Leto XXIVm št. 16 UprHvniStvo. LfuDiiaoa, Pucctnneva olio 9« Tel ehm fa »1-22 M-23 51-24 Incerami Jddeiek Ljubliaoj Cucciaiieva ali- ü S - letet oo fa J1-2S ìl-26 Podružnica Nove mesto: Liubliaoika cesta 42 Izk.'iucao easiopsiv f o 3gia»t a Itaiii« io inozemstvo UPI !» A MIlAMO Računi: a Uublianskc poteranno pri pufano-čekovnem zavodu fa 17.749. za ostale kraje Italiie Servizio Conti Cori Post No 11-5118 Ljubljana, petek XL januarja I944 1.- L libata fitk dan razen pooedtuH Naročnica znaia o> e » e i o o U» 18.—, «kliultio • »Ponedeliskirc iota 16.50 llredsiliio: UnbljaiH. Poecmiieva ulica fae». S. cetefoe ker. 31-22 51-23 51-24_ Rokopisi •« oe »tiiiio. Mit unverminderter Heftigkeit schwere Abweh?kämp£e Im MsMafesdmitt der Ostfront Schweres RIngsn westlich Frisch! tza — Fortsetzung der feindlichen Angriffe im Westteil der süditaüenischen Front Ans dom FühreTiauptquartier, 20. Jan. Di-3. Das Oberkommando der Wehrmacht, g'bt bekannt: Vom südlichen Teil der Ostfront wird nur örtliche Kampftätigkeit gemeldet. Im Kaum von Shaschkoff nnd südlich Pnlonnoje eroberten unsere Truppen im Gegenangriff e»t.!»;e Ortschaften zurück. D'h i wurde eine vorübergehend eäi#;e-seMossene tonfar kämpfende Stützpunkt-besatzung entsetzt. Westlich Retschlza hält das schwer»-Ringen an. In unsere Stellungen eingedrungene fe'mM'cho Krmpfgrupnen wnr-den in erbitterten Kämpfen zurückgeworfen. Hei Witebr.k, nord'.vcstl'ch und nördlich Newel fanden nur Kampfhandlungen von ort'ich er Bedeutung statt-. Nördlich des Ilmensees, südlich Leningrad und südlich Oranienba»rm damern die schweren Abwehrkiimpfe an. Im Zuge einer örtlich begrenzten Frontbegradigung wurde die Stadt Nowgorod geräumt. Im Westteil der siiditalicnischen Front setzte der Feind seine starken, von Ar-I tillerie und Schlachtfliegern unterstützten i Angriffe fort. Nach hartem Kampf ging j d e völlig zerstörte Stadt Mintumo verloren. Alle übrigen Angriffe, sowie feindliche übersetzversuche über den Garigliano ! wurden abgewiesen. Im Mittelabsehnitt ' wurde ein feindliches Zeltlager überfallen : und ausgehoben. Der Feind erlitt dabei hohe blutige Verluste. Gefangene wurden eingebracht. An der Kantilküste besehenen Fern-kampfbatter"en der Kriegsmarine Ziele in Dover, Deal, Folkestone nnd Kamsgate. In der Zeit vorn 1 h!s 20. Ja.nrrar sch essen Seestreitkräfte, Bordfink von Handelsschiffen und Mariricf'ak 28 feindliche Flugzeuge ab. V dtevetäoseflfi M'nister dr, Göbbsls Berlin, 20 jan. DNB. Vprašanju invazije je posvečen članek državnega ministra < Goebbelsa v najnovejši številki tednika Das Reich«. Naslov članka je: >V 90 dneh.c Minister opozarja na dejstvo, da je sovražnik o vprašanju bodoče invazije objavil polno prerokovanj. S tem je pač oči-Tidno hotel Nemčijo znervirati ali pa ■ ljati na napačno pot. To pa, pravi dr. Goebbels, ne bo uspelo. Manjkati bi pač moral leherni čut odgovornosti, če bi se nemško vojno vodstvo zgolj zaradi domneve, da nas hoče sovražnik samo begati, ne prijavljalo na invazijo. Da bo sledila, sprejemamo brez nadaljnjega na znanje. Manj as pri tem zanima, kje in kdaj se bo pri-i eia, kajti pričakujemo jo v slehernem rožnem času in na vsakem prostoru Evrope, na katerem so nemške čete in kjer bi se lahko izkrcali Angleži in Američani. Na noben način torej ne moremo biti več presenečeni. Glavni vzrok vpitju, ki ga dvigajo v Londonu in Washingtonu v zvezi z napovedano invazijo je po ministrovem mnenju tudi - tem. da si nasprotnika hočeta sama dajati r gum. Sovražnik ve prav tako dobro kak- r mi, da predstavlja velikopotezno vo-jriko od jet je na zapadu v razbremenitev -•ijic- škega bojišča najbolj tvegano pu-■ olovš Jno, ki jo angloameriško vojno vodstvo sploh lahko podvzame, in da Anglija in Zedinjene države postavljata s tem vse na kocko in bosta vojno po najhitrejši poti izgubili, če ta invazija ne bo uspela. Ni J ram potrebno zato poudarjati, da nas zategadelj ne bodo našli pri poizkusu posta- ; * i i.ve drugega bojišča nepripravljene, temveč v skrajni meri pripravljene. Minister se nato bavi z vprašanjem, kaj iahko nasprotnik vrže v to odločitev in s čem se mu Nemčija lahko upre. Sovražnik -nora. kar je odločilno, zapustiti svojo re-zerviranost in se spustiti v življenjsko nevarno tveganje. Sicer ve, kaj je njemu, ne pa. kaj je Nemčiji na razpolago za to odločilno