Leto XXI., št. 277
Ljubljana, torek 26. novembra 1940
Cena t D*n
piiivuaivu ujuDijana, Knafijeva a — relefoc štev 3122. 3123, 3124,
812& im
inseratm Mdelek: Ljubljana,
burgova uL — Tel 3492 to 3392 Pooiuzmca Maribor Grajski trg
It. 1 - Telefon 2455. Podružnica Jelje Kocenova ulica &
Telefon St 190 Računi pn podi ček zavodih. LjuO> H*n» 17 749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din
Uredništvo: ujubljana. Knafljeva ulica 0. lelefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Marioor, Grajski trg št 1. telefon št 2455, Celje. Strossmajrerjeva ulica Stev L telefon št 65
Rokopisi <w» ne vrača tn
M——Mfca i i JP
Bjlgarija In Balkan
Sredi razpleta velike diplomatske ofenzive velesil osi, ki je te dni veljala predvsem prostoru evropskega jugovzhoda. je bila pozornost evropske javnosti močno obrnjena na Sofijo, prvič zaradi vesti o skorajšnjem obisku bolgarskega ministrskega predsednika in zunaniega ministra v Berlinu, drugič pa zakadi razprave v sofijskem sobranju ob priliki odgovora na prestolni govor bolgarskega kralja Se pred tem pa je vzbudilo pozornost kratko obvestilo bolgarske vlade o razgovoru, ki ga je imel 17 t m. bolgarski kralj Boris z nemškim kancelarjem Hitlerjem v Berchtesgadenu.
Razume se samo po sebi. da so se v v zvezi z vsemi temi dogodki in vestmi pojavile najrazličnejše domneve o Bolgariji in nieni politiki Glede na vojno ie namreč Bolgarija poudarjala doslej stališče stroge nevtralnosti, ki ga je tudi bolgarski tisk zagovarjal kot edino pravilno, ako naj se ohrani mir ne le na bolgarskih mejah, temveč tudi na ostalem balkanskem prostoru V tem smislu so bolgarski listi v zadnjem času z največjim zadoščenjem beležili tudi glasove iz ostalih balkanskih držav ki so izražali željo po ohranitvi mirti na Balkanu Kakor v Bolgariji, pa so tudi drugod videli edino jamstvo za takšno miroljubno zavarovanje Balkana v politiki stroge nevtralnosti. V tem smislu se ie v zadnjem času bolgarska zunanja politika v celoti ujemala z enakimi miroljubnimi stremljenji ostalih balkanski držav zlasti onih ki so z Bolgarijo vzdrževale priia+eliske stike na osnovi sklenienih pogodb.
Iz kraljeve prestolne besede je beseda »nevtralnost« izpadla, vendar pa so bile kraljeve izjave prežete duha miro-liubja in dobrih odr.ošajev s sosedi, razen z Grčijo ki je kralj ni imenoval. Izhaiala pa je iz njih tudi že nova zunanjepolitična usmerjenost Eolgarije. tako da se je v inozemskih listih že po »vila domneva, da prehaja odslej Boigariia iz stališča čiste nevtralnosti na stališče tako zvanega nevojevanja. Inozemski opazovalci so to smer Bolgarije skušali razložiti s temeljno črto vsp "ovojne bolgarske politike — bolgarskim revizionizmom, ki so ga to pot spravili še posebej v zvezo z italijan-sko-grško vojno in bolgarsko zahtevo po ;zhodu na Egejsko morje. Za onega, ki je stalno zasledoval pisanje bolgarskih listov, ni mogla ta osnovna črta bolgarske zunanje politike pomeniti ni-kakega presenečenja. Toda doslej so bolgarski listi sami stalno in neprestano poudarjali, da želi Bolgarija vse svoje revizionistične zahteve uresničiti na miren način, z dogovori ali po diplomatski poti. torej po zgledu rešitve vprašanja Južne Dobrudže. Pri tem so vedno znova opozarjali, kolikšnega pomena bi bila takšna rešitev za balkansko vzajemnost, češ da bi se šele po takšnih sporazumih porodila ona velika skladnost interesov vseh balkanskih držav, ki bi bila najboljše jamstvo proti vsem poskusom zanašanja vojnega požara na balkanska tla. Prijatelji miru na Balkanu so takšna zagotovila Sofije jemali z zadovoljstvom na znanje, ker so samo utrjevala njih pričakovanja, da se sedanja vojna po volji in želji balkanskih držav zares ne bo prenesla na balkansko področje.
Med državami, ki so se teh miroljubnih zagotovil najbolj veselile, je bila gotovo na prvem mestu Jugoslavija, ki jo veže z Bolgarijo poleg krvnega in jezikovnega bratstva tudi formalni pakt o večnem prijateljstvu iz leta 1937, delo našega velikega pokojnega vladarja ln nosilca ideje o balkanski vzajemnosti, Aleksandra I. Zedinitelja ter bolgarskega kralja Borisa. Ta politika prijateljstva bi morala prav v teh dneh, kakor je pravilno zapisala beograjska »Politika« v svojem nedeljskem uvodniku ki ga je posnelo tudi ponedeljsko »Jutro«, pokazati vso svojo iskrenost in odpornost proti vsem skušnjavam Zato so vsi resnični prijatelji jugoslovensko-bolgarskega sodelovanja pri nas doživeli pretekle dni mučno razočaranje, ko se ie v bolgarskem sobranju našel mož poslanec vladne večine ki je — brez ukora z vladne strani — želel zastrupiti prijateliske odnošaje med obema bratskima državama z načenjanjem vprašanja ki je bilo že davno rešeno s krv-o najboliš;h srbskih sinov in tudi formalno izbrisano iz medsebojnih odnosa iev med .Jugoslaviio in Bolgarijo s p: ktom večnega prijatelistva. ki ga naš narod nikdar ni smatral le za golo formalnost temveč za dokaz resnične pozabe vse bridke preteklosti ter odkritosrčne želje po skupni graditvi boljše bodočnosti obeh sosednih in bratskih narodov ki sta že po svojem zemljepisnem položaju navezana na trajno sodelovanie Tei želii in veri so dajale v:dn°ga izraza nairazličneiše manifestacije iugoslovensko-bolgarske vzaiemno-sV ki jih ie bilo od leta 1937 dalie izredno ve i; ko na obeh straneh Niih osi-ho1o"k; pomen ie bil prav v ustvarianiu medsebojnega zaupania in neporušnih mostov trainega sodelovanja
Mi se nikakor ne želimo vmešavati v
Bolgari ne gredo v Beri n
Bolgarska vlada zanika, da sta nameravala te dni ministrski predsednik in zunanji minister odpotovati v Berlin, da podpišeta pristop Bolgarije k berlinskemu paktu
Sofija, 25. nov. p. Glede na vesti, da bo tudi Bolgarija pristopila k trojnemu paktu ln da bosta v ta namen že te dni odpotovala v Berlin predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov, ugotavljajo na merodajnem mestu, da so te vesti docela netočne. V bolgarskih političnih krogih poudarjajo, da bi predstavljal pristop Bolgarije k trojnemu paktu tako dalekosežen dogodek, da bi mogel docela spremeniti položaj na Balkanu. Zaradi tega Bolgarija ne namerava pokreniti nika-ke akcije, ki bi mogla motiti sedanje odnošaje na Balkanu. V vladnih krogih /.nova zatrjujejo, da namerava Bolgarija ohraniti dosedanje stališče stroge nevtralnosti in da je baš zaradi tega odklonila pristop k trojnemu paktu. Da ne nameravata Filov in Popov potovati že ta teden : Berlin, dokazuje tudi dejstvo, da je danes prispel v Sofijo bolgarski poslanik v Berlinu Draganov.
Sofija, 25 nov. s. (Columbia B C.) V dobro poučenih bolgarskih ';rogib tolmačijo demanti vesti, da bi nameravala Bolgarija pristopiti k berlinskemu paktu, v tem smislu, da »potem Bolgarija tekom letošnje zime ne bo šla v vojno«.
Danes ponovno napovedujejo, da bo bolgarski zunanji minister Popov najbrž še ta teden poselil Berlin.
Berlin, 25 novembra. A.A (DNB) V na sprotju z vsemi drugačnimi kombinacijami in poročili je bilo danes v Wilhelm-strasse sporočeno zastopnikom tujega tiska, da v sedanjem trenutku ni nameravan noben bolgarski obisk v Berlinu.
Berlin, 25. nov. s. (Columbia B. S.) Ameriškim novinarjem je bilo na merodajnem nemškem mestu danes dopoldne sporočeno, da so nemške diplomatske akcije s pristopom Madžarske, Rumunije in Slovaške k berlinski pogodbi za enkrat zaključene in da za enkrat ni pričakovati, da bi še tudi Bolgarija pristopila k berlinskemu paktu. Na nemških merodajnih mestih celo zanikajo, da bi jim bilo karkoli znano o nameravanem potovanju bolgarskih državnikov v Berlin, ki je bilo napovedano za danes.
Columbia B. S. pripominja, da je to pol-uradno nemško sporočilo vzbudilo presenečenje. Pravi, da so bile vesti, da pridejo Bolgari te dni v Berlin, razširjene tudi iz nemških virov, zlasti pa še iz virov, ki imajo zelo dobre zveze z Berlinom. Tako na pr. je o tem pisalo madžarsko, rumun-sko ln slovaško časopisje. Columbia B. S. ugiba, zakaj je prišlo nenadoma do preobrata v položaju ln citira vesti o rusld intervenciji v Sofiji, o turških vojaških pripravah in pisanju turških listov.
Moskva o razpravi v sobranju
Moskva, 25. nov. s. (Columbia B. S.). Moskovski radio je snoči podal poročilo o zunanjepolitični razpravi v bolgarskem sobranju. Radio je citiral tudi nekaj kritik na račun bolgarske vlade. Tako je citiral besede nekega govornika, ki je dejal, da vlada ureja zunanjepolitična vprašanja, ne da bi vedno vprašala parlament za mnenje glede važnejših odločitev, kakor tudi izvajanja nekega drugega govornika, ki je poudarjal, da Rusija ne želi, da bi bila Bolgarija oslabljena ln da je zaradi tega potrebno zbližanje med Rusijo in Bolgarijo.
Dejstvo, da je uradni sovjetski radio podal poročilo o debati v sobranju ter način podaje sta vzbudila veliko pozornost. Dogodku pripisujejo skoro tolikšno važnost kakor znanemu demantiju, češ. da Rusija ni odobrila pristopa Madžarske k berlinski pogodbi.
Kaj želi Nemčija od Turčije
Carigrad, 25. nov. o. (United Press.) Včeraj so se pričeli razgovori med nemškim poslanikom Papenom predsedmkom
turške vlade in turškim zunanjim ministrom. ki se bodo še nadaljevali. O razgovorih ni bilo doslej izdano še nobeno službeno poročilo, vendar pa poudarjajo v poučenih krogih da nemška prizadevanja ne streme za tem. da bi Turčija pristopila k trojnemu paktu, pač pa bi rada sklenila s Turčijo daljnosežen gospodarski sporazum kot nadomestilo za dosedanje odnose z Anglijo Turčija se ne bi pritegnila v novj ool:tični temveč v novi gospodarski red v Evropi
O priliki razgovorov nemškega posl n:-ka P"pena s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom izraža o turški listi upanje da sc vo'na na Balkanu ne bo razširila Turšk listi upajo da bo Bolgarija ohrani-a -ni* m in nr bo stopila v vojno zarad izhori, nr Feejsko morje.
Narodni poslanec A.bigin Daven je objavil v turškem listu »Tkdam« članek v katerem p avi da je Turčiia pripra»liena tak" za vo no kakor za mir Obenem izraža upanje da bo Bolgari,a ostala pn miroliubn; politiki Pri tem tudi poudarja, da spremlja Tu:čila z vso pazljivostjo razvoj dogodkov in da se bo, če bo pnfeb-no borila z vsemi svojimi silami Bolgarski diplomatski krogi v Ankari izražajo začudenie ker je turška vlada proglasila obsedno stan 'e v pokra ini ob Dirdnnelah češ da je nemška pos'anlk Panen n~nesel samo miroMubne prerTogc larad' r =o bili koraki turške vlade, kakoi priv jo prezgodnji.
Poslanik Papen
demantira
Carigrad. 25 nov AA (DNB) Poslan k v Paoen ie ded poročevalcu uradne a glasila »Ulusa« v Ankari nasl dnio izjavo:
Ko sem se vrnil iz Nemčiie. sem zvedel iz turških listov da sem za <?v iega
bivanja v Berlinu podal baie neko ;zjavo. Zelo sem Dresenečen in želim absolutno jasno ugotoviti: Nikoli nisem podal takšne izjave in so vsi sklepi navezani na 10 dozdevno izjavo brez sleherne ood age Sicer bi oa bila takšna iz;ava v nasproti 1u z vsemi diplomatskimi običaji
Turški obrambni ukrepi
Carigrad 25 nov i (AFT) V tukajšnjih oo'itičnib krogih so s^t vzel-' na zranie bolgarski služberr deman*' da B 'lrariia Grč:'- ni oo^lal-* nikake not» v kater' naiavli-i	'eritoria^«1 ^ahtrve
od Grčije tod navzli-- temo naglašaio da so bflf- vsa? neofrf^*tv» t«	z
dovol ia«ne in nedvoumno ">b'ar'i ene V istih ,rrr»"u nalalie ootriuieio nf >rmncf'e iz Rumimile oo 'ra*er!b n** h« bila N	n.'« r"n
oremliu :*adnr *as nor»f>vnr> 7- atno oo-
Ank?ra ?5 nov AA S'e'ani) List »Tan« prinašr ^on1' i? An' a po k te~ rem tyvidariair> \ p-e-t !n fkih ooMtičnih krogih da s«? T'"čiin ne ču*' o :rrž?n<- n da sc 'zdani ukreni samo iz ra/ p w>lne n-*v!;pr-" ar!om'- ">br-|m'">o ker bo Tnrč'*a 'rr b:la se m žnosti. da i zve**" konflikta.
Ruska iintralntst izven ekvira osi
Moskva. 25 nov. s. (Columbia B. S.) Na podlagi raznih dogodkov zadnjih dni smatrajo mednarodni opazovalci v Moskvi, da ni Risija zadnje čase nrevzela nohtnih novih obveznosti naprcm velesilam osi. Prevladuje prepričanje, da namerava Ru-
sija Se nadalje zasledovati politiko nevtralnosti popolnoma izven okvira osi. Izgleda, da Rusija še nadalje odločno vztraja na stališču, kakor ga je izrazila uradna »Pravda« 30. septembra o priliki podpisa berlinskega pakta med Nemčijo Ita!>jo in Japonsko. Tedaj je pisala -»Pravda«, da bo Rusija, v kolikor je to od nje odvisno, še nadalje vodila politiko nevtralnosti.
BolgarsM ojfmev imenovanja Dekano^^!*
Sofija 25 novembra. AA (DNB) imenovanje namestnika komisarja za zunanje zadeve Dekanozova za sovjetskega veleposlanika v Berlinu je naletelo v bolgarski javnosti na veliko zanimanje Listi prenašajo to vest brez komentarja vendar pa na vidnem mestu Dejstvo, da bo D?kano-zov predstavljal Sovjetsko zvezo v nem ki prestolnici. to'mačijo tukaj kot ždio sovjetske vlade da se ojačijo dobri odnosi Moskve z Nemčijo Tukaj izjav' ja jo. da bi sovjetska Rusija z imenovanjem enega svo-lib najizrazitejših zastopnikov za berlinskega poslanika rada potrdila zaupanje Moskve v Nemčijo
S ofna. 25 novembra A A (DNB) Ustanovitev noveca sistema v Evropi pod vodstvom držav 7S' 'rna za cilj ne samo /uia o v tei vojni ampak tudi zdrav n trajen mir v Evropi in na vsem svetu Tako piše znani bolgarsk' pravnik prof Genov v »Utru«. Zato stoji vsaka država pred dokončno odločitvijo Nobeno dvounije st- ne more dovoliti Izgraditev novega sistema v Evropi zahteva izpremembo političnih temeljev v Evropi, nadailjuje pisec Glavn cili raz ir-jenja berlinskega trojnega pakta je izključitev Anglije zlasti iz jugovzhodne Evrope in z Bližnjega vzhoda. kjeT je Anglija imela največje politični vpliv.
VOJNE OPERACIJE V ALBANIJI
Grške čete zasedle Podgradec in Moskoplje na severni fronti ter sa tik pred mestom Argiro kastrom na južni fronti
Atene, 25. nov. j. (Ass. Press) Grške čete so včeraj dosegle nov pomemben vojaški uspeh z zasedbo Podgradca in Moskopoli-sa (Moskoplja). Italijanske čete so nudile tamkaj Grkom močan odpor ter so ponovno poizkušale s protinapadi izboljšati ogroženi položaj svojih postojank, kar pa jim ni uspelo. Opoldne je bil odpor italijanskih čet pred obema mestoma zlomljen in do večera sta bili obe mesti že popolnoma v grških rokah.
Po zadnjih informacijah z albanske meje so grške čete nekoliko napredovale tudi na višavju pred Argirokastrom na epir-skem frontnem odseku. Severno bojišče ter skrajni obalni pas v Epiru sta zdaj obe glavni točki, kjer imajo inicijativo še zmerom popolnoma v rokah Grki. Mnogo je pri zasedbi Moskoplja ter Podgradca pomagalo Grkom njihovo letalstvo, ki je s strojnicami neprestano napadalo italijanske postojanke ter onemogočalo redno kretanje italijanskih čet v neposrednem zaledju Zelo aktivno je bilo grško letalstvo tudi na epirski fronti, kjer je prišlo na več mestih do spopadov z italijanskim letalstvom, ki je poskušalo bombardirati nove pozicije, ki so jih grške čete osvojile po uspešnem napredovanju v zadnjih dneh. Med drugim je grško letalstvo bombardiralo tudi Argirokastro, na severnem bojišču pa v sodelovanju z angleškim letali predvsem Elbasan.
Odredi angleških bombnikov so zopet napadli albansko luko Drač ter napravili Italijanov precejšnjo škodo. Italijanska zračna obramba je bila sicer zelo učinkovita. vendar ni mogla preprečiti angleškim bombnikom napada na važne objekte v luki Pri bombardiranju je prišlo tu-
bolgarsko zunanjo politiko ki je stvar odgovornih bolgarskih činiteliev in bolgarskega naroda Ne moremo pa mirno mimo izjav, ki so naperjene proti dobrim odnošajem med našima državama zlasti ne tedaj, ako so te besede izrečene na tako odgovornem mestu, kakršno je bolgarsko narodno zastopstvo ter ob tako svečani priliki kakršno predstavlja odgovor na prestolno besedo In kakor ie Bitolj vsled svoje nesreče posta) simbol prebujene življeniske sile vsega našega naroda, niegove strnienosti in obrambne povezanosti v eno samo živo celoto ki občutliivo reagira na vsako ogražanje naših živlienjskih interesov. pa naj se to zgodi na severu ali jugu na zapadu ali vzhodu naše države, tako morajo takšne izjave, kakor smo jih slišali v bolgarskem sobranju, le še bolj povezati duhovno edinost vseh Jugoslovenov brez razlike. Naša nevtralnost in miroljubnost se v tem pogledu ne smeta tolmačiti kot naša šibkost Tem mani. ko smo trdno prepričani da s svojim miroljubnim in nevtralnem zadržaniem ne ko^stirno samo sebi temveč tudi vsemu Balkanu kakor nam ie to ponovno priznalo zlasti italijansko in nemško časopisje kot časopisje dveh neposredno interesira-
lih velesil Tudi za Bolgarijo m njen iKiložaj smo kot pravi in iskreni prijatelji bolgarskega naroda pokazali prav v zadniem času dovoli razumevanja
Idealu miru na Balkanu je naša država doslej zvesto služila in mu hoče služiti tudi v bodoče. Ne dvomimo, da so tudi v Sofiji mnogi trdno prepričani. da je temu namenu imel služiti tudi pakt večnega prijateljstva med našima državama, ki je po našem mnenju v sedanjem evropskem razvoju samo pridobil, ne pa izgubil na svoji veliki vrednosti za ohranitev miru v tem predelu Evrope Kdorkoli misli drugače, zlasti pa kdor meni, do je mogoče prav glede dokončne ureditve naših od-nošajev z Bolgari postavljati — ali si tudi samo teoretično zamišljati — kakršnakoli »odprta vprašanja«, ta je v veliki zmoti in ne razume skupnega ju-goslovensko-bolgarskega mirovnega poslanstva na Balkanu na splošno, v sedanjih prilikah pa še prav posebej Zlasti pa ne razume nvsli iskrenega sode-lovania dveh bratskih narodov ki lahko služi samo skupnim interesom vs^h iužnih Slovanov hkrat; ne pa posebnim interesom kateregakoli izmed njih na škodo drugega.
di do spopada z Italijanskimi lovskimi aparati
Grško topništvo ima z nekaterih novo osvojenih postojank pod kontrolo že velik del terena pri Moskoplju in je pričakovati, da bodo grške čete poizkušale tudi tu nove sunke proti pozicijam, na katerih so se zdaj ustavili Italijani
Večerno grško poročilo
Atene, 25. nov. br. (At ag.) Zvečer je bilo izdano o položaju na fronti naslednje
ročilo:
Zaradi uspešnih grških operacij je postala nezanesljiva tudi zadnja italijanska obrambna črta, ki jo je nameraval itali-j Janski vrhovni poveljnik general Soddu organizirati ob reki Devoli. ki skoraj ▼ j ravni črti deli Albanijo na polovico. Do-i godki se razvijajo s tako brzino, da se ; umikajoče italijanske čete nit! ne uteg-; nejo ustaviti. Grške čete jih ob podpori letalstva neprestano preganjajo. Glavina italijanskih čet se omika proti Elbasanu, ter prepušča erškim četam ogromen vojni plen. Tudi ob morju na jugu grške čete napredujejo in se približujejo Santi Qua-ranti, ki so jo začeli Italijani ie ispras-| njevati.
Pred Argirokastrom
New Tork, 25. nov. a (Tass) Associated Press poroča iz Aten in Beograda, da so grške čete zasedle ie viiine okoli mesta Argirokastra. Italijanska vojska v sapadni Albaniji se umika proti Santi Ouaranti in Delvinono.
V	Pindrkera pogorja so po informacijah i »Associated Press« Grki dospeli ie do mesta FrašerL Pri Korici prodirajo Grki dalje predvsem v zapadni in severapadn! smeri
Pri Podgradcu je po poročilih iste agencije prišlo včeraj do letalske bitke med 14 angleškimi bombniki in 6 italijanskimi lovci Eno angleško letalo je bilo sestreljeno.
Atene. 25. nov. s. (Reuter! Neoficielna poročila javljajo, da so grške p-ednje straže že vkorakale v predmestja Argirokastra.
Druga obrambna črta
Atene, 25. nov. a (Reuter) Po angleSkih informacijah organizirajo Italijani v sa-padni Albaniji sedaj drago obrambno črto, ki teče nekako 30 km od grško-albaoske meje in 50 km pred Valooo la Elbasanom. Argirokastro leii izven te črte in smatrajo zato. da ga bodo Italijani Izpraznili
V	angleških vojaških krogih pa izražajo ie dvome, da bi Italijani mogli vzdržati tudi drago črto, ako bodo Grki napredovali « sedanjo narliro.
Zopet napad na Drač
Kairo. 25 nov s (Reuter) Nv-oj*nji komunike povelis»tva angleškega let^l tva na Bližnjem vzhodu javlja v svo,om nocojšnjem komunikeju med drugim naslednje:
Včeraj so angleški bombniki izvedli nov napad na Drač Napad je bil izveden kljub močnemu ogniu protiletalskega topništva. Neka 10.000-ton^ka ladia v pristanišču ie bila direktno zadeta N ka druga manjša ladja ie bila prav tako oo-godena in ie takoi pričela s reti S Iva bomb je pada tudi 50 m od glavnega pomola v luki. Eno angleško letalo je bilo pri tem napadu izgubljeno.
8.000 novih ujetnikov
Atene, 25. nov. s. (Reuter). Zvečer Javljajo. da so grške čete pri napredovanju v Albanijo zajele še 8000 italijanskih vojakov.
Bombardiranje Krete
Atene, 25. nov. s. (Reuter). Posamično italijansko letalo je danes bombardiralo Kreto. Vržene so bile samo štiri bombe, ki pa so vse padle v morje. Proti talsko topništvo ie končno letalo pregnalo.
Tuja letala nad našimi južnimi kraji
Kotor, 25. nov. p. Včeraj popoldne so se pojavila nad Kotorom tri tuja letala neznane narodnosti. Letela so v višini kakih 3.000 m. Protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo in jih začelo obstreljevati Letala so nato izginila nazaj proti jugovzhodu, od koder so priletela.
Prav tako so se pojavila v višini okrog 2.000 m tri tuja letala neznane narodnosti nad Podgorico, Barom, Ulcinjem, Vir-pazarom in Budvo. Na telefonsko obvestilo letalske službe se je takoj dvignila formacija lovskih letal, nakar so tuja letala odletela nazaj preko naše meje.
Italijansko
vojno poročilo
Nekje v Italiji 25. nov. AA. (Štefani) Poročilo št 171 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile pravi:
Na grškem bojišču so naše čete izvedle učinkovite protinapade. Naše letalstvo je bombardiralo sovražnikove postojanke zlasti ob epirski obali Sovražnikova letala so napadla Drač in Je bilo pri tej priliki več ranjenih, gmotna škoda pa je malenkostna. Eno sovražno letalo tipa Welling-ton Je padlo v morje severno od Malte.
Eskadrila naših lovskih letal je v nizkem poletu napadla letališče Mikabi in s strojnicami obstreljevala letala vse do roba letališča. Tri sovražnikova letala so se takoj vnela. Ogenj se je hitro razširil in je povzročil močne eksplozije. Ogenj je bilo moči videti tudi z obale Sicilije. Vsa naša letala so se vrnila Naša letala so napadla tudi pomorsko oporišče Aleksandrijo ter večkrat zadela objekte ob pristanišču. Druga letr'.n sr nanadla vojaške naprave južno od M?rsa Matruha.
Sovražna 'e-^a so meta'3 br>mbc na To-bnjk 'n Bardin in novroči!a tam samo manišo Skodn R;io je tud^ več ran;enih v Tiardiju. Sovražnikova letala so prav tako metala bombe na Demo in zadela neko
Nadaljevanje na 2. str«
pomorsko kolonijo, kjer je bilo pet mrtvih in dva ranjena. V Apolpniji so sovražnikova letala bombardirala in s stroj ruoa-mi obstreljevala neko bolnišnico, ki je imeia zelo dobro označene znake Rdečega križa. Ranjena je bila ena oseba. Letalo tipa Bienheim, katero je nad Amsetom zadel strel iz našega lovskega letala, se je v plamenih zrušilo.
Tirana, 25. nov. j. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani podaja, naslednje podrobnosti o angleškem tetaiskem napadu na Drač, ki ga omenja današnji italijanski vojni komunike:
Sest angleških bombnikov tipa »Blen-he;m« je v varstvu nizkih oblakov pnle-te.o nad Drač. da bi bomoardirali luške naprave. Italijanska lovska letala so se nemudoma dvignila v obrambo Angleški bombniki so se hoteli jadrno umakniti, toda italijanski lovci jim niso dovolili mirnega odhoda. Prišlo je do zračnega spopada. med katerim se je eden izmed »Blen-heimov« v plamenih zrušil na zemljo, dočim je ostalim slednjič le uspelo, da so se skrili za oblake.
Navzlic neugodnim vremenskim prilikam so ostali ilalijanski bombniki tudi še nadalje zelo aktivni in so v redu nadaljeval; svoje običajne napade proti grškim vojaškim ciljem.
Berlin. 25. nov. s. Columbia B S. pravi k današnjemu sprejemu italijanskega pravosodnega ministra GranrFja pri knncelar-ju Hitlerju, da se je njun razgovor nanaša' najbrže tudi na vojaški položaj na albanskem boiišču.
Angleška v©|ska sta Karati
Atene. 25. nov s. Co umbia B. S javlja. da dovažajo Angleži na Kreto še ved no nove oddelke angleškega vojaštva. Smatrajo. da nameravajo Angleži Kreto uporabiti tudi kot vojaško oporišče, odkoder bi bilo mogoče v kratkem času prepeljati vojaštvo, kamorkoli bi bilo potrebno
vi> i "t- ifc iUt%£
A
S'ew York, 25 nov j (AR) V ameriški javnosti ie vzbudi vel-ko pozornost članek g as1 a nem kega zunanjega ministrstva »Dpiomatiseh po-itisehe Korrespondenz« o p>g avju »Grč'ja» Članek, ki je sestavljen \ izredni- ostrem tonu proti Grčiji pra - med drug:m
V trenutku ko je vn*ta narodov na ev ror^kem jugovzh odu poudarja svojo dn povezanost z državama osi, pa se je
grškemu ministrskemu predsedniku Meta-
xasu zdelo primerno izkoristiti pokalne grške vojaške uspehe v svrho, da se je samega sebe proglasili kot glasnika ne samo Gr čije, marveč hkrati tudi še glasnika drugih vzhodnoevropskih narodov. Metaxas se ni zadovoljil samo s hvaljenjem vedenja grških čet v zadnjih bojih, marveč je smatral za neskromno, ako k temu še doda. da se grške čete ne bojujejo samo za svojo lastno državo, marveč tudi za druge balkanske države in za osvoboditev Albanije. Nag'asil je, da je prepričan da bo Grčija skupno z britanskimi zavezniki zmagovita v tem boju.
»D:p'omatisch politische Korrespondenz« pravi k temu. da pač nihče ne bo mogel prezreti, da so izjave tolikšne daljnosežno-sti in stremljenje po takih cilljih zelo tvegane in nevarne reči. V njnh si Metaxas lasti pravico razširiti korFikt, v katerem se bori zdaj Grčija, še na nadaljnja pod-ročia evropskega jugovzhoda, ki bi jih rad napravil za prizorišče svoje vojne. Značilno pri tem je. da tako očitno apostrofira sodelovanje s svojim angleškim zaveznikom. S tem naglaša »D'plomatisch-politi-sche Korrespondenz« se toret Metaxas očitno priznava za orožie tiste britanske po litike ki si že leto m dar. prizadeva raz širiti vojn: požar Nemšk list zakijučuje. da se tisti, ki želi iti z Anglijo čez drn in stm in se do poslednjih konsekvenc z n i jo ^ilidnrizirat- pač ne bo sme! čud'ti. ako !->o zgodovina š'a na dtievm red tudi preko razvalin ki jih je sam zakrivil.
I
¥ AMM
Kairo, 25 nov s. (Reuter) Današnji komunike poveljstva angleške vojske na bliž njem vzhodu javlja
V Sudanu se ie po zavzetju Meteme včeraj zapadno od Galabata nadaljevala aktivnost naših izvidnic Naše čete vznemirjajo sovražno oddelke.
Na vseh drugih bojiščih ni nobene spre membe.
Najrobi, 25. nov. j. (Reuter) Nedeljsk< vojno poročilo vrhovnega poveljstva angleških čet pravi, da je 22 novembra angleška patrulja, sestoječa iz lahkih tankov napadla neko sovražno četo na sevevzhnd ni meji Sovražnik se je umaknil. Verjetno ie da je pri spopadu utrpel znatne Izgube Na angleški strani sta bila le dva vojaka ranjena

