostane vkljub svojim enoindvajsetim letom puščav-nlea in spokomica in si je odrezala bleščeče la«e. Devetiodvajsetletna sestra je storila isto. Tudj mati je rekla: «Kaj naj mi l»odo beli lasje?» Umaknile so se v gorsko samoto za Sago (v okraju Katano), si ram zsrra dile iz vej nizko kočo. in začele polne hrejienenja novo sveto življenje. • Nekega večer* je glasno potrkalo na bambusov« pletenino, ki jim je služila mesto vrat. B|Kikortiioe -o se prestrašile — kait: doslej jih ni ie nihče obiskal — in so. obotavljajo se, od prle. Ziinaj je ftali H »toke. «Oiirostite mi.» je rekla in pokleknila. «vem. da nisem vredna, da svete žene govore z menoj. Toda ne morim Pri cerkvi: SLS 178, SKS —, NLS —, NSS —, JDS l, Kom. —, NRS —, Sca Staji los: SLS 17. SKS 1. NLS 1. NSS 2. JDS 3. Kom. 15. NRS 112. Soc. 2. Livold: SLS 73. SKS 3, NLS 1, NSS 1, JDS 3. Kom. 1. NRS 149. Soc. 10. Dvorska vas: SLS 302. SKS 49. NLS —, NSS 2, JDS 5, Kom. 5, NRS 1, Soc. 1. Knežja lipa: SLS 12. SKS 23. NLS 2, NSS —, JDS l, Kom. —, NRS 48. Soc-1. Žiebič: SLS 205, SKS 18 NLS 5. NSS 11. JDS 7. Kom 11. NRS 1. Soc. —. Mozelj: SLS 47. SKS 67. NLS i, NSS —. JDS 3, Kom. 1. NRS 149, Soc. 10. Cvišlerji: SLS 15. SKS 16, NLS 1. NSS 3, JDS 8, Kom. 126. NRS 85. Soc. —. Kočevska Reka: SLS 42. SKS NLS NSS l. JDS 11, Kom. 33, NRS 100. Soc. 2. Borovec: SLS 21, SKS 5, NLS —v NSS —, JDS 1, Kom. 5. NRS 55. Soc. —. Dolenja vas: SLS 357, SKS 7. NLS —, NSS 1, JDS 12, Kom. 7, NRS 18, Soc. 1. OKRAJ LJUBLJANSKA OKOLICA. Preserje: SLS 132, SKS 42, NLS 1, NSS 2, JDS 9. Kom. 7, NRS Soc 2. Medvode SLS 297, SKS 26. NLS ?, NSS 9, JDS 31, Kom. 24. NRS l, Soc. 34. Studenec-Ig: SLS 333. SKS 174. NLS S, NSS 3. JDS 62, Kom. 174, NRS 6, Soc. 13. Polhov Gradec: SLS 386, SKS 18. NLS 1. NSS —, JDS 6, Kom. —, NRS — Soc. 3. Horjul: SLS 355, SKS 73, NLS 5. NSS 2, JDS 3, Kom. 3. NRS 2. Soc. L Brezovica: SLS 242, SKS 68. NLS S, NSS 3, JDS 7. Kom. 113, NRS 3, Soc. 2. Šmartno: SLS 173, SKS 35, NLS 6. NSS 1, JDS 8, Kom. 23, NRS 3, Soc. 89. Dolsko: SLS 306. SKS 45. NLS 4, NSS —, JDS 6. Kom. 26. NRS —, Soc. 2. Rakitna: SLS 89. SKS 13. NLS I, NSS —, JDS —, Kom. —, NRS —, Soc. —. Rudnik: SLS 119. SKS 6, NLS -. NSS 1, JDS 2, Kom. 10, NRS 1, Soc. I. OKRAJ KRANJ. Trboje: SLS 323, SKS 17. NLS 4, NSS —, JDS 6, Kom. 24, NRS 1, Soc. 2. Šenčur: SLS 352. SKS 44. NLS 10. NSS 2, JDS 27. Kom. 20. NRS 2. Soc. 0. Cešnjica: SLS 232. SKS 21, NLS 2. NSS -, JDS 12. Kom. 2, NRS 1, Soc. 4. Poljane: SLS 400, SKS 39, NLS 2, NSS 6, JDS 32. Kom. 4, NRS 1, Soc. 30. OKRAJ RADOVLJICA. Kranjska gora: SLS 232. SKS 6, NLS r, NSS —, JDS 39, Kom. 17. NRS 8, Soi. 7. Srednja vas: SLS 381. SKS 62, NLS 3. NSS 7, JDS 41. Kom. 16. NRS 9, Soc. 3, Mošnje: SLS 242. SKS 24. NLS NSS 3. JDS 41. Kom. 6. NRS —. Soc. 5. Kamna gorica: SLS 281, SKS iT. NLS 1. NSS 5, JDS 18. Kom. 26, NRS —. Soc 3. 1 Begunje: SLS 170, SKS !4. NLS I. NSS 1. JDS 28, Kom. 6, NRS -, Soc. 4. OKRAJ KRŠKO. Št. Jernej: SLS 683 SKS 65, NLS 4. NSS 2, JDS 34, Kom. 51, NRS —, Soc. 1. Sv. Križ. p. Svib.: SLS 291. SKS 4. NLS 1. NSS 5, JDS 28. Kom. 10, NRS 1. Soc. —. Mokronog: SLS 283, SKS 75, NLS 2, NSS 1, JDS 22, Kom. 17. NRS —. Soc, 2. Veliki Podlog: SLS 2«2, SKS 10, NLS 3. NSS 3. JDS 12, Kom. 6, NRS —. Soc. t. Boštanj: SLS 87. SKS 107. NLS 1. NSS 2, JDS 5. Kom. 5, NRS —. Soc, 4. Sostro: SLS 360, SKS U. NLS 4. NSS 1, JDS 19, Kom. 104, NRS 3, Soc. 10. drugače. Odkar sem videla vašo usodo. sem vedno morala misliti na tc, da tudi mfine čaka enaka. Bala sem se zime ki r»otrga listje z vej ... Ko ste (>osvetile svoje življenje Budi. sem prosila Kyomora. naj me odjmsti. On mi je branil; jat [«a nisem mogla več prenašati in sem. ušla v jutranji megli. Sreča je vedni «en naših dni: toda tema pride hitreje kot luč Preživimo nekaj veselih dni. toda dan za dnem se bližamo tem:, korak za korakom ... O, naj ostanem pri vas.» Ko je Si vata to slišala, je izdihnila: celo v sanjah ne bi nikdar liotok: pri[>isovala }>odobnih misli. Ona sama je zapustila svet v žalosti in prenasičenosti; da se je pa tuti: sedemnajstletna Hotoka, ki je bila v milosti vladarskega solnca. poslovile od nečiinernega sveta, to jo je ganilo do solz. Hotoke je raztrgala svoja oblačila, si (»rezala lase in v dolgih molitvar z ženami darovala Budi cvetlice v oblakih vonjavega kadila. Njihovo življenje je bilo kakor jezero brez valov. Brez želja so jim tekli dnevi, dokler jih ni pokliial Buda v svoj raj. O. darujmo cvetlice kot žrtve dt> šam Šivane. Sinije, Toze in Hotoke. kojih imena so zapisana v zlati knjigi svetega templja v Sarikavil Kulturni pregled Koncert Glasbenega društva v Kočevju Glasbeno društvo v Kočevju le 10. In II. t. m. priredilo pod vodstvom pevo-vodie s. Mirka Trosta dva Koncerta. Nai zvedo tudi javnost in ostaii pevski zbori, kaj se da doseči s pridnostjo tn z železno Voljo. Pevski zbor, k< šteje skupaj okrog 40 sodelujočih, je izvajal v prvem delu skladbe Emila Adamiča: «Deklica in ptič», «Ce ti ne boš moj» in «Ne maram tebe». Posebno navdušenje je Izzvala zadnja, ki p3 bi bila lahko prednašana v nekoliko hitrejšem tempu. Več truda jim je prizadela prva «Deklica in ptič». Prehodi so bili čisto Intonirani. Vinko Krek: «Pogovor z domom» je bila kot prva točka na programu. Moški zbor je zapel Z. Prelovčevo: «Skrjančku», ženski zbor pa Pran Gerbičcvo «Gondolirjevo». Moški zbor pogreša še par izrazitih prvih tenorjev, istotako tudi sopran. Alt razpolaga z dobrim materijalom. Basi so zelo močni, včasih še celo preveč. V prvem delu je Jako ugajal Fran Gerbičn: «V noči», dvospev za sopran in alt. Obe gdč. pevki sta lepo dovršili svojo nalogo. Kot