borbo. Sovražnik pozna le nemške priprave, ki mu tudi ob največjem prikrivanju niso ostale neznane, ko pa bo šlo za res, bo utegnil spoznati tudi še mnogo večje priprave, o katerih nima doslej nobenega pojma. Ce sam sovražnik pričakuje v primeru invazije ogromne izgube, potem .se pri tem naslanja samo na njemu znana normalna obrambna sredstva Nemcev. Te zgube pa bodo v resnem primeru mnogo presegale dosedanje cenitve. Sicer pa dr. Goebbels dvomi, da bi bil Roosevelt pripravljen dati 75% čet za invazijo. Vsekakor pa lahko tudi v tem primeru pričakujemo, izjavlja dr. Goebbels, da bodo Američani in Angleži morali žrtvovati več stotisoč mož, da bodo sploh lahko prišli z našimi četami v borbo za življenje in smrt, in šele potem se bo pričelo pravo tveganje. Saj vendar ne mislijo, da smo s o vprašanja invazije tem postavili vse na eno samo karto* Minister smatra za pogrešno, ako Angleži in Američani stavijo vse na množične bombne napade. Opozarja, da je napačna domneva, da nemški vojaki niso dorasli letalskemu terorju, če so le-temu dorasle žene in otroci v nemških mestih. Sicer pa meni, da bo nasprotnik pri invaziji naletel na nemško letalsko obrambo, ki ga bo kaj lahko utegnila spraviti ob posest odločilnega dela njegovega bombniškega orožja. Ob koncu ugotavlja minister, da se je račun, ki so ga v Londonu in Washingtonu postavili za leto 1944, izkazal kot napačen. Niti sunek proti tako zvanemu nemškemu spodnjemu telesu Evrope, je izjavil, niti že dolgo pripravljen odpad Italije, niti letalski teror, niti živčna ofenziva proti nemškemu narodu, niso zamogli izvojevati kake odločitve ali temu sličnega, nasprotno: nemški narod v domovini in nemška vojska na bojišču sta obvladala vse to prav suvereno, kar občuduje ves svet. Odločitev vojne je za nasprotnika danes dalje kakor kdaj koli prej. Zato mora poizkušati, da jo izsili. Kdo nas zamore sumničiti, da nismo mi podvzeli vsega možnega, da bomo pri tej priliki nasprotnika popolnoma iztreznili in njegovo papirnato zgradbo domnevne sigurne zmage podrli. Tako ugodno priliko, da zavzame vojna odločilni preobrat, ne najdemo več nikolL Dr. Göbbels smatra, da bo izjalovljenje invazije imelo posebno za Anglijo težke posledice, ker v Angliji rapidno pada število rojstev. Kako do, se vprašuje, utegnila Anglija nadoknaditi grozeče izgube v tej Invaz'ji? Kje je nova močna generaci ia, ki bo zopet obnovila angleški imperij? Kolikor je še je, bo izkrvavela ob atlantskem zidu ali žičnih zaporah pred naš:mi zapornimi postojankami na zapadu, v kolikor seveda že ne bo žrtev našega težkega topništva ali letalstva pri iz-krcavanju. To se pa točno strinja z Roo-seveltovimi in Stalinovimi računi. Ta dva se bosta s tem dokončno rešila nadležnega konkurenta, ki ga vojaško, politično in gospodarsko že itak dolgo odrivata, toda Anglija ne more več nazaj. Zajeta je v svoji lastni mreži intrig in mora plačati dolg, ki si ga je naložila. PiScraj'nski vodje nar. soc. stranke v inozemstvu pri dr. Göbbels» Berlin, 19. jan. DNB. Dr. Goebbels je sprejel v sredo v prisotnosti pokrajinskega vodje Bohleja vodje inozemskih organizacij narodnosocialistične stranke, ki jih je ob pričetku novega leta pozval na razgovor v Berlin. Dr. Goebbels je zboroval-cem podal pregled političnega in vojaškega položaja in izglede za 1. 1944, ki ga je označil kot leto težkih bojev pa tudi velikih odločitev in uspehov. Mongolska topovska hrana za Stalina M'mstrski oredsednik mongolske ljudske republike v Moskvi Stockholm, 19. jan. R. Moskovski radio je nedavno poročal o obisku ministrskega predsednika mongolske ljudske republike maršala Coibalsena v Kremlju. Razen seznama osebnosti, ki so maršala sprejele na kolodvoru, ni bilo objavljenih nikakih podrobnosti o razlogu obiska. * Zadnji obisk mongolskega min. predsednika v Moskvi je bil v jeseni 1941, nekaj mesecev po izbruhu nemško-sovjetske vojne. Iz sedanjega obiska se lahko sklepa, da bo Stalin, 'ki hoče zapolniti svoje močno ztite vojaške oddelke, zahteval od čoibal-sena povečano dobavo topovske hrane. To s? strinja tudi z izpovedmi sovjetskih vojnih ujetnikov, da nrihaiaio v zadnjem času na vzhodno bojišče kontingenti tako zvane mongolske ljudske revolucijonarne armade. Treba je poudariti, da je mongolska ljudska republika le navidezno samostojno in da ni v resnici nič