Več sto tisoč kilogramov bomb vseh kalibrov na obe mesti, kfer so nastali veliki požari
Berlin, 25. nov- AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Neka vojna ladja, ki operira v oddaljenih čezmorskih vodah, poroča, da je od začetka svojega delovanja potopila 95.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja.
Maščevalno delovanje .., letalstva .proti Lonaonu se je nadaljevalo tudi v noči med 23. in 24. novembrom. Uspešno so bili bombardirani številni deli prestolnice, številni oddelki nemškega vojnega letalstva so izvedli nepretrgan napad na Southampton. na katerega so padale bombe raznih kalibrov. V pristanišču in v industrijskih napravah so izbruhnili ogromni požari, ki se vidijo še sedaj s francoske obale. Naša letala so uspešno bombardirala tudi rame drage vojaške objekte na zapadni m južni angleški obali.
Včeraj so nemška letala metala bombe nad London in nekatere druge okraje ob obali Rokavskega preliva in sicer med ogledniskimi poleti.
V noči med 24. in 25. novembrom so vrgla britanska letala nekaj bomb na kraje v severni Nemčiji, vendar pa brez posebnega učinka. Poročilo britanskega informacijskega ministrstva, da so britanska letala bombardirala v neči med 23. in 24. novembrom železniške postaje v Berlinu, je neresnično. To noč ni niti eno sovražnikovo letalo letelo nad Berlinom. V letalskih spopadih je bilo zbito eno britansko letalo. Izginila so tri nemška letala-
Berlin, 25. nov. AA. (DNB) Poleti britanskih letal nad nemškim oaemljem so bili v pretekli noči izvršeni v majhnem obsegu, nasprotno pa je nemško letalstvo naredilo preteklo noč nenavadno močan napad na Bristol in je ta napad, treba primerjati z napadom na Coventry. Stotine nemških letal so bombardirale več ur Bristol in vrgle na mesto več 100.000 kg bomb, ki so povzročile 45 velikih požarov. V zrak je zletelo neko plinsko skladišče, težko pa so bila poškodovana razna druga skladišča. Včeraj so bili hudi napadi na Portland in na več delov Londona. Neka nemška pomožna križarka, ki operira v Atlantskem oceanu je do včeraj potopila za 95.000 sovražnikovega brodovja.
Berlin, 25. nov. AA. (DNB) Mesto Bri-
stol s svojim pristaniščem in doki, na katerega je bil izvršen napad poslednjo noč, je eno najpomembnejših pristanišč na zapadni angleški obali. Mesto ima okrog 400.000 prebivalcev in je središče raznih industrij, kjer izdelujejo znane letalske motorje in bombnike tipa Bristol Blenheim, kakor tudi dele letal, živalska industrija je tam posebnega pomena. V mestu je tudi več mlinskih podjetij. Izdelujejo dele razne stroje, motorna vozila, kožne izdelke ln kemične izdelke. V zvezi z nemško blokado gre britanski promet skoro večinoma skozi pristanišča na zapaclni obali Zaradi tega je dobil Bristol poseben pomen, ker so njegove pristaniške naprave precej modernizirane. V skladiščih so bile uničene velike zaloge živil, ki so bile namenjene Londonu. Kot kraj' za pretovarjanje in kot železniško križišče Bristol ne bo več igral svoje vloge. Od vseh pristanišč na zapadni obali je bil Bristol za srednjo Anglijo to, kar London za južno Anglijo, namreč najbližje in najugodnejše pristanišče.
Lon<J°n, 25. nov. AA. (Reuter) Letalsko in varnostno ministrstvo poročata: V noči od nedelje na ponedeljek so glavni sovražnikovi letalski napadi veljali pokrajinam zapadne Anglije. Prvi napad se je začel takoj po sočnem zatonu in je trajal skoraj do polnoči. Sovražnik je vrgel mnogo eksplozijskih in zažigalnih bomb in zanetil požare ter povzročil škodo. Nekaj ljudi je ubitih in ranjenih.
London, 25. nov. s. (Reuter). LetaV-o in notranje ministrstvo javljata v svoiem nocojšnjem komunikeju: Nekai sov až-nih bombnikov in lovskih bombnikov je danes posamično ali v manjših formacijah preletelo južno in južnovzh d">o angleško obalo. Le malo 'ie+al ie o "i lete'o do periferije Londona, kier Pa so bila I pregnana od protiletalskega torrrštva in ! angleških lovskhi letal Pred poldnem so | sovražna letala napadla neko mesto ob obali Kenta. Več hiš ie bilo od bomb oo-, škodovanih. Pozneie ie bilo napadeno tudi neko mesto ob južnozaoadni obali in dve točki ob južnovzhodni oba1! Povsod je bilo provzročene le malo škode in človeških žrtev ni bilo.
En sovražni bombnik ie bil danes pri Dovru sestreljen.
Hamburg, Altona In Turln
in Se več norveških,, nizozemskih in francoskih luk so bili v nedeljo cilj angleških bombnikov
London, 25. nov. j. (Reuter.) Kakor objavlja letalsko ministrstvo v svojem današnjem komunikeju, se odredi britanskih bombnikov v nedeljo zgodaj zjutraj napadli letališče v Chri3tiansandu na Norveškem ter luko Hook van Holland. V nočnih napadih angleških bombnikov so bili glavni cilji doki v luki Boulogne ter pristaniška in industrijska skladišča v Hamburgu, kjer so bombe zanetile več požarov ter povzročile mnogo eksplozij. Med nadaljnjimi cilji nočnih napadov , je bila plinarna v hamburškem predmestju Altoni, doki v Wilhelmshafnu, kemične tovarne v Hamburgu, naprave v Wilhelmsburgu in pristaniški objekti v Boulogneu. V Den Helderju so bili prav tako bombardirani razni pristaniški objekti. Angleški bombniki so napadli nadalje postojanke protiletalskega topništva in žarometnih oddelkov, kakor tudi razne sovražnikove aerodrome. Eno izmed britanskih letal se ni vrnilo.
Pilot enega izmed angleških letal, ki so v noči od sobote na nedeljo sodelovala v zračnem napadu na berlinske železniške postaje, je po svojem povratku sporočil,
da so angleške bombe na teh ciljih zanetile celo vrsto požarov ki so se izredno naglo širili. Leteli smo prilično visoko nad Berlinom, je dejal pilot, in vendar je bilo v našem letalu svetlo, kakor da bi imeli prižgano električno luč. Strojniški strelec z istega letala je naštel v Berlinu 27 požarov.
Angleški letalci, ki so se udeležili napada na italijansko industrijsko središče Turin, soglasno zatrjujejo, da ni dvoma, da je bil pri tej priliki hudo poškodovan tudi turinski arzenal. Tekom napada na Fiatove tovarne v Turinu je bil na tovarniških objektih zaneten velik požar.
Berlin, 25. nov. j. (DNB.) Londonski radio je včeraj objavil poročilo o nekem angleškem letalskem napadu na Berlin v noči od 23. na 24. novembra. Ta vest pa je v vseh podrobnostih prosto izmišljena. V njej se trdi, da so bili zaneteni veliki požari na tovornem kolodvoru na Pulltz-strasse ter na Lehrtskem kolodvoru. Nadalje naj bi bilo vrženih nad 1000 zažigalnih bomb na železniško progo med pots-damskim in anhaltskim kolodvorom. Po zažigalnih bombah naj bi bile tjakaj vrže-
ne tudi rušilne bombe, katerih ena je v celo pogodila potsdamski kolodvor. Nasproti tem trditvam ugotavljajo na nemškem uradnem mestu, da v noči od 23. na 24. novembra ni niti eno samo angleško letalo doseglo Berlina in da zaradi tega tudi nobena bomba m bila vržena na mesto. Angleška letala, ki so bila na poti proti Berlinu, so bila brez izjeme vsa od učinkovitega obrambnega ognja protiletalskega topništva zavrnjena še preden so dosegla mejo nemške prestolnice.
Poljska vojska v Angliji
London, 25. nov. s. (Reuter). Poljski ministrski predsednik general Sikorski je danes dopoldne podal izjavo o položaju
poljske vojske. Predvsem je omenil, da je bilo poljsko letalstvo z angleško pomočjo sedaj tako ojačeno, da je sedaj mnogo močnejše nego pred izbruhom vojne. Enako kakor poljska kopna vojska in vojna mornarica tvori tudi poljsko letalstvo samostojno, neodvisno edinico. Čeravno je veliko število poljskih letalcev že aktivno udeleženih v voiaških operacijah, pa jih je vendar še več v rezervi, pripravljenih za bodoče operacije. V letalskih bitkah nad An<rlllo so noil<sV1 letnici doslej sami sestrelili že nad 300 nemških letal. Prav v kratkem bodo dobili Polivki taka bombna letala da bodo z niimi lahko ool»tPM tudi nart PoHsVo. kier bodo bombardirali nre^vsem nptrišVo ?nHn<str11o ki se le t^a •^pteVa ter nemške letalske šole ki 30 nctoriovHpnp na Po,,tckftm. General CMV^vrcIH -ff> omenil mo^nopt da	nolj-
rk1r" 1P+«!T>TV) rio-mo-ip na raTiolaf^o ŠP nrv>r;$*'> ki Kodo mani oddnllpna od
■D^Mr-Vp In A* Ko/*r) nntpm l^Mrn Prv14aV1 ^p --^Vrat* rtAlMoll na^	ter mofiU
f.TaTr,ro	na Poljake pa letake z
f «fip pr^-^Vo vome rrKvm^ricp 1p omenil piV-or*-1''	V><->r*rv A r>clr>9) nadomn«!f-IH vse 'rrnibe ki Hb 1p nrptnneia PoHskl
rtrplnrpftln Ic+r, r. 1 o	Vr>Von QT>o-lp.
?S1r1 1r< rjin—nmn-tn r\r>1-fc-Vo	važen sek-
tor Tf> obrambo obal? v Angbii.
Francoski jnrotest v Londonu
ženeva, 25. nov. j. (DNB). Po poročilih iz Vichyja je bombardiranje Marseillea vzbudilo v francoski javnosti nemalo začudenje. Po mnenju pristojnih francoskih krogov se lahko smatra, da so bombni napad izvršila lahko le angleška letala. V istih krogih izjavljajo, da utetme imeti ta napad še resne posledice za francosko-angleško sodelovanje. Zelo značilno pa ie, da je današnje francosko časopisje silno skromno v poročanju o tem napadu. Večina listov objavlja le skromno službeno francosko poročilo, mnogi listi pa niti tega ne. Kakih komentarjev o bombardiranju Marseillea listi vobče ne objavljajo.
New york, 25. nov. s (Columbia B. S.) Kakor poročajo iz Vichyja, je francoska vlada s posredovanjem ameriškega veleposlaništva protestirala pri angleški vladi, da so angleška letala v noči od sobote na nedeljo bombardirala Marseille. Protest navaja, da je napad na Marseille trajal nad eno uro in da so letala, ki 90 mesto bombardirala, nosila angleške znake. 4 osebe so bile pri napadu ubite, voč drugih pa je bilo ranjenih.
V Londonu napovedujejo, da bo o angleškem odgovoru na francoski protest v kratkem objavljen uradni angleški komunike. Vesti, da angleška letala niso sodelovala v tem napadu, označujejo v Londonu kot >preuranjene«.
Dve nemški vojni ladji v Atlantiku
New York, 24. nov. s. (Columbia BS) Izgleda, da ena ali dve nemški vojni ladji prežita v Atlantiku na angleške trgovske ladje ter jih napadata. Včeraj sta dve angleški trgovski ladji poslali brezžično klice na pomoč, češ, da sta bili napadeni od tuje vojne ladje. Obe ladji se pozneje nista več oglasili. Ena izmed obeh ladij se je javila iz srede Atlantika, druga pa s položaja 500 milj severovzhodno od Porto-rica. Slednja je bila v trenutku napada še v območju ameriškega nevtralnostnega pasu.
Mexico City, 25 nov. s. (Columbia BS) Davi je prispelo poročilo, da se v pristanišču Tampico zopet pripravljajo tri nemške trgovske ladje skupno z 9 italijanskimi na odhod. Po zadnjih poročilih ladje še niso odplule. Kolikor je znano, se nobena angleška vojna ladja ne nahaja v bližini Tampica. pač pa je bilo opaženih v bližini nekaj ameriških vojnih ladij.
Beg s poljskih ministrov iz Rumunije
Jeruzalem, 25. nov. o. Petim poljskim ministrom se je posrečilo pobegniti iz njihovega azila v Rumuniji in priti v Carigrad, odkoder so štirje že prišli v Palestino. kier so se nastanili v Tel Avivu. To so bivši kmofijski minister Poniatkowski, notranji minister Zamojski, vojni minister Czankowski in bivši ministrski predsednik Jentrzsinoiv. Bivši ministrski predsednik Skladkowski je še na poti v Palestino. Vseh pet ministrov je pripadalo desnemu krilu poljske vladne stranke.
Piloti iz kanadskih Sol
LonOon, 25. nov. s. (Reuter) Uradno poročajo, da so pretekli teden prispeli v Anglijo prvi letalci, ki so dovršili šolo za vežbanje letalcev iz angleškega imperija v Kanadi. Novodošli letalci so piloti-opazo-valci in strelci ter botlo v kratkem vključeni v aktivno službo v angleškem letalstvu- V prvi skupini so izključno Kanadci. V kratkem pričakujejo, da bodo prispele v Anglijo že tudi skupine novo izvežbanih Angležev, Avstralcev in Novozelandcev iz Kanade.
London, 25. nov. j. (AR) Kabelska zveza družbe »Western Union« med Londonom in eZdinjenimi državami je bila včeraj iz še nepojasnjenega vzroka prekinjena
Nemška vojska
na Norveškem
London, 25. nov. s. (Reuter) »Times« poročajo na podlagi informacij iz norveških virov, da imajo Nemci trenutno na Norveškem 330.000 vojakov. List izraža mnenje, da je tolikšno število vojaštva potrebno zaradi nesigurnega razpoloženja norveškega prebivalstva.
350 milijard din
v enem letu za vojno
Angleški finančni minister pravi, da je sedanja vojna najdražja, kar jih je kdaj svet doživel
Glasgow, 25. nov. j. (Reuter). Danes dcpoldne je imel minister sir Kingsley Wood v Glasgowu govor, v katerem je orisal finančni položaj Anglije. Wood je naglasil, da je sedanja vojna najdražja, kar jih je svet kdaj doživel. Orožje, ki se v tej vojni uporablja, je zmerom bolj komplicirano ter zmirom dražje. Razširjenje vojne v zračni prostor je spet prineslo grmado novih stroškov, ker je za sedanjo vojno potrebna vrsta novega dragega orožja. Današnja letala so neprimerno dražja od onih, ki so jih uporabljali še v svetovni vojni. Uporabljati manj vredna letala bi pomenilo samo zapravljanje denarja Anglija si je nasprotno oskrbela najboljše orožje, ki je na razpolago.
V prvih 77 dneh drugega vojnega leta je potrošila Anglija za vojno dnevno po 9.1 milijonov funtov šterlingov na dan To so visoki Izdatki, glede katerih pa še ni mogoče reči. da v bodoče ne bodo še bolj naraščali. Surovine, ki so v vojni po-
trebne, se plačujejo vsak dan dražje. Naraščajočih izdatkov za vojno, ki so že zdaj zelo visoki, se seveda ne bo moglo pokriti zgolj z novimi davčnimi bremeni, ki so že zdaj dosegla zelo visoko stopnjo. Veliko vrzel med narodnim dohodkom in izdatki za vojno bo treba izpolniti z drugimi sredstvi, kakor samo z dodatnimi davščinami. Eno teh sredstev je intenzivna štednja. Angleško ljudstvo mora biti pripravljeno za resnično požrtvovalnost. Vsak funt in vsak pening je dobrodošel.
Nato je minister navedel podrobne številke ter je naglasil, da je Anglijo veljala vojna v prvih dvanajstih mescih skupaj 1140 milijonov funtov (cca 350 milijard din). Minister Kingsley Wood je zaključil svoja izvajanja z ugotovilom. da lahko Anglija vseeno z zaupanjem gleda v bodočnost. Pred njo leže še veliki napori, ki bodo zahtevali nad vse preudarnega ravnanja z razpoložljivimi finančnimi viri.
Angleži žele od Amerike tudi finančne pomoči
Angleške zaloge zlata v inozemstvu bodo v kratkem izčrpane, istotako tudi dobroimetja
Washingrton, 25 nov j. (Ass. Press) Današnji newyorški i isti obširno komentirajo včerajšnje izjave ameriškega poslanika v Londonu lorda Lothiana predstavnikom ameriškega tiska, v katerih ie poudarjal, da bodo angleške zaloge zlata in dobro-imetij v inozemstvu v kratkem izčrpane in da bo morala zato Amerika priskoč'^ Angliji na pomoč tudi s finančnimi krediti. ne pa samo s pošiljanjem vojnega ma+eriala proti takojšnjemu plačilu.
»New York Times« naglaša da finanč^' ukrepi, ki so jih doslei storile Zedinjene države v prilog Veliki Britaniji, nikakor niso v skladu s splošno politiko Zedinjenih držav, ki se *rudi nakloniti Veliki Bri taniji kar naivečjo pomoč Problem učinkovite finančne pomoči Angliii se mora re«i« ne na temelju kakih sentimentalni naklonjenosti, marveč zgoll c stabšča lastne varnosti Zedinienih držav. Ameriško liudstvo bi moralo zmerom ime+i pred očmi. da finančna pomoč AnelHi ni samo angleški problem marveč prav tako tudi ameriški problem.
»New York Herald Tribune« piše. da je vzdrževanje stalnega dotoka ameriške pomoči v Anglijo življenjske važnosti za Zedinjene države Zaradi tega je politika popolne pomoči Veliki Britaniji hkrati tudi politika popolne pomoči ki jo Zediniene države lahko žrtvuiejo v svoj lastni nrid. ker s tem krepe sile svoiega glavnega branilca Velike Britanije Poleg pošiljanja ladij in letal moramo čim prej Veliko Britanijo podpreti tudi s široko zasnovano finančno akcijo. Ameriška pomoč naj bi obsegala naslednje štiri kategorije:
1.	Amerika naj bi Angliji dala na razpolago trgovske ladje za prevoz voinega materiala, ali pa naj bi z ukinitvijo nevtralnostnega zakona omogočila ameriškim trgovskim ladiam direktno plovbo v angleška pristanišča.
2.	Ameriška vojna mornarica in zračna s^E naj bi aktivno sodelovali v patruljni službi na Atlantiku ter v delu Pacifiškega oceana.
3.	Amerika naj bi dala Angliji nove finančne kredite.
4. Amerika naj bi opustila tako zvano »vankesko trgovino«, katere značilna poteza je. da zahteva odškodnino za vsako razširjenje pomoči.
Navedene štiri kategorije vsebujejo predloge za pomoč, ki jo Velika Britanija zaenkrat najnujnejše potrebuje.
VVashington, 25. nov. j. Kakor poroča agencija »International News Service«, so predstavniki tiska zastavili novemu predsedniku zunanjepolitičnega odbora senatorju Georgeu vprašanje, ali je mogoče misliti na kako skorajšnjo revizijo sedanjega ameriškega nevtralnostnega zakona glede na apel lorda Lothiana. da morajo Zedmjene države v bodoče Angliji pomagati v še večji meri kot doslej. Senator George glede možnosti -evizije nevtralnostnega zakona ni hotel zavzeti ni-kakega stališča, izjavil je le da je malo verjetno, da bi se mogel kongres do konca sedanjega zasedanja ki poteče januarja 1941. baviti še s kakšnim važnun zakonodajnim vprašanjem.
Zapara dobmlmeti]
Washington, 25. nov. j. (United Press) Vlada Zedinjenih držav razmotriva možnost. da bi se proglasila zapora ne samo nad nemškimi in italijanskimi dobroimetji v Zedinienih državah, marveč prav tako nad dobroimetjem Velike Britanije. To vprašanje se zdaj šele razmotriva, toda verjetno je. da bo kmalu prišlo v odloč;lni stadij Dobroimetja treh glavnih vojskujočih se držav v Zedinienih državah se cenijo na 31 milijard dolarjev. Angleški delež je seveda dalečo največji. Ako bi se proglasila zapora, bi ta dobroimetja prišla pod nadzorstvo ameriškega zakladnega ministrstva, ki bi lahko potem razpolagal z njimi ter jih uporabljal po gotovem načrtu. Seveda pa nikakor nI nvšljeno. da bi se s tem finančnim ukrepom hoteli kakorkoli ovirati angleški vojni nakupi v Zedinjenih državah. Ameriško zunanje ministrstvo bi ukrenilo vse potrebno, da bi se ti nakupi glede na zaporo angleškega dobroimetja lahko nadaljevali v poljubnem obsegu.
Vzhodnoazijska konferenca v Tokiu
ToKlo, 25. nov. AA. (DNB) Danes se je v Tokiu začela vzhodnoazijska gospodarska konferenca, na kateri bodo govorih o gospodarskem sodelovanju med Japonsko. Mandžurijo, Kitajsko in Mongolijo, ter o možnosti ustanovitve vzhodnoazijskega gospodarskega bloka. Japonsko zastopajo na konferenci kmetijski minister, minister za promet in veliko število drugih osebnosti, Mandžurijo gospodarski minister. Kitajsko železniški minister Mongolijo pa njen finančni minister. Skupno je na kongresu okrog 500 oseb. Predsednik kongresa, baron Gogo. je imel govor, v katerem je med drugim ugotovil, da zahteva novi red, ki se sedaj uvrja. tudi nov gospodarski sistem Japonska že sodeluje z vodilnimi državami Evrope, dočim oč ameriškega gospodarskega bloka Japonska nima kaj pričakovati. Nasprotno lahko pričakuje, da bodo USA po tretji izvolitvi Roosevelta poskušale položaj na Daljnem vzhodu brezobzirno izkoristiti za svoje cilje. Zato mora Japonska izdati primerne previdnostne ukrepe.
Upokojitev ameriškega poslanika v Berlin«
Wa«Hitngton, 25. nov. j. (Reuter.) Hlghn Robert Wllson. ki je bil januarja 1938 Imenovan za ameriškega poslanika v Berlinu, je bil z odlokom zunanjega ministrstva z veljavnostjo od 31. decembra Izločen iz diplomatske službe. Poslanik Wilson je bil že novembra 1938 odpoklican iz Berlina v Washington na poročanje in se od tedaj ni več vrnil na svoje službeno mesto. Zunanji minister Hull je ob priliki izstopitve Wilsona iz diplomatske službe v posebnem pismu ocenil velike zasluge tega ameriškega diplomata.
Spansko-angleško gospodarsko sodelovanje
Madrid, 25. nov. j. (AR.) Veliko pozornost je vzbudila v španskih političnih krogih vest, da je Anglija sklenila a Španijo naročilo za dobavo 400.000 zabojev španskih oranž. V tem naročilu vidijo v španskih krogih potrditev raznih informacij, da je tako v Španiji kakor v Angliji zmerom še mnogo odločne volje po nadaljnjem sodelovanju med obema državama, ki ga najučinkoviteje lahko utrdi tudi pojačeno i gospodarsko sodelovanje med Londonom I in Madridom.
Iz državne službe
Beograd. 25. nov. p Upokojen ie davčni inšpektor v Laškem Fran Adam'* — Premeščeni 90 v glavno carinarnico v Mariboru višji carinsk' kontro'or Fran Brumen iz Dravograda-Meže car nski kontrolor Maksimilijan Sajko iz Zameta. La-vos-av Stre-keij iz Biograda na moru; k carinarnici v Gornji Radgoni carinski kontrolor Viktor Kregar iz Ljubljane, k carinarnici na Jesenicah za upravnika višji cannoiri inšpektor Stanislav Palvič iz Zagreba, k carinarnici v Nišu višja carinska kotrolorja Ljubomir Djukanovič iz Gornje Radgone in Božidar Kneževič iz Maribora
Z odlokom ministra pravde se postavljeni za sodne pripravnike brc pravice na plačo, z vsemi ostalimi pravicami in dolžnostmi diplomirani pravnik, Ant«-n Lahaj-nar, Marijan Pavlic in Rudolf Martinec iz Ljubljane, Gvidon Planinšek iz Trbovelj, vsi pri okrožnem sodišču v Ljubijam ter Ivan Prodnik iz Velenja in Pa vile MaSle iz Laškega pri okrožnem sodišču v Celju — Za uradniškega pripravnika pr: podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je postavljen Simo Letinič.
Letošnja zimska setev
Beograd, 25. nov p Po podatkih, ki jih je zbralo kmetijsko ministrstvo je bila letošnja zimska setev skoro v vsei državi pravočasno izvršena. Pšenice je posejane za 10 odstotkov več kakor lani
Zločin starega vdovca
Beograd, 25. nov. p. 704etni vdovec Jo-van Banovič v Zemunu je uedavno prodal svoje posestvo za več sto tisoč dinarjev. Izkupiček je zapravil s svojo »prijateljico« Katico Stefanovič KeT »e ie bal očitkov sina, je v pretekli noči ustrelH najprej Katico, nato pa še sebe. V pismu, ki ga je zapustil, piše, da sta šla oba prostovoljno ▼ smrt. Preiskovalna komisija pa je ugotovila. da se je morala vršiti mod njima huda borba, kar bi kazalo na to, da prijateljica ni hotela z njim v prostovoljno smrt.
Vremenska napoved
Zemunska: Hladnejše vreme. Vedro bo na primorju. Zvedrilo se bo tudi v zapad-nlh in severnih krajih. Pretežno oblačno bo v ostalih delih, kjer bo tu pa tam tudi dež. V visokih planinah bo padal sneg.
'MM'1 mrmrn 11 ■ 1 11 » 11 n » n » r >
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
»
Naši kraji in ljudje
Del® knsetske mladine
Lep občni zbor Zveze kmetskih fantov In deklet
čeprav so vojni dogodki sirom Evrope močno odjeknili v srcih slovenske kmetske mladine, njenega vztrajnega preporodnega gibanja in dela na vasi niso zavrli. To dokazuje tudi lrpo uspel občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet, ki je bil ob številni udeležbi društvenih oelegatov 17. t. m. v dvorani Narodnega dcma v Celju.
Predsednik g. Ivan Kronovšek je v uvodu očrtai pomen letošnjega občnega zbora ter naglasdl svoistvencst in hotenje osrednje Zveze kmetskih fantov in deklet, ki bi naj tudi v bo-oče bila žarišča aktivnega dela in prizadevanja slovenskega kmetske-ga, človeka. Pozdravil je ravnatelja Zveze slovenskih zadrug g. Frana Trčka, zastopnika tiska g. četino in predstavnika oblasti g. Velkovrha, nakar je prebral pozdravni in pismeni pozdrav zveze češke in hr-vatsl e mladine v Jugoslaviji, ki ima svoj sc'ež v Daruvaru. Z nazdušenim odobravanjem je L. i a sprejeta vdanostna brzojavka Vel. kralju Petru II.
Po pozdravnem nagovoru ravnatelja Trčka so se zvrstila pcročila zvezinih funkcionarjev. Iz tajniškega poročila ki ga je podal g. Ivan Nemec, je razvidno, da je zvezina pisarna v pretečenem poslovnem letu prejela 1683, odposlala pa 2318 dopisov- Čeprav so se radi zadržanosti odbornikov vršile le tri seje izvršilnega odbora ter dve seji glavnega odbora, zaznamuje delovanje društev 271 izletov, 112 dramatskih prireditev, 78 predavanj, 3 prosvetno-orga-nizatorične tečaje, 563 debatnih večerov in članskih sestankov, 18 koncertov, 39 zabavnih, 6 kolesarskih in 1 sanka.ško prireditev. Prireditve je obiskalo okrog 50.000 ljudi.