solist se nam je pokazal tudi sam pevovodja g. Mirko Trnst. Izvajal je Ipavčcvega «Meniha» in Vilharjcvo «Ka-da mi, zviezdo». Njegov bariton je Jako obsežen in prikupljiv. Vsem navzočim Jc ugajal in zato tudi niso štedili s ploskanjem. Pri dvospevu kakor tudi pri solo točkah in ženskem zboru je zelo občuteno spremljala na klavirju ga. dr. Luzar-jeva, soproga g. okr. zdravnika. — Po odmoru so sledile Anton Andšlovl: «O, Jtsenske duge noči» in «Igra kolo». Zadnja je bila sprejeta z velikanskim odobravanjem, ki kar ni hotelo ponehati. Bila Je tudi Izmed vseh najbolje izvajana. Kot zadnja točka so b'le na programu Oskar Devove: «Slovenske narodne pesmi». ki so gotovo našel pot do srca poslušalcev. Glasbenemu društvu in neumornemu pevovodjl g. Mirko Trostu najlepšo zahvalo za ves trud in užitek, ki ga nam je nudil v teh dveh dnevih! Kakor povsod, tiko Je tudi tukaj treba občinstvo šele vzgajati, da bo znalo ceniti delo. ki nad vse blažilno vpliva na človeško dušo. deljo pa «o na matineji «ZagrebSke fil haimonije» Izvajati Konjovičeve kompo z.icije. in to simfonične variacije na makedonski tema «Ra sela». Listi so vsi navdušeni za to noviteto domačega opernega ravnatelji Adolf Heyduk Čehoslovaki so izgubili odličnega pesnika. I1eyduk, lirik, ki je izdal cclo vrsto zbornikov pod naslovi: Ciganske mel >- j kra.insfee uprave je Dcmetrovo nagrado dije. Cimbal In gosli. Ptičji motivi. Iz (2.">00 dinarjev) za leto IP22. podelil Mi- nerl Bmtfkafn! komediji «Zmagovalki» |>o vseh odrih. Partitura je bogata biserov iz vseb skladb Cajkovskega; najbolje so zastopani njegovi valčki, orkester je sijajen ter se blesti v slovanski veseli barvitosti, k.i jo le redkokdaj 73-stre megla ruske melanholije. Besedilo je okusno in padaja zgodovino Katarine, carja Petra in vojskovodje Menši-kova dramatično napeto in vseskozi zanimivo. Tudi graška opera je dosegla 1 novo muzikalno komedijo popoln u>|H;h. Hrvatska Demelrova nagrada za leto 1922. Prosvetni odsek hrvatske po- dnivnika pesnika potepuha. Slike i. dr., je umrl mal ine 90 let star. Narodil se je leta 1835. Absolviral je realko, posečal tehniko in postal gimnazijski profesor za risanje na realki v Pisku. Zdrav in vesel mož Je bil vse življenje in privoščil si je vseh užitkov, ki jih nudi dom in svet. Zaničeval ni niti tobaka niti vina niti žensk ter se naužil celo ciganske IjuhavL Neka ciganka mu je k srcu tako prirasla, da Je prav malo manjkalo, da se ni zanjo pociganil. Rad je živel v naravi, po šutnah in gorah ter ie pesnil. Njegove pesni so kratke, a po ne čustva, preproste in čisto narodne. Najboljši češki glasbeniki so jih uglasbili. Stih mu je bil gla> dek, prispodobe izredno lepe in vsaka pe sem enostavna. Iskrena. Svoboda mu Jc bila ideal in za to Je tudi ljubil cigane. V Pisku je bil popularen. Zadnje čase ni maral noben gostilničar ali kavarnar sprejeti plačila od starca pesnika. Imel Jc vse brezplačno, kamor Je prišil; saj Je plačati tudi vedno pozabil. Radi so imeli starčka, ki jc bi! vesel do smrti. Tako sta odšla v večnost prijatelja Zvjezdoslov in Heyduk, pesnika, ki sta dočakala svobodo, po kateri sta toliko hrepenela. roslavu Krleži za dramo «Golgola». Za nagrado je tekmovalo pet dramatikov. Slovanski režiserji v PragL V praškem Narodnem divadiu bodo v kratkem gostovali režiserji znanih slovanskih gledališč. med njimi tudi režiser zagrebške drame dr. Branko Gavella. ki bo inste-niral v Pragi kakšno izmed naših uaj modernejših del. Vreli lickega muzej v PragL «Društvo Vrchlickv» v Pragi je ustanovilo v palači praškega nadškofijskega seminarja Vrchlickega muzej v prostonh. ki so dodeljeni univerzitetni knjižnici in v katerih je Vrchlickjr svojedobno stanoval kot gojenec seminarja. Muzej bo izročen javnosti še tekom tega meseca. Društvo je uredilo v tem muzeju pesuikovo delavnico ravno tako, kakor jo je imel pesnik za ča«a svojega bivanja. V solil »e nahaja o različna |x?sntfcova dela in številne nagrade, darovi in venci, ki so bili izročeni pesniku. Ječmen za pivovarne 3n — 350. za krmo 305 — 310, oves 2V5 — 3lKi. fižol p|. sani 450 — 475, beli 450 — 475, moka pšenična «0» 675 — 700. «2» 050 — 075, «h» 625 — fc50, za krmo 225 — 250; otrobi drobni 170 — 180, debeli 250. Tendenca mirna, neizprernenjena. Glasba v Zagrebu Dne 14. t. m. je priredila dvojica Trost v «Glasbenem zavodu» v Zagrebu klavirski koncert, ki pa je bil na žalost 3%lo slabo obiskan. Zagrebški listi so poudarjali Trostovo umetnost, soprogi Claire pa so očitali diletantstvo, ki ne Sosega niti srednjega umetniškega nivoja. Listi so pohvalili «Itazstavo» Mu-sorgskega in Škerjančeve štiri improvi-ticije, ki jäh je naša «Matica» nagrad Ia. 15. t. m. je nastopil v «Glasbenem zavodu» pevski z!>or «Glasbenega društva intelektualcev» pod vodstvom svojega pevovodje Mntz.a Zbor je pel tri IjJov-ževe pesmi. VIII. Mokrajnčev «Ituko-vet» in izvirno hrvatsko noviietno delo «Favn» od Rudolfa Mat za. «Favn» je inita za mešan zbor v petih del h. Listi soglašajo moderno arhitekturo te skladbe in polifone kompozicijo s težkimi fu-gati. ki daje pevcem dokaj truda. Pevski ¡¡bor intelektualcev je eden najboljših v saši državi. IS. t. m. je doživela zagrebška kon-ienna publika novum: Na XIII. intimni iOareji v «Glasbenem zavodu» so projicirali slike ge Zoe Boielli iz povesti Ivane Brlič-Mažuranič, glasbo pa jc tej rrp'odukciji v formi melodrame napisal P.cžidar Sirota. Muzikalno spretni Javo recitacijam je oskrbel godalni kvartet zagrebške filharmonije. 1'rošlo soboto jo :me! «Lisin>ki» koncert Madrigalov, pesmic iz XVI. stoletja, to je z glasbo Pa-!