drugega kakor popolnoma brezpravna in od Moskve odvisna azijska kolonija. Sovjetska vlada je nekoč že porabila velike vsote za zgradbo vojaško važne ceste preko Zunanje Mongolije, tja do mej Hsin-Kianga, da bi po tej poti lahko dobavljala s čangkajškom se borečim kitajskim komunističnim tolpam orožje in da bi v primeru vojne lahko pošiljala po njej vojaške transporte. Kasneje so uporabljali to cesto za pošiljanje orožja čanakajšku samemu, vendar je v glavnem služila za oskrbovalno cesto sovjetskim posadkam v Mongoliji. Bforssn za z Nemčijo O.'o. 19 jan. R. Erling Bjömson, sin noT-ve'kca pesnika Biörnsterneia Björnsona. je cb'avil v kmečk—r l'stu »Nationen« sveio po-Htično izpoved pripadnosti k Nasjonal SamFn-gu. B ornson pravi, da se ne bi mogel nikdar izjav'ti za vlado, ki bi izročila Norveško bolj-§ev\-kim rabljem, ako pa bi bila domovina v nevarnost5. bi nok'ica! za njeno obrambo v življenje 1'ud'ki pekret ki bi Jčitil čast in kulture S nonosom ga ie navd-r'o ko je videl, da stoji NvrvoVa v tem ve'Vem obračunu ob st'"-^ ve''Vma n*Tn^'"m «* <-«*o ohr"?a «roti n*srrct-n:ko m~ove NTnrv?"ke. »b'^raVm mam'nim sinčkom», in nekaterim r'ntHcrat'klm krogom, ki nc razumejo boja in požrtvovalnosti, ki pre- veva mlado in staro v vrstah Nasjonal Sam-linga. Odločno ugotavlja napake strankarskih polit'kov prejšnjega »-"sterna, ki 6o n. pr. v znamenju napačno razum'jene demrkracije oropali kmete njhove življenjske podlage. Ob koncu opozarja B j ornson na germansko sorodnost norveškega in nemškega naroda. , Pravi, da z besedami ne more izraziti občudo- j vanja in zahvale, ki ju občuti za nemški narod in za niegovega genialnega Führer ja Boi, kj se ga udeležujejo tud: norveški prostovoljci ob strani finskih in nem "kih vojakov, se Iv je za norveško bodočnost, čast in 6vobodo. nirHfRKiiniiRTifinffTtnftnniiniftTtuniRtin^^ ÜHI rmnntimi > MI • ininimrti i 'tnr IIT'! m^i < " wr jw.t«ftwiftvzf Od 20. jannarfa t. I. dalje je čas zatemnitve od 17.80 do R. zjutraj. V severnem odseku vzhodnega bojišča težki obrambni boji z nezmanjšano silovitostjo Težki boji zapadno od Rečice — Nadaljevanje sovražnega Kapada na zapadnem dein južn^italijanskega bojišča Fiihrerjev glavni stan, 20. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Z južnega dela vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnih bojih. Na področju pri Žaškovu in južno od Polonoja so si naše čete v protinapadu zopet osvojile nekaj krajev. Pri tem je bila mimogrede obkoljena hrabro se boreča posadka nekega oporišča refiena. Zapadno od Rečice se nadaljujejo težki boji. Sovražnikove bojne skupine, ki so prodrle v naše postojanke, so bile v ogorčenih bojih vržene nazaj. Pri Vitebsku, severnozapadno in severno od Nevelja, so bili zgolj boji krajevnega pomena. Severno od Ilmenskega jezera, južno od Leningrada bi južno od Oranienbauma se nadaljujejo težki obrambni boji. V teku krajevno omejene izravnave bojišča je bilo izpraznjeno mesto Novgorod. Na zapadn.-m delu južnoitalijanskega bojišča jo nadaljeval sovražnik svoje močno s topništvom in bojnimi letali podprte napade. Po hudih bojih je bilo izgubljeno pope,Jnoma razrušeno mesto Minturno. Vsi ostali napadi ter sovražnikovi poizkusi prekoračenja Garigliana so bili odbiti. V srednjem odseku je bilo napadeno in uničeno sovražnikovo taborišče. Pri tem je utrpel sovražnik velike krvave izgube. Dovedeni so bili ujetniki. Na obali Rokavskega preliva so obstreljevale daljnostrelne baterije vojne mornarice cilje v Dovru, Bealu, Folkestona In Ramsgatu. Od 1. do 20. januarja so sestrelile pomorske ve' sile ter protiletalsko topništvo trgovskih ladij in mornarice 38 sovražnikovih letal. F.rska vo|no peračito Helsinki. 20. jan. D\'B. Finsko vojno poročilo z dne 20. januarja se glasi: V srednjem dc'u Karckke ožine je po siloviti topniški pripravi napadel sovra/n-k neko naše oporišče. Sovražnikov oddelek, ki jo vdrl v naše postojanke, jc bil 5 picrtisunkom ocfb:t. Prav tako je bil odhit ponoven poizkus napada. V hudh boj'h jc zgub i sovražnik mnogo padlih. Z ostalih boj:5č ne javljajo ničesar. Bsp m vzhodnem Berlin. lq jan. DNB. Na vsem južnem področju vzhodnega boj šča se je začasno zaustavila boliševi ka z'niska ofenziva, k: je sta'a sovražnika po'eg 4000 oklepnikov. 