V društvih, katerih število je tudi letos naraslo, je delovalo 87 kmetsko-športnih,
Dr. Ljudmila Dalar-Mantua-mjeva docent univerze
Univerza kralja Aleksandra ima prvo docentko petrografije. Nedavno tega je imela nastopno predavanje ga. dr. Ljudmila Dolarjeva-Mantuanijeva, ki je razpravljala o triadnih magmatskih kameninah v Sloveniji. Pretekli ponedeljek pa je gospa nastopila tudi v ljubljanskem radiu s predavanjem o naših kamnolomih. Mlada
znanstvenica z naravoslovnega področja je uspela v vsakem pogledu, saj so bila njena zanimiva izvajanja, ki jih je pojasnjevala na posebnem zemljevidu, plod marljivega študija na vseh področjih mineralogije, ki je bil zdaj zasluženo nagrajen z docentskim mestom na univerzi.
Gospa Ljudmila Dolarjeva-Mantuanijeva je prx-a docentka te znanstvene panoge v državi. Specializirala se je za nauk o kamenju, kar bo poučevala na modroslcevni fakulteti in na gradbenem oddelku tehnike poleg nauka o kristalih in o ostalih naravoslovnih predmetih. Gospa je po rodu iz Celja, iz ugledne rodbine Dolarjevih. ki pa že dolga leta žive v Mariboru. Že v srednji šoli se je odločila za mineralogijo, nakar je nastopila univerzitetni študij pri profesorjih Hinteilechnerju in Nikiiinu. En semester je študirala na zagrebški univerzi pri prof. Tučanu Vsa se je posvetila znanstvenemu delu, ki ga je po končani univerzi takoj uspešno nadaljevala. Ze nekaj let marljivo sodeluje v naših pa tudi tujih prirodoslovnih revijah z zelo pretehtanimi študijami in poročili. Mladi znanstvenici želimo v naprej čim več uspeha in ji k imencn'anju čestitamo!
92 dramatskih, 38 kultumo-prosvetnih, 33 organizacijskih, 22 propagandnih ter zadružno- go s p cx 1 a i' s k i h odsekov, razen tega pa še 21 gcdbenih, 52 kolesarskih in 4 smuški pododseki. Društva razpolagajo s 107 knjižnicami, iz katerih si je članstvo v teku poslovnega leta izposodilo 11.325 knjig.
Blagajniško poročilo, ki ga je mesto odsotnega blagajnika g. Jakoba škrabarja prebral Ježe Danev, izkazuje 120.020 din prejemkov ter 119.867 din izdatkov. Sledila so nato poročila načelnikov posameznih odsekov. Bilanco propagandnega odseka je podal g. Ivan Nemec, ženskega gdč. Mira Tomšičeva, socialno-gospodarskega g. Vinko Kristan, dramatskega g. Ferdo Godina, prosvetno-kulturnega pa g. Jože Danev, ki je med drugim jasno in odločno izpovedal, da je bila slovenska vas skozi vse težke čase najboljša čuvarica lastne narodne kulture. Nadalje so poročali za ptujsko okrožje g. Joško Tomažič, za ljubljansko g. Ivan Dovč, za novomeško g. Stanko Koblar, za notranjsko pa g- Jakob šile.
Po poročilu revizorja g. Alojza Avseca se je pričelo z razpravljanjem o bodočem delovnem načrtu. G. Ivan Nemec je v svojem iskrenem in občutenem govoru med ostalim naglasal predvsem dejstvo, da se vse delo v društvih mora pomladiti, ter obenem predlagal tako zvani minimalni de-
redltvi, 6 debatnih večerov, 1 tekmo « kmetskega dela, 2 predavanji iz socialno-gospodarske stroke ter stalno poverjeni-štvo za »Grudo«. Dalje je še predlagal naj se med kmetsko mladino izvede tekma v pesniškem ustvarjanju, v pisanju povesti in člankov, V debato, ki je sledila so posegli gg. Verbič, Debevc, Dovč, Kožuh in dr. Sprejet je bil spreminjevalni predlog predsednika Kronovška, nakar sta v obliki referatov izpovedala svoja naziranja o nalogah, smernicah in zahtevah kmetsko-mla-dinskega gibanja gg- Vinko Kristan in Andrej Verbič.
Končno je bil izvoljen nov odbor, ki mu načeluje požrtvovalni in agilna organizator g. Ivan Kronovšek. V izvršilni odbor so bili potem še izvoljeni za tajnika Ivan Nemec in dr. France Hočevar, za blagajnika Jože Danev, za odbornike pa: Vlado Kreft, Jože Blaž, Vinko Kristan, Mira Tomšič, Pavla Potočnik, Rezka Horvatič, Ferdo Godina Franc šebjanlč. Jakob šile, Tine Do-brotinšek, Franc Brulc. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Dolfe Schauer, Stanko Tomšič in Alojz Avsec. Glavni odbor tvorijo: predsednik Kronovšek, podpredsednika Janhar in Tomašič, tajnik Nemec ter člani: Ciril Debevc, Anton Novačan. Stanko Iljaž, Ivan Dovč, Ivan Ocvirk, Rudi Titan in Stanko Kobler.
Z željo po čim lepši bodočnosti kmetsko-mladinskega gibanja in po srečnejših čaMh je predsednik Kronovšek ob 2. popoldne zaključil občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet, ki stopa s tem v sedemnajsto le-
obenem predlagal taKo zvani minmuum ue- - m ueiuei, kj. siupa a v lovni program, ki obsega: 2 dramatski pri- | to svojega obstoja in delovanja.
Jesen po neurju na Jezerskem
Naraslo vodovje je napravilo precej Škode
Jezersko, 25. novembra Lansko !eto smo ilahko poročali o lepi jeseni na Jezerskem. Letošnja jesen pa ni prijetna ne mila. Malo smo doslej užili blagega solnca in mehkega vetra. Črni oblaki so se zbrali nedavno nad nami in nam prinesli burne noči. V dneh in nočeh od 15. do 17. t. m. je razsajal naliv. Jezernica je silno naglo nanrčala. Valovi so se igrali z raznim plenom, ki ga je divja rečica prinesla z ravnin. Farni zvon je turobno klical reševalce. Ko smo ob mostu občudovali besno vodovje, smo videli, kako je razpe-njena rečica objela državni most, ga izpod-
kop&k, z močnim tnrščem odkrila veliko plan in odprla prost pogled v svoje drzne valove. Največjo škodo trpi posestnik Anton Muri, ki ima svojo lepo domačijo zasuto z gramozom in skalovjem. Po tratah se še zdaj vi jejo potočki, bela cesta je na več mestih zasuta. SOlnce nas je zdaj začelo počasi ogledovati in nam nudi utehe zr žalostne noči, ki smo jih pravkar morali doživeti. Velikana Grintovec in Kočna sta v novem belem oblačilu. Zdaj, ko se je vreme spet zjasnilo, nam molče sporočata, da so zaenkrat minile hude ure.
Ubegle srebrne lisice
Zanimive posledice križanja lisičjih rodov
Bled, 24. novembra.
Skoraj vsako leto se zgodi, da iz lisičje farme pri blejskem mostu med Bledom in Lescami pobegne kakšna srebrna lisica. Letos jih je pobegnilo kar pet. Letošnje begunke so menda same srebrne lisice, ki so pa v splošnem črne in imajo lepo ime po srebru le zaradi srebrikaste dlake na hrbtu. Eno begunko je te dni ustrelil neki lovec v bližini Podhoma in bo za kožuh prejel 1500 din od vodstva farme, ki navedeno vsoto vedno razglasi, kadar lisice, bodisi srebrne ali modre, pobegnejo s farme.
Kakor pripovedujejo ljudje, ki so take pobegle lisice videli v prostosti, so le-te J mnogo bolj zaupljive in bolj neokretne ka-
kor naše zlatordeče zvitorepke. Kljub ne-okretnosti pa se kaj hitro prilagodijo našim prirodnim razmeram, kajti sicer bi ne i mogle priti tako daleč, kakor včasih pridejo. Eno srebrno lisico so pred nekaj leti videli v Horjulu pri Vrhniki, eno pa celo preko naših mej v Italiji.
Medtem ko se lisica baje ne more pariti s psom ali pa vsaj tako nasledstvo ni več plodovito, se lisičje vrste kakor modre in srebrne lisice, z našimi lisicami parijo in je rodovitno tudi nasledstvo iz takih križanj. O takem križanju, ko je samec srebrne lisice oplodil več naših rdečih lisic, piše že Brehm. Pravi, da so se potomci križancev med srebrnimi in našimi lisicami
Kulturni pregled
Sodobni slovenski novelisti v beograjski
izdaji
Državna tiskarna v Beogradu je storila lepo uslugo medsebojnemu spoznavanju, ko je pravkar izdala zajetno knjigo »Savre-meni slovenački novelisti«. 548 strani osmerke obsegajoča izdaja slovenskih nove listov je dvojezična: srbsko-slovenska. Iz-dajateljica pravi v uvodu:
»Sodobne slovenske novele, v redakciji dr. Stanka Škerlja, spadajo v vrsto tistih kniig. ki naj služijo okrepitvi duhovnega edinstva v našem narodu, kakor je to namen tudi antologije sodobnih hrvatskih pripovednikov, v redakciji dr. Krešimira Georgiieviča, ki je v začetku septembra tega leta izšla v izdaji Državne tiskarne. S tem, da vzporedno prinaša besedili v originalu m v srbohrvaščini, naj ta knjiga prodre v najširše naiodne sloje. Nudila bo enako dragoceno korist bralcem na Slovenskem in v vseh drugih pokrajinah naše države. S to knjigo v rokah — prvo s področja. nase domače književnosti, ki je na ta način natisnjena. — bo bralec iz Srbije lahko primerjal ljudi, nravi in navade iz slovenskih novel z ljudmi, nravmi in navadami svoje okolice, in to bo samo okrepilo v njem prepričanje o neoporečni duševni skupnosti Jugoslovanov. Ko bo primerjal jezik čeprav brez globljega pre-iskavanja jezikovnih podrobnosti, bo bralec iz Kranjske gore lahko našel ne samo nepričakovane podobnosti svojega materinega jezika z jezikom svojega brata na
jugu, temveč pogosto celo popolno enakost besed — in narobe. V tem je tudi prava vrednost te knjige, ne glede na čisto književno vrednost prispevkov, ki jih prinaša. Tiskanje te knjige je bilo pripravljeno za konec leta 1939, toda zaradi izjemnih razmer v svetu se je moralo odložiti do danes.«
Temu uvodu založnice sledi predgovor profesorja beograjske univerze dr. Stanka škerlja, ki je novele izbral in celotno antologijo pripravil za tisk. Pisec uvodoma opravičuje, da so v tej knjigi izšle samo novele sodobnih pisateljev. Tu pravi med drugim: »V pretežni lirizem, ki je vladal pred štiridesetimi, pa tudi še pred dvajsetimi leti v vsej slovenski književnosti, tudi v drami in pripovedništvu, je kanilo v povojni dobi, posebno pa v zadnjem desetletju. mnogo kapelj pristnejše epike, in če znamenja ne varajo, poganja zadnja leta zdravo, močno brstje, ki oznanja še buj-nejšo rast resnične narativne književnosti. Skoraj se mi zdi, da ni pri nas še nikoli bilo več epskega zamaha ko danes.« V nadaljnjem utemeljuje urednik te zbirke svoj izbor. G njem pravi: »Ne domišljam si, da bo moja zbirka vsem ugajala, in tudi ne, da je idealna. Toda ravnal nisem lahkomiselno. pošteno sem si prizadeval.« Nadalje utemeljuje dr. škerlj razvrstitev posameznih novelistov. O načelu bilingvistič-ne izdaje pravi pisec tole: »Vprašanje, ali
naj se originalnima tekstoma doda srbsko-hrvatski prevod, se sprva ni niti pojavljalo in novele so izbrane ne glede na eventualno prevajanje. Pozneje pa se je založnici zdelo, da bi bilo občinstvu olajšano uživanje, publikaciji pa dosega njenega cilja, če bi Srbi in Hrvati mogli čitati poleg originala iste povesti tudi v svojem jeziku. Mislim, da je vzporedno tiskanje obeh besedil, čeprav v bibliofilskem pogledu ni naj-prikupnejše, praktično prav prikladno, še celo za Slovence utegne biti zanimivo in koristno.« Vsekako je treba tako izdajo takoj odobriti in pohvaliti, ker je zares velikega pomena za tiste, zlasti mlade či-tatelje, ki bodo hoteli ob tej knjigi primerjati oba književna jezika.
Zbirka obsega naslednje pisatelje in novele: Miško Kranjec. Pomlad; Anton Ingolič, Prvi sneg; Makso š n u d e r 1, Storija o Juriju Požganu; Ciril Kosmač, Tistega lepega dne; France Bevk. Granata; Ferdo Kozak, Pomlad; Ivan Potrč, »Imel sem ljubico...«; Filip Ka-lan, Streli za hišo; Vladimir B a r t o 1, Zadnje gibalo; Bogomir M a g a j n a, Uradnik Filip Klemenčič mora na operacijo; Juš Kozak, Maska Georgesova to in ono-stranska.
Novele je prevedel prof. Milan M. Jo-v a n o v i č, ki je služboval nekaj let v Sloveniji in je že prevajal iz slovenščine. Pred vsako novelo so kratki bio- in bibliografski podatki o pisatelju.
Kritično poročilo v tej knjigi, ki jo z zadoščenjem vpisujemo v kroniko našega kulturn^rn življenja, smo si pridržali za prvo prihodnjo priliko. Vsekako priporočamo »Savremene slovenačke noveliste« pozornosti čltajočega občinstva, zlasti Se mladine višjih stopenj, ki bo imela v tej knjigi najlepšo priliko za jezikovne vaje v srbohrvaščini odnosno y slovenščini.
zelo množili. Krzno takih krtlanlh lisic je
bilo dragoceno.
Kakor je pisalo »Jutro« lansko leto, so taka križanja uspela tudi v naših farmah. Mladiči pa so bili precej različno barvani. Večina naslednikov se je povrgla v barvi ali popolnoma po rdečih očetih ali pa po črnih materah. MeSano barvanih, od katerih je posebno lepo krzno, je bilo malo. Vsekako pa je bilo to gotovo zelo važno zaradi osveženja krvi pri lisicah, ki so bile po vržene v kletkah.
Morda se pa enkrat le primeri, da bo kaka begunka ali begunec ostal v prostosti med parjenjem lisic, ki se vrši proti koncu zime in bo tako izboljšano krzno naših lisic vsaj za nekaj časa. Laže bi uspela križanja naših lisic z nasledniki ali naslednicami že križanih lisic, posebno takih, ki imajo barvo naših lisic. Gojenje čistih srebrnih lisic v naših gozdovih pa bi gotovo ne uspelo, kljub temu, da so pri nas dani pogoji za njih življenje. Izvzemši po visokih planinah bi se tudi krzno srebrnih lisic pri nas v prostosti zelo poslabšalo. Nadalje pa bi se kaj hitro križale z našimi lisicami. Gojenje srebrnih lisic v prostosti pri nas je pa tudi zaradi velikega menjavanja lisičjih bivališč nemogoče.
žalostne izkušnje z uvažanjem eksotičnih živali glede na pridobivanje krzna so imeli tisti, ki so pred leti zasadili na Češkem pižmovko. Velika vodna podgana piž-movka se je v Evropi silno hitro razmno-
infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-^	kega zavitka din 16.—.
Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939
žila in se razširila daleč na okoli. Kjer koli le se pojavi, dela s kopanjem rovov pri ribnikih velikansko škodo. V zadnjih letih se je ugnezdila ie na štajerskem, v okolici Maribora. Krzno, zaradi katerega je bila v Evropo prinešena, se je na naši strani morja zelo poslabšalo. Med eksotična bitja, ki so bila k nam prinešena iz tujine, spada tudi prekrasni veliki metulj »Yama mayu«. Kakor omenja Brehm, so tega japonskega metulja prinesli na Dolenjsko leta 1866. Prvotno so gojili pri nas njegovo gosenico kot sviloprejko. Ko so pa pri nas gojitev sviloprejk opustili, se je metulj začel širiti v prosti prirodi. Zdaj ga najdemo marši k od po Sloveniji. —
Delo za zaščito otrok in mladine
Kaj je ugotovU banovinski odbor Jugoslovanske unije
za zaščito otrok
.Ljubljana, 2 .novembra.
Banovinski odbor Jugoslovanske Unije za zaščito otrok je na svoji seji 14. t. m. med razpravljanjem o važnih in najnujnejših delih za zaščito otrok med drugim ugotovil:
1.	Dosedanje delo za zaščito otrok za primer vojne je že zelo napredovalo, vendar je treba s pospešenim tempom te priprave čimprej dovršiti, zaradi česar je treba prvenstveno rešiti vprašanje finančnih sredstev.
2.	Organiziranje krajevnih odborov je treba pospešiti, in sicer tako, da bo popolnoma zadoščeno vsem zadevnim razpisom ministrstev ln pravilnikom o zaščiti otrok. Do sedaj je organiziranih 207 občin, ki imajo ustanovljene krajevne odbore. Ideja organizirane in načrtne akcije skrbstva in varstva našega naraščaja se je pričela s tem širiti iz banovinskega in mestnih centrov na deželo v večja naselja ln vasi. Ker je uvajanje strokovne, premišljene in načrtne zaščite otrok šele na začetku, je treba stremeti za tem, da bo vsa* krajevni odbor predstavljal živo, agilno, navdušeno ter idealno delavno edinlco, ki se bo vedno zavedala svoje velike naloge:
Žene slavijo Prešerna
Slovensko pesem, kakor je stoletja drhtela v narodovi duši, je prvi zapel Prešeren. Vse slasti ljubezni, muke trpljenja in bridkost spoznanja, ki jih je izkusil narod, so se prebudile v Prešernovih poezijah in bodo ostale žive, vse dokler bo živa naša beseda. Odtod tista nepretrgana povezanost med nami in nesmrtnim pesnikovim delom — povezanost, ki so jo vroče občutile naše žene, ko so za 140 letnico pesnikovega rojstva sklenile organizirati prireditev njemu v spomin.
Dne 2. decembra, na predvečer pesnikovega rojstnega dne, se bo vršil v ljubljanski operi večer »Iz Prešernovih dni«, ki bo v pestrih prizorih skušal zajeti razvoj Prešernove poezije, od njegovih prvih še-gavih in zanosnih ljubezenskih pesmi pa do poslednjih grenkih izlivov razočaranja nad narodom in življenjem.
Svojevrstno in posrečeno zamisel bodo izvajali govorilni zbori, posamezne dekla-matorice v odgovarjajočih kostumih, Sokolova plesna skupina ln naposled pestra skupina narodnih noš. Dramatično pa bosta obdelana dva prizora iz znanega romana like Vaštetove o Prešernu, čisti dobiček slavnostne prireditve, za katero gre hvala Kolu jugoslovenskih sester, je namenjen dobrodelnim svrham. Ne dvomimo, da bo javnost s številnim obiskom počastila pesnikov spomin ln tako hkratu pripomogla, da se mnogim prepotrebnim olajša beda.
bedeti in čuvati nad duševnim in telesnim zdravjem mladine svojega področja. — še pred božičem bo sklican sestanek zastopnikov krajevnih odborov, na katerem se bodo obravnavala tekoča mladinsko-zaščit-na vprašanja.
3.	Delo za postavitev doma za socialno ogrožene noseče matere in porodnice se pospeši. Banovinski odbor pričakuje od vseh prizadetih izdatne pomoči.
4.	Dosedanji krediti za zaščito otrok, a katerimi razpolagajo bodisi občine, banska uprava ln država, so absolutno premajhni, da bi bilo z njimi mogoče uspešno rešiti katero koli mladinsko zaščitno vpra<-šanje. Dolžnost vseh občin je, da vnesejo v svoje proračune za leto 1941/42 posebne proračunske postavke za zaščito otrok, prav teko je treba zvišati tudi postavke za zaščito otrok v proračunih banske uprave ln države. Dosedanjega pomanjkanja sredstev ne bo mogoče nadomestiti s orv stpvoljnlmi prispevki in darili, zaradi česar aai se n-^krene akcija za ustanovitev banovinskega mladln?ko-zaščitnega fonda, kamor bi se stekale redne, obvezne dajatve, kakor je -.o uvedeno že v mnogih državah.
5.	Katastrofalno padanje rojstev, upadanje, volje za rojstvo otrok, poraščanje nesmisla za družinsko življenje v našem narodu in drugi podobni oojavi zahtevajo enegičnih ukrepov ne le od strani zasebne iniciative, ampak tudi o-i ftranl oblast »v. Pri vwm delu v t«j *»v.eri se morajo o >d-reditl vsi osebni principi in kaprice posameznikov interesu splo§nosti. da se ohrani življenjska sila naroda in tako poveča moč dr z.ve.
Na podlagi gornjih ugotovitev je banovinski odbor sprejel vrs*o sklepov za nujno Izvršitev z upanjem, da iniciativa unije ne bo naletela na težave in nerazumevanj«*.
Jesenske povod nji so zajele cele Pokrajine Jugoslavije. Odkar je Sava razbila obrambne nasipe, se ie voda razlila proti jugu in se približala Bjeljini. Z naglim porastom Drine ie Sava dosegla najvišjo mero. kar pomnijo posavski prebivalci, namreč 9.02 m nad normalo. V Dolnjem in Gornjem Cmilovu ie moralo 3.000 ljudi v naglem begu zapustiti domove. Mnogo živine ie uničene ali pa se bo prehla-dila. ker se pase po močvirnatih travnikih. V Črni Bari oe prihitela vojska na pomoč trpečemu ljudstvu, da poDravi nasip na mačvanski strani, kjer se je vodovje na široko razlilo. V okolici Šabca je že več ko 3.000 ha plodne zemlje pod vodo. Kakih 600 domov ie poplavljenih. Če ne bo uspelo zasuti in zadelati nasao pri Črni Bari. bo voda poplavila kakih 40.000 ha same plodne zemlje, pretežni del Mačve. Zaradi povodnji ie prekinjena zveza z Obrenovcem.
KINO MATICA, tel. 22-41 OBALA V MEGLI
Francoski velefilm V U	** ▼ 44 ^ V ^ *
Med starimi ladjami, čalni, med silnimi človeškimi strastmi, gani čista ljubezen dveh mladih ljudi.. Dva zahrbtna strela jo streta... DANES ob 16., 19. in 21. uri Veliko občudovana JEAN GABIN in MICHELE MORGAN.
Koncert basista Schiffrerfa
Ljubljanski rojak, operni in koncertni pevec Fran Schiffrer Ima že svojo stalno koncertno publiko, kadar nastopi v rojstnem kraju. Tako je tudi v petek bila fll-harmonična dvorana odlično zasedena z izbranim občinstvom, ki je prikupnega solista sprejelo s toplim odobravanjem ter z velikim zanimanjem sledilo njegovemu izvajanju dokaj obsežnega ln lz vsakovrstnih področij vokalne glasbe sestavljenega sporeda.
Prvi del je obsegal pesmi domačih avtorjev Kreka, Premrla ln Adamiča. Prvi je bil zastopan s tremi skladbami, od katerih je posebno druga (Nočna luč) globoko občutena, v razpoloženju mojstrsko zadeta j llrska skladba, ki si je osvojila stalni prostor v koncertnih programih naših solistov. Stanko Premrl je prispeval Prešernov »Me-mento mori« in Gregorčičevo »Znamenje«. Zlasti druga očituje vrline Premrlovega harmonsko pestrega in polnobarvnega, a melodično asketsko gibajočega se sloga, ki dovoljuje interpretu zgostitev Izraza, četudi je linija pogosto skoraj recitatorična. Obe Adamičevi »Noč je tožna...« In »Beneška« ne spadata med njegove najbolj značilne skladbe, četudi je v njih mnogo dobro zajetega razpoloženja. Morda je tudi v interpretaciji bilo preveč dramatičnosti, ki se Adamičevi nekoliko površinski kom-pozltornl koncepciji ne prilega popolnoma.
Drugi del sporeda je bil posvečen ruskim starejšim avtorjem Balaklrevu, Rimskemu, Rahmaninovu in Grečaninovu, katerim se je kot dodatek pridružil še Dargo-mlšski. Starejši so ti skladatelji po slogovni usmerjenosti, ki jih druži v skupino nacionalne romantike z mnogo primesi koz mopolitizma. Hvaležne, četudi ne posebno značilne pesmi, s prikupno, gladko, a ne-
koliko stereotipno melodično potezo, v harmoniji skoraj dosledno uporabljajoč preha-jalne hromatične tone. Na sporedih solistov se bodo še dolgo držale zaradi svoje spevnosti, učinkovitosti in uporabnosti.
V tretjem delu smo čuli operne arije. Na prvem mestu Greminovo iz čajkovskega »Onjegina«, toplo ln mehko prednašano, brez napora ln docela v smislu osnovnega llrskega občutja te enkratne opere. Nato Verdijevega »Don Carlosa«, to manj uspelo Verdijevo delo, koder je nekoliko komplicirani Schlllerjev tekst zavedel skladatelja na polje filozofije, ki ni izrazi ji va r glasbi. Slednjič malo znano pesem pijanega zaljubljenca iz Bizertove opere »Lepa deklica iz Perta«, dovolj karakteristično, a raztrgano arijo, ki ne more vzdržati zanimanja. Bolje izbran je bil dodatek iz Massenetove opere »Herodijada«, ki je prava basovska arija velikega sloga in kot taka enotna.
Schiffrer je pevec odličnega prednaša-nja, ki .se na odru gotovo še učinkoviteje razživi, saj nekatera mesta v njegovi interpretaciji naravnost predočujejo domačnost z odrom. Njegova domena ni bučnost; tem več važnosti pa polaga na poglobljeno podajanje, koder se zlasti izogiba neposrednega učinkovanja z glasovno silo. V tem je morda redka primera pevca, ki svoj organ štedi in ne želi prednašati njegovih jakostnih stopenj, nego njegove barvne zmožnosti in ga v pravilnem dinamičnem izrabljanju stopnjevati, kakor to zahtevajo skladbe. S tem se sicer po eni strani odreče neposrednemu, vsiljivemu učinkovanju, po drugI pa pridobi na stopnjevalnlh zmožnostih, kar prihaja v dobro po sredini sporeda, koder bi drug pevec že kazal znake utrujenosti. Vsekakor je njegova interpretacija dobro premišljena; podpisani bi le želel slišati kaj novejšega na sporedi*
omaie vesti
* povabilo banu dr. Šubašicu z vojvodinske meje. Iz Subotice poročajo: Obmejna občina Martonoš hoče letos posebno svečano proslaviti 221etnico osvoboditve. Dne 27. novembra 1918 ie srbska osvobodilna vojska vkorakala v Martonoš. Za letošnjo proslavo ie občinski svet v Mar-tonošu poslal prav posebno povabilo hrvatskemu banu dr. Ivanu Subašiču, ki je pred 22 leti kot prvi oficir, iugoslovenski dobrovoljec v srbski vojski, vkorakal na čelu svojih čet v Martonoš. Obenem je občinski svet povabil na proslavo vse sosednje kraje in veliko število obmejnih javnih delavcev. Prebivalstvo Martonoša pričakuje, da bo njegov osvoboditelj, sedanji hrvatski ban. kliub preobremenjenosti z uradnimi dolžnostmi, prišel na to lepo in pomembno svečanost.
Eleganca, moda in originalni modeli
za damske plašče in kostume:
Modni salon
S 0 U V A N - _C 0
Mestni trg 24
Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete!