->strine, Vincija Donattija. Gcsunlda in ?iriggija. Kapeltdk Lisinskega Kiešimir Baran»vič je zlior sijajno tivežbal, da je imel koncert velik izpeli in se bo moral ca splošno zahtevo še ponoviti. V ne- Savremer.Ik, mesečnik Društva hrvatskih književnika u Zagrebu, prinaša v marčevi številki uredniško vest. da bo poslej glasilo vseh literarnih smeri, torej tudi najmlajših. Zato sta v uredništvu poslej dva urednika. Bogovič in Šimič. Vsebina je prav zanimiva in pestra. Prinaša iz Matoševe ostavščine dve biografski značilni pesnitvi, ciklus VI. Nazora «Pjesine priti», fragment iz romana Avg. Cesarca «Careva kraljevina», filozofsko študijo o svobodi dr. Alb. Bazale. črtico Bran. Livadiča, pesmi 1. Des|iota, S t. šimiča, Fr. Alfiereviča in urednika Ant. Branka Šimča ter dramo Mir. Krleže «Vučjak» ',111. akt). Nato listek o gledališču liriki, historiji, beležke in diugo. «Savremenik» je najboljši hrvatski mesečnik. Moskovski komorni teater bo te dni gostoval v Berlinu. 2e večkrat smo informirali našo javnost o delovanju tega velenaprednega modernega umetnostnega podjetja, ki ga vodi moskovski režiser Aleksander Taitov. Ansambl tega gledališča obstoji iz SO članov. Nedavno je «teatr« gostoval v gledališču «Gouiedie» v Parizu, ker je bila njegova čista, spon tana in intuitivna umetnost nadvse navdušeno sprejeta. Listi so jmudarjali. da je sodobno ta ansambl najboljša družba umetnikov na «vetu in so dali moderni ruski drami prednost pred podobnimi produkti tudi Francije. V Beilinu. kjer vlada za «teatr» največje zaoimanje. bo igral komorni moskovski tcatr lloffman-novo «Princesinjo Brambillo». VTildeovo «Palomo», Shakospearejevo «Romea in .tulijo» in drame «Adrenne Lecouvreux», «Girofle Girofla» in «Pierette». Dramske novitete v Zagrebu. Od domačih novitet bo dala zagrebška diama po veliki noči Begovieevo dramo «Svad beni let», Kulundž.ičevega «Neolarliara». dalje pa še Ibsenovega «1'eer Uvinta» in Shakespearovega «Ribarda I!!.» V repertoar je načelno sprejeta tudi nova Kiležova d rajna «Vučjak». dali bodo pa tudi še .fevrejimovo komedijo «Tisto, kar ;e glavno» kot prenvero. Peter lijič CajkovsUij: Zmagovalka. Kakor je Schtibe, tova glasba v opeieti «Pri treh mladenkah» dosegla vel.kanski uspeh, tako zmaguje sedaj Cajkovskij v Gospodarska vprašanja Hmeljarjem DOBAVE. Dobava moke. Pri iutendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 6. aprila ustmena licitacija glede dobave 385.000 kg pšenične moke (tipa 80 odst.). Dobava žebijev. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje dobavo 40.050 kg raznih žchljcv. Ponudbe je vlagati najkasneje do 7. aprila 10. dopoldne pri načelniku ekonomskega odelenta Uprave državnih monopolov v Beogradu. ?a Mussobmja. S piva m v pravem razmer« s pridelave 5e DriJtp eV> 05(,n,:i ¡, ^ in i jem se vrs, odslej na prostor., sveiovr 1 razstave 1. liHKi. Ta prostor se bo. kakor nam poročajo, lepo priredil in ho nu.lil krasno sliko. Razstavni hmelja v Angliji. Navzlic navedenemu dejstvu bi bilo pa nespametno, pr porn-čenn omejitev pretiravati, kajti upati vendar smemo, da se l>o zavživanje piva v doglednem času zopet dvignilo. Angleškim hmeljarjem se torej priporoča: L) da opuste vse stare nasade in napravo novlu 2.) da skušajo pridelavo hmelja zmanjševati, pri tem si pa hmeljarstvo vendar ohraniti na nastopen nn- .. . , ... . . , , . . i I iem se vrši odslej na prostoru svetovne ž.ni še pnšte.eo ostan';i iz leta 1020. tn ! - - 1921. (COC.OOO do 700.1100 je za naprej več kot I m lijon stotov hmelja na raz- ] .. . . pola'.'o. Za slučaj pa. da se bo leta 1023. ¡0,,,^0V»"em ?avživanje piva dvignilo, bi se uporabilo od ostanka morda 50.000 do PO.OOO stotov; ves ogromni ostanek bi pa še čakal na odrešenje. Kaj jo povzroči'o to kritično situacijo? prostori »o danes že skoro vgi oddanL prepovodala proizvodnja alkoholnih čin: s poznim obrezovanjem, večkratnim Ke(a 1£M3 ■ Amerika ,1()ra,„!a pnkrajševanjem trt in napel evanjern mooo Mot:lv; ,e(a ,022. pa le 10.000 trt dveh ali treh sadežev na eno žico in ,totov _ ra7,ika 3f,o.ooo stotov; ta m no 3.) da med hmelj sad jo krmilno peso ali ž;na po,..,^ torej kr!lo v hmeljarstvu. 00 — 630 Kč za 50 kg (okoli 140 — 150 naših kron za 1 kg). Posamezno so dosezale cene tudi 650 Kč za 50 kg. strije se je pa povodom svojega z.lmro- 2? «»>"a.e cene luu, 0=0 ^c za ou Kg. van:a dne i. januara t. L enoglasno I TudI prlt)elki! ^'eta 1921. je oživelo izrekel proti vsakemu povijanju uvozno TrŽ" ?e ^ star hmelj po ' 400 — 450 Kč za 50 kg. Pi prdatkih dr- žavnega statističnega urada v Pragi zna carine na hmelj. Ta svoj ukrep je sindikat utemeljeval tako le: 1.) Francija potrebuje za izdelovanje finega piva neobhodno hmelj najfinejše kakovosti, kakršne pa francoski hmelj ni. 2.) Kakršnokoli povišanje uvozne carine bi ne moglo zholjšati kakovosti francoskega hmel a in 3.) bi se zaradi povišane carine niti eden stot domačega hmelja več porabil kot »eilai. S pridobitvijo Alzacije — I/Orene je Francija glede hmelja postala izvozna država. Pa ne glede kakovosti nego tudi gle- ša pridelek hmelja v Češkoslovaški leta 1922. 112.000 starih centov (ro 50 kg). Izvoz od I. septembra 1922 do konca Januarja 1923 je znašal 70.000 starih centov. Domača potreba hmelia v Češkoslovaški se ceni na 30.000 starih ccntov. TRŽNA POROČILA. Novossdska blagovna b: rza 21. t. m.: baška pšenica en vaz m 457.50, ječmen ponudba 315, oves ponudba 390, koruza dva vagona ro 255. postavno Beograd en vagon 270, koruza za maj 100 odst. dva vagona po 256.25. moka «0» de obiranja jo francoski hmelj daleč za en vagon 662.50, «5» en vagon 550, otro-hmetji drugih držav. Slabo obrani hmelj bi v papirnatih vrečah, en vagon 160, v dela pivovarnarjem največ neprilik in so vrečah iz Jute ponudba 165. ga z v«o silo br.mijo. Najslabše obrani j Mariborski svinjski sejem. 