1600 topov, kakih 500 letal in nešteto divizij padlih in ranjenih Ker so napadi tudi v srednjem odseku občutno popustil-' tako po obsegu kakor po jakosti, kaže. da je prišlo sovjetsko vodstvo do prepričanja, da tu nc more doseči svojih daljnosežnih operacijski ciljev in di bo muralo zato popolnoma izprememti svoja ofenzivna tcžšča. Kolikor je mogoče po prvih dneh po ja h sodbo o bojih na severnem krilu, v:dimo. da se ho!jševiki trudijo na treh težiščih, pri Oranienbaumu, južno cd Leningrada in severno od Umen kega jezera, da bi potisnili naprej svojo ofenzivo, ki ji neprestano dova ža jo rz g!ob:n ali pa iz drugih odsekov bojišča sveže sile. da b; si tudi za ceno najtežjih žrtev utrli pot v baltski prostor. Severnj) od Ilmenskega jezera je prišlo do izredno hudih | bojev, enako kakor nemške čete prešle celo v uspešen protinapad. Bop v južni Italiji Berlin, 19. jan. DNB. Boji v tirensk. odseku so hitro postali zelo siloviti. Iz Claikov h operacij se di sklepati, da je hotel včeraj že s prvim navalom, s pomočjo kleše iz Garigliana ter z obale, zasesti Minturno. Tu uporabljene čete pa so bile že med obalo in med va Appio zaustavljene od nemških obalnih zaščitn:h čet ter so se morale po občutnih izgubah vkopati zbog strnjenega nemškega obrambnega ognja. Ob Gariglianu operirajoce Clarkove čete so se vzhodno in severnovzhodno od M nturna na robü obalnega gorovja, zlasti pri vasici Tufo, zapletle v krvave boje. Tam je nemški oddelek 48 mož z energičnim pretisunkom ujel nad sto Američanov. Na vsej širini napada je ravnina napadalnega in prbliževalnega področja invazijsk h čet, med Garigl'anom in med obalnim gorovjem, v ognju težkega nemškega topništva. Ponovno so bila anglo-ameriška zbirališča razbita z dobro merjenimi izstrelki, še preden so se mogle čete razviti. Iz stalnega dovoza nadaljnjh invazijskih oddelkov pa je mogoče sklepati, da sj hoče Clark na vsak način zagotoviti uspeh. Očividno upa. da bo z bočn m manevrom dosegel razbremenitev na osrednjem področju okrog Cassina. kjer «o njegovi, zadnjič preveč upehani oddelki včeraj k* nadalje osiali m rni Obsežna ojačenja ameriške 5. armade med kolenom Garig iana. Via Cattiino in Valle Rotondo, ki so j h včeraj uspešno napadli nem;ki lovski hombn ki in bojni letale', pa kažejo, d.j nc hndo prebojni poizkusi na žarščih prejšnjega tedna verjetno kmalu ponovili. O včera;šnjem poteku bojev javljajo iz srednjega odseka da so se izja ovil: trje n?p?d; invazijskih čet »anadno od Castel« San V ncenea, k; »o b;H irvedeni vsakokrat v moči ene čete. Na jadranskem obalnem krilu je vladalo poleg obojestranskega topniškega de- lovanja tudj delovanje udarnih čet. Nekatere novo privedene britanske baterije so preizkušale točnost svojih zadetkov. Nem-ki topovi so jih uspešno ovirali. Prlpadn ki nekega nemškega udarnega oddelka, kj so padli v roke sovražniku. so se lahko rešili s pomočjo ognja nemških havbic. S seboj so privedli 21 ujetih imperialnih vojakov. Britanska 8. armada je približala svoje rezerve in ojačila svoje čete v prvi bojni črti. Tako je bila na primer na novo poslana na bojišče druga indijska divizija. Američani obstreljujejo svet ^vn oznani samostan Monte Cassino Berlin, 19. jan. DNB. V bojih na južno-italijanskem bojišču je angloameriško topništvo 15. januarja namerno obstreljevalo svetovnoznani samostan Monte Cassino. Povzročena škoda je zelo pomembna. Samostan Monte Cassino, ustanova sv. Benedikta iz 8. stoletja, je zibelka benediktinskega reda. S svojo bogato okrašeno baziliko, ki ji na svetu ni primere, spada ta samostan k najpomembnejšim katoliškim romarskim cerkvam. Dragoceno knjižnico in ostale nenadomestljive umetniške zaklade so nemški vojaki, kakor je bilo svoječasno javljeno, pravočasno spravili na varno ter so bili v Rimu predami Sv. stollei. Samostan Monte Cassino je nemško poveljništvo smatralo za cerkveno svetišče ter ni bil niti naseljen s četami, niti ni bil uporabljen kot vojaško oporifiče ali kot opa-zovališče. Zato nI bilo nikakega vojaškega razloga a« barbarsko obstreljevanje tega edinstvenega kulturnega spomenika. Ves civilizirani svet je z ogorčenjem zaznal za sporočilo o tem novem dokazu barbarske uničevalne togote. Obstreljevanje samostana Monte Cassino se vredno pridružuje verigi podlih sramotnih dejanj, s katerimi so britanski in ameriški teroristični letalci uničili častitljive kulturne in umetnostne spomenike