*	General Dušan Simovič na svojem novem mestu. V soboto zvečer ie zapustil Sarajevo general Dušan Simovič in odpotoval v Beograd, da prevzame dolžnost poveljnika celotnega našega vojnega letalstva. K slovesu se ie zbrala vsa eene-raiiteta in mnogo višjih oficirjev, prijateljev m znancev. Kot poveljnik II. ar-mijske oblasti je general Dušan Simovič služboval že tretjič v Sarajevu. Prei je bil aivizionar in potem poveljnik oficirske šole. Javno živijenie Sarajeva ie bilo ozko zvezano s tem odičnim generalom. Številni predstavniki so generala _ Simo-viču ponovno čestitali k visokemu imenovanju. dame pa so izrojile genera.ovi gospe mnogo krasnega cvetja.
*	Pogreb Alfonza Verlija. V nedeljo dopoldne so na zagrebškem Mirogoju spremili k večnemu poutku gledališkega režiserja g. Alfonza Verlija. Krsto je krasilo veliko število krasnih vencev. Sprevod ie izpred mrtvašnice krenil proli mirogojski kapeli in nato h grobu. Od zaslužnega pokojnika se ie v imenu gledališke uprave poslovil upravnik Aleksander Freudenreich, v imenu tovarišev pa Emil Karasek. Poleg tovarišev iz gledališča ie prišlo k pogrebu mnogo iiudi iz zagrebškega javnega in umetniškega življenja.
*	Tudi v Sarajevu bodo postavili rad'j-sko pcstajo. V soboto zvečer je b lo v Sarajevu posvetovanje vseh ondotnih prosvetnih društev. Razpravljali so o ustanovitvi radijske postaje v Sarajevu. Posvetovanja je vodil g. Djordie P:janovič, od strani beograjskega radia pa ie prispel inž. Mita Dimitrijevič. Kakor ie slednji povedal, so trije milijoni za sarajevsko postajo že zbrani. Sarajevska občina mora ods/topiti primerno zemljišče, nakar bo načrt naglo izveden. Uprava radia Beograda bo poslej vzdrževala stike z glavnim odborom sarajevske »Prosvete«. Ker je zastopnik mestne občine sarajevske zagotovil potrebno Pomoč, je pričakovati, da bo Sarajevo v kratkem začelo pošiljati
radijske valove v eter.
*	Pred 25 leti so šli na bojišče. V nedeljo je minilo 25 let, ko je 1300 srbskih dijakov maturantov odšlo iz Skoplja na bojišče. Mnogo jih je padlo. Preostali so po prevratu ustanovili svoje združenje, v ka-
Lciem je	vcianjemn se Kaiun 4U0
j takratnih mladih borcev. V nedeljo se jih je zbralo v Beogradu okrog 60. Z občin-i skimi avtobusi so se odpeljali na Oplenac, kjer so položili venec na grob Viteškega kralja in obnovili prisego zvestobe.
Stenografija v 6 mescih
Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15, priredi šestmesečni tečaj za stenografijo. Dnevni, večerni, začetni in nadaljevalni tečaji za strojepisje. Izredna metoda. Posebni oddelki za odrasle. Obisk vsakomur omogočen. Pričetek 2. decembra.
Pojasnila v pisarni ravnateljstva.
*	Novi grob°vi. V Ljubljani je umrl g. Ludvik Skuhala, inženjerski major v pokoju, odlikovan z rediom Belega orla V. stopnje. Zapustil je vdovo hi dva otroka. Uglednega pokojnika bodo danes ob 16. spremili iz žal (kapelice Sv. Andreja) k Sv. Križu. — Nadalje je umrla v Ljubljani po kratkem tapljenju ga. Franica ž a-g a r j e v a, blaga mati našega uredniškega tovariša g. V. Žagarja. Včeraj popoldne je pri Sv. Križu legla k večnemu počitku. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Zveza hrvatskih pevskih društev ie v nedeljo zborovala v Zagrebu ob navz č-nosti številnih delegatov iz vse hrvatske banovine. Zanimivo ie poročal tajnik Rudolf Petek, ki ie opisal najprej uspele turneje posameznih društev Nato ie poročal o svojem 6mesečnem p .tovaniu oo Severni Ameriki, kier ie obiskal hrvatska pevska društva. Skupščina ie sklenila, da se sestavi posbena poslanica o namenu pevskih društev v današnji dobi Poslanica bo odposlana vsem bratskim pevskim društvom onkrai mcria in vsem pevskim društvom po Jugoslaviji. Blagajnikovo poročilo ie izpričalo, da premore hrvatska pevska zveza čez 100.000 din premoženja
*	Še nadalje ostane predsednik Novinarskega društva banovine Hrvatske g. dr. Branko Sckolič. novi šef informativnega odseka Centralnega Presbiroia in šef dopisništva Centralnega Presbiroja banovine Hrvatske. Po svojem imenovanju na sedanje mesto je namreč dr Branko Sokolič sodil, da ne more več biti na č?lu stanovske novinarske organizacije Toda upravni odbor Novinarskega društva banovine Hrvatske ni spreiel njegove ostavke. ker ve ceniti zasluge dr S "k lica. enega izmed prvih borcev v novinarski stanovski organizaciji. Zaradi tega ie bil dr. Sokolič naprošen. nai še nadalje ostane na čelu Novinarskega društva banovine Hrvatske, v katerem so združeni vsi poklicni novinarji, kar iih živi v hrvatski banski oblasti.
*	Madžarska kulturna zveza ie bila preteklo nedelio ustanovljena v madžarski kazini v Novem Sadu. Ustanovni skupščini je prisostvovalo kakih 250 delega ov iz raznih vojvodinskih kraiev. vodil oa jo je senator dr. Imre Varadv. Od -os'sne so bile pozdravne brzoiavke kra'iu. knezu namestniku, kraljevskim namestn kom. predsedniku vlade in dunavskemu banu. Za častnega predsednika nove uprave ie bil izvoljen Gjorgje Sank posestnik iz Stare Moravice. za predsednika pa Gvula Kramer. industrij ec iz Novega Sada Upravnik odbor šteje 70 odbornikov in 35 namestnikov.
*	Nova šola srbske pravos'avne občine v Subotici ie bila vned:lio blagoslovljena prav tam. kjer ie svoj čas stala stara srbska cerkev. Svečanosti, ki jih .ie .pravil bački episkoip dr Irinei čirič, je prisostvovalo mnogo prebivalstva. Na vsei poti od Novega Sada do Subotice ie bil epi-sfkop dr. Irinej Čirič svečano P-zdrav-ljan. .
*	O preosncvi medicinskih fakultet razpravljajo v daljšem članku zagrebške »Novosti« v zvezi s potrebam' hrvatskega naroda. Izvajajo: Medicinska faku"t~ta stoji pred velikimi reformami. Medicinski študij nai se poenostavi in približa potrebam naroda. V kratkem bo ob i avli ^na nova uredba, ki bo določala 12 semo.'tr v študija. V dobi 3mesečnih počitnic od 3. leta dalje bodo morali medicinci prakti-cirati v katerikoli bolnišnici na oddelku, ki bo v skladu z njihovim študijem. Med tem ko so marali medicinci dos'ei na teden vpisovati po 70 do 80 ur predavani, bodo odslej obremenjeni samo s 40 urami Doslej, ko je trajal medicinski studii 5 let, ga skorai nobeden medicinec ni mogel pravočasno dovršiti, razen tega ie moral še leto dni na staž. Po novi uredbi pa ie staž vključen v šesto šol"k • 'eto. Tako bo torei nova uredba medicincem le olajašala študij. Medicinska fakulteta v Zagrebu prejme za zidavo novih zgradb
naših pevcev in morda delijo to željo z njim tudi ostali stalni koncertni posetniki.
Pri klavirju je prilagodljivo in pozorno spremljal dr. Danilo Švara. Koncertant je prejel mnogo šopkov in bil deležen zelo toplega aplavza, ki ga je prisilil k dodajanju. V tej obliki smo čuli tudi njegovo lastno »Serenado«, prikupno skladbico lažjega, čustvenega značaja.	L. M. š.
Zapiski
»MALI LORD« V LJUBLJANSKI DRAMI
Hodgson Burnettova je svoje dramatsko delo »Mali lord«, čigar premiera je bila v petek v naši Drami, nazvala »slika iz življenja v treh dejanjih«. Vsebina tega odrskega dela, ki ga označujejo za mladinsko igro, ni tako preprosta, da bi mogla kaj prida nuditi mladini pod desetim letom. Igra je zanimiva in vzgojno izpodbudna za pubertetnike in mladostnike, pa tudi marsikak nezahteven odrasel gledalec bo z njo prijetno prebil dve url in pol v gledališču, ki ga oživlja zvedavi nemir mladine.
Vsebino bi lahko prav na kratko označili tako, da duševna vedrina in srčna dobrota, ki prekipevata v mladem vnuku čudaškega sitneža grofa Dorincouta, popolnoma iz-premenita nrav starega godrnjavca in po raznih zapletljajih zbližata dečkovo mater, vdovo po grofov em sinu in starega grofa. Pri tem sta postavljena drug proti drugemu svet angleške aristokracije, iz katerega je bil dečkov že pokojni, a vrli cče izključen, ker se je poročil zoper očetovo voljo, in svet ameriške zdrave primitivnosti, ki v njem mladi Cedric raste. Kar umljivo je že, da v igri ne manjka intrige, ki pa se razvije v običajni happy-
end. . _„.
V—- -i igra? Da, vendar brez večjih
pretenzij in vsiljivih poudarkov, na hipe materinsko sentimentalna, na hipe vesela, večji de! prav zabavna; igra z dečkom, ki ima same dobre lastnosti. V ostalem je v igri zlasti v začetku dialog malce razvlečen in potek nekoliko pust, dokler se zadeva — četudd nekam nenavadno — ne razgiblje. Dramatska tehnika je bo'i staromodna, dopušča pa znaten igralski razmah.
»Malega lorda« smo dobili v vešči režiji prof. O. šesta. V naslovni vlogi je nastopila Simčičeva, ki je tako prvič prevzela odgovorno glavno vlog-o in ostala z njo središče celotne igre. V vlogi prikupnega, živahnega in srčno dobrega dečka je pokazala mnogo temperamenta in igralske krvi, tako da je s to vlogo opravičila nade, ki smo jih že iz početka stavili vanjo. Poslej lahko pričakujemo, da bo pogosteje nastopala v večjih vlogah Tudi ostali sodelujoči so prav učinkovito rešili svoje naloge. Vprav neprekosljiv je bil Milan Skrbmšek v vlogi čudaškega grofa. Odlična je bi^a šarjčeva kot ljubezniva in značajna Cedrikova mati; v svoji vlogi je združila toliko toplih žarkov materinskega srca, da je lahko ogrela celo tiste, ki morda nimajo zadosti naravnega sozvočja s temi čustvi. Dalje so prispevali močne deleže k igralskemu uspehu te igre: D a n e š kot trgovec Hobbs, Sever kot čistilec čevljev Dick, Drenovec kot odvetnik Havisham, Gabrijelčičeva kot intrigantska pustolovka, Slavčeva kot služkinja, pa Bratina, Presetnik. Potokar in Pfeifer v ostalih manjših vlogah.	—
40 milijonov dinarjev, ki iih bo banovina najela pri Banovinski hranilnici v Zagrebu. S to vsoto bo treba skrbno gospodariti. da bo zagrebška medicinska fakulteta dobila vse tasta kar najnujneje potrebuje.
*	Mladostni videz. Vsaka ženska v poklicu ali družbi želi ohraniti svoje lioe sveže. Laboratorij »Salva Kosma« je stavil v promet tri kreme in sicer Salva »Nana«, »Vi-vian« in »Darling«, ki ob stalni uporabi Salva vegetabilne parne kopeli za lice dajo licu mladostni videz in svežost. (—)
*	Bratov zaklad je odnesel. Pred dnevi se je vršil na Dolenjskem zanimiv lov, ki ga je vprizoril posestnik Janez Zore iz Zabukovja, ko je lovil svojega brata Alojza, ki mu je ušel proti Novemu mestu. Lov je trajal skoraj cele tri ure in je bil povsem brezuspešen. Alojzij Zorč, ki ga zaradi potepuštva iščejo razne orožnlške postaje, je po zadnji tatvini, ki jo je izvršil na škodo nekega ljubljanskega trgovca v Gornjih Kamencah, blago razprodal, nato pa prišel v vas Zabukovje, kjer se je zglasil pri svojem bratu Janezu, ki poseduje malo domačijo. Alojzij je nekega dne opazil, kje njegov brat Janez skriva denar. V svoji tatinski naturi tudi bratu ni prizanesel. V bratovi odsotnosti je šel pod kozolec, kjer je imel brat Janez denar zakopan s škatlo vred, pa je vse skupaj odnesel. Bilo je nekaj čez 1.300 din. Oškodovani brat, ki je takoj opazil tatvino, je hotel dobiti svoj zaklad za vsako ceno nazaj. Brž jo je ubral za tatinskim bratom, katerega je lovil do Novega mesta. Tu pa se je za brzopetim bratom Alojzom, zgubila vsaka sled. Užaloščen in zdvojen se je brat Janez zglasil pri orožnikih. kjer je brata prijavil.
*	Posestvo je zapravil in se obesil. V Kališah pri Železnikih ie pred nekai leti prevzel lepo posestvo od svoiega očeta Rudolf Kalan. vdan piiači Gospodarsko poslopie ie zdai v razpadu, hiša ie bila dana v naiem enako del posestva Rudolf Kalan ie posestvo razprodaial. denar na zapravljal po gostilnah. Dne 21 t m. ie rekel svojim da gre v Se'ce po opravkih Od tega dne ga ni bilo več videti Ker pa so bili sosedie že vaieni da p k">inega ni bilo videti pri hiši po več dni se niso dosti zanimali zanj. V nedelio donoldne pa so neki otroci prišli na podstrešie njegove hiše in našli Rudolfa obešen-ga. Pokojnik je bil star 39 let. še neoženien močno razvite postave in čedne zunanio-sti. da se ie za njim oziralo marsikatero dekle. Njegova žalostna smrt je vzbudila med ljudmi prav globok vtis
*	Nepojasnjena tatv'na. Nedavno je »Jutro« pisalo o tatvini v ne'"i trgovini v Železnikih, kier ie bilo iz predala ukradenih 1.200 din. Nepojasnjena tatvina je našla svoi zaključek na okralnem sodišču v Skofii Loki. tako da ie trgovka p>-leg škode, ki io ie utrpela ob tatvini, zdaj morala poravnati še sodne str"šk». ki so narasli na 1000 din. Oseba. katTo ie bila trgovka osumila, ie namreč iskala zadoščenja Pri sodišču in ker trgovka t tvi-ne ni mogla dokazati, mora utrpeti Se stroške.
17
u— G°spa Selanova je umrla. Na Poljanah, v mestna rceči hiši, je po nekaj dnevih bolezni umrla v 79. letu gostpa A polonij a Selanova, vdova po Mihi Selanu, nameščencu mestnega trošarinskega urada. Pokojnica je svoje življenje zgledno posvetila svoji družini. Svoje otroke, ki imajo vsi odlične položaje, je vzgojila v naprednem in sokolskem duhu, s te poti m so rrkdar krenili. Sokol v štepanji vasi jih šteje med svoje zveste člane. Svojo post] edn jo pot bo blaga mati nastopila danes ob pol 16. iz kape ice mrtvih v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na p:ko-pališče pri Božjem grobu v štepanji vasi. Pokojni Selanovi, gospe, dobri slovenski ženi in materi, naj bo ohranjen lep spomin! Svojcem naše iskreno sožalje!
»3z Prešernovih dni«
2. decembra v operi
u— Petstoletnico tiska proslavlja letos ves kulturni svet. Okoli leta 1440. je izumitelj Janez Gutenberg presenetil svet s prvo stranico, tiskano s sestavka majhnih premakljivih kovinskih črk. Od tedaj da- i lje se je na tej podlagi razvijali moderni tisk, ki je postal poglavitno in najvažnejše pomagalo za poglabljanje kulture in razširjanje prosvete po vsem svetu. Začetek modernega tiska proslavljajo letos, ko
I
V \ IIDfn 7 A11 A TI A Marlene Ditrich, James V /iPiril« llATnlin stewart, Miša Auer
Samo te danes ob
16., 19. ln 21. url
Jutri: TARZAN V HAREMU
KINO SLOGA, tel. 27-30
I
obhajamo njegov 500ieuu juouej, po vsem kulturnem svetu z velikimi kulturnimi manifestacijami in proslavami, kjer čas te izumitelja m prikazujejo pomen njegove iznajdbe za ves današnji kulturni napredek. Nedavno so proslavili ta jubilej tudi celjski grafičarji z lepo prosvetno prireditvijo v celjskem gledališču. Zdaj pa se pripravljajo tudi ljubljanski grafičarji, da proslave jubilej z veliko in pomembno prireditvijo, ki bo 14. decembra t. 1. Na sporedu bo tudi izčrpen prikaz, kako je prišlo do Izuma Janeza Gutenberga. Sodelovali bodo poleg drugih pevski zbor »Grafika«, grafični salonski orkester, recita-torji in solisti.
u— V počastitev spomina pokojnega Otona Marčiča so darovali sostanovalci 200 din za ubožne dijake.
u— V zimski sezoni nam nedelje v Ljubljani prinašajo posamezne zanimive, skrbno pripravljene razstave naših večjih m vodilnih modnih trgovin. Preteklo nedeljo je priredila razstavo znana naša modna tvrdka K. Šinkovec & Soss na Mestnem trgu. Treba je že priznati, da je bila modna razstava dobro pripravljena. V pritličju in v gornjih prostorih je bilo na ogled mnogo novih modnih potrebščin, vse v fini izdelavi, razpoložene nevsiljivo m ne preveč na gosto, vendar je lahko obiskovalec dobil najboljši vtis o letošnjih stvaritvah to okusih mode. Selimo, da bi tudi vse nadaljnje razstave v letošnji sezoni bile na tej višini.
u— Iz Legije koroških borcev. Glavni odbor LKB objavlja: Včeraj je umrl v Ljubljani bivš:' koroški borec in član glavnega odbora Legije koroških borcev tovariš Ludvik Skuhala, major v pokoju. Vabimo člane glavnega odbora in tovariše iz ljubljanske krajevne organizacije, da se polnoštevtlno udeleže pogreba, ki bo danes v torek 26. t. m. ob 16. uri popoldne iz kapelice Sv Andreja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Zbirališče članov pred Žalami ob 15.45.
Praktično Miklavževo darilo za gospode, kakor: blago za moško obleko m novrfinik pidžamo, srajco, kravato, žepne robce itd dobite po ugodnih cenah pri GORIČAR, Sv. Petra cesta.
o— Spored slavnostnega koncerta Ljubljanske filharmonije L decembra je naslednji: Arnič Zapel Ji vec, simfonična pesnitev, škerjanc, Mafenka koreografska pesnitev, Čajkovski J, Koncertna fantazija za klavir in orkester, Dvofak, Simfonija »Iz novega sveta«, Solist rektor A. Troet. dirigent Drago M. Sijanec.
u— »Na dnu Jadrana« je naslov predavanju. ki ga priredi Jadranska straža v sredo 27. t m. ob 20 uri v glasbeni dvorani društva »Sloge« Pralak >va ul št. 19. Predavateli Ivan Kuščer bo predaval o delovanju skupine ljubljanskih akademikov. ki že nekaj let razi kujejo Jadran s potapljaškimi pripravami, ki so .iih zgradili sami. Pokazai bo številne deloma barvaste diapoz;tive o življenju v moriu ter prinesel po.apliaško opravo in razložil njeno delovanje Vabimo na to predavanje vse član tvo in prijatelje Jadranske straže Vstopnine ni!
u— Klub eieKtroInžr-njerjev bo predaval v četrtek 28 t. m. ob 20 v lokalu društva inženjerjev v Ljubljani, Kazina 2. nadstropje, ob priliki svojega klubskega sestanlra filma »Največja naprava za daljinsko krmilenje« in »Regulator na zračno krmil en je«. Klub vljudno vabi na predvajanje člane in po njih vpeljane goste.
n— Stargi, ki žele razveseliti svoje malčke z obiskom sv. Miklavža in njegovim spremstvom na domu v Ljubljani, naj čimprej sporoče svoj cenjeni naslov upravi »Jutra« zaradi cfogovora. (—)
u— Nebo nad Ljubljano se je včeraj spet zjasnilo in smo imeli krasen, sončen dan Zlasti v popoldanskih urah so pota po Rožniku in drugih prirodnih parkih izvabila mnogo sprehajalcev, večji del v spremstvu mladeži, ki je uživala na toplem soncu in se živahno igrala. Krasen ie bil pogled na naše planine, ki so se videle v ostrih obrisih. Kamniške planine so se blestele kakor da so iz izbranega marmorja. Karavanke so se prav tako zasnežene vzpenjale v nebo. Sam očak Triglav s svojimi tovariši se nam je razkazoval v tolikšni jasnim, kakor le redkokdaj. Vsa bližnja nižja pogorja so bila seveda prav tako deležna občudovanja, tem bolj, ker še niso i~gubila zelenega okrasja. Bilo bi prav če bi nam jesen po letošnjih precejšnjih vremenskih nevšečnostih naklonila še nekaj tako lepih dni.
Revija »Prikazi«. Prejeli mo: V Beogradu bo začel izhajati dvomesečnik pod tem naslovom. Zastavil si Je nalogo, razbistriti važna vprašanja iz vseh področij človeške-
ga umstvenega dela tako zlasti iz biologije, fiziologije, psii:j;iLzofije psihologije psi:hopatologije ps hiatrije, sociologije, estetike in ostalih sem spadajočih znanstvenih panog. Vsrk članek bo izčipno poda al tvarino in bc tako revija rab^a not nekak znanst.cn repetito.ij. Me 3 člrnki prve številke bodo ražp.ave »Evolucija morale in vojna«, »Etol gija .'n sociologija umetnosti«. »Osnove umstvenih c!cjemanj«, »Ne-osnovanost in posle'ice motafiz čnih in filozofskih nark-v«. »Cfcj snitev vojne rasizma pler er.rkega :n nacionrin^ga kolektivizma in soc : ln:h p kretov«, »Psiho-fiziclogija vojaka«. »Civilizacija, naebra-ženest in 6elo«. »Za uvedbo kulturne cen zure« itd Kakor je razvidno bo revija vsebovala poleg strokovmh člankov tudi polemične Fcseben od elek je namenjen umetrosti. Tu so prispevali člar.ke dr. G Svetič (»Osnove dramske in ope.ne režije«), S. Nazor (»Osnove petja«) N. Milič (»Osnove baleta«) L. M škerjanc (»Gas-beni elementi«) L. Tom;č (»Osnove slikarstva in kiparstva«) in drugi Revija bo nada'je prinašala poročila iz kulturnega, gledališkega in umetniškega življenja sploh o čemer bodo poročali dopisn5ki lz posameznih mest. široko zasnovano idejo, ki naj obsega vse zanimivosti našega kulturnega in umstvenega življenja, je sprožil beograjski glasbeni estet Emilijan Sla-vnič, ki je tudi glavni urednik novega dvo-me3ečnika. Letna naročnina je 240 din, posamezna številka bo stala 60 din. Naročila sprejema uredniški odbor v roke glavnega urednika E. Slavniča, Beograd, Dečanska 7-IIL
Marjan Telatk«' šopek krizantem. V
Sarajevu je izšel kot ponatis iz ondotnega slovenskega časopisja »Zora« ta poizkus »malomeščanske kronike v petih dejanjih«. Pisec je izdal doslej že nekaj knjižic, ki 1
so vse izšle izven Slovenije (tako zbirka verzov »Vagabund« v Kragujevcu L 1930.) Marjan Teiatko sedaj ureja »Zoro«, ki zastopa sarajevsko slovensko kolonijo, lahko bi pa bila tudi glasnik in vestnik vseh Slovencev izven Slovenije, če bi pokazali zadostno zan manje za njo. Tako kulturno delo. kakor ga pc svojih močeh opravlja g. Teiatko, je gotovo zaslužno. Dramatski poizkus, ki ga je storil s »šopkom krizan-tem«, priča o prizadevanju, da bi v nekaj dejanjih, ki so bolj slika kakor dejanje, p.ikazal gospodo, ki hlepi samo po denarju in po užitkih (ravnatelj Slokar) in prehaja pri tem celo na kriminalna pota, med cem ko si od nje Izkoriščani mali ljudje (Slavka Antcm) ustvarjajo po bridkih izkušnjah tiho in skromno življenjsko zadovoljstvo. Ta stari motiv je Teiatko obdelal dramatski-tehnično dokaj primitivno, v karakterizaciji oseb naivno in v celoti ne-prepričevalno, tako da žal nima kake večje viednosti. Ob primerni dramaturški predelavi bi morda mogla nastati iz njega igra za naše ljudske odre, — igra, ki ne bi bila brez nekega učinka in smisla. Dramatsko delo Je pač tista oblika literarnega u ejstvovanja, ki zahteva poleg posebnega talenta največ oblikovnih kvalitet in zgoščene pozornosti; to se je potrdilo tudi v primeru Telatkovega »šopka krizantemc.
Razstava franc°ske umetnosti v Zagrebu. V nedeljo je Erik šlomovič, čigar prizadevanja smo pred meseci prikazali v »Jutru«, otvoril v Domu likovnih umjet-nosti kralja Petra L v Zagrebu razstavo svoje zasebne zbirke francoske umetnosti. Zbirka obsega nad 400 Številk in vsebuje številna dragocena dela zlasti novejših franccsldh slikarjev.
Vodnikove družbe!
u— AUstut iMUUca. V ueuteK Za. t. m. ob 20. priredi v prostorih Francoskega instituta Ruska Matica literarni večer ob priliki 175ietnice smrti znamenitega ruskega pisatelja in znanstvenika Miliaela Lomonosova. Na sporedu: 1. univ. prof. inž. Aleksej Kopylov in lektor ruščine na univerzi dr. Nikolaj Preobraženski: slavnostna govora; 2. udeleženci ruskega tečaja pri Ruski Matici: recitacija odlomkov iz del Lomonosova. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture.
u— Rektorat državne glasbene akademije se najtopleje zahvaljuje društvu »Glasbena akademija« v Ljubljani za znesek 1000 din (tisoč), ki ga je društvo darovalo za podporno zalogo zavoda.
u— JNAD Jugoslavija. Jutri, v sredo ob 20. sestanek s predavanjem. Predava g. O. šest o govorništvu. Vsi in točno.
u— O. koncert »UJMA« (Diuštvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) bo v ponedeljek, 2. decembra v veliki filharmonični dvorani kot večer »Slovenske komorne glasbe« in se bodo izvajala klavirska tria naših slovenskih skladateljev: švare šker-janca, Osterca in Arniča. Program bodo izvajali: Francka Ornikova. Cenda šedl-bauer in Marijan Lipovšek. Vstopnice od 25 din navzdol so že v predprodaji v Matični knjgarni. (—)
a— Dve žrtvi usodne vožnje z m°t<>ci-klOm. Kakor je ponedeljsko »Jutro« že obširneje poročalo, se je v soboto zvečer pripetila usodna nesreča v Gramozni jami ob Suvoborski ulici, kamer je padel motocikel z dvema vozačema. Eden izmed vozačev, katerega so včerai prepoznali za 321etne-ga ključavničarskega pomočnika Adolfa Polžkruha, je obležal na mestu mrtev. Njegovega tovariSa 321etnega ključavničarskega mojstra Jožeta Clementeja iz Stožic 33 pa so nezavestnega prepeljali v šlajmerjev dom. V nedeljo se ves dan m zavedel in je v noči na ponedeljek ob 4. zjutraj izdihnil. Pokojni Poižkruh je bil po rodu iz Gornjega grada, pristojen pa v Celje. Stanoval je prav tako v Stožicah. Bij je poročen in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Josip Clemente pa je bil kot mojster orodjarne zaposlen v tovarni »Eka«. Bil je zaradi lepega značaja splošno priljubljen med uradništvom in delavstvom pa tudi med številnimi prijatelji v Stožicah. »Jutro« ga je štelo med svoje '.veste naročnike. Jože Clemente bo jutri, v sredo, ob 15.30 poromal na zadnji poti iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Zapustil je vdovo in hčerko. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
SOKOL
S°kol Ljubljana EL (Trnovo) priredi v proslavo narodnega in državnega prazn ka zedinjenja v soboto 30. t- m- točno cb 20. v svojem domu telovadno akademijo s pestrim sporedom. Vabimo sokolstvo in prijatelje na obilni poset. (—)
Sokolsko društvo Ljubljana III. priredi v sredo 27. t. m. ob 20. v svojem ciomu ob Tyrševi cesti preJavanje: »France Prešeren — pesnik in človek«. Predaval bo br. prof Kolar. Udeležba obvezna za vse članstvo, prijatelji društva vabljeni.
Povečanje sokolskega doma v Bjelova-ru. Delovanje sokolskih društev je ponekod v celoti odvisno od dejstva, če imajo svoj sokolski dom ali ne. V Bjelovaru e tamošnji Sokol sicer imel lastni dom. vendar je bil pretesen za široko razčlenjeno delo. V okviru sokolske Petrove petletke je bil dom povečan in preteklo nedeljo ponovno odprt. Poleg društva je v njem prostora za bjelovarsko župo, Juoosloven-sko čitalnico in pevsko društvo Mokra-njac. Savez je odposlal k otvoritvi svojega zastopnika generala Ljubomira Maksi-moviča
Na dan Zedinjenja bo dvorana, kjer se je izvršil leta 1918 ta zgodovinski dogodek v Beogradu, lepo okrašena in pristopna javnosti. Ta dvorana se nahaja v Krs-manovičevi hiši na Terazijah, kjer ima danes savez Sokola kraljevine Jugoslavije svoje prostore.
Tretje medžupne tekme v Osjeku. Med vzhodnimi župami našega sokolstva se bodo teden pred božičnimi prazniki v tretje ponovile medžupne tekme najboljših telovadcev med članstvom in naraščajem. Dosedaj doseženi uspehi so bili nadvse zadovoljivi in so doprinesli mnogo, da se je pričelo poglabljati zanimanje za orodno telovadbo. Na lanskih tekmah so med člani zmagali bratje iz Zagreba, dočim je bila med naraščajem prva beograjska žu-pa. Upajmo, da bo letos tekma še bolj obiskana od lanske, kar bo k razširjenju sestavne telovadbe mnogo pripomoglo.
Glavni zlet ameriškega sokolstva v Ci-kagu I. 1941. Poročali smo že o tem zletu, ki ga pripravlja ameriška obec sokolska, ki računa pri tem na sodelovanje vseh slovanskih sokolskih organizacij. Prejeli smo septembrsko številko »Sokola ameriške-ho«, ki objavlja že vse tekmovalne vaie, imena zletnega odbora in organizacijo vseh zletnih priprav. Zletnemu odboru predseduje častni predsednik br. Jan Ze-man, delo v odboru pa vodi br. Karel Prhal. Zletni odbor se deli na izvršni in na širši odbor Sestavljen je tudi pomožni odbor, ki bo za časa zleta izvrševal reditelj sko službo in druge slične posle.
D
Torek, 26. novembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče) — 12: Veselje na deželi (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi- — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: šolska ura: Ko listje pada (g. M. Zor). — 18: Solističen koncert. — 18.40: Naslonitev Rusije na Carigrad (g. Fr. Terseglav).
—	19: Napovedi, poročila, objave — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Gospodarski pregled (g. D. Potočnik). — 20: Večer klasične glasbe. Sodelujejo: gg A. Dermelj (violina), F. Matheis (viola) in radijski orkester. — 21.30: Wal:teuflovi valčki (plošče).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tam-buraškl orkester.
Beograd 20.25: Narodne pesmi. — 20.55: Godalni kvartet. — 22: Simf. glasba. — 22.50: Ples. — Zagreti 20: Rezervirano za prenos. — Praga 18.20: Koncertni večer.
—	Sofija 19.50: Lahka glasba — 20: Violina. — 20.30: Petje. — 21: Klavirske skladbe. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.10: Pester glasbeni spored. — 21.15: Vesela muzika. — 23.10: Nočna oddaja.
1151570752621957525152
*
Iz Cel]a
©— Delovanje celjskega Aerokluba. Ker je oblastni odbor Aerokluba »Naša krila« v Mariboru razrešil upravo celjskega Aerokluba, je bil v četrtek zvečer v hotelu »Evropi« izredni občni zbor, ki ga je vodil g. Leo Vičar. Delegata mariborakega oblastnega odbora gg. Košak in Kovačič sta pozdravila občni zbor. O delovanju jadralne sekcije je poročal g. Mirko Mejavšek. Sekcija je zgradila že tri šolska jadralna letela in letalo visokih sposobnosti ter vzgojila 8 pilotov C. 13 B in 22 pilotov A: izmed katerih si je pet pilotov priborilo diplome vojne pilotaže, troje pilotov pa diplome civilne motorne pilotaže. Poveljnik 39. pp. g. polkovnik Ivo Tomaševič je v lepem govoru podčrtal pomen jadralnega letalstva in letalstva sploh. V upiavni odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik poveljnik 39. pp. polkovnik Ivo Tomaševič podpredsednik Ciro Sadar, tajnik Leo Vičar, odborniki prof. M. Ca dež Anton Dobrot.nšek Stojan Ho!obar. Drago Hojkar, dr Stjepan Ivač inž. L. Knop. sodnik Juro Lesjak, Mirko Mejavšek, Danci Mimik, inž Pristovšek, inž. Ciril Rihtar, M Ropaš, inž Umek in Vanči Vrabl ter ga. prof dr ing. M. Per-parjeva. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. direktor Fran Mravljak, za člane pa so bili izvoljeni gg. prof dr. Kajetan Gantar, Joso Golobič, direktor Fran Marinček inž. Boris Lavrenčič, Ivan Marrinčič. Feri Pleter ek in Slavko Sko-berne Redni občni zbor bo februarja. Po zboru so si udeleženci ogledali delavnico jadralne skupine v mestni narodni šoli in jadralna letala ter se o vsem, kar so videli, izrekli zelo pohvalno
e— Koncert Celjskega okteta. Celjski oktet, ki ga vodi g. Avgust CeTer, se jc po dolgem presledku spet pred»tav;l celjski javnosti in priredili \ sobote zvečer v mali dvorani Cel jskega <le ma dobro obiskan koncert slovenskih umc.tr h pesmi Na sporedu je bilo 17 znanih skiatib starejšega datuma. Celjski oktet, v kaiererr, p? je devet pevcev, razpolaga z dobrim glasovnim materialom. Za učinkovitost izvedbe sporeda, ki so si ga izbrali, je nujno potrebno vse-skoz• precizno in tehtno podajanje. Tega pa o koncertu Celjrkega okteta ni mogoče trditi. Oktet je pel s povprečno dina nvko in vokalizacijo v ;ntonaciji pa rti bil trden Pozna'o se je. da je oktet priredil svoj koncert prezgodaj >n da bi potreboval za izpiljenje pesmi le mnogo vaj. Naj-b • ;e je še podal Adamičevo »Kmetsko pesem«. »Slovenski dan« in »Res, oženil bi se- lenkovo »Vabilo«, Hajdrihovo »Cerkvico«. Ge~bčevo »Vabi'o« Vaudovo »V s ro« in Hajdrihovo -»Hercegovsko«. Celj-s! nu oktetu je treba priznati resno hote-n je in voljo Obema se naj pridruži še teme jitoGt, pa bo uspeh lepši.	R. P.