06. t. h me! i pride iz. Ix>rene in producenti to- i m.) Dogm 91 komadov. Cene: mladi pražijo. da se obiravci ne morejo navaditi šiči. 7— 9 tednov stari 1-100 — loOO K, It j>ega obiranja: svetovalo se je hmeljar. ¡3 — 4 mcscce stari 2000 — 2500 K, 5 — jem, naj plačujejo obiramo od časa, ne 7 mesccev stari 3200 — 3600 K. 8 — 10 pa od množine. j mesecev stari 4200 — 4500 K. PolpHane Neki francoski ča*opi9 ¡¡še o hmeljski .svinje so sc Iržilc: kg mrtve teže 115 — krizi lako-le: 120 K. kg žive teže 90 — 105 K. Raz- Statistika o pridelavi in uporabi hmelja prodalo se je vse. r najvažnejših državah sveta pojasnuje i Zagrebški Žitni trg. (20. t. m.). Po-žalosten p.loža j hmeljarjev. ' stavno baška odnosno vojvodinska ro- Amerika je leta 1022. pridelala 280.000 staja nntirajo: pšenica 450 — 457.50, ko-stotov. porabila pa le 40.U00. torej ima ruza žolta nova 2<>5 — 280. bela umetno odvoč 110.000 stotov; Anglija je pride- posušena 285 — 295. rž 350 — 387.50, za 3 tedno izpie iz svojih prog. = Glavna podružnica Državne hlpo-tekarne hanke v Nlšu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se v Nišu otvon glavna podružnica Državne Irpotokarne lianke — Pogajanja o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo In Italijo v Rimu. ki so bila kakor znano nekaj &i*a piekinjena, so 20. t. m. zopet pričela. Italijani smatrajo zmago Pašiča kot dol.ro znamenje, za hiter zaključek sporuzitma. = K polomu praške banke «Bohemia». Iz. Prage f>oročajo: Češkoslovaška vlada je v interesa domač h in inozemskih ujv nikov ter zavoda sat.ega odredila natančen pregb d stanja hanke. ki bo najbrž izvedeti do konca ajirila. Zagotavlja se, da banka ni prišla t krizo zaradi kakih rralverzacij ali nedovoljenih manipulacij, temveč da je banka le žrtev gos|>odanike krize. = Pridelek češpelj v JngoslavljL Po poročilu t.žnih komisij se je leta 1922 n.osušilo le v Bosni in Srbiji okoli 32 milijonov kilogramov češpelj. kar predsinv-Ija približno vrodnost 100 milijonov dinarjev. = Poostreno nadziranje devizne trgovine v Poljski Po novih deviznih predpisih imajo pravice deviznih bank le zavodi. ki obsto ajo od I. avgusta H»!4. S tein je okoli 90 bankam odvzeta piavic» trgovanja z devizami. Izvoz «lame je dovoljen po reAcnjn gos|Htd:irsko-finaiičiiega olbora ministrov z dno 24. februarja 102H. «= Lipski vzorčni »ejem je podaljšan do |«>ndeljka dne 2R. marca. <= Ohisk dunajskega velikega »ejma, otvorjenega dne 18. ni.ire*. jc precej številen. Najivt-č |Hisetnikov kupcev je iz nasledstvenih držav. Največje r>ovpi«še-vanje je |«> iisnjatetn galanterijskem l»l.v lhi. Posetniki prihajajo tudi iz .Vuierike Cene so razmeroma zmerne. Ljudska drama v Mariboru ^Schlller; «Kovarstvo In ljubezen». — «Ljudski oder».) V časti, ko velikomestna gledališča prav očitno koketirajo s klasicizmom, ne moremo šteti uprizoritve Schillerjeve slavne tragedije «Kovarstvo in ljubezen» 3ied grehe zoper duh časa. Je delo. ki ?a. danes smatramo za ludski komad, ljudski v najboljšem pomenu besede. Marsikje zazveni tako, da se nehote spomnimo, koliko dolgih desetletij leži ^¡ed onimi časi in sedanjostjo: toda spreminja se le okus. presnavljajo so oblike, problemi pa so ?e danes taki kot so bili. codobnik ima bogat besedni zaklad za razne nijanse istih reči in pojmov, doč m ¡9 človek klasične kulture bil enostav. sejši v svojem mišljenju in čuvstvova-cju, zato pa bližji pra»e'nu in večnemu jedru. — Mariborska uprizoritev «Kovar-rvo in ljubezen» je prirejena po starem prevodu izza Jurčičevih časov in pmlana iako kot jo je mt>goče dati v Mariboru: fcrez močnih tehničnih pripomookov, s icaterimi velikrunestni ««Iri pi>dčrt;ijejo 3>onumetitalno«t klasičnih komadov, preprosto, a 1 ljubeznijo in s schillerskim patosom. Moida bi b;lo dobro vprašati: išemu ravno Schiller, ali to je v trenutku, so je stvar doživela dejanski uspeh, zs kesnela skrb. «Kovarstvo in ljubezen» ie danes učinkuje s svojimi tragičnimi efekti. Je žaloigr* v tistem pobožnem Bomena besede, ki so ga najbolj razumele dol«, ki >0 znale reč prenesti in vztraj-nej»e trpeti. Ti anstvo je danes dobilo subt Inejše oblike in ga nit; nočemo s|»o-znati, dasi bi smel tudi danes zagrmeti Schillerjev mogočni «In tvramio?!»; spletkarstvo ni nič manjše, no in ljubezen — Jedro je isto: večno žgoče, večno bolestno, le lupina je slabša, krhka, degenerirana. V današnji Mmski. histerični in vase zaljubljeni dobi so nam trde, ';repke figure iz «Kovarstva in ljubezni» čarobno ogledalce, ki v njem vidimo — če hočemo dobro gledati — odraz lastne slabosti. V kulturnozgodovinskem smislu pa je Pchillerjeva dramatska in pesniška tvorba odmev onega klasičnega evro-pejstva, ki je dalo francosko revolucijo. I>0j za svobodo narodov in svobodo du hov, zato nima nič skupnega s političnim pojmom numštva in ne ogroža duha domače tvorlie. lležija (g. Koviči tedaj ni mogla dati komadu moderne dinamike, kajti mariborsko gledališče mora na prej prebresti Mrtvo morje finančnih piobletnov, preden dospe v obi iibljeno deželo miHleme oove- ' ga Ijul«eznivo podpira, treba je najeti dana na pol r,fmo uro. začela pa se je tudi najpotrebnejše tehnično osobje. ki ob devetih fn trajala do trčulrt na dva- : dela s pomočjo članstva. «Ce bi .