na kontinentu. Čeprav od Američanov zaradi njihovega popolnega pomanjkanja kulturnozgodovinskega poznanja dogodkov in zemljepisnih razmer v Evropi ne moremo pričakovati, da bi jim bil »Monte Cassino« pojem, moramo vendar smatrati, da so Angleži, ki jim je bil samostan sv. Benedikta posebnost, katero so radi obiskovali, zanj vedeli in da zato ni obstreljevanje Monte Cassina nikak nesrečen slučaj, temveč na-n erno uuičevanje. Garibaldine! se javljajo za boj Rim. 19. jan. R. Tudi garibaldino so izraziii željo, da se udeležijo borbe fašističnih republikancev za osvobodilev in svobodo domovine. V nekem to kan.:kem mestu je bil postavljen nov polk Rdečih srajc. Razen garibaldincev so se tudi šte-\iini prostovoljci pridružili temu novemu zboru prostovoljcev, ki bo sedaj takoj poslan na bojišče. Badoglio „čisti" šolske ksij'g© Rim, 19. jan. R Akcija za izboljšanje italijanskega šolskega pouka.', kjer je pričel že za 45-dnevncga vladanja Badoglija njegov prosvetni minister Severi, se sedaj tudi iz Barija dosledno nadaljuje. Pod nadzorstvom nekega severnoameriškega komisarja so bile vse šolske knjiga v južni Italiji podvržene »reviziji*, da radikalno iztrebijo sleherno skd ljubez.ni do domovina in nacionalnega ponosa. Madrid, 19. jan. R. Badoglio je po vesti z gibraltarske ir.eje prepovedal vsem italijanskim častnikom in moštvu, ki se je udeležilo španskega osvobodilnega boja nošnjo španskih odlikovanj in znakov. Očitki MsfiEcve Ss£#gSjevi vla£i ženeva, 20. jan. R. Coitele, da ni maršal Badoglio v šestih mcscch »piaZttično ničesar« pod v zel, da bi oöisLiü upravo južne Italije fašisto\", čit^mo v moskovskem listu »Vojna in delavstvo«, ki zahteva, da s? morajo »načela«, do;o?ena na moško.ski konferenci v izjavi o Ita'i. i. »bolj energi.no uporabiti«. List ss.'ihteva oùst. anitev- admirala Marina in maršala Messe j i. Italijani odvedeni tudi na Ceflon Ženeva, 19. Jan. R. Reuter javlja iz Colomba na Cejlonu, da je tudi tjakaj prispel transport italijanskih delavcev, ki bodo uporabljeni pod vojaško stražo za gradnjo cest ali za ostala težka dela na tem otoku Indijskega oceana, tisoče kilometrov daleč od svoje domovine. Suženjstvo brez konca! To je ponoven človeka nevreden spremljevalni pojav an-gloameriških okupacijskih cil, to je usoda narodov, ki morajo čutiti njihovo moč. Novi hrvatski poslani!« v Sofiji Sofija, 20. jan. R. V prisotnosti zunanjega ministra šišmanova' so sprejeli v torek popoldne bolgarski regenti novega hrvnt-sScega posJo-nilta v Sofiji admirala Viteza Jakšlna- k ije predni svoja poverina pisma. Princ Ciriil je podčrtal skupni c'!j Bolgarov in Hrvatov v borbi za svobo lo in neolvisnost. Katastrofalen potej v čangkajškTvi Kitajski Sanghaj, 20. januarja. R. »Leto 1944. bo po mnenju inozemskih opazovalcev najtemnejše leto za čungk;nško Kitajsko v njeni sedaj že skoraj sedem let trajajoči vojni«, piše dopisn'k »New York Timesa« v daljšem članku, v katerem razmotriva čungkinško-kitajskj gospodarski in finančni položaj. V tem poročilu čitamo. da industrijska proiz vodnja stalno pada. Od 360 tovarn strojev jih je v zadnje meltu 68 ustavilo obratovanje, pričakuje pa se. da bodo tudi še nadaljnje tovarne zaprte. Tudi proizvodnja bombažnih izdelkov je nazadovala. Celotna proizvodnja rud-n:n. z izjemo premoga, ki se je zvišala za 10 odstotkov, je prav tako nazadovala. Proizvodnja volframa je v preteklem letu padla na polovico. in sicer zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in pomanjkanja možnosti prodaje. Na koncu poroča dopisnik, da so se cene zvišale dvestokrat od začetka vojne, nekateri izdelki pa celo petstokrat. Afriške črnske čete v Indiji Šanpfiaj. 19. jan. R. Ker je že od nekdaj pri Angležih običaj, da uporabljajo tuje, z asti kolonialne narode za prelivanje krvi v svojih vojnah. ne preseneča prav nikogar vest o prihodu afriških črnskih čet v Indijo, da bi sodelovale pri angloameriški ofenzivi proti Burmi, izjavljajo indijski krogi v Šanghaju Zan mivo pri tej vesti je le dejstvo, da Anglija s tem sama priznava svoj poraz v Indiji, kajti s tem je dokazano, da Anglija danes iz 400 nilijonskega indijskega naroda ne mere dobiti nikakih zanesljivih čet za bo j. proti Janoncem in prof indijski osvcbod:lni voiskl. Ang'e'ki izgovor. An so afriške čete posebno primerne za tropsko podnebje in za džungelsko vojno, ne drži, ker za to pač nihče ni bolj pr meren kakoT Indijci sami. To bo dokazala indijska osvobodilna armada. ko bo stop la v boj proti Angloameri-čanom in proti črnim najemniškim četam. Poostritev novačenja v Južni Afriki ženeva. 