e— Sestanek zastopnikov Naba •Ijalnih z j :~ug državnih nameščencev. V nedc!jo je bi'a v celjskem Narodnem domu konferenca zastopnikov N ibavl ja'n:h zadrug drž. name"čcncev. Konference, ki ji je prisostvovalo okrog 50 zastopnikov nnbav-iui nih z?drug, se je udeležilo tudi šest predstavnikov osrednjega saveza v Beogra-du, med njimi predsednik sadeža g. Mi.'oš S:'b'cr. Na konfe-enci sta poroča'a predse !" k g Šriblcr in šef os-ednjega b'agov-noddelka g Hrvanov Govor- a rast o \pra"anju nabave življenjskih po.reb--čn ki jo ovira pomanjkanje p revo m i h
src
rev Pri nabavi ž'
:-n jsk
'h p^treb-
čn st tud' še pozna kvarni vpliv nekaterih kapitalistov ki poznajo predvsem le lastne interese. Zastopnik neke zadruge je izjavi', da dobi zadruga blago v drugih trgi.- nah za isto ceno kar škoduje prestižu nabav i n:h zadrug. Zastopniki nekaterih za : ug so iznesli željo, da bi vodstvo iz-po ■ alo pri pristojnih čin;toijih v Beo-g-a lu od "bo, da dd'očbe o kontroM cen nt veijajo za nabavljalne zadruge.
e— Šahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub priredi v sredo 27. t m zvečer v svojih prostorih novembrski prvenstveni brzi turnir za drugo moštvo Razpisane so štiri 'epe nagrade. Verificirani in neverificirani igralci se naj prjavijo v poslovni knjigi do začetka turnirja.
e— Andrejev sejem. V soboto 30. t. m. b'- v Celju letni kramarski in živinski sejem.
e— Izvažanje fekalij z a\*tomobilom. Mestna občina celjska je razpisala dobavo rabljenega, dobro ohranjenega avtomobila z nosilnostjo 3 ton, s pogonom na nafto ab oglje in s sodom za 2.500 ll iz 4 mm debele pločevine s pripravo za črpanje fekalij Ponudbe je treba v'o? iti do 15. de-ccmbra v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu.
e— Umrla je v bolnišnici v starosti 67
let zasebnica ga. Frančiška Tavčarjeva, tašča trgovca g. Starca v Celju. V bolnišnici sta nadalje umrla 60-letni dninar Josip Žontič iz Podgorja pri Frankolovem m štiriletna delavčeva hčerka Josipina Kladni-kova z Grobe'nega Na hribu sv. Jožefa je umrla 68-'etna občinska reva Apoloni-ja Veternikova.
a— Slavje lOJetnice mariborskih rotar-
cev. V soboto 23. t. m. so mariborski ro-tarci na zelo svečan način proslavili 10-letnico obstoja in delovanja svojega kluba. Tega slavja, ki ga je s primernim pozdravnim nagovorom otvoril klubov predsednik lekarnar g. Vidmar, so se udeležili odlični predstavniki rotarcev iz raznih krajev naše države, iz Beograda, Zagreba, Varaždina, Bačke Topole, Kranja, iz Ljubljane pa so prispeli bivši guverner rotarcev dr. Slokar, ravnatelj dr. Božič, univ. prof dr. Lavrič ter arh. inž. Costaperaria. Bivši predsednik kluba mariborskih rotarcev g. H. Saboty je prikazal razvoj mariborskega kluba rotarcev ter je zajel v svoja izvajanja tudi vedre, šaljive misli. K besedi so se oglasili zastopniki drugih rotarskih klubov, ki so v svojih pohvalnih izvajanjih podčrtali človekoljubno delo mariborskega rotarskega kluba, ki je žel v prvem desetletju lepe uspehe. Člana zagrebškega rotarskega kluba bivši guverner inž. Alauoovič in dr. Levstek. ki sta si stekla velike zasluge pri svoječasni ustanovitvi mariborskega rotarskega kluba, sta bila izvor ena za častna člana tega kluba in sta prejela ob tej priliki krasni častni d p1 orni Klubovj člani ustanovitelii ravnatelj' Krejči, dr Stamol, industrijec Sabothy in veleposestnik Nikola Jurč:č pa so prejeli za zasege za klubov razvoj posebne častne znake.
a— Zadevna dela za kraljev sp°menlk.
Na Trgu Svobode so že pričeli z zemeljskimi deli na mestu, kjer bo postavljen spomenik blagopokojnemu Viteškemu kraju Aleksandru I. Zedinltelju. Prostor, kjer se vršijo zemeljska dela, je zagrajen.
a— Obrtniško predavanje. V okviru Slovenskega obrtnega društva bo predaval banovinski arhivar prof. Franjo Baš o godovini mariborske obrti. Predavanje bo v dvorani Ljudske univerze jutri v sredo ob 20 uri. Vstopnina prosta.
a— Gledališke novice, v četrtek 28. t. m. je v gledališču premiera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«. V petek 29. t. m. bo ob pol 15. url prva letošnja dijaška predstava. Vprizori se heroična tragikomedija »Cyrano de Bergerac«. Cene so za to predstavo izredno nizke od 7. do 2 din. Tako bo omogočen obisk tudi revnejšim dijakom.
a— Siromaštvo V. mestnega okraja je veliko breme in ovira pri šolskem delu. V letošnjem letu je bilo ukinjenih nekaj razredov, vzporednic ljudskih šol, dasi ni bilo za to nobenega tehtnega razloga. Sicer odločajo tudi v šolstvu gospodarski računi. So mnogi razlogi, ki govore dovolj prepričevalno, kako malo utemeljen je bil ta ukrep. Vzemimo n. pr. tesnost prostorov, kjer je mesta za kakih 30 otrok, a jih bo sedaj po 50 in še več. Ta mladina iz petega mestnega okraja je predvsem nekaj drugega, kakor je ona z dežele, ali pa iz boljših socialnih krogov. Je predvsem notranje neuravnovešena, vsestransko zanemarjena in nedisciplinirana. Znani so tudi primeri nemorale. To govori za to, da je treba s tako deco mnogo več dela in napora. Ali bo to v razredih s 50 in več otroci mogoče? Odveč se nam zdi opozarjati na zdravstveno stanje v takšnih prenapolnjenih razredih. Starši so neprijetno presenečeni in pričakujejo preureditve.
a— Kamenjan. Šoferja Martina Pavliča iz Košakov so trije zlikovci napadli z granitnimi kockami za tlakovanje ceste. Kamenjali so ga tako dolgo, dokler se nI zgrudil in obležal s številnimi poškodbami po vsem telesu. Reševalci so ga nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnišnico. Policija je napadalce že zajela. Sklicujejo se na pijanost.
a— čigavo je kolo? 'V Zagati so našli neko koio z evidenčno številko 2-126197. Lastnik ga dobi na policiji.
a— Avtomobilska dirka iz obupa. S hitrostjo 70 km je brzel neki osebni avto po ulici Kneza Koclja proti Plinarniški uMci in potem po Kacijanarjevi ulici nazaj. Pri tem je zavozil avto v železno obcestno ograjo pred železniškim mostom. Ograja je pri močnem sunku popustila. Pred Blr-tičevo gostilno se je avto ustavil, lz avtomobila je stopil 371etni J. B., ki je naročil liter vina. Potem je udaril z roko v neko šipo in si jo ranil. Vpil je, da se bo ubil. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Ni znano, kaj se mu je zamerilo, da si je zaželel smrti. Zaradi tega mu je policija odvzela šofersko legitimacijo.
a— V mlaki je utonil. Včeraj so v mlaki v Riglovi gramoznici v Stražunsteem gozdu našli mrtvega 761etnega bivšega posestnika Simona žumra iz Stražgcr :ev. Predsnočnjim ie žumer šel s Pobrežja na Tezno, a je v temi zašel s ceste in padel v gramoznico ki jo je bil dež zadnjih dni žalil z vodo. Ker ni bilo nikogar v bližini, da bi mu pomagal, je utonil.
a— Mrtvec v šupi. Pri prevozniku Francu Anderluhu so v senu na šupi našli mrtvega 191etnega pomožnega delavca Franca Vinčetiča. Predsnočnjim je šel Vin-četič spat na seno, a ko so zjutraj pogledali za njim, so videli, da je ponoči umrl od padavice. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico.
gospodarstvo
Ustanovna skupščina Pohita
V soboto je bila v Zagrebu ustanovna
skupščina Pooblaščenega hrvatskega industrijskega in trgovinskega društva (Pohit). Kakor je zniino, je ban hrvatske banovine dr. Subašič s svojo odločbo z dne 31. oktobra ustanovil to delniško družbo, ki ima namen ustanavljati, prevzemati, nakupovati in prodajati industrijska in trgovinska podjetja, nakupovati in prodajati delnice takih podjetij in izvrševati vse posle, ki so s tem v zvezi. Delniška glavnica bo znašala 100 milijonov, za enkrat pa se vplača 50 milijonov din. Odločba bana nadalje določa, da se smejo delnice te družbe prenesti na druge osebe le z dovoljenjem banske oblasti, pri čemer ima banovina Hrvatska prvenstveno pravico odkupa.
Ustanovne skupščine so se udeležili številni predstavniki hrvatskega gospodarstva, zlasti dalmatinski lastniki paroplov-nih družb, ki so vpisali znatno število delnic. Zbor je vodil predstojnik oddelka za obrt, industrijo in trgovino dr. Mirko Lai-.er, ki je med drugim poudaril, da bo glavna naloga družbe, voditi industrijsko politiko v banovini Hrvatski z ustanavljanjem novih ali prevzemanjem obstoječih podjetij, ki so važna za hrvatrko gospodarstvo, tako da bo družba lahko dajala smer industrijski politiki. Ni namen družbe izvesti podržavljen je podjetij, temveč le in ervenirati v on h primerih, kadar so nacionalni interesi po~ebno važni ali ogroženi. Družba ne bo ovirala privatne iniciative v svojem udejstvovanju. Nadalje 'e namen družbe, pridobil kontrolo nad važnimi gospodarskimi podjetji in njihovo poslovanje usmeriti tako, da bo v skladu z gospodarskimi ir> nacionalnimi interesi banovine Hrvatske. Družbo bo vodila nacionalna ide^a dolžnosti kapitala nasproti narodu. Dr. Lamer je opozoril, da nova družba tudi nima namena spodriniti inozemski kapital iz našega gospodarstva, ker je znano, da tvorba domačega kapitala v naši državi ni tako velika, dn bi mogla zamenjati tui kapital, vendar pa mora b't? nod nadzorstvom domačega kapitala. V kratkem času ie uspelo banski oblast', da ie pridcbHa najvidnejše oredsiavnike hrvatskega kapitala. ki so se odzvali pozivu, da sodeluiejo pri novi družbi. Zlasti je dr. Lamer poudaril aktivnost hrvatskih gospodarstvenikov iz Dalmacije in paro-
plovnih podjetnikov iz Sušaka, Splita in Dubrovnika
V	imenu prisotnih delničarjev se je predsednik splitske Trgovinsko-industrijske zbornice g. Marin Ferič zahvalil za zaupanje, ki ga je izkazala gospodarstvenikom banska oblast. Nato je bilo ugotovljeno, da je prva transa delniške glavnice v višini 50 milijonov din v celoti vplačana pri blagajni Hranilnice banovine Hrvatske. Polovico tega zneska so vplačali gospodarstveniki, drugo polovico pa je vplačala banovina Hrvatska skupaj z nekaterimi banovinskimi ustanovami.
V	upravni odbor je ban imenoval kot predsednika družbe dr. Mirka Lamerja, kot podpredsednika in glavnega ravnatelja dr. Vladimirja Košaka, predsednika Pokojninskega zavoda, kot člane uprave pa Slavka Kolarja, inž. Zvonimirja Pave-šita za bansko oblast, dr. Slavka Flogla, ravnatelja Pogoda in dr. Tomo Jančiko-viča od Hranilnice banovine Hrvatske.
Ustanovna skupščina pa je izvolila v upravni odbor dr. Dragotin Cekuša, predsednika Industrijske zbornice, Marina Ferita, predsednika splitske Trgovinsko-ndustrijske zbornice, Toma Glaviča, glavnega ravnatelja Dubrovačke plovidbe, dr. Branka Plivcriča, glavnega ravnatelja Praš'edione, Marka Ruska, predstavnika tvrdke Banac in Rusko, in lekarn trja Konstantina Vouka, predsednika Trgovinske zhcrrj-e v Zagrebu.
V	nadzorstveni odbor pa so bili izvoljeni Stevan Tubič, ravna4 elj Srbske banke v Zagrebu kot predsednik, Rudolf Erber, ravnatelj Gradske štedionice v Zagrebu, dr. Vladimir Franolič, predriojnik oddelka banske oblasti, Tomo Kostopeč, predsednik Trgovinske zbornice v Dubrovniku, dr. Branko Krnic, predstavnik paroplovne družbe Ante Topič, dr. Josip Rasuhin, predrtoinik oddelka banske oblasti in Mi-lcrad Smokvina.
Nedavno smo poročali, da je konzorcij nod vodstvom Banovinske hranilnice v Zagrebu odkupil od rumunske skup're Ausnit 226.000 delnic Prve Jugoslovenske tvornice vagonov, mostov in strojev v Slavonskem Brodu. tako da bo podjetje nacionalizirano. Sedaj poročajo iz Zagreba, da ie bil gornji paket delnic že kupljen na račun Pohita.
CV3Zfla
stavclienia m drva
Poročali smo že da je prevoz drv za kurjavo na področ-u dravske, vrbaske drinske, moravske in dunavske banovine stavljen pod kontrolo centrale za kurivo in bo od 1. decembra potrebno prevozno dovoljenie Centrale za kurivo, ki ie o tem pravkar izdala še podrobnejša navodila.
Prevozna dovoljenja se bodo proizvajalcem in lesnim trgovcem izdajala preko prisilnih združenj trgovcev v krajih potrošnje, državnim in samoupravnim uradom odnosno ustanovam, industrijskim podjetjem in privatnikom pa bo Centrala izdajala prevozna dovoljenja neposredno. Proizvajalci in trgovci bodo zahtevali Izdajo prevoznih dovoljenj od prisilnega združenja trgovcev na sedežu sreza v katerem leži razkladalna postaja. Proizvajalci in trgovci, ki zahtevajo tako prevozno dovoljenje, morajo navesti količino v kilogramih (pri čemer se prostorni meter trdegs lesa računa s 555 kg, prostorni meter mehkega lesa pa s 400 kg), vrsto in razred drv. naslov odpošiljatelja. nakladalno postajo (pri blagu, ki se ne prevaža z železnico kraj nakladanja), naslov prejemnika pošiljke, namembno postajo odnosno namembni kraj, način prevoza (z železnico, po vodi, s tovornim avtomobilom, z vozovi itd.) in nosilnost prevoznega sredstva. Poleg tega je treba navesti, ali je količina, za katero se zahteva prevozno dovoljenje, fiksno sklenjena ali ne.
Centrala za kurivo bo izdajala prevozna dovoljenia prvenstveno za količine, za katere obstojajo fiksni zaključki, potem pa za količine, ki jih bo sama dodelila. Prevozna dovoljenja se bodo izdajala v mejah me*ečnfti kvot za posamezna mesta in posamezne s reze v pasivnem področju, določenih po potrebi vsakega posameznega sreza odnosno mesta do konca aprila 1941
Prisilna združenja trgovcev morajo, ko zahtevajo od Centrale prevozna dovoljenja, upoštevati da skupna količina, za katero zahtevajo prevozna dovoljenja, ne sme
preseg°ti kvote dotičnega mesta odnosno sreza! Vrhu tega morajo skrbeti, da bodo posamezne tvrdke dobile blago v sorazmerju s svojo prejšnjo poslovno kapaciteto.
Industrijska podjetja in privatne ustanove lahko zahtevajo prevozna dovol enia za količine, ki ustrezal nj'hovi mesečni potrebi. Za prevoz z železnico se bodo prevozna dovoljenja izdajala za količine po 15 ton. Centrala za kurivo bo pobirala za kritje stroškov izdaianja dovoljenj in kontrole po 10 din za 10 ton drv. To pristojbino bo pobrala Centrala s povzetjem. Dovoljenja pa bo pošiljala v priporočenih pismih.
Vsako prevozno dovoljenje velja 30 dni od dneva izstavitve, če ne bo mogoče izvršiti prevoza v tem roku zaradi prometnih ali drugih ovir, bo Centrala podaljšala veljavnost dovoljenja telegrafično za nadaljnjih 30 dni. Obvestilo o podaljšanju bo dostavljeno šefu nakladalne postaje odnosno pri drugih prevoznih podjetjih pošiljatelju.
Dobava drv iz banovine Hrvatske v ostalo področje države se vrši preko Centrale za kurivo. Za take dobave bo Sre-dišnica za kurivo v Zagrebu izdajala izvozna dovoljenja samo na zahtevo Centrale za kurivo v Beogradu. Interesenti Izven banovine Hrvatske, ki hočejo dobiti drva iz banovine Hrvatske, morajo zahtevati prevozna dovoljenja od Centrale za kurivo v Beogradu, in sicer trgovci preko prisilnega združenja na sedežu sreza, kjer je razkladalna postaja, ostali pa neposredno. Za dobavo drv iz banovine Hrvatske je treba centrali za kurivo posebej in v naprej nakazati 2®/o provizije od maksimalne cene drv, franko vagon nakladalna postaja, in sicer na čekovni račun pri PoStni hranilnici St. 56.137.
P ostani in astani član Vodnikove družbe!
Omejitev potrošnje
v raznih državah
Na Nizozemskem so pred kratk..n u.edli .carte za premog za kurjavo, sedaj pa so izdali nove ukrepe na področju oskrbe z živili. Zaradi pomanjkanja krmil, ki jih je prej Nizozemska v velikih količinah uvažala lz prekomorskih držav, so morali zmanjšati število perutnine, kar vpliva na produkcijo jajc. Sedaj se dobi na osebo in teden le še po eno jajce. Racioniranje, ki je bilo že pred meseci uvedeno za kruh in moko, je sedaj razširjeno še na drobno pecivo In fino pecivo. Moko, ki jo bodo na ta način prlštedili, bodo dodelili v obliki j>osebnih količin otrokom od 14 do 21 let, ker je zadostna prehrana otrok nujno potrebna in važnejša nego neomejena prodaja luksuznega peciva.
Danska, ki je bila prej največja Izvoznica surovega masla, je morala sedaj zaradi pomanjkanja krmil uvesti racioniranje surovega masla, podobno kakor so to uvedle Holandska, Finska in Norveška, ki so prej tudi izvažale srurovo maslo. Izvoz surovega masla iz Danske v Nemčijo je zaradi tega tudi precej nazadoval. Vse to je posledica prestanka uvoza krmil iz prekomorskih držav. Na Danskem se prodaja sedaj surovo maslo le še na karte in je racioniranje uvedeno tudi za mast ln margarino. Gostinski obrati in gostinska pod-ieHa. ki trošiio surovo maslo, dobe odslej le 70% normalne potrošnje. Racioniranje je uvedeno pri margarini prav tako zaradi pomanjkanja inozemskih surovin.
Švedska vlada se še skuša izogniti ra-oioniranju surovega masla z drugimi omejitvami, vendar pričakuiejo. da bo tudi tam kmalu uvedeno racioniranje. švedski finančni minister ie Izdal poziv prebivalstvu. naj štedi s potrošnim blagom, posebno s tekstilnim, ker je omejitev potrošnje tu najlažja, če prebivalstvo ne bo upoštevalo tega poziva, bo morala vlpdi uvesti raclonlranie za tekstilno blago. V švedskih vladnih krogih smatralo, da mora prebivalstvo zmanjšati potrošnjo mssM, surovega masla in margarine za 20 do 25 odstotkov ln v enakem obsegu tudi potr-šnio teksflnega blaga. s'cer bodo rezerve kmalu izčrpane, ker je uvoz zelo omejen. Oskrba švedske z mesom in živalskimi maščobami je otežkočena zaradi slabe letine in pomanjkanja krmil.
Nove potrošne omejitve so uvedene tudi na Finskem, kjer obstojajo podobne težko-če glede oskrbe z mastjo in surovim maslom. ter težkoče pri oskrbi s tekstilnim blagom.
V Angliji so uvedli omejitve pri prodaji luksuznega blaga, da se poveča štednja ki je važna za financiranje vojne. Dobava nekaterih potrošnih predmetov (rokavice, pre proe-e Izdelki iz stekla in porcelana) se mora omejiti na 1'3 normalnih količin, potrošnja nekaterih drugih predmetov (ftipke, kežuhovina. m<-"no blago toaletne potrebščine. dežniki, okrasni predmeti itd ) pa na 25•/».
ftvica ima posebne skrbi glede oskrbe z žitom, ker je bila od nekdaj navezana na dovoz pšenice Iz inozem««tva Lastni pridelek pšenice zadošča krmai za 4 mesce. Znatna je tudi švicarska uvozna not rob a v krmi'nem žitu ln ostalih krmnih, če bodo dovozi na dal te tako neznatni, bodo nastopile te?koče pri oskrbi z mes~m in mlečnim proizvodi Sedaj skuša Švica najti izhod z uvozom preko Portugalske ali Španije.
vesti
— I7 trrrovln^ko^a rerisfa. Pri Beo-TTH'Ski tekstilni industriji d. d., ki je bila dos-ej v ozki zvezi z ^Jugoč^ško«, tekstilno industrijo v Kranju, sta Izbrisana člana upravnega odbora Maka Horv.-itz ravnatelj »Jugočešk?«, in dr. Beno Saboty (oba iz Kr-nja) vpisfna pa sta kot člrma upravnega odbora M;'an Mi!ova.no"i£ ar-mljski general v pokoju, in inž. Vlada Savčič — Pri »Kotonf"?« d. d. za pr^net s tekstilnim blarom v Beogradu sta izbrisana č^ni upravnega odbora dr. Vlada T. MTkovič ln Lujo Mor vp'spnl pa so Milan Milovanovič, arm. general v pok. ter
trgovca Pera Mllanovič ln Ljuba Saračevič.
—	Pri »Slaviji«, jugoslovenski zavarovalni banki v Ljubljani, so Izbrisani člani upravnega sveta dr. Rud. Pulkrabek, Franc Kavčič, dr. Peter Defranceschi ln Alojzij Vodnik, vpisani pa so inž. Vaclav Chodera, ravnatelj banke »Slavije« v Pragi, Josip J. Kavčič, industrijec, Leo Souvan, vele-trgovec, Hanuš Krof ta, glavni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, in Ivan Jela-čin, veletrgovec. — Pii Splošni stavbeni družbi d. d. v Mariboru sta izbrisana član upravnega sveta Jos. Rohshaendler in pro-kurlst inž. Anton Tempi, vpisan pa je pro-kurist inž. Egid Milavec, uradnik družbe.
—	Pri »Elektroindustriji« d. d. v Ljub'jani je vpisano, da znaša odslej delniška glavnica 950 000 din. — Pri družbi »Jezersko«, gozdno produkcijski družbi z o. z. v Kokri je izbrisan poslovodja Maksimilijan La-mezan Salins.
= V Drvarju bodo Izdelovali beljeno celulozo. Te dni je bila seja upravnega odbora Celuloze d. d., ki je lastnica tvornice v Drvarju. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo v Drvarju pričeli izdelovati beljeno celulozo za proizvodnjo papirja, poleg tega pa še nitroglicerina. Glede gradnje nove tvornice celuloze v Bakru so se pojavile gotove ovire zaradi težkoč pri dobavi potrebnih strojev iz Francije.
Borze
25. novembra
Na zagrebški in beograjski borzi je bii danes promet v grških bonih do nespremenjenem tečaju 42. Na svobodnem trgu Pa se tečaji nadalje ravnajo pa tečaju £5 din za dolar.
Na zagrebSkem efektnem tržišču je bilo pri nespremenjeni tendenci povp-?Sevanje za Vojno škodo po 443 (v Beogradu je bil promet po 444). Zak juček ie bil zabeležen v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70 (v Beogradu po 69.75).
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaj: New York 4425 — 4485. Curih 1028 64 — 1038.61. Tečaji na Svobodnem trgu: New York 5480
—	5520. Curih 1271.10 — 1281.10
Curih. Beograd 10. Pariz 9.00. NewYork 431. Berlin 172.50, Milan 21.75. Ma rid 40. Stockholm 102.75. Budimpešta 84. Sofija 4.75. Carigrad 3.50. Atene 3.00.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 den.. 4°/o agrarne 56 den.. 4% severne aerarne 52 — 53. 6% begluške 77.50
—	78 50. 6% dalm. agrarne 70 — 7'.50 (70). 6°/o šumske 70 — 7150, 7% st biliz. 95 den.. 7% invest. 98 den., 7°/» Se i man 100 50 den.. 7% Blair 94.50 den., 8% Blair 100 den.: delnice: PAB 190 den.. Trboveljska 370 — 380. Sečerana, Vel. Bečki-rek 675 den.
Beograd. Vojna škoda 444—444 50 (444) 4% agrarne 58 den.. 4% severne agrarne — (52). 6% be^uške 77 — 77.25 "7\ 6% dalm. agrarne 69 — 70 (79 7 v C/o šum-ke 69.50 — 70 (69 75 — 70\ 7% invest 99.50 den.. 7°'o Seli-man 101 den., 7°/® Blair 94.75 — 96 8"V B air 101.50 den. PAB 192 den.. Narodna b nka 6500 cei.
Blagovna tržfšča tlTO
+ Chicago. S nover.jbra Začet" tečaji pšcn»ca: za dec 88.25 za 87.50, za julij 83 625: koruza: za dec. 62375. za mai 65 75. za julij 62.75.
d- VVinnfpeg, 25. nov. Z~č t->; trxa i: pš^r.'"?.- ^a d^" 7° za ma5 76.~5
+ NovosaOsKa blagovna bor m (25. t. m.) Tendenca nespremen ena Fše-r»*«8: a» ošemer veljalo <vjkuone -eni 30 •irMW Oves-	sremski 320 — 3°2."50.
Rž: br.«ka 3T7.50 — 340: ban. 335 — 337.50. Ječmen: baški in sremski 317 50 — 350: pcmladni 412.50 — 417.50. Kontza: baška sušen a. par. Tndjijn 2*5 — 2^7: par. Vršac 266 — 26* M^: nko mlin v dunavsfci ban. krušna moka 358. Otrobi. f*-ank<". mllr orez skupnega la^Ka in vreč 180 P'lol: način tn sremsk bcii d rez vreč 427 50 - 432 50
Hišni p&mstmki z&srev&Ii
Nedavtso f«? poteklo 29 let, Oflfrar ofestoli Pr&rajins&a Zveza društev hi%H: jsosestcl&ov
T.iuhlinna, novembra
Včeraj je bi! pri Štruklu občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo ki se ga je udeležilo lepo število deier^ov iz vs~h večj:h krajev banovine in na katerem so zborovalci obravna-va'i razne pereče probleme svojega stanu.
Zborovanje je vodil predsednik Ivan Freflih. ki že 20 let vodi zvezo. Podal je ob"mo poročilo o de'ovanju v zadnjih treh letih Dne 15 septembra je poteklo 20 let. odkar je bi'a ustanovljena zveza, ki jo je ustanovi', predsednik sam Ustanovnega zborovanja so se udeležili zastopniki oblasti, zlasti pa je energično govoril v korist hišnih posestnikov zaslužni ljubljanski župan dr. Tavčar Predsednik je pograjali. da nekatera društva ne delujejo dovolj vestno, in je izrazil upanje, da jih bo ponovna zaščita in nevarnost maksimiranja najemnin spet zdramila iz nedelavnosti. Poleg drugega mnogovrstnega dela. ki ga je zveza opravila v tem času. je začela leta 1921, izdajati tudi svoje glasilo »Moj dom«, ki ima zdaj okrog 2400 naročnikov. Njega urednik in glavni dopisnik je predsednik. Podrobno je poročevalec razčlenil posamezne akcije, ki jih je v korist hišnih posestnikov zveza izvršila ta čas Med drugim je obrazložili zadevo cerkvenega davka, ki ga imajo škofje in župnije pravico pobirati v smislu čl. 27 finančnega zakona za leto 1938—39. Cerkveni dostojanstveniki so sprevideli upravičenost želja hišn;h posestnikov in so se izrekli zoper uvedbo cerkvenih doklad. Predsednik je poročal o razdelitvi cestnih fondov, o napravi zaklonišč, o zadevi davčnih prijav za zgradarino, o zadevi etažne lastnine, ki jo je zveza uspešno zavrnila, in še o raznih davčnih m taksnih zadevah. Zborovalci so predsednikovo poročilo, ki je bil zgovoren dokaz o delavnosti zvezne uprave, sprejeli z živahnim odobravanjem.
Ko so bile druge točke dnevnega reda odpravljene, sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji. V prvi hišni posestnici ugotavljajo, da jih je neprijetno iznenadMa uredba o ponovni zaščiti stanovanj in lokalov z dne 19. oktobra 1940, ki velja leto dni. Ta uredba bo imela slabe posledice zm vse narodno gospodarstvo, ker bo nastalo veliko pomanjkanje stanovanj. Hišni lastniki
ne »meio povi:ati najemnin, čeprav se je tudi zanje v pogledu hrane, obleke, materiala, dela obrtnikov itd. vse pod-?ž:'o. Naicmnine so se v zadnjih !et:h izdatno zn!ža-!e, čeprav so bi-"mi posestniki ta čas prevzeli mnogo novih daven;h bremen. Po indeksu so najemnine tLmdanes do 9.50 odstotkov nižje k-i.Vor leta 1914. in za 29.50 nižje kakor leta 1925. V teh 5as;h drag nje naj se vsaj odb:tek za vzdrževanje hi^e in amort;zacije pri odmeri davka poviša na 40 odstotkov, sicer gnvzi nevarnost, da bodo hiše pričele razpadati.
V razpravi je bilo sproženo vprašanje, kako naj zveza nagradi predsodn ka g. Ivana Freliha za njegovo vztraino in vestno delo. ki ga je v teh 20 letih opravil kot predsednik. Občni zbor je izbral posebno deputacijo, ki bo jubi'antu izročila viden znak tovariške hvafležnosti. Dvajsetletnico svojega obstoja bo zveza proslavila s posebno slovesnostjo.
Smrt pod tovornim avtom
Ljubljana, 25. novembra Pred Majcnovo kavarno za Bežigradom se je danes malo po 15. pripetila na Tyr-ševi cesti razburljiva prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 52-letnega upokojenega narednika-vodnika in vojnega invalida Martina Potočarja z Gosposvetske ceste 14. Potočar je šel čez cesto, ko je iz ne na da pridrvel težek tovorni avtomobil neke ljubljanske gradbene tvrdke in ga podrl. Padel je tako nesrečno, da mu je šk> kolo naravnost čez glavo in težki tovor ga je silovito razmesaril. Iz kavarne so takoj telefonično poklicali meste reševalce, ki so po nekaj minutah prispeli na kraj nesreče, a njihova intervencija je bila odveč, ker je Potočar na mestu izkrvavel. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, policija pa je uvedla preiskavo, ki je dognala, da je nesrečo zakrivil šofer.
Iz Trbovelj
t— Ne zamudi1« užitka, ki vam ga bo dalo nocojšnje predavanje g. K. Kocjanči-ča lz Ljubljane pod naslovom »Planina cvete«. Začetek Ob 20. v dvorani Delavskega doma.
»JUTRO« St. 277
6
Vsrrilc, 28. XI. !9W.
Pr hoonia zima bo mrzla
Vremenoslovec Spitaler in šošt akovič o milih in hudih zimah Vplivi Zalivskega teka - Padavine in mraz - Posledice sončnih peg
Znani meteorolog prof. dr. Rudolf Spitaler razpravlja v nekem članku o ostrih zimah v Evropi in pravi, da je že pred dolgim časom Meinardus ugotovil, da vladajo med temperaturo
v severnem Atlantiku in v Evropi
neka medsebojna razmerja. Ruski vremenoslovec Sostakovič je pokazal pozneje s primerjavo 78 sibirskih zim, da obstoji neka očitna zveza med mrzlimi in toplimi zimami v Sibiriji ter hidrometeorološkim »tanjem v področju Zalivskega toka. Prof. Spitaler sam je nato primerjal
mrzle in tople zime
▼ Irkutsku s padavinami v 10 evropskih krajih razne kontinentalne lege in odkril, da je za časa mrzlih sibirskih zim v Evropi dejansko več padavin nego za čas toplih sibirskih zim.
Ta pojav ne more biti posledica kakšnega vpliva sibirskega mrazu na daljavo, temveč ga more
povzročiti le Zalivski tok.
Izkazalo se je namreč, da se v mrzlih sibirskih zimah obe akcijski središči atmo-irfere, islandski minimum in azorski maksimum zračnega tlaka premakneta malo proti jugu, kar ima za posledico, da po-atanejo prevladujoči zapadni vetrovi v Ev-
Windsorska gospa
sestra Rdečega križa
ropi bolj jugozapadni vetrovi, ti pa prinašajo več padavin.
Mrzle zime imajo v Evropi v splošnem
manj padavin nego tople,
vendar pa se zavoljo zimske ohladitve Sibirije dogaja, da dobe toplejše evropske zime več padavin, večinoma v obliki snega, in če ta sneg potem obleži, se toplotno izžarevanje poveča, a zima postane tudi v Evropi zelo mrzla. Tako je bilo n. pr. v letih 1893., 1905., 1917.. 1929. in tudi 1940.
Po vsem videzu ae ostre evropske zime ponavljajo
v presledkih po 12 let,
tako da bi bilo za zimo 1941. pričakovati spet hudega mraza. Možno pa je seveda, da je tokrat takšna zima prihitela že po enajstih letih, kar bi lahko bilo v zvezi z nerednostmi periode sončnih peg, ki ima tukaj vsekako svojo ulogo. Mogoče je, da perioda sončnih peg vpliva na toplotne razmere v Zalivskem toku.
(Soproga Windsorskega vojvode kot predsednica Rdečega križa na Bahamskih otokih
Dve ženski čuvata največji zaklad
E vnateljica ameriške državne kovnice in njena
pomočnica
Celo v Ameriki je malokomu znano, da nosita odgovornost za največji zlati zaklad na zemlji, za milijarde, ki so shranjene v ameriški »zlati trdnjavi«, Fortu Kno-xu, na koncu dve ženski. To je ga. Nelly Taylor-Rossova, mnogočetna ravnateljica
če še ne veš, zdai izveš?
da so angleški zaporni baloni zopet priplavali nad švedsko, kjer so povzročili precej škode;
da se je po 54-dnevni vožnji po Atlantiku vrnila v Nemčijo jadrenica »Bugono«, s katerim sta se pripeljala domov neki hamburški inženir in njegova žena;
da so madžarska lovišča letos brez prepelic- zaradi česar je madžarska vlada naročila v Bolgariji tisoč ptic te vrste za razplod;
da je za novega šefa italijanskega re-darstva imenovan Carminea Senisen;
da je strela porušila zvonik cerkve San Miguel v španskem Vigu;
da bodo širom Nemčije uvedli tip meščanskih šol, v katerih bodo nadaljevali šolanje najbolj nadarjeni učenci ljudskih šol;
da bodo Slovaki v Bratislavi zgradili sejmišče za velesejem;
da so v Parizu zaradi zaposlitve brezposelnih začeli rušiti stare utrdbe;
da se francoska vlada v Vlchyju pogaja z Nemčijo glede vrnitve 100.000 francoskih očetov številnih družin iz nemškega vojnega ujetništva;
da primerja italijanski radio grško zmago pri Korici nekdanji zmagi kralja Pira proti Rimlianom;
da so začeli oddelki angleške voiske graditi novo cesto Asuan—vadi Halfa v Sudanu (450 km).
Novo ležišče petroleja
V dolini reke Samure v sovjetski kav-kaški republiki Dagestanu so inženirji odkrili v globini 700 m takozvani »beli petrolej«, ki je čist kakor voda. Petrolejski vrelec bodo začeli takoj izkoriščati.
Itafijansko-grško bojišče