«vnost najstvo — malce neprijetna reč, če po | vedela, s kolikim trudom in mnogokrat mislimo, da .» dvorana nezakurjena. j neverjetnimi fizičnimi napori je zdralen* «Veleturist» je «nacionalizirana« burka ! vsaka naša predstava, bi so gotovo našlo iz malomeščanskega nemškega repoito- več dobrotnikov in prijateljev kot jih vsemi slalKistmi m vrlinami, ki imamo doslej.» mi piše g. 1'eršuh. a rja z jih imajo taki komadi «za smeh in kratek čas». Nastopi 17 oseb. pisana in kratknčasna družba. — Dvorana je bila skoraj prazna: kdo bi imel veselje igrati. Mrzlo je bilo na odru — ne samo fizično, tudi moralno, ker ni zanimanja in ne čutnejši. priznanja za ukradene trenutke, za vzvi-šeno hrepenenje — vendar pa si opažal, da so srca mlada in ve»e!a. Tu ie doma I.epa Vida tu je zdrava mladostna ambicioznost: rasti in d'vseči uspehe. Gg. Peršuh. Uolv in Pentočnik, gdene. I^tke. Alhrerhtova. Ferjanova so nedvomni igralski talenti, nekateri ie 5 precej av-tokritike. Duša «L:udskega odra» je g. Ivo Per šuh. ki je artistični ravnatelj. rei:scr. igralec, tajnik, ekonom, tehnični delavec, fnancijer (žalostno poglavje!) in še kaj drugega. Njegovo resno in idealno delavnost je treba tudi v javnosti taksirati. Pri vsem tem je «Ludski oder» pasiven. Doslej je priredil devet predstav, močuo aktivna je bila samo otvoritvena- Oltčin-stvo odbija mrzla dvorana, toda kurjava bi [>ož la toliko, da bi bd (Jrtfkit *e 00- Na Cvetno nedeljo priredi «Ljudski oder» pa«!Vinsko i?'"- Pri kateri nastopi približno 40 oseb. l'o Veliki noči bo go--toval g. Pkrbinšck. Sezona bo zaključena v prvi polovici maja Nato bo članstvo gostovalo na malih podeželskih odrih. Svojo Ijitliezcn do odra bo zanesle tudi v naše trge in vasi. Nedvomno je to lepa in častna naloga. Kaj vela v da-našni dobi «visoka umetnost», namenjena izbrancem in petičtukom?! Umetnost mora stati r življenju, mora potovati čez njegove klance, ker le tako d->*cže svoj visoki namen, svoje večno poslanstvo r razvoju človeške duše. Bodi » službi živ- a le s krepkim pozivom: Vztraino naprej. ; Ijcnja tako kot je kralj v službi države: čez trnje k zvezdam! j »jviaji, a venda* aaino služabnik! «Liuds'u oder» tvorijo večinoma učenci i B. Botko. Sodnffa ČE MOŽ IN 2ENA STANUJETA VSAK ZASE. Franc Molnar je madžarski pisatelj. Njetfovj igri «Vng» In «Liliom» «ta znani tuili pri nas. Toda Molnar ni samo pisatelj •rliilaliikih ijrer, marveč trn I i zakoski mož. Za žeuo ima igralko Pari Fedah. Molnar in Fedaliova sta postavno poročena ter živita v Budimjiešti. Molnar piše. Fedabova i^ra. Stanovanja pa nimata skupnega, temveč stanujeta vsak zase. ne da bi dvomila drug o poštenju in zvestobi drngpjta. Našel pa se je v Cmlliti|*ešti viso't Uradnik v ministrstvu, ki mu ni bilo ni5 vieC to <1 eno streho, in je oba laNtžil stanovanjskemu uradu, češ. tla 0 tem, da živita vsak zase, oškodujeta člruge BudimjKištance za stanovanje. Zadeva je prišla pred sodišče. Budimpeštauski stanovanjski urad Je tožil M o! trn r ja in Fetlahovo na tej-le podlagi: Molnar-Fedaliova sta poročena. Toda za dostojne zakonce ni dovolj, da so se zvezali kakor zahtevajo postave: oni morajo tudi živeti in stanovati skupaj. Molnar in Fmla-bova sla v trm fioglcdu izjemi, česar pa ni mogoče odobravati. Potrebno jp torej, da se naselita sku|>aj. Sodišče naj do tejra |irij>oinore. Razprava v tej stanovanjski zadevi T>rotj Molnarju in Fedabovi je bila sila »iiiimiva: navzoče je bilo budimpeštan-sko občinstvo iz najboljših krofov. Soo!eg tega tako znana v svetu, da se jima že radi dobrega imena, katerega vživata. ter v interesu Madžarske ne sine odvzeti stanovanje. Erjro ostane vse |>ri starem . . . Ministerijalni uradnik je todaj pogorel. Molnar in Fedaliova pa sta odšla iz solne dvorane burno pozdravijo, na da *ta premagala predsodek birokrata. ki ju je hotel prikrajšati za sta novanjsko udobnost. Ravnatelj Kmetijske družba Gustav Pire proti «Slovciieu». V torek se je vršila pred ljubljanskim deželnim kot tiskovnim sodiščem zanimiva obravnava o tožbi generalnega ravnatelja Kmetijske družbe c. Gustava Pirea proti odgovornemu uredniku «Slovenca» radi članka, priobčenega v «Slovencu» dne 9. februarja pod naslovom «Kmetijska družba in Gustav Pire», v katerem se tožl-tellu očita, da se je pod imenom Kmetijske družbe okoristil s prodajo galice za milijon kron. Zagovornik obtoženca, dr. Natlačen, je nastopil dokaz resnice za vse očitke in je izvajal: Gustav Pire je bil kot predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo lansko pomlad z zastopnikom žvrdke Mettal čc Erz. M. G. Wien v do-jovotu glede nakupa galice. Tvrdka je 52. junija 1922. stavila ponudbo za 40 do 50 vagonov po 25 funtov, 19 šilingov in 9 pene s klavzulo, da mora pogodbo odobriti osrednji odbor družbe. Odbor je sklenil, da se nakupi 40 vagonov, toda naslednjega dne je Pire sklenil kljub temu pogodilo za 50 vagonov. Za novih 10 vagonov galice je Kmetijska družba kupila funte z lastnim denarjem, tekoči račun pa sc le vodil na ime predsednika Pirea. Izdatki za nakup funtov so znašali do 31. decembra 1922 skupno 983.588 Din. Svota je bil3 poravnana 12. januarja t. I. Vlada je dovolila za vseh 50 va£oov carine prost uvoz. ki se je tudi izvršil imenom Kmetijske družbe. Prvih 10 vagonov ?e bilo deloma vskladiščenih v Kmetijski družbi. 