19. jan. R. po obzorniku »South Afričan« bo v bližnji bodočnosti poostreno novačenje v Južnoafriški zvezi. Tedensko prihaja namreč prostovoljno samo okoli 80 mož. šef JužnoefrlSkega generalnega štaba pa zahteva najmanj 1«.000 regrutov v tem letu. Zato naj ravnatelj regrutnlh odborov spravi v tem mesecu skupaj «e 3000 mož. Petek, 2L L 1944 Obisk u domobranskih sfrakovih na šoli u EHostsfi Ljubljana, 20. januarja Pretekli ponedeljek, 17. t m. se je v okrilju organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva začel nov tečaj za častnike. Kar simbolično se zdi, da se je to zgodilo vprav na isti dan, ko je začel vlak na dolenjski progi zopet redno voziti na Grosuplje, kar je bil za javnost najboljši dokaz, da je ves predel do Grosuplja že očiščen komunistične nadloge. Korak za korakom se tako kaže trajni napredek domobranstva, se kažejo uspehi njegovega tihega. a neumornega in doslednega načrtnega dela. o katerem prodre v javnost le tu in tam kaka vest, ki pa vzbuja zato tem večje zadoščenje in zadovoljstvo. Nov korak naprej znači tudi otvoritev novega izpopolnitvenega tečaja za častnike. ki prav tako priča o sistematičnem delu domobranskega poveljstva, posebno še, ker je to samo eden med sličnimi tečaji, ki so se že vršili in se še vrše in ki vsi službo strokovni izpopolnitvi domobranskih edinic, da bodo tem laže kos svojim težkim in važnim nalogam. Zastopniki ljubljanskih listov so se zato z veseljem po-služili dovoljenja poveljstva Slovenskega domobranstva, da si ob otvoritvi novega častniškega tečaja ogledajo poslovanje teh tečajev ter delo in življenje njihovih udeležencev. Na poveffstvu Slovenskega dojMkanstva Poveljstvo Slovenskega domobranstva ali — kakor se službeno imenuje — organizacijski štab ima svoj sedež v vili na vogalu Gledališke in Puharjeve ulice poleg k'asične gimnazije. Za zasebne namene prav prostorna vila je za organizacijski štab ž« mnogo pretesna in postaja tem bolj tesna, čim večji razmah zavzema do-mobranstvo. če ne bi pred vilo skoro vedno stalo po par avtomobilov z značko SD, bi ne mogel nihče slutiti, da je v njej keka vojaška ustanova ali celo poveljstvo. Ko pa stopiš skozi vrata ter pasiraš vljudno a odločno stražo, se znajdeš naenkrat sredi živahnega, toda strumno urejenega vrvenja. Z velikih predsob v pritličju in prvem nadstropju, ki ju veže odprto stopnišče. vodijo na vse strani vrata v pisarne. Te so prenatrpane s pisalnimi mizami, pa kljub temu morata sedeti za isto mizo često po dva funkcionarja, ker je vila, kakor rečeno, že davno pretesna. Razen poveljnika in načelnika organizacijskega štaba menda nihče drugi nima svoje sobe. Nameščeni so tu vsi oddelki, ki jih mora štab imeti, od organizacijskega in vojaško-tehničnega pa do sanitetnega in sodnega. Na mi;:ah skoro neprestano brne telefoni, udarjajo pisalni stroji, vse pa priča o intenzivnem življenju in delu, ki se od tod razlivata v vse ostale domobranske ustanove ln edinice po vojašnicah in po postojankah zunaj na terenu. Kljub svoji veliki zaposlenosti sta našla čas in voljo, da sta nas ljubeznivo sprejela poveljnik organizacijskega štaba g. podpolkovnik Krener in načelnik štaba g. podpolkovnik Pet er lin. Rade volje sta nam poslužila s pojasnili in podatki, ki jih je kdo želel. Razvideli smo iz njih, kako smotreno in Intenzivno je delo slovenskega domobranstva, a tudi, kako lep napredek in kako dragoceni uspehi so bili v teh kratkih treh mesecih že doseženi v vseh pogledih. »Dela se! Gremo naprej-« z upravičenim zadoščenjem ugotavljata gg. poveljnik in štabni načelnik. Domobranske šsle v Mostah Pod ljubeznivim osebnim vodstvom načelnika štaba g. podpolkovnika Peterima smo si mogli torej v ponedeljek ogledati domobranske ustanove na šoli v Mostah. Ta šola je postala pravo domobransko učihšce. Združeni so tam glavni strokovni tečaji, ki služijo vojaški izpopolnitvi domobrancev vseh oddelkov in činov ki pa so bili doslej deloma razkropljeni po raznih poslopjih. Sedaj so pod poveljstvom g. majorja B a j c a , vsi pod streho moščanske soie. Prostrano šolsko poslopje so bado-jlevci