A

■4% »/•»/

fyps-:
\ Cerih \ „ Mc


gfSl
sim
v///«
[QWp>d/ieL

.......' ,,}31
-T/
s.	"V V	(f
LOHUOlTe
optiifil
fHepaBa
'Uojsropje,
'^Tompuua


m


M0G%0JKVhB
f^JIEPHH
>0pOBHUK'„ \ ' itn O*'**.
Tpcje
u	mm
UJbaca
o
j
■eiu

OJmmmi ioBocejiG
ti'
13
HiSm
.cfIp*tJTMUfre,
vju s, š	a o fcfStireupir ~

ffOcryp
"N	\
XpymiuiT<3{
; .»HUrtj/f//^ - »r -

državne kovnice, in njena prva pomočnica Mary 0'Reillyjeva. Ta odgovornost se pokaže posebno tedaj, kadar je treba izvesti kakšen prevoz zlata do Forta Knoxa ali pa iz njega.
Obe ženski izdelujeta načrte za takšne prevoze običajno sami in ne pritegneta k temu delu. da bi ostalo vse čim bolj tajno, niti svojih najožjih sodelavcev. Cela vrsta uradnih mest prejme zadevne posebne odredbe, in sicer tako, da ta urad ne zve nikoli za odredbe, ki so bile sporočene drugemu uradu. Šele tik pred prevozom sporoči ga. Rossova točni čas, ko morajo biti pripravljeni potrebni železniški vozovi in oklopni avtomobili. Stroški za te prevoze so silno visoki. Dosedanji največji prevoz, tisti iz avgusta preteklega leta, je zahteval n. pr. nič manj nego poldrug milijon dolarjev stroškov.
Težke ure za Bolgarijo
V angleški prestolnici je na tisoče strokovno tevežbanih delavcev in pripadnikov oborožene aile na delu pri odstranjevanju škode, ki jo povzročajo nemški bombni napadi
Tragikomedija ljubezni pred sodiščem
Vrgel ie žensko v vodnjak, da bi jo iztreznil •..
Vodja opozicije v bolgarskem parlamentu Mušanov, je v svojem govoru prošli teden izjavil, da je bolgarski narod za mir in da ga je strah pomisliti na pustolovščine, za katere je današnji čas tako dovzeten . . .
Pred drugo budimpeštansko sodno instanco se je odigrala te dni neobičajna tragikomedija. Neka ženska je z dvignjenimi rokami prosila predsednika sodnega dvora, naj oprosti obtoženega in obsojenega moža, ker bi rada z njim dalje živela . . .
42-letni poljedelec Emerik Lakatos iz Dunakisvarsanyja je živel že dalj časa v skupnem gospodinjstvu z vdovo Barnajevo. Mož jo je pregovoril, da sta sestavila oporoko, po kateri bi podedovala drug po drugem. Drugače pa sta se oba pogostoma prepirala. Med nekim takšnim prepirom v hladni zimski noči je Lakatos žensko zagrabil in jo vrgel v vodnjak na dvorišču. Potem je odšel mirnodušno v stanovanje in pokadil nekoliko cigaret. Ko je lahko domneval, da je ženska že zmrznila, se je vrnil k vodnjaku, a je opazil, da je bila zlezla že skoraj iz njega. Tedaj jo je z vedrom sunil spet v vodnjak in to se je nekolikokrat ponovilo, na kar je začela ženska kričati, šele potem je Lakatos zbudil nekega soseda in je z njegovo pomočjo Barnajevo potegnil iz vodnjaka. Dela! se je zelo zaskrbljenega in vprašal: »Kdo je bil lopov, ki te je vrgel v vodnjak?« — »Ti sam si bil!« je za vpila ženska in tako je prišla vsa stvar pred sodnike.
Tam pred sodniki je Lakatos priznal, da je vdovo vrgel v vodnjak, vendar pa je storil — kakor se je izgovarjal — tako njej v korist. Slišal je bil namreč pogostoma, da histeričnim ženskam malo postopka z mrzlo vodo prav dobro dč. Sodniki niso Imeli razumevanja za takšen način zdravljenja in so Lakatosa obsodili na osem let ječe. Stvar je prišla še pred pri-zivno sodišče, kjer je Barnajeva obupno
Tat v dvigalu
Prisotnost duha je rešila napadenca
V Anversi je pozvonilo zvečer na vratih velike hiše. Lastnik hiše je v dvigalu odšel v pritličje in vrata odprl. Zunaj je stal neznan moški, ki je velel, da mora imeti z njim nujen in važen razgovor.
Lastnik je nato tujca vzel s seboj v dvigalo, čim pa sta stopila v stanovanje, je tujec lastnika treščil po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Ko je mož spet odprl oči, je videl tujca, ki je izginil v smeri
proti dvigalu. Napad^nec je stekel za njim, a neznan mož se je že vozil z dvigalom. Tedaj je lastnik hiše zbral vso svojo silo, da je vlomil varnosti a vrata dvigala in s kratkim stikom mu je uspelo dvigalo ustaviti. Tat se je ujel med dvema nadstropjema in iz nerodnega položaja ga je osvobodila šele policija, ki mu je pa tudi takoj odvzela to svobodo.
Pogradec, Kamija in Mokra, ki jih omenjajo zadnja vojna poročila so na zemljevidu
razločno razvidna
Mrtveca je vozil
Giuseppe Aloi, 84-letni gospod, je pred kratkim stopil v Neaplju v neko kočijo, da bi ga malo popeljala po mestu. Po daljši vožaji se je kočijažu vendarle čudno zdelo, da stari gospod tako molči, in se je obrnil k njemu. Tedaj je v svojo grozo opazil, da je Aloi mrtev. Kakor se je pozneje izkazalo, je starega moža med vožnjo zadela srčna kap.
Razpoke v potresnem ozemlju
V neki rumunski vasi, ki leži na področju potresnega področja, se je utrgal zemeljski plaz in zazijale so razpokline, med katerimi so nekatere do 20 m dolge, pol metra široke in dva metra globoke, šest hiš v tem kraju je pogoltnila zemlja. Tudi cerkev je precej poškodovana.
Samotarjev! milijoni
V St. Louisu v Zedinjenih državah je umrl pred nekaj časa več nego 80-letni Harlett Campbell. Živel je vedno čudaško in samotarsko življenje. V splošno presenečenje je zapustil imetje v vrednosti 1,870.000 dolarjev. Oporoke niso našli, bližnjih sorodnikov tudi ne. Na sodni poziv se je javilo nič manj nego 1700 oseb, ki so menili, da imajo kot njegovi daljni sorodniki pravico do dediščine. Sodišče v državi Missouri stoji sedaj pred težavno nalogo, da preišče vseh teh 1700 zahtev na dediščino. Ta se bo menda zdrobila v majhne dele.
♦ ♦M>«»»M»»*««««M»»»MM»ttt»«<M»«M»
Postani in astani član Vodnikove d r u i b e!
prosila, naj moža oproste, kakor smo že omenili. Pa to ni pomagalo. Samo kazen so mu znižali na šest let. Zaljubljena vdova se ni mogla pomiriti, ker bo morala sedaj tako dolgo živeti brez moža, o katerem pravi, da brez njega ne more živet!.
Ujeti podtmaršal
Podmaršal anBieškega letalstva Woyt, ki jo bil prošli teden na poti na Bližnji vzhod, je moral pristati v Italiji in je zdaj v vojnem ujetništvu
ANEKDOTA
Bilo je 1.1806. Francozi so prodirali in neki trgovec, ki jim je hotel za vsako ceno uiti, je iskal načina, kako bi odnesel svojo kožo.
»če me vjamejo...« je zaječal, ko je slednjič našel prostorček v poštni kočiji poleg dveh starejših žensk.
»če vas vjamejo, ne bo to posebno slaven uspeh, kajti še noben zmagovalec ni bil vesel enega starega dedca in dveh bab. . .,« mu je odvrnila soseda sedeča zraven njega.
VSA
»Bratec, zdaj pa je vrsta na meni, da se malo pogrejem!«
R. Adama
62
LEPA ZAR0TN.C«
Detektivski roman
»Vidite, Karolina — ali vas smem imenovati Karo-lino? To ime mi je ljubše kakor Robin Hood. Vidite, še vedno ste imeli slabo vest, ker ste me onkrat odpeljali Zdaj sem vam storil isto in po tem takem sva bot; nihče izmed naju ne more več vreči kamna na drugega. Upam, da vam bo zdaj odleglo?«
»Dajte mi, da izstopim!« je rekla Karolina. »Čakala bom tu, dokler ne pride mimo kak voz.«
»To ni mogoče,« je dejal in stopil na plinski vzvod. »Vi ste me sicer s prtljago vred odložili ob cestnem jarku, a vendar bi vam nerad vrnil nemilo za ne-drago. Razen tega sem imel samo en kovčeg, in še ta ni bil posebno skrbno naložen, med tem ko sem opazil pri vas tri kovčege, ki so vsi do vrha polni vaših reči.«
»Prosim vas, zapeljite me na postajo,« je rekla g glasom, ki ga je šiloma krotila.
»Povedal sem vam že. da ne vem. kje je tu kakšna postaja,« je odvrnil. »Seroma bova seveda našla katero in tedaj vas odložim če boste po vsei sili hoteli.«
»Seveda želim, da me odložite.«
»Tedaj vas zapeljem tja. A povejte mi najprej, zakaj ste hoteli davi pobegniti?«
»Saj nisem pobegnila.«
»Oh, Karolina!« je rekel z očitajočim glasom. »Niti toliko časa si niste vzeli, da bi si bili sami poslali brzojavko, ki bi vas klicala domov. Niti toliko niste utegnili potrpeti!«
Voz je še vedno brzel. Vozila sta po prelepem kraju; ptiči so prepevali, drevje in cvetje je nihalo v lahni sapi. V vozu je vse utihnilo. Skoraj nenadoma je obstal in Peter se je povsem obrnil k nji.
»Karolina,« je dejal, »ali ste hoteli pobegniti, ker ste se bali, da me ne bi vendarle nekoliko vzljubili ?«
»Prav gotovo ne!«
»Veseli me, da se tega niste bali. Poslušajte. Veliko krivico sem vam storil, Karolina. Rad bi vas prosil za odpuščanje.«
Dekle ni odgovorilo. Roko je držala na kljuki vrat, a preden jo je utegnila umakniti, jo je že pokril s svojo veliko desnico.
»Mislil sem, da ste vzeli biserno ogrlico,« je rekel, »in sem celo nekomu povedal, da ste to vi storili. Ali mi morete odpustiti?«
Ni mu odgovorila. Njegov sum je bila pač opazila, a saj si je moral misliti, da bo po prvem izjalovljenem poizkusu zasnovala nov zločin. Mirno mu je prepustila roko to d? v oči mu ni m f?la pogledati.
Zadnjo noč ni"^^ mogel zatesnit' o,"i ko sem se bil prepričal ka'"5en brezumne? sem bil 2e na vse zgodaj sem bil davi spodaj in vprašal gospodično Summersovo, za koga bo voz. Tako sem zvedel, da se hočete odpeljati. Stopil sem h Gordonu in ga pre-
govoril, da mi je prepustil eno svojih dveh livrej, svojo ,drugo opravo'. Ko je stopil z voza in odprl vrata iz parka, sem čakal za debelim drevesom. On je stopil za voz, jaz pa sem sedel na njegovo mesto, kajti nisem vas mogel pustiti odtod, ne da bi vam povedal, kolikanj se kesam svoje krivične obdolžitve — ne da bi vam povedal, kako rad vas imam.«
Obmolknil je in Karolini so se v srcu oglasile Ju-dyjine besede: .Ljubezen ni rastlina, temveč razodetje'. Ali je ni bilo obšlo to razodetje že včeraj, samo da ga ni hotela videti?
»Karolina, ali mi morete odpustiti?«
»Če morete vi meni odpustiti,« je zašepetala v odgovor ter mu pogledala v oči.
»Ko sem bil še majhen deček,« je dejal in se sklonil k nji, »sem v znamenje odpuščanja vselej dobil poljub.«
»Kdo naj odpusti in kdo naj poljubi?« je tiho vprašala in živa rdečica se ji je pokazala na licih.
»Oba hkratu!« je zaklical.
Tako sta storila.
»Zdaj moraš sesti semkaj k meni,« je rekel.
»Zdaj te popeljem nazaj v Ellton Park.«
»Nazai!« Potem se je zasmejala. »To bo presene-čenie za P^fno. Upam vsai, da ne bo neprijetno iz-nen.o^orifl Saj ie tudi že skrajni čas, da prideš na ,'crrjSee. Sva daleč od Ellton Parka?«
»Mislim, da ne. V resnici vozim namreč že precej časa nazaj.«
»Torej vobče nisi bil zašel?«
»Ne — ali mi odpustiš tudi to laž?«
In znova mu je odpustila kakor prej.
Kmalu sta bila spet v Ellton Parku. Ob svojem prihodu sta zagledala pred hišo neki drugi avtomobil in zraven njega skupino znancev. Bili so Judy, gospod Bickerton ter Bunty in Nancy Macraejevi z Geraldom Allingtonom.
Vzkik enodušnega veselja je pozdravil Karolino. Nancy je pritekla k nji in jo poljubila; šoferja, ki ji je pomagal iz voza, seveda še pogledala ni.
»Karolina, ljuba Karolina!« je zaklicala. »Tu so že trdili, da si se odpeljala. Kako krasno si poskrbela za Geralda in zame! Zdaj sva prišla, da se vse pojasni. Z gospodom Bickertonom sva že govorila; ta misli, da je tako najbolj prav.«
»Neumno je samo to,« se je počasi oglasila dolga Bunty, »da je gospod Grey mahoma izginil.«
»Res, kar izginil je,« je rekla Judy. »Feliks ga je povsod iskal, pa ga ne more najti.«
Prvikrat je vpričo drugih imenovala Bickertona s krstnim imenom, za kar se ji je ta blaženo nasmehnil. »Zdaj ga iščeta Dafna in Pat«
»Da, izginil je,« je potrto dejal Feliks. »Mislim, da mu boste vse ušle.«
»Nikakor ne, iz tega ne bo nič!« je rekel šofer in se obrnil. »Karolina ve, da sem postal njena žrtev, in se je samo obsodila — v dosmrtno ječo!« Tako govoreč je pokimal Allingtonu in Američanu, se namuznil in nadaljeval: »Odkrito pa me veseli, da sta mi vidva pomagala razgnati to roparsko tolpo!« KONEC.
Vojni odmevi v listih
Težave italijanskega vojevanja * Turški list o stališča Rusije — Bolgarski list o bolgarskih zahtevah — Flandin se vrača v ospredje francoske politike
Rimski poročevalec švicarskih listov Paul Gentizon, znan tudi po svojih rimskih dopisih v francoskem polsluzbenem dnevniku »Temps«, objavlja v švicarskem francoskem listu »Gaze t te de Lausanne« članek o italijanskem vojskovanju v mar-mariški puščavi med Libijo m Egiptom ter v tej zvezi opozarja na splošne težave italijanske vojskovanja v tej vojni glede na posebne terenske in vremenske prilike. Gentizon piše med drugim:
»Italijanski komunikeji zadnjih dni potrjujejo zelo prepričevalno, da so sedaj italijanski vojaki angažirani na najtežavnejših predelih in tudi najrazličnejših izmed neštetih bojišč te vojne. Italija se bori v epirskih gorah in v pesku Mar-marike. Ona se vojuje na mejah Sudana in Kenije. Njeno brodovje vodi borbo v Sredozemlju in v Rdečem morju. Njene največje podmornice pa so na straži tudi na Atlantiku. Njena letala letajo ne le nad britanskimi pozicijami na Bližnjem vzhodu, temveč tudi nad Kanalom in Anglijo. Odprite atlas in ugotovili boste takoj obsežnost italijanskih kopnih, pomorskih in letalskih operacij. Italijansko-bri-tanski dvoboj je torej ogromen. Dva imperija se tu borita na življenje in smrt. Največja dramatičnost te strašne borbe pa se kaže v severni Afriki, Angleži in Italijani so zbrali v marmariški puščavi svoje najboljše čete in svoj najboljši vojni material. Usoda kontinentov se bo verjetno odločila ob vznožju piramid ... Tej dramatični borbi daie vojna v oazah povsem nov izgled. Sovražnosti ljudi se tu pridru-žuie sovražnost narave, kajti vojna se tu
odigrava v deželi žeje in smrti...« ★
Turški list »Tan« je pod tem naslovom obiavrl pred dnevi članek o politiki Rusije v zvezi z Molotovljevimi berlinskimi razgovori Navedel je razna dejstva ter demantije ruske agencije »Tass«, po katerih prihaja glede stališča Rusije do naslednjega zaključka.
1.	Rusija želi ohraniti svojo nevtralnost in ne kaže nobene namere, da bi pristopila k berlinskemu paktu, sklenjenemu med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
2.	Ona pa se prav tako ne želi sporazumeti z Anglijo.
3.	Sporazum, ki je bil dosežen v Berlinu med Nemčijo in Rusijo je predvsem gospodarskega značaja Nemčija verjetno želi, da bi svojo letalsko industrijo zavarovala pred angleškimi napadi s tem, da bi jo namestiila na ruskem ozemlju.
4.	Nič ni znanega o političnih razgovorih v Berlinu Govori se le, da je bilo v razpravi tudi balkansko vprašanje, pa da je Nemčija dala Rusiji zagotovilo, da bo spoštovala njene mterese na tem področju. Zato se ne zdi verjetno, da bi na Balkanu nastopili kaki novi vojni zapletljaji.
Sofijski »Mir« je te dni objavil uvodnik o zadržanju Bolgarije glede na novi mednarodni razvoj ter je v tej zvezi zapisal:
»Kakor drugi narodi, ima tudi bolgarski narod pravico do več sonca, do večjega življenjskega prostora. Zaradi tega postavlja bolgarski narod danas kakor včeraj svo je splošno priznane zahteve. Te zahteve niso tajne za nikogar in najbolje jih poznajo oni, ki so na njih interesirani, bodisi neposredno ali posredno. Ne sme se nadalje pozabiti, da niso imele te zahteve nikdar imperialističnega značaja, kajti Bolgarija ni nikdar zahtevala onega, kar ji ne pripada. Zato je bolgarska zunanja politika, ki želi sporazum, usmerjena v smislu obrambe ln razvoja zgodovinskih potreb bolgarskega naroda. V teh zgodovinskih trenutkih se postavljajo temelji novega reda na Balkanu, v katerem bo sleherni balkanski narod našel svoje naravno zgodovinsko in geopolitično mesto.« *
Pred dnevi je v Dijonu na konferenci glavnih urednikov 50 francoskih listov spregovoril tudi bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Flandin, ki se je doslej držal v ozadju. Izrekel se je za sodelovanje z osjo in dejal med drugim- »Novi red nastaja v Evropi. Štorih bi nepopravljivo napako, ako bi se ne vključili vanj. Zmagovalec je s svojim povabilom k sodelovanju med obema narodoma dokazal, da pozna obraz in pridobitve Francije, pa da jih hoče ohraniti tudi novi Evropi.«
Kakor poroča švicarski list »National-Zeitung« iz Rima, so v tamkajšnjih krogih postali pozorni na Flandinov povratek v politično življenje sedaj, ko se — po splošni sodbi — francoski problem bliža svoji rešitvi. List »Lavoro Fascista« je v tej zvezi napisal:
»Flandin je nastopil kot zagovornik sodelovanja Francije z zmagovitima silama zaradi uvedbe novega evropskega reda Ne moremo točno presoditi, kakšni so trenutno odnošaji med Flandinom in Lava-lom. Oba sta bila poprej osebna prijatelja ter sta sodelovala, v isti vladi. Ako je Flandin z Lavalom, bi to pomenilo za maršala Petaina dragoceno pomoč, kajti Flandin ima precejšen vpliv v zasedenih pokrajinah Francije. Iz Vichyja poročajo, da je Flandin najbližji usmeritvi na os Rim-Berlin On je med drugim mnenja, da bi Francija ne mogla storiti sedaj nobene večje napake od te, da bi svoj poraz še poslabšala. Ona mora zgodovinsko dejstvo svojega poraza hrabro prevzeti na svoje rame, spoznati storjene napake ter premagati stare predsodke, ako naj si zagotovi svojo funkcijo v novi Evropi Flandin misli, da bi Francija z golim čakanjem storila veliko napako. Danes mora Francija dokazati. da se je iz preteklosti tudi nekaj naučila.«
Smisel sobotne uredbe o dofclačah drž* saasnešeencesn
C)b priliki objave uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o izrednih do-kiadah državnim uradnikom in upokojencem opozarja obči oddelek finančnega ministrstva po Agenciji Avali. da s temi spremembami niso povečani prejemki aktivnih državnih uslužbencev, kakor so to nepoučeni ljudje razumeli, temveč ie samo spopoinjena uredba v primerih, ki so bil;; poorej izpuščeni. Vrh tega so bili sedaj določeni osebni dodatki tudi za državne upokojence ki doslej nanje niso imeli pravice.
Zvestoba žrtvam za svobodo in zedinjenje
V Zaječaru je bila v nedeljo spominska svečanost ob 251etnici mučeniške smrti več sto srbskih pravoslavnih duhovnikov, ki ao jih postreljali bolgarski vojaki mesca novembra 1915 v raznih krajih vzhodne Srbije. Posmrtni ostanki teh mučeni-kov počivajo sedaj v skupnih grobnicah v Zaječaru in Nišu. Po cerkvenih obredih je bilo izrečenih več pomembnih in rodoljubnih govorov. Prvi govornik je bil arhimandrit Stamenkcvič, ki se je spominjal v borbi za zedinjenie in osvobojen je padlih srbskih svečenikov. Od neprijatelj-skih pušk in bajonetov je bilo ubitih 437 duhovnikov. 151 pa jih ie izdihnilo v lečah. Interniranih ie bilo 552 duhovnikov. • med njimi sedanji patriarh Gavrilo in zagrebški pravoslavni metropolit Doitej. Arhimandrit Stamenkovič je pozval tisoč-glave ljudske množice, da v današnjih časih, ko besne vse okoli nas vojni viharji. pomislimo na težke žrtve srbske duhovščine in ob mislih na nje utrdimo naše duše za žrtve, ki čakajo morda tudi naše pckolenje. Dejal ie med drugim:
»Jugosloveni so trdno odločeni ostati zvesti žrtvam za svoje zedinjenie in osvo-bojenje. Kdor v to ne veruje, bo doživel veliko razočaranje. Mi smo že pokazali svt?tu. da smo vredni sinovi svojih padlih očetov in bratov in da bomo znali prav tako umirati za svobodo in neodvisnost naše države in našega naroda, kakor so znali naši predniki. Jugoslovanom ni nihče poklonil svobode in neodvisnosti Vsa kar imamo danes pod svobodnim soncem, smo si priborili s puško in mečem. Zato pa smo tudi odločeni braniti vse. kar 1e našega. vsak trenutek s puško in mečem. Morda so ljudje, ki tega ne moreio razumeti. ker pozabljajo, da smo se Jugoslovani rodili v senci pušk in znali z niimi v roki tudi junaško umirati. Umirati za svobodo in neodvisnost ni za nas Jugoslovane nič novega Vsa naša zgodovina je ena sama povest umiranja in borb za svobodo Maša tradicija ie vsa povezana z žrtvami naših prednikov, katerih Kostnice stoie širom naše Jugoslavije kot znamenja naših žrtev in ljubezni do svobode.«
Družina kot zrcalo
narodne kulture
Celovški »Koroški Slovenec«, glasilo naših rojakov v Nemč;ji prinaša misli o kulturnih nalogah slovenske družine m med drugim pravi:
»Belo Ljubljano slavimo kot kulturno prestolnico Slovenije. Na najlepšem trgu se dviga krasno poslopje, ki nosi ponosni naslov univerze kralja Aleksandra Tod se šola rod bodočih slovenskih voditeljev. V neposredni bližini se nahajata operno in dramsko gledališče, osrčje slovenske odrske in glasbene umetnosti. Pred livol-skim drevoredom stoji skromni dom slovenske slikarske in kiparske ume nosti. Tik Napoleonovega trga se dviea častitljivo poslopje, ki hrani dragocene narcd-no-zgodovinske znamenitosti Še bi lahko tako naprej kramljali o beli Ljubljani, omenjali sedeže raznih listov in mesečnikov, knjigarne in knjižnice in kar še govori o slovenski kulturi in kulturnoeti, a že vidimo bralce, kako maiejo z glavami, češ: čemu. ko oa ie bela Ljubljana tako daleč od nas koroških Slovencev?