4 vagoni so bili oddani trgovcu Antonu Volta, po en vag-m pa je odšel v Zagreb In Beograd. Nabavni stroški za Enlico so znašali 3-1 K za kg, prodana pa je bila po 52 K in ie torci ravnatelj Pire zaslužil pri kg čistih 18 kron, torej pri vagonu 180.000 K. Tri še neprodane vagine pa je tožitelj odstopil Kmetijski družbi šele 5 dni po inkriminirancin članku «Slovenca» in pozneje sklenil z družbo -ovo pogodbo. Po kaleri je prevzel nase najdražje plačane iunte In se pustil obremeniti ludi za carino glede 10 vagonov. S tem da se je tožitelj že sam obsodil. Ravnatelj Pire je dalje pod imenom Kmetijske družbe prodal na Hrvatsko oz. Novi Sad 10 vagonov galice od «Handelsgesellschaft Graz» In dosegel čisti dobiček 050.000 K. Leta 1920. je Pire naprtil Kme-'-ijski družbi nemške marke po 2.05 K. -očim iih je bilo povsod lahko dobiti po 1.95 K in je bila tako družba v njegovo •irist oškodovana za 90.000 K. Tudi najela obd.džitev, da si je tožitelj pri nakupili emajlirane posode zgovorll zase 7-/o Provizijo, je baje resnična. Dogovoril ^ le namreč z družbo «Triglav» v Dres--enu. da se mu izplača provizija na banč-ai zavod, ki ga bo on nakazal. Zagovornik je končno predlagal, naj se z ozi-rom na javnopravni položaj ravnatelja Pirea odMopi),, vsi tozadevni akt! državnemu pravdnistvu. carinske zadeve pa finančni oblasti. Zastopnik ravnatelja Pirea, dr. Te-jsavčič. je v svojih izvajanjih zavračal očitke in Izjavil, da je Pire vse očitane kupčije sklenil na svoj lasten račun. It) vagonov je prišlo slučajno na račun Kmetijske družbe, za kar pa tožitelj nič ne more. Razprava je bila v svrho zaslišanja prič preložena na nedoločen čav ATcra er primrma. Solne» »lliaia oh 6-01, uhaia «h 18'lfl M»fi»l« 50 b«»dl Ol», t" —. naklh ••»■lln|l« 6 am»« • Ol*. — TrionW Mim. iosUo.iol«, «« aremtn n« eo 80 b»t«ol L Din. oltlt n«da*lnltt, ft «»J 3 O'«. — Pni« •• «ipr*l. 'L«r.»o 'utf e «sn znamkah.) Na vpraian a a» od-c.ar a ah» ia »pralan;» prlloiana anamka aa «agovor. * Dva klja&avaičaraka iiomoi'nik« in kurjava potre bujt Uornica .Vulkan'. Kranj-HS« Hotelski sluga s večletnimi dnlirmi izpričevali ne nprrjme Vst p ta-Liuj. — Hotel Štrukelj Ljo Ijaoa. »81 kupim Patrolejsbe vröo t ali tirez« iboje» io ii-lezoe ' atele kupujem« v rgiki mmi lini, liro«»' & Kom >., I,ju bljaua, Veguva ulica (v TS« (Sti-hpnlt), 6 Itistrnv ts plin, vi-e£* avutiljka is petri) ej, telefon, 4 eiektr ¿ni Ztroiici, akorl citre in ruzue druge stvari. Poljanska cesta 13 11. detno. 984 Dobro seno 97; proda mesHr Julius, l.juMjaua, 6». Petra cesta 7'J. Gostilna 979 na raipot u v kraja, kjer C veti l>-Mia iti untrua, tu udtla v najem ali eroti tueruin od litra Pripravno js tudi rs trgovca x lesom »h obrtnika. Nualof pove uprava «Jutra» a do 4 vagone lenrp» belega krompirja je rakoj naptodaj. Vprašati je pri podružnici «Jutra» v .Ma-nb.ru, 9'7 X&&« 86 kolo brca vsakega gumija. Nstlov v podružnici «Jutra» t Mariboru. 98H Orehe 958 i K 25 — za kg prodaja ilelikatesns trgi viua Marija Klnheie, Sv. t'.orjana nI. št ulica št. 12. Korea J«, pesa. čebulčes tn tu utiiiia »euu-iia naj ceneje in nailHiije pri Scve' i Komp.. Ljubljana, \Yolf<>-a 943 Koterae kole, 98j lahke vrst , v dohrem stanju, ae po niiki ceni pr tla. Na« »lo« r upravi «Jutra». FoMttvo; 9Ö-' Spalnice, jedilnice, kuhinje m iX'tiu tipogniciio pohištvo naicetteo n«proita|. Krman & Arhar, uii'nrstv.i, St. Vid it. 4 na J Ljubi jant». Proda ae: Pol. umivalnik (marmornata plo ¿a), pol. not na omarica, okvir is zrcal«, pisalna miz». Na atanovaaje 867 «e i rejme «lijak. (Posebni Tbotl, el' kirična luč.) Naslev pove uprava «Jutra», V avrbo ienltvel Inteligentno, ttlravo, tna-čaino, carino, 3u ilo 40 lel staro žensko iä.;t> mož, treten, iatih laatnobtl in iste starosti, kot muter 5 otrokom. l'o> -estilik t meserno plačo ia •loaeliiiim zaslužkom. 1'onud-tie na uprav» «.Intra» pol «Uohra gos poil I n 1 a 977». Tajnost isjauiceoa. 977 Prodam possttvo, obstoječe iz nji» in travniknv ter lepe?» go tla Po»c-tco meri okrog ¿0 do 'i6 oralo», stanovanja so v a v dobrem staniu. Cena posestvu ilva in in pol milijona kron Naslov » upravi «Jutru a. 96G Lepo posestvo 973 ob eesti » Žiri, 20 oraloc /enilic, z velikim doraslim gozdom id gHriouosinknm na prodaj. Na posestvu se lahko redi do 4 g! v iicine. Vse v dobrem stiuju. Zaradi ceue in drugih podrobnosti se je obruiu na naslov Tone H>T-Cič, Jalčis do lua ¿t. 1, obe. Zirt nad Škof o Loko. Enonadstropaa htša. v bližini kolodvora, t velikim vrtom ko stavbike, ecua 62U.UUO K; zelo velika klet in dru^i prostuii za previeti; elegantna vila na lepem prostoru, 'i milijona kron; na vadna vila z vrtoru, 6.VU) D K in MJO.OUU K; veti pesestev itd. 988 Keslitelti» pisarita „RAPID* t Mantmru, tio-i..o«ka a 1.28. Trije mladeniči želijo intimne korespotleoee ■t mladimi gospod.čuami, in sicer v starosti od lH do 20 let. Pisma se naj po iliajo na: „Srečko-Števo in Ifico", poMnoležeče Celje. 971 Mlad gospod, akademiSko i/obražeu, čedne zuna njosti (tako pravijo drugi), se teli tem potom »ezui-uiti z gospodično od 18 dc 26 let. Ker 6e ni dolgo i Ljub jani. mu je »sled po-man tkanja »natija dolgčas. Samo resne dopise prosi pod Limuitnir'poStiioleteCe, Ljubljana. 97: Boijia uradnica 980 Gospodična, 976 25 let stara, izučena iivilja, i-li mama z enakim gospodom, v svrho možitv . I isms uuj se nas oviio poStnoležeČe Maribor, ..U. C. 22 * Gospodični 967 iz večjega trga, prijetne za-u-injo-ti, izobraženi, v starosti 19 iu 21 let, želita res-negi zn.-iuja z izobražen ma gospodom» v tvrlio dopise-vama, nanaie z dobro situirz-nimi iraovci ali višjimi uradniki. Dopisi na upravo «Jutr&> pod «Veneta, Afrodita». Angleščino. 978 išče mesečno tneldiratio sobo ; nemščino in glasovir, event, v sredini tnesla. Ponudi« na tudi po k za ljudske šole. ipravo «Jutru» pod «So idn*» t pe daje na Poljanski e. 13 11. Trboveljski premog in drva « 6ta1no v zalogi vsako množino D-užba Ilirija, Ljubljana, Kralia Petra trs 8. - Te'. 210. Poior! Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo i. t. d. Grem tudi na r.ahtevo na dom iskati. 