zapustili v prav obupnem stanju, sedaj pa je že spet vse čisto, svetlo in zdravo, da je veselje hoditi po njem. Tudi centralna kurjava, ki so jo badoljevci ob svojem neslavnem odhodu namenoma pokvarili. je že zopet docela popravljena in brezhibno funkcionira v veliko zadovoljstvo v šoli nameščenih domobrancev. Vedno pa je še vse v živahnem delu. Prirejajo se sobe za učilnice, obednice in spalnice, da bi bilo vse čim bolj prijazno in smotrno, na dvorišču pa pravkar gràde veliko skupno kuhinjo. Tudi tu se ti nudi nazorna slika o neprestanem stremljenju po napredku in izpopolnitvi, o stremljenju, ki daje svoje obeležje vsemu domobranskemu pokretu. Prijetno in domače vzdušje vlada v vsem poslopju, pri tem pa vendar vidiš m čutiš na vsak korak, da si v vojaški ustanovi, ki ju preveva duh reda in prostovoljne discipline. Urejena je že tudi telovadnica z orodjem. kar ga je še ostalo. Tudi tu so badoljevci hudo gospodarili, a so sedaj njihovi sledovi že odstranjeni ter je telovadnica spet snažna in prijazna. Udeleženci vseh tečajev imajo v njej obvezno telovadbo vsako jutro pred začetkom pouka, v načrtu pa je še poseben telesno-vzgojni tečaj. iz katerega bodo potem izšli inštruktorji za posamezne domobranske edinice. V polnem obratu so že kopalnice pri telovadnici. Vsem so zelo dobrodošle. Večji del udeležencev raznih tečajev namreč v šoli tudi stanuje in za nekatere tečaje, med njimi za častniškega, je to celo ob- j vezno, tako da je tečaj združen z interna- ' tom. Zato poslujeta v poslopju tudi dve vo- I jaški kuhinji, ki služita obenem za nekak kuharski tečaj. V doglednem času bodo tako vse edinice tudi na podeželju imele na razpolago izvežbane kuharje, nad čemer se gotovo ne bodo pritoževale. Po tsčafih Naša prva pot je veljala častniškemu tečaju, ki se je ravno isti dan začel in ki je bil neposredni povod za naš obisk. V prostrani učilnici «toji mizica poleg mizice, vsaka dovolj velika, da Je mogoče na niej tudi risati ali študirati razgrnjeni list zemljevida. Oboje je za čast- i miško šolo enako potrebno in samoumevno. { Die Landes wehr marschiert Slovenski domobranci na pohodu Ravno je bil končan prvi dopoldanski pouk. Sprejme nas skupina mladih častnikov. Namen tečaja je strokovna izpopolnitev njegovih udeležencev, saj so naloge, ki se stavljajo domobranskim častnikom v borbi proti komunističnim krdelom, bistveno drugačne od onih, za kakršne so se pripravljali in usposabljali, ko so nekdaj polagali častniške izpite. Ves sedanji pouk bi lahko zato označili kot tečaj za prešolanje častnikov. Mladi, vedri fantje so to. Pozna se jim, da so sami prostovoljci, ki so se postavili v službo velike stvari iz ljubezni do nje in iz prepričanja, da na tej poti najbolje služijo svojemu narodu. Razgovor z njimi te navda z zaupanjem in optimizmom. Strokovno še bolj podkovani, bodo odlični vodniki svojim soborcem po domobranskih edinicah v boju za ohranitev in napredek našega naroda. Podčastniški tečaj je imel svojo uro na dvorišču. Enak namen ima za podčastnike kakor oni tečaj za častnike. V močnem vodu so sami krepki možje in fantje vseh podčastniških činov. Gledamo jih pri redovnih vežbah. Tesno je dvorišče in vsaka vaja na njem je zato tem težja, saj se je treba neprestano obračati. Kljub temu so brezhibno izvajali povelja svojega častnika-učitelja, tako da jih nismo občudovali samo novinarji-laiki, temveč so bili vidno zadovoljni tudi naši spremljevalci, višji domobranski častniki. Tudi udeleženci podčastniškega tečaja so vsi fantje od fare, prava, vzpodbujajoča slika zdravega slovenskega ljudstva, ki se je dvignilo, da otrese komunističnega za- jedalca s svojega narodnega telesa. Vsi stanovi in poklici so zastopani po njih, najbrž tudi vsi predeli naše pokrajine. Po edinicah bodo krepka in zanesljiva opora svojim častnikom in svojemu moštvu. Med njimi so mnogi, ki so prestali že marsikak vroč spopad s komunističnimi krdeli in ki mirno zro nasproti tudi bodočim spopadom, kolikor jih bo še potrebnih, da bo komunizem z vsemi svojimi pojavi dokončno izginil z naših tal. Pot nas je vodila še v tečaj za zvezo, ki pa je že končal svoj dopoldanski pouk. V prostrani učilnici vidimo še vse raznolične pripomočke za medsebojno obveščanje edinic, od kompliciranih brzojavnih aparatov do preprostih signalnih zastavic. V tečaju so domobranci redovi in podčastniki, zlasti večje število dijakov, vsi seveda prostovoljci. Učitelji so zadovoljni z njimi. Ko bodo izšolani, bodo močno okrepili svoje edinice, h katerim bodo prideljeni, z opravljanjem službe, ki je izredno važna in koristna posebno v razmerah, v kakršnih se udejstvujejo naši domobranski oddelki. Ura je bila že davno poldne, ko smo se poslovili. Odhajali smo z zadoščenjem in s prepričanjem, da je deio, s katerim se naši domobranci pripravljajo in usposabljajo za svoje visoke naloge, skozi in skozi sistematično, temeljito in intenzivno. Sfprememfea ar zatemnitve! - Od 20. januarja t. I. dalje je čas zatemnitve od 17.30 do 6. zjutraj. Uspešne hmhz preti komunističnim krüelem na novomeškem psikečja Po svoji hrabrosti in drznosti znan- domobranska posadka v Novem mestu je komunistom trn v peti. Sestavljajo jo sami preizkušeni borci, ki so po večini pod orožjem že nad leto dni, mnogi tudi že poldrugo leto. Pri njih velja le geslo, uničiti za vsako ceno komunizem ma. naših tleh. Mnogo občutnih udarcev so že prizadejali komunističnim krdelom in zadajajo jim še nove. Ker jiim komunisti z dejanji ne morejo do živega, skušajo tolažiti sebe in svoje stopatizerje vsaj s tem- do trosijo po svoji podtalni propagandi vesti, kako uspešne boje bijejo z novomeškimi domobranci. Resriiica pa je ravno nasprotna Skoro ni dneva, da ne bi domobranci naredili večjega aii manjšega pohoda iz Novega mesta na podeželje med komunistične postojanke ter jim ne zadajali udarca za udarcem. V novomeškem okrožju se potika komunistična »Gubčeva brigada«, katero so komunisti na novo sestavili po svojem uničujočem porazu pri Kočevju. Zbrali so v njo ostrnke treh ali štirih razbitih br gad. a kljub temu šteje sedaj v štirih »bataljonih« sanno kakih 550 ljudi, med njimi tudi par tucatov žemSk. Svoj štab ima ali je vsaj pred psr dnevi še imela »brigada« na Hrusici v hiši umorjenega šmihelskega župana Brulca. Večino moštva tvorijo prisilno mobilizirani Belokranjci, ki so imeli poprej lastno brigajdo. Ta je bila pri Kočevju popoteoimia razbita in po večini uničena, tako da je niso mogli več obnoviti. Kar je Belokranjcev od nje še ostalo Ln se skrivalo po goadovih, so jih komunisti potem spet polovili in vtaknili v Gubčevo brigado. Ra^en njih je v brigadi še nekaj Ljubljančanov, Novomeščanov im Štajercev. V predele novomeške okolice- kjer se skrivajo oddelki te Gubčeve brigade, delajo novomeški domoforanci dan za dnevom uspešne patruljne pohode. Komun stične straže navadno takoj zbeže, kakor hitro zagledajo domobrarce, in le od daleč streljajo nanje. Dne 12. t. m. pa je močnejša patrulja, ki je šla iz Novega mesta proti Brodu, msietela na Dr«ki na večje komunistično krdelo. Komunisti so se skušali malo upirati, a so bili kmalu pognani v beg. Domobranci niso utrpeli nikake izgube. Drug večji napad se je razvil v bližini Broda. Tudi tu je bil boj le kratek. Komu-n;sti so se že po prvih strelih začeli postopno umikati, potem pa so se spustili v beg. Imeli so večje izgube, med domobranci pa sta bila samo dva lažje ranjena. Podobno je bilo na Velikem Slatniku, kjer so damobna-nci naleteli na dve komunistični četi in se spustili z njima v boj. Pognali so jih v beg proti Brusnicam, jih zasledovali prav do Potovega vrha in se nato prež izgub vrnili. Naslednji dan, dne 13. t. m. J» manj»* patrulja novomeSke domobranska posadke . odšla zgodaj zjutraj skozi Regarčo vas na Pogance in nazaj na škrjanče. Na potu je ' naletela na 25 novih komunističnih oun- j kerjev ter prepodiSa opbove posadke. Ko- j mur/lst: so pustili na mestu enega mrtvega, ranjence in najbrž luči nekaj mrtvih pa so odnesli s seboj. V bunkerjih so pustili tudi precej orožja in streliva. Pr ;.v na isti dan je druga večja skupina domobrancev odšla proti Mirni peči. Na Orkljevcu so naleteli na komunistični oddelek, ga pognali v beg in ga zasledovali do Sv. Aue. V tem spopadu je bil ubit neki komunistični bataljonski kom. ndant. Imena ni bilo mogoče ugotoviti, ker ni imel pri sebi nobenih Vstin, nosil pa je oznake poveljnika bataljona. Isti oddelek je pod Kalom udaril na oddelke tako -Skoprometna poljelja tež.-co občutijo sedanjo 'vojno predvsem zaradi tega, ker so v vejnih letih skoro doceA izpadii inozent-ki tur sti. Po navedbah letnega poročila švicarske bančr.e družbe za leto 1943 