Prijatelji, posluh! Družina ie zrcalo narodne kulture. To- se pravi Po domače, da mora biti vsaka naša družina nekako zr-calce bele Ljubljane. In nič ni lažjega kot to. Slovenska beseda uživaj v naši družini spoštovanje, ki ji gre kot. noiilki slovenske kulturnosti. Očetu in materi ne sme biti vseeno, kako ravnajo z materinščino otroci. Malčki jo morajo ne samo poznati, marveč tudi spoštovati Slovenska knjiga in slovenski list morata imeti v naši družini svoie častno mesto Družina. ki ljubi pesem, ne bo izumrla, marveč bo množila čast in krepost v drugi in tretji rod. Se glasba — in najsi je še tako preprosta — nikakor ne sme biti pastorka v slovenskem domu Toliko ie doma častitljivih starin — opreme, slik, noš — ki so nazoren kos naše družinske zgodovine, spoštovane ali nespoštovane. Skratka: prva univerza, prvo gledališče, prvi prosvetni dom. prva knjižnica, prva koncertna dvorana, prva narodna galerija, prvi slovenski muzej in še prva slovenska cerkvica mora biti naša družina Biti mora naša slovenska družina nekaka Ljubljana v malem Živeti mora v družini žilavost in krepost mladega. a zdravega in dozorelega naroda. Praviio o Ljubljani še to. da ie kljub dosedanjemu nenavadnemu razmahu še v sunkovitem razvoju Da bi veljalo to tudi o naših slovenskih družinah!«
Organiziranje
naših Nemcev
Novosadski »Deutsches Volksblatt« objavlja poziv vsem nemškim arhitektom, inženjerjem, stavbenikom in tehnikom v Jugoslaviji naj se prijavijo do 24. novembra Kulturbundu, ki bo ustanovil v svojem okviru poseben odsek za nje. List objavlja dalje poziv nemški mladini v Jugoslaviji, da vstopi v vrste Kulturbunda, v kolikor še ni v njem organizirana. Svoj poziv utemeljuje s tem, da je to poslednja možnost vstopiti v skupno organizacijo nemške narodne skupine v Jugoslaviji.
Zasluge »Dušana Silnega44
V Beogradu je bil nedavno r prostorih Sokola matica sestanek starej ih Sokolov,
ki so bili svoj čas dlani predvojne telo vadne organizacije v kraljevini Srbiji, »Dušan Silni«. Ta organizacija je po zedinje-nju v celoti prešla v jugoslovansko sokol-stvo. Na omenjenem sestanku so sklenili,
da bedo objavili posebno knjigo o delovanju in zaslugah »Dušana Silnega«, predhodnika našega Sokola, med Srbi.
Ljubljanski »Slovenec« poroča o tej stvari tako, kakor da »Dušan Silni« še naprej obstoja in defluje, odnosno, da je na novo ustanovljen ter da je pokazal tako velike uspehe, da ga bodo sedaj ustanovili celo v Dubrovniku. To je seveda vse skupaj čista fantazija.
Pritožbe Jugorasa
»Jugoslovenski radnik« osrednje glasilo Jugorasa, se hudo pritožuje zaradi terorja članov Hrvatske delavske zveze (HRS) proti jugorasovcem na ozemlju banovine Hrvatske. Med drugim tudi, da so »pristaši HRS že tretjič razdejali prostore Jugorasa v Slavonskem Brodu Ra. dejali so vso opremo in jo deloma odnesli, potem oa pobegnili.«
»Jugoslovanski radnik« pristavlja k temu poročilu: »To ie tista Hrvatska delavska zveza, ki se upa Jugorasu kot predstavniku delavskega nacionalizma v tem delu Evrope brati lekcije in celo moralne pridige. Odklanjamo, da bi govorili enakopravno s tako skupino, kakor ie Hrvatska delavska zveza, ki se peča s tako nedostojno obrtjo .«
Kakor ie iz teh ogorčenih medsebomih napadov razvidno ie še precei da'eč do trajnega tesnega sodelevania med Tugo-rasom in HRS. ki ga slovenski del Jugorasa že toliko časa na:<rveduie češ da bo ta zveza edina dovoljena strokovna organizacija delavstva v Jugoslaviji
Izrodki zaslepljenosti
Oni Hrvati, ki so bili pred 6. januarjem 1929 pristaši Hrvatske ljudske stranke, organizirane po vzoru takratne Slovenske ljudske stranke boli in bolj p ehaja-jo v vrste frankovcev Njihovi listi se danes po pisaniu skoro že več ne razlikuie-io od pokvarjenih frakovskib pamf etov. Tako n pr čitamo v njihovem su'aškem tedniku »Primoriu« sled.-če svojevrstno opozorilo hrvatskemu narodu:
»Mi Hrvati se smemo boriti za pravice zamorcev in Kitaicev. dokler smo cami v primeru z ostalimi be'ok-ž<-i na mvoi < teh kolonialnih narodov. S korenino maramo izrvati iz srca slehernega H "v~ta vso slovansko šir ko^rudrost in ^ov^ko-liubno?t ter vsak alt-uizem do Nr>hrva-tov Namesto vse^a te»a vs?dinv> v sr-~a naše hrvatske dere vero v nosi nstvo hrvatskega naroda. Hrvati moramo postali grobi in neizprosni egr>isti oroti vsem ki niso našesa rodu Samo tako se bomo obdržali kot narod Samo tako bmn lahko nekaj ustvarili ter omogočili sebi in svojim Do-tnrncem dostoino življenie.«
Ugodnosti za preselitev tuje industrije k nam
Ban dr. šubašič je podpisal uredbo, s katero se oproščajo na ozemlju banovine Hrvatske Industrijska podjetja, ki prenesejo svoj sedež iz inozemstva v banovino Hrvatsko. Oprostitev velja tudi za občinske pristojbine. Za oprostitev taks pri pre-dosu svojega sedeža iz inozemstva na Hrvatsko lahko prosijo samo tista podjetja, ki imajo večino svojih industrijskih obratov v Jugoslaviji. Poleg tega morajo dokazati, da se nahaja večina kapitala v rokah jugoslovenskih državljanov in da je kapital naložen, odnosno investiran v Jugoslaviji.
Za vseameriško vzajemnost
Znano ameriško radijsko društvo »National Broad-Casting Company« je te dni sklenilo, da dovoli 20 radijskim postajam v Južni Ameriki, da smejo prenašati ves njegov radijski program na kratkih valovih. Društvo se je za to odločilo, da bi tudi s svoje strani — kot zasebna ustanova — pomagalo k utrditvi vseameriške solidarnosti.
Koncert trboveljske Zarje
Trbovlje, 25. novembra
Koncert, ki ga je priredilo delavsko pevsko društvo Zarja, je bil dostojen in vzpodbujajoč uvod v letošnjo glasbene sezono pri nas. Marljivi rudarji pevci sc nam tokrat spet pokazali, kako uspešne lahko deluje tudi danes pevsko društvo, če ie složno, delavno, ter z veseljem goji našo pesem. Obisk koncert aje bil nadvse zadovoljiv, ter so bili v dvoran, zasto pani vsi trboveljski slloji. Zbor je nasttvp'1 prvikrat v ličnih društvenih kroiih Pevc* je vodil požrtvovalni pevovodja g Rudi Dolničar. Zarja je zapela 16 narodni in umetnih pesmi naših najbolj znanih s!oven«fk'h skladateljev. Ze prve pesmi »Sem čez gmaj-nico« in »Gor čez izaro« O Deva sc bile od poslušalcev sprejete s toplim priznavanjem. ki se je potem stopnjevalo od točke do točke. Culi smo melodiozne skladbe Jereba, Volariča, Svaba in Nedveda. Adamič je bil zastopar s svcjc nepozabno »Fantovsko« in »Je pa davi«
Zbor Zarje je vidne napredoval v pred-našanju, ter se odlikuie z dobrm glasovnim materialom, ki je zadnje čase pomlajen z novimi pevskimi močmi Posamezne skladbe je pel prav ubrano gibko m vendar krepko. Pevci se odMkujejo po izredni pevski disciplini, k' pevovedji v marsičem olajšuje težko delo. Tudi pevski prehodi iz fortis8ima v pianissimo se že vidno izoblikujejo in če bo napredovala še odgovarjajoča vokalizacija, bo treba Zarjanom priznati, da so se z resno voljo lotili tudi fi-nes. Uspeh koncerta je bit vsekakor hvalevreden. V imenu Hubadove župe je Zarji čestitali g. Dore Matui ki je ra$'asi' važnost kulturno nacionalnega poslanstva, katero vršijo v našem inoustri jskem središču z vidnim uspehom baš rudniški pevci Zarje. Rudarskemu pevskemu ztwr? toplo čestitamo k društveni vztrajnosti z željo da v letošnjem jubilejnem letu kar najbolj dvigne svojo pesem do glasbene izpopolnitve!
>~MAL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Koroškidrobiž
Te dni so bili imenovani pokrajinski svetniki za Koroško. So to namestnik pokrajinskega vodje dr Pachnek. Dokraiin-ski vodja delovne fronte VUiem Schick. načelnik pokrajinskega urada Hans Hau-ser. član dri. kmečkega sveta Ferdinand Kernmaier in pokrajinski svetovalec Alois Winkler. Imenovanje se ie izvršilo zelo svečano ob navzočnosti državnega namestnika Pawlowskega.
Celovški sejmi za svinje so do nadaljnjega prepovedani zaradi zelo razširjene svinjske kuge, ki se je posebno v zadnjem času pojavila na več krajih.
Za preskrbo delovnih moči na deželi bo deželna vlada razposlan vsem večjim kmetijam posebne formularje. kjer bodo morah še pred novim letom navesti potrebe delovnih moči na svojih posestvih. Na podlagi teh podatkov bo država skušala organizirati dobavo delovnih moči za kmečko delo.
Umrl je v Borovljah v visoki starosti 80 let Boštjan Rabič. Pred štirimi leti je obhajal zlato poroko. V Skocijanu v Podju-ni je umrl bivši dolgoletni škorianski župan Luka Hoisl. Mož ie bil zaveden Slovenec vse do svoje smrti.
Iz St Janža v Rožu poročajo o številnih nesrečah, ki so se pripetile pri spravljanju hlodov v dolino. Te dni je zgrabil hlod Močivnikovega očeta in ga vlekel
kakih 10 metrov no strmini navzdoL Oč« je dobil težje poškodbe na glavi, oole* tega ima spahnjeno in zlomljeno roko. Zdravi se v celovški bolnišnici. Brezni-karjevega očeta je hlod pritisnil k drevesu. da se ni mogel sam rešiti in je ves dan do pozno v noč čakal rešitve kleče na tleh. Ko ga ni bilo domov, so Sa šli svojci iskat in ga našli napol nezavestnega v gozdu. — Zdravljenje v bolnišnei ga bo spet spravilo pokonci.
Čevljarjem ie naročeno, da stavijo us-njate podplate pri nurnih popravilih na razpolago predvsem vojnim invalidom, potem pridejo na vrsto osebe, ki imajo mnogo službenih potov.
Kmetici Jožefi Štangl v Delji vasi pri Zrelcu je krava z rogom izdrla oko.
Celovški župan ie odredil enkratni obvezni nakup podjraniesra strupa za vse mesto. 2. december bo v Celovcu dan uničevanja podgan.
ŠPORT
Še med nedeljskim! dogodki
Že športna stran ponedeljskega »Jutra«, kaže, da je preteKla nedelja minila v glavnem v znamenju nogometa. Razen v slovenski ligi, kjer smo se z nedeljskimi štirimi tekmami še bolj približali zadnjim dogodkom v tej konkurenci, so bile tudi pri Hrvatih in Srbih na sporedu llgaške tekme, o katerih smo včeraj zabeležili prav za prav samo suhe številčne podatke.
V hrvatski ligi
kjer je bila na sporeuu ena ea.ma tekma, ki pa je bila odločilna za razvrstitev klubov na pivih tren mestih, smo iz Splita izvedeli za majhno senzacijo, ker sta namreč Hajduk in Gradjanski remizirala in vsak dobila po eno točko, kar ima za posledico, da je Concordia obdržala svojo vodilno pozicijo in si ohranila naslov jesenskega prvaka v tej ligi. Splitska tekma seveda ni zadovoljila klubovih vodstev, dober pa je bil moralni uspeh in tudi blagajniki ta dan niso bih žalostni. Na tekmi se je zbralo od daleč naokrog do 6000 gledalcev, ki so pustili pri blagajnah okoh 80.000 dinarjev.
Jesenski del tekmovanja je v tej lig zdaj zaključen razen 9 minut prekinjen, tekme med Hajdukom in Splitom, v ka teri je Hajduk takrat vodii z 2 1 in o ka teri še ni odločeno, kdaj jo bodo igrali do konca. Verjetnost, da bi se v tern krat kem času rezultat spremenil ni posebn-velika. Tabela sama pa kaže po prvi pu lovici tekem naslednjo sliko (brez tekme Hajduk - Split):
Concordia	9 7 2 0 31: 8 16
Gradjanski	9 6 3 0 36: 6 15
Hajduk	8 6 1 1 25: 7 13
HAŠK	9 4 3 2 18:13 11
Split	8 4 0 4 12:25 8
Slavlja (O)	9 2 3 4 13:24 7
Slavija (V)	9 2 1 6 9:19 5
Železničar	9 1 3 5 11:25 5
Bačka	9 1 2 6 11:25 4
SASK	9 1 2 6 5:16 4
V srbski ligi
so z nedeljskimi petimi tekmami, ki spa dajo v XII. kolo, za letos sploh zaklju čili to tekmovanje. V nedeljskih srečanji! so bili najbolj uspešni beograjski klubi, ki so spravili 6 točk od 8 dosegljivih v svoje dobro, odlično pa so se držali tudi subotiški železničarji, ki so četrtemu beograjskemu klubu na njegovih tleh odvzeli obe točki ter si tako še bolj utrdili pozicijo na častnem tretjem mestu.
Tabela v srbski ligi bo do prihodnje spomladi obveljala v tejle obliki: BSK	12 10 1 1 51:12 21
Jugoslavija	12 8 1 3 28:17 17
2AK	12 6 2 4 24:28 14
»Modra knjiga«
Hrvatska atletska zveza se je poslužila nove oblike športne publicistike in v zadevi kazni za one atlete, ki so se proti njeni volji udeležili letošnje balkaniade v Carigradu, izdala »Modro knjigo«, v kateri je na 18 tipkanih straneh podrobno obravnan ves spor te zveze s srbsko ln slovensko atletsko zvezo glede novih pravil vrhovne atletske zveze za vso državo. Ta spor je po mescih privedel tako daleč, da je HAS tik pred balkanlado sklenila, da noben hrvatski atlet ne sme v drž. reprezentanco za nastop v Carigradu, ker je zveza v Beogradu prekršila sklenjeni sporazum ln pri sestavi reprezentance za carigrajsko prireditev pokazala, kako želi delati — proti Interesom hrvatskih atletov. »Modra knjiga« navaja potem dobesedno:
Ce se kazen gleda s tega vidika,
to je, ker so atleti prekršili omenjeno prepoved HAS, potem je zveza trdno prepričana, da ne more biti nikogar, ki bi zagovarjal milejšo ali drugačno kazen. Kadar se bije boj za pravične ideale in kadar so v tej borbi vse moralne vrline na strani HAS, potem v tej borbi ne sme biti izdajalcev, ki za ceno svojih recimo osebnih interesov, če nič drugega, zapuščajo vrste HAS in blažijo ostrino borbe. Ali ni bil z nastopom hrvatskih atletov v Istam-bulu zaboden hrvatskemu atletskemu športu nož v hrbet? Vprašamo, kaj potrebuje srbski atletski savez, če ne neslogo v naših dozdaj krepko strnjenih vrstah. Ce smo neslož-ni, potem tretji žanje sadove in ta tretji bi trii srbski atletski savez, žrtve pa — hrvatski atletski šport«.
Takšno je torej stališče vrhovnih predstavnikov hrvatskega atletskega športa in to stališče je v celoti prodrlo tudi na nedeljskih dveh atletskih občnih zborih v Zagrebu. Niti pred zvezo in niti pred zagrebško podzvezo vprašanje kazni hrvatskih atletov, ki so bili v Carigradu, ni prišlo na dnevni red, ker je opozicija, ki je hotela spraviti to afero v drugi tir, nastopila premalo organizirana ln so jo isti ljudje, ki so izdali »Modro knjigo«, z lahkoto spravili ob besedo.
V zvezi s tem je zanimivo omeniti, da Je enega izmed hrvatskih atletov, ki je bil tudi na tej turški turneji, sodila atletska podzveza v Splitu, ki pa se glede višine kazni ni strinjala z Zagrebčani, temveč Je Hajdukovega člana Nlkolo Dospota z upoštevanjem vseh olajšllnih okoliščin kazno-
Bata	12 5 1 6 24:21 11
Vojvodina	13 4 3 5 23:23 11
Gradjanski	12 4 3 5 19:18 11
Jedinstvo	12 4 2 6 13:19 10
Jugoslavija (J) 12 4 2 6 20:33 10 Slavija	12 2 5 5 31:31 9
Bask	12 1 4 7 17:38 6
Velika večina ligaških Igralcev iz hrvatske in srbske lige pa bo kljub temu, da tekem za točke ne bo, zaposlena že prihodnjo nedeljo, in sicer v medmestni tekmi med Zagrebom in Beogradom v Beogradu.
O tekmi med Diskom in Jadranom
Iz Domžal nam pišejo:
SK Disk obvešča vse klubove prijatelje, da je upravni odbor SNZ na svoji zadnji seji sklenil, da se za nedeljo določena ponovna prvenstvena tekma med Diskom in Jadranom ne sme odigrati, temveč se verificira s 3:0 par forfait za Jadran. Razlog za ta sklep je bil. češ da Disk ni v določenem roku poravnal pavšala za prvo tekmo, ki je bila razveljavljena zaradi tega. ker je upravni odbor zavzel stališče da tekma ni mogla biti prvenstvena, kpr igrišče ni bilo verificirano. Omenjene tekme torej pri SNZ niso smatrali za prvenstveno, kliub temu da so jo sami določili zahtevali pa so pavšal zanjo kakor -ro Tirvpnstveno.
Z zadnjo odločitvijo je u. o. SNZ storil
seveda Jadranu zelo dragoceno uslugo. *
Pretekli teden je bila v Zagrebu seja »Hrvatske sportske sloge«, na kateri je bil med drugimi sprejet tudi zanimiv sklep v zvezi z znano akcijo »Saveza srbskih športnih savezov« ln Slovenske športne zveze, naj bi se HšS tako ali tako do konca letošnjega leta opredelila za pravilno in pravično reorganizacijo vsega športa v Jugoslaviji, ker bosta potem oba omenjena foruma delala v tej smeri na svojo roko. HŠS predvsem ri bilo prav, da ni bil« povataSJasna na znani sestanek med sloven« skJ.mi ttft srbskimi predstavniki v Beogra« du, razen tega pa so tarr. :aj menili, da so sedaj na vrsti Srbi, naj popustijo glede ene od obeh športnih to«, k, če so se Hrvati že začasno odrekli ene zahteve. Slednje se nanaša na prizadevanje, da bi se hrvatske zveze včlanile neposredno v mednarodne organizacije, Srbi pa naj bi sedaj pristali na mešana področja, v katerih naj bi klubi sami odločali, v kateri narodni zvezi hnčejo biti organizirani. Glede razpusta JOO in prejšnjeea »Saveza športnih savezov«, so bili v HŠS mnenja, daj bi to vprašanie rešili zveze same, ki so včlanjene v teh forumih.
vala z 9 mesečno izključitvijo iz kluba, računajoč od dneva prestopka. Ta primer kaže, da tudi v območju hrvatske atletske zveze v presojanju prestopkov iz Carigrada niso vsi edini, ce mislimo še na to, da krožita po naših in srbskih krajih dva poziva aktivnih atletov, ki so obljuDili svojim kaznovanim tovarišem iz Hrvatske vso podporo, potem ne verjamemo, da je bila z »Modro knjigo« in kratkimi vpra^ šunji in odgovori na zadnjih občnih v Zagrebu izrečena zadnja beseda.
Nov športni klub
v Mariboru
Maribor, 25. nov.
Na Pobrežju v tamošnjem Sokolskem domu, je bil v nedeljo dopoldne ustanovni občni zbor SK Bratstva. Za ustanovni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo Koc, je bilo živahno zanimanje, kar dokazuje, da je bila ustanovitev novega športnega kluba na Pobrežju potrebna. Po prečita-nju pravil, ki so jih oblastva že odobrila, so sledile volitve in je bila izvoljena nar slednja uprava: Jože Mihelač, predsednik, Janko Koc, podpredsednik, Anton Mihelač, tajnik, Ivan žigert, blagajnik, Stojan Harb, gospodar, Albin Ban, načelnik nogometnega odseka, Rudi Gerželj, načelnik lahkoatletskega odseka. Odborniki: žmavc, Jagašič, KlajnšČek Lešnik, Pelikan, Mar-kežic, in Rojko adzorni odbor: Milan Renčelj, Ludvik tfikelič, Anton Požar. Razsouišče: dr. Miloš Vauhiiik, mag. Ciril Maver in Karel Stržina. Novi klub, ki bo z enkrat gojil le nogomet in lahko atletiko, so na snočnjl seji Mariborskega nogometnega podsaveza že sprejeli in je MNP tudi že odredil poizkusne tekme.
Pri slučajnostih so pozdravili ustanovni občni zbor pobreški župan K. Stržina, dr. Vauhnik v imenu SNZ, Viljem Mlhelak v Imenu ISSK Maribora ln MNP, Albin Ban v imenu sokolstva ter Franjo šimek v Imenu Narodno strokovne zveze, ki so vsi izrazili pripravljenost, da bodo klub vsestransko podpirali.
Rokometna tekma v Mariboru. V nedeljo popoldne je bila po presledku več let spet rokometna tekma, in sicer med Zvezo nemž1" '-.okočolcev iz Zagreba ln SK Rap: Vek i-, ki je bila zelo raz gibana,	t, zmago Zagrebčanov v j • n G . 6:2). Sodil je g. Vezijak iz J ., !'ooit
Šefa -mnfikb ••-f - " - LZSP bo jutri ob 20. (in ne ob 18 :.akor je bilo d^o-čeno prej) v savezni pisarni, T^Uova c. 1/lV.
OGLAS
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka aa vsaK ogias 1x1 emuauiu pri etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo om, ki iščej službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. Dopi* in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davk, za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj, naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1,— za besedo. Din 3. davki; za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanj' naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20
Službo dobi
Beseda 1 Oln aaveg Din za 5llr( an laiaiij. naslova t nm Naiman'' znesek 20 Oln
Postrežnico
Iščem. Bleiweisova 9-11, levo.	31808-1
Postrežnico
samo mlajšo, vajeno vseh hišnih del in kuhanja. Iščem za cel dan. Vpra šati Igriška ul. 14-11. desno. "	31816-1
/*aK8 w««l8 v j&i 'A
lajanje nasiova * dil
■Omam-' '.nesen iS n
Pekovski pomočnik
mlad, dobei predpečnik, išče službe. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod lifro »Dober pek«
31'36-2
Mlada šivilja
gre šivat na dom. Dnev no din 20. Naslov v vseh oosl. Jutra	31799-2
*i<»fiei(ke)
Vajenec
z 2 gimnazijama, zdrav, pošten, se sprejme v trgovino z manufakturo Ponudbe na J. Kramar. Ka-rnik.	31805 44
Mizarski pomočnik
lil vajenec se sprejmeta takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra.	31824-1
Frizerko
dobro mo:, sprejmem. — Nastop takoj, mesto stalno česalni salon Krajnc Franc Cernetova 23.
31821-1
Stekleno steno
ste laže ln pisarniško opremo kupim. Ponudbe z GDisom in navedbo ce E.e pod »Steklena stena« ni oel odd. Jutra
31822-7
Gospodično
starejio. verzirano moč za samostojno vodstvo prodaine pisarne Iščem. Ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest ln zahtevki pod »Foto stroka« na ogl. odd Ju tra.	31823-1
K star. gospodu
ali gospej
=rrem za gospodinjo — Srednja leta. Naslov v vseh posl. Jutra.
31807-2
Trgovski pomočnik
šofer, pošten in zane* ljiv, z znanjem ner.šči ne išče službo. Cenjene -vonudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pošten«.
31817-2

seseda i Din Savefc >in ta SiSn ali daianj» Taslnva S Oln NaJmamA mpseit 2t Oln
Trgovski lokal
najmoticruej e opremljen .elektrika, plir.. vodovod telefon, lasčni WC). pn kladen tudi za pisarno ali zastopstvo, takoj od damo na Tyrševi c. 47 b.
31572 19
Ključavničarski
vajenec
star 17 let, ki Ima veselje do avtomehanike. Išče primernega mesta. Na stopi lahko takoj ali kasneje Ponudbe prosi pod značko »Meš^ajiska šola« na ogl. odd. Jutra 31806-44
GK3SMS
Beseda I Din davek „• Oin za šifre ali dajanj«-naslova 5 Din Najmanlš znesek 20 Din
5 tonski
tovorni avto
na pogon z ogljem ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13. (Flgovec)
31811-10
seseda i Din lave* » >in za SUr< ali -jaianj«-•<u»I<"-vb S Oln Nalmnn«*" mesek 2r Olr
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za ra/etnike in lzvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu »'•vi tečaji se prlčno 2. ti embra. — šolnina najnižja. Največja stro-'e^lsnica s 50 pisalnimi stroji rzznlh sistemov Vpisovanje dnevno. — Chrlstofov učni zavod. Domobranska c 15. tel 43-82	31801 -4
Avtogaraža
se takoi odda Sv Petra cesta 43	31813-17
jeseds Din laveB «n za šlfr( 1aian aslnva S run Naimnn'* zneseit V Oin
Avto
tono 700 kg, v brezhib nem stanju, prevozi 9585 km, poraba bencina 15 1, zelo pripraven za trgovca ali mesarja, prodam. Poizve se: Vojska Miha. Rodica. p. Dom Žale.	3157010
t:
seseda >Mn lavej >in za mri iaiauH oslova 5 Oln Najmani« roeseir v nir
Kupim mikroskop
dobre ohramen, povečave du 1.000x, 7 olino imem io Ponudbe na A Roiec, Stična.
31470-7
Par vagonov
žaganja
7« kurjavo kupim. Ponudbe na A. Rojina -lomškova ul. 16.
31802-7
deseds • Oln laveB »in za iltn ali 3aiau lasinva a OtD Najman>» anesefe 2( Oln
Parcelo
v centru Ljubljane. Tyr Seva cesta prodam. Ponudbe pod »Centruim na ogl. odid. Jutra
31814 2C
Sporočam, da je včeraj zjutraj ob 4. uri preminul dolgoletni sodelavec, gospod
ente Jože
mcfster orodjarne
Pokojni si je stekel za prospeh podjetja trajne
zasluge.
Ježica, 25. novembra 1940.
Tvorni ca kovinastih Izdelkov „Eka", ing. Vladi Stare
Ljubljana
Hranilne knjižit*
vr«lno«tne naoirlf^
kupujemo
stain« in o<> najvisju ~enat> ir taknlSnl^m' o ačllu RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka
ul. 12
31656-16
Posojila
tajemo našim Pianom m varčevalcem Usodni do jO.11 Vloge »brestu leni po S >dstotk< v Vsi tfar -evaici ftrezpiačn' ^ava -ovani Zadruga »Mo Jnm- LJubljana Ovor ■akova S fščemr oover lenlke	19J-
tsdSnJUJB
Seseda i Oin lave* Oln za Mfrr an daiar.i> -laslova 5 Din NajmaniS zneopv 7C Din
Klavir
»Stelzharmer« — dobro ohranjen, se proda. Ce n'ene ponudbe na ogl cdd. Jutra pod »Klavir« 31803 26
Dopisi
Gospodična
značajna in simpatična, želi spoznati inteligentnega ln simpatičnega go snoda ki bi 1o razumel _ Dopisi pod značko »Iskren nrljatelj« na oel xld. Jutra.
31809 24
leseds i Oin lav«* »in za Mfr< 9M laiai" <Bj«lova 5 Oin i"*almant#-OTPsek 20 Din
Enosobno
stanovanje
ddam takoi dvema mirnima osebama Vprašati: Marmor. Emil turovi a Brdo pri Viču.
31820-21
jeseda Oin jave* nn za sUrt. an laiarijt iasinva Om Najmani* znesek 2< Oln
POSOJILA
različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 3. Znamka 3 din.
31658-16
■aRa oe«e<la W oai «f> a janje nasiova 5 Uit
'■naniš' 'ne«ek 15 n-
Dragocenosti
eteseoa • Din la ■ Din za sur. an lajanje iasinva S Din Najmanl*-znese* 20 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenati CERNE juvelir
Ljubi lan« kVolfova ulica
Vsakovrstno
zlato, briljante
;ji sreor«' Kupuje o na., višjih cenab A BOZiC Ljubliana PrančišKan ska ul 3	238 36
Od Va-ie
sno.
imate obleke edno
* lOVC -Mtc jo pustite redne •mično čistiti al' oarvati v tovarni
JOS. REICH
L.juhljana
Poljanski nasip 4-b Pralnica svetininca nie«i
Otomane
imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. tapetništvo
E Zakrajšek
Miklošičeva 34.
PREMOG
KOKS — ORVA nudi
Po^ačnif
BOHORIČEVA P 1'eleton 20
Opremljeno sobe
lepo, s posebnim vh dom iščem za 1. decen ber Ponudbe pod »To čen, stalen plačnik«.
31800-23s
Garconiera
ali pa separirana soba : ali brez mobillj, se lšč-. za takoj. Ponudbe po-»Soliden točen plačnik na ogl. odd. Jutra.
21815-23a
Continental
na ugodne mesečne obroke
Iva* he*3it
Ljubljana.
Prešernova uiica 44 Maribor, Vetrinjska 30
f p e b o «
m oeiu f
•JTTFTi«
NAZNANILO
Našim cenjenim odjemalcem fiodavice vljudno sporočam, da se vodi abrt za izdelovanje sodavice v pod j 3t ju pokojnega gosp. Senekoviča Henrika v Mariboru neprekinjeno naprej ta pro3im cenjene odjemalce, da mi Izkažejo zaupanje tudi vnaprej. — Proti razširianiu drugih vesti x»m primo-ran sodnijsko ."»ostooa*!.
Z odličnim spoštovanjem
TONI DREISIEBNER
Boljše brije In dalje traja • • •
SKEBKO ilttAUE KAMiN;
in ~>aAKovrstn>
ZLATO
Kupuje
do aaivisim jena
IOS ESERLE
juo.jana. fyrseva
>«ač9 note i a »Slon.
Zahteva ite povsod hr?tvico
A L C O S O
DRAMA
Torek, 26.: Lepa Vida. Red torek. Sreda, 27.: Skrivalnice. Red sreda. Četrtek 28.: Tekma. Rei B. Petek, 29 : Krog s kredo. Premiera. Premierski abonma.
Mira D»oliova bo igrala v Fcrda Kozaka sodobni di-rmi »Le.p a Vida« naslr-no vlogo. Drama spa la med tiste igre letošnje sezone, za katere kaže občinstvo nenavadno zanimanje, o čemer jxričajo doa^ej razprodane pred-tave. Snovna zanimiva, igralsko učinkovita in udarna slika konflikta v industiiiski rodbini, je našla v javnosti živahen odmev. Igraii bodo še Devar, Kralj, Jan in Avgusta Dan:lova k. g. v glavnih vlogah. Režiser dr. Kreft.
V *voji lTi<^ejan-ki drami »Tekma« ie orisal slovenski dramatik Anton Funtak dramo umetniškega častihlepja, ki px-ipe"je kiparja Lesovina v tekmi z mlajšim umetnikom Danejcm do težkih duševnih Konfliktov in katastrof. Igrali bo o: mladega kiparja bo igiad tokrat mladi igralec J o-s i p Ga 1 e, ki v letošnji sezoni sfiet sodeluje v naši drami in je študiraj na praški igralski Akademiji. Občinstvu je znnn po svojih nastop h v predlanski sezoni. Glavno moško vlogo kiparja Lesovina bo podal Gregor!n. glavno žensko pa Vida .Tu-vanova. nadalje bosta še nastopila: P Ju-vanova in Potokar. Režiser M Sk bin"ck.
»Kroer s kredo« je na^ov Li-Hsing-tao-jeve kitajske igre ki jo je predelal Klabund. Delo odlikuje kitajska lirika in mo'na dramatika. Predstava spada po mnenju kritik in občinstva med najbolj doma-ne uprizoritve zadnjih 20 let. Uprtzara.il so jo pred skoro desetimi leti z nenavadnim uspehom. Prevod je O. Župan6:ia. Igro bo zrežiral Ciril Debevec.
OPERA
Torek, 26.: zaprto. Sreda. 27.: Carmen. Red A. Četrtek, 28.: Figarova sivatba. Red četrtek. Petek 29. ob 15.: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Blzetova opera »Carmen« s Kogejevo v naslovni partiji, Franclom kot dem Jose-jem in Jankom kot Escamillom je zanimiva v letošnji izverbd tudi zaradi deloma nove koreografije, ki jo je poleg inž. Golo-vinove napravil Boris Pilato, ki je študiral španske plese v Parizu pri Dolores More-ro. »Carmen« je ena najlepših umetnin svetovne operne literature, ki ima za osnovo zelo razgibano deianje iz španskega življenja. Opero je zrežiral režiser Ciril Debevec, dirigiraj pa bo kapelnik dr. švara.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 26.: Na cesaričta ukraz. Red A-Sreda, 27.: zaprto.
Četrtek, 28.: Za naavxiov blagor. Red C. Premiera.

IŠČE SE SADJAR-VRTNAR
Potreben je kvalificiran praktik, samostojen voditelj poslov z manjšo rodbino. Prednost imajo, ki so prosti vojaške službe. Zaposlenje: Beograd ali okrožno mesto v Srbiji. — Lastnoročno pisane ponudbe (priložiti prepise spričeval in referenc) nasloviti na Publicitas, Beograd, poštni pretinac 60, pod »Uspeh«.
KUPIMO
ekshaustor,
nov ali rabljen — večjega obsega.
Brata VERBIČ — Tržič.
Potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni
soprog, očka, brat, stric, gospod
Jože Clemente
orodničarski mojster
vsled motorske nezgode, danes ob 4. uri umri.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 27. t. m. ob 15.30 iz mrliške veže splošne bolnice na Vič. Stožice, Vič, Dobrova, Polhov gradeč, Jesenice, Tržič, dne 25. novembra 1940.
Globoko žalujoča soproga Polona, hčerka Štefka, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
m^^ S
UBADNISTVO m DELAVSTVO TOVARNE »EKA«
ing. VLADI STARE naznanja tužno vest, da je včeraj ob 4. uri preminul zvest sodelavec in drag tovariš, gospod
Clemente Jože
mojster orodjarne
Pogreb bo v sredo, 27. t. m. ob 15.30 iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče Vič,
Pokojniku bomo ohranili časten spomin.
	| Umrla ie naša mama
	Franka Žaaar
	■ iaill%a iitlgai Pokopali smo io danes pri Sv. Križa
	Liubliana, 25. novembra 1940.
	Družine Žagar, Dereniin, Daris
i
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, očka itd., gospod
Jezovšek Rudolf
železniški uradnik
danes za večno zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo ▼ aredo, dne 27. novembra ob 3. uri pop. Iz mrtvašnice ptujske bolnice na tamkajšnje pokopališče.
Ptuj, dne 25. novembra 1940.
Žalujoča soproga FANL hčerkici SONJA in VANDA ter ostalo sorodstvo.

Občine Lloiu a. Mestni pogrebu a
tvod
m&a In taSča,
Umrla je naša draga mati, sto goepa
Selan Apolonija roj. Kavsek
vdova mesto. ashriEbenca
Pogreb naše ljube mater« ho v torek, dne 26. novembra 1940 ob pol 4. url popoldne Iz mrliške vete Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanaka c. St. 9) na pokopališče k Božjem grobu ▼ Stepanjl vsaL
Ljubljana, dne 24. novembra 1940.
Žalujoči: France, Janez, Tone, Mina, Ana, otroci; Malči, Slavica, sinahi; Jelka, Marko, Janezek, vnuki in ostalo sorodstvo.
0
Dotrpel Je nsš ljubi, Mri soprog, oče, brst, strte ln svak, gospod
Ludvik Skuhala
inž. major v pokoju, odlikovan s redom Belega orla
V. stop.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 26. novembra ob 4. url popoldne s £al, kapele mr. Andreja, k St. Krito.
Ljubljana, dne 25. novembra 1940.
Globoko žalujoči: OLGA, soproga; ZDENKO, MILENA, otroka fat ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fran Jenu. — Zrn inaeratni M Je odgovorni Alojz Novak. — Val v Ljubljani.