4t,y Drame Martin, Ljublfan^, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. Šofer k tovor emu avtu se išče. Popolnoma iznfen monter s prvovrstnimi referencami. Nastop t*koj. Ponudbe pod „Ljubitena" na upravo „Jutro*. «62 ttiiiiiiji, pozor! Vinska trgovina Kerin m drug v Krškem ima v svoji zalogi 40 hI Silvaaca, 20 hI domače črnine iz leta 1921., ima tudi več 100 hI rdečega vina iz ieta 1922. Cena po dogovoru pri sodu. 32S 39 vsake vrste, tudi zajčje, knpnje trgovina s na> ujem 0. Ziravlč. Ljubi ana. Sv. Florjana nt. 9. Hopuice, rohni najva^a Izbira pri tvrdki &0.TIT a. S E. mmi äv Iz življenja in sveta K potresu v Jugoslaviji Najnovejši potres v srednjem delu f.ase kraljevine je že drugi večji potres, ki se je prigodi] tekom zadnjega leta v našem ozemlju. Dočim je bilo glavno območje prvega potresa v Severni Srbiji, je nastopil zadnji potres po dosedanjih poročilih najmočneje po južni Dalmaciji. Hercegovini in Bosni. Ozemlje naše kraljevine je potresom jako podvržen svet in sicer skoro v vsem obsegu. Kaj je preživela 1. 1895. Ljubljana, nam je še vsem dobro v ¡spominu; malo let preje je zadel hud -"otres Zagreb. Iz zgodovinske dobe se pogostem poroča o hudih [>otresnih katastrofah. Navedemo naj le najbolj lnoma razsula, nič manj ko okrog 4000 ljudi je našlo smrt pod razvalinami. Od te-£3 udarca se mesto ni več j>o|)olnama «•ipomoglo. Sedanji potres ima svoje fredišče v okrožju Po[>ovega polji, kar je v neposredni bližini Dubrovnika. Drugi zelo znan primer je Skoplje. Južna Srbija s svojim sosedstvom je tudi jako živahno potresno ozemlje. Skoplje je 1. 518. silen potres pojol-toma razdeial in prav tako tudi mno-¿'3 druge utrjene kraje v bližini. Ce--ar Justinijan je prepustil razvaline njih usodi in dal zgraditi novo mesto tamkaj, kjer stoji še danes. V bližini naše kraljevine je posebno nevarno potresno ozemlje okrožje Dar-dancl. Marmarskega morja in Carigrada. Veliki potresi so se tu dogodili že neštetokrat. Da so si Turki osvojili tvojo prvo postojanko na evroieki trani, stoji n. pr. v zvezi s potresom. Dne 2. marca 1. 1348. je namreč strahovit potre; poginoma razrušil mesto Ealipolis ob Dardanelah, prebivalci so :bežali na iadje. Tedaj pa 80 hitro prišli Turki z maloazijske strani ter ■:ratkoma!o zasolh razilejano mesto, K znova utrdili in ostali v njem, na protest bizantinskega cesarja pa odgovorili. da so se le naselili na mestu, po riotresu povsem razdejanem in zapuščenem. Historičnih primerov potresnega raz-leianja imamo še mnogo. Toila zani--aiveje je vprašanje, zakaj je pri nas ¿oliko iotresj obiska-vajo Ameriko, vzhodno in južno Azijo .', otoki ter južno Evropo. Po teh predelih {a nastojaio po večini mnogo trahovitejši potresi nego so najhujši '..■ri nas. kajti tam se dogajajo |>o ve-ini v zvezi z vulkanskimi izbruhi. Potre« pri nas ;>a so drugačne prirode. Površina, ki tvori naže ozemlje, je namreč še vedno nemirna, ni ie umirjena; v njej se ob velikih prepokah od časa do časa zgane del površine in se premakne za sfioznanje. da se stre»et pod pritiskom nekoliko dvignejo. Ves Balkan od Alp in Adrije pa do Cgej-skega in Črnega morja je še v notranji napetosti, ki proži stresljaje, zdaj na enem, zdaj na drugem koncu. To gibanje se konča in umiri kom^; v ne-[iregiednih tisočletjih. Najnovejši potres tedai ni bil nitj prvi, niti zaonji. Moderni Japonci Dr. ing. G. Huldschiner piše v «Vossische Ztg.» o modernih Jaj>oncih. Ako vidimo v Evropi posamezne Ja-[►once, menimo, da so vsi enaki in vsi majhni. Toda razlike v tipih so večje nego («"i zahodnih narodih. Ogromni duševni razvoj med Japonci tekom zadnjih petdeset let se kaže tudi v obrazih, fiziognomijah. Najdejo se lobanje vseh civilizacijskih stoj>enj. A ne le glave, nego tudi telesa 60 se iz[»remetii!a. pač pod vplivom izboljšanih življenskih [¡ogojev tudi med nižjimi sloji. Včasih je bila japonska rasa čudno nizka in majhna: dandanes je že dokaj velikih Japoncev, ki pa še vedno niso normalne evroi^ke telesne višine. Vrata starih templjev in starih hiš so danes prenizka za večino Jafioncev. Izprernembe obrazov in rasti pa so večje jm' moških kakor pri ženskah in otrokih. Mlade ženske so v slikovitih kimonih zelo lepe, a njih obrazi kažejo enako neizraznost in so si tako f»odobnl da jib Evro[>ejec ne more razločevati ako ne pazi na raz-ličnobarvne in pisane obleke. Jajonke v toaleti iste barve pa so kakor dvoj- j čki ali trojčki Gosf>odje s« nosijo evropski, najrajši imajo svetle in bele obleke ali temne kimone. Delavci in kuliji hodijo na|>ol nagi, v kopalnih hlačicah ali le s kosom blaga okoli ledij. Sploh smatra nižje ljudstvo goloto še vedno za naravno in prav nič [»ohujšljivo. Zato se tudi ženske malo ali nič ne ženirajo, ako jih vidijo gole ali polgole. Evropske slamnike nosijo vsi japonski stanovi. goli. na|>ol oblečeni, jajionski in evropski oj>ravljeni. Kuliji, ki vozijo rikše ter nadomeščajo naše fijakarjo, nosijo na glavah |rroti solnčtiim žarkom še vedno velike slamnike, ki so sličnj ogromnim poveznjeniin latvicam (skledam). Tudi tro|ma čelae razširja. Japonski možje se torej zunanje vedno boli evropizirajo. Toda ženske in otroci .«tajajo zvesti starim narodnim šegam ter nosijo japonski kostim, kimono z umetno zavezanim pasom, veliko petljo zadaj na pasu in v čudovito lepo in visoko fri- zuro 'uSosora}. Koge Jim tJ5e ▼ belih" nogavicah, ki imajo za palec posebno shrambo; nog2vice m ga jo komaj preko gležnjev. Meča so goia. Sandale stoje na dveh lesenih podlogah in si iib privezujejo z jermenčki. Te {«odloge pod podplati so potrebne, ker je na JafK>nskem vedno ali visoko blato ali visok prah. ženske in otroci hodijo grdo, s [»rsti. obrnjenimi na noter, in delajo po cestah • sandalami velik hrup. Kimona so zelo različna v bojah: modra z rdečim obijem (pasom), rumena in lila, zeiena in zlata, enobarvna ali z geometričnimi vzorci, z risbami živali, tičev in metuljev ali rastlin. Velikanska pestrost in slikovitost. Matere nižjih stanov nosijo otroke na hrbtu, povezale tako. da se lahko obračajo le otroške glavic«. Med odraslimi izobraženci jih nosi ogromno število naočnike. Vzrok je šola! Jai»onske črke pokvirijo skoraj vsake oči. Da se jih naučiš, treba več let. A Japonci čitajo izredno mnogo in zato imajo tudi vefikansko število knjigotrinic in prodajalnie novin. Analfabetov vendar ni veliko. Zato je splošna izobrazba večja kakor med drugimi narodi. Ljubosumnost ptic Tadi pri pticah je opažati jasna znamenja ljubosumnosti, zlasti pri krou kih. Krotke ptice ljubijo gotove osebe, dočim sovražijo druge brez vsakega vidnega vzroka in postanejo hude. ako bitje, katero ljubijo one, ljubimkuje s kom drugi m. Mnogo bolj redka pa so znamenja ljubosumnosti pri ptičih v prosti priredi. Zanimiva so dejstva, ki jih navaja znani angleški ptičjesiovec Oliver Pike o glavnih znakih ljubosumnosti v ptičjem svetu: «Pred nekai Tet?.» oi?e Pike. «se je ob nekem jezeru pojavila ptičja dvojica. kakršna do takrat še ni nikdar gnezdila v Angliji. Sa-nec in samica, neke vrete pota pijača, sta si zgradila gnezdo, ne da bi se zmenila za sovražno razpoloženje drugih [»tičev in samica je zvalila tudi pet jajčkov. Ostali ptiči, ki so gnezdili že leta in leta ob tamkajšnjem jezeru, so poka zali pri prihodu tujcev naravnost nerazumljivo ljubosumnost sa nov> došlece. Samica je sedela komaj teden dni, ko jo ie izsledila neka divja močvirnata kokoš. Rojiarica je počakala ugodne firiložnoeti in v odsotnosti obeh požrla vsa jajca. Tuja ptiča sta imela navado, kadar sta zapustila gnezdo, da sta pokrila jajčka s travo, toda močvirnata kokoš je opazila to zvijačo. odstranila travo in izvršila f«> tem rop. Nekaj tednov pozneje sta (»otapljavčka pričela graditi ' novo gnezdo v najltolj gostem delu trstja. | Vsakdo bf misli!, da bosta tu popolnoma na varnem, toda domače ptice so jiina prišle tudi tu na sled in uničile njiju rodl-iii«ko srečo. To je oNa tujca izmodrilo. nakar je bil pri novem miezdu vedno eden na straži. Toda domači ptiči Potapljači so kljub temu neprestano tiapa.iali vsiljivega tujca. Le|>ega dne *o ga naskakovali tako dolgo, da so mu končno razrušili gnezdo.» «Ob nekem drugem jezeru,» pravi dalje Pike. «sta si dva druga ptička v jako skritem kotu zgradila gnezdo. Toda v bližini sta gnezdili ie dolgo dve črui raci. ki sta postali na no^-a gosta tako ljulnjsumni, da sta jima hoteli za vsako ceno uničiti gnezdo in mladiče. Ta prilika se je racam nudila, ko sta nadležna tujca radi moje navzočnosti zbežala iz gnezda. Raci sta se namreč nato vrgli kakor bos na gnezdo, je raztrgali na kose in vrgli jajčka v vodo.» Premog in ss Prvi iorgogrsfičnž Bteiie. I >——01 «taloo v zalogi pri H. Petrie, Ljubljana Dunajska cesta 33. TeL 358. Skladišče „Baikan". Sprejme se za dobro vpeljano trgovino z meSa-nim blagom v trgu. na deželi, v svoji lastni hiši. Potreben kapital 400.000 do 600.000 kron. Ponudbe pod šifro „Druž&haik 42l" na upravnižtvo -Jutra*. 421 K2]rnodErnE]še pGsrčanjz fcio^čiij (tudi specialnih kart Itd.) Nepoznana estetika In točnost. ms Naročila izvršuje izumitelj dr. Fran Lnrger, Ljubljana, Nnnska nlica 8. Pobišivo za eno spalno »otro iz trdega iess (kompletno) i« radi pomanjkanja prostora ceno prodi — Vpraša ne: I vati Grilc, 1,jo hijena. Kraltornka al. 201 466 n žssse, psgeís in oírok pa znižanih cenah I Šmksvic nasi K. Sess íjuiíSisna, j&slsi trg st. 19. Trgovina — Delavnica IVAN KRAV0S .....Maribor . «r Žalni sprevod po blagopokojnem gospodu Mr. Pli. Gabrijelu Piccoli-ju lekarnarju se vrši v četrtek dne 22. marca 1.1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Knafljeva uiica 16, na glavni kolodvor. LJubljana, 21. marca 1923. Žalujoči rodbini Piccoli in Ogoreniz. Aleksandrova c. 13. — Koroška c. 17. Telefon tat. 807. 67 Opreme in potrebščine za konje, kovčegi, torbice, nsnjati izdelki, gamaše itd., gonilni jermeni. I Prvovrstni laneni firnež svetlorumen in svetlorjav, zajamčeno čist, v sodih in ročkah i@rj3@ntinsko olje, Dekalin in laneno olje ««' nudimo po najnižjih dnevnih cenah •= 1 mm® ¥ AT KOME, LJUBI* J ANA Telefon intenirb. 301. Brzojavke: HROVATFORT. in mehkega Sesa prevzamemo zs rezanje v različnih dimenzijah, na naši parni žagi, mesečno 500 do 600 m*. Piača po dogovoru, istotsm se prodajajo bukovi, hrastovi in smrekovi odpadki, zadnji vezani v snope. Vsa pojasnila daje 58 FRANJO BRINC, d. d. paropiiana, Črnomelj. Slovenski lekarniški gremii v Ljubljani naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njega dolgoletni član gospod Ph. Mr. Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani v soboto dne 17. marca 1923. po kratkem trpljenja preminul. Zemski ostanki pokojnikovi se prepeljejo v četrtek dne 22. marca 1923. ob 4. uri popoldne iz Knafljeve olice 16 r.a južni kolodvor. Neumorno marljivemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin- LJubljana, dne 21. marca 1923. VSKA BANKA D. jPOPRUŽNICE; Maribor Novo mesto Rakek Slovenj gradee Slovenska Bistrica (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Di n 17,500.000 — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavii Trgovska Telefoni« 139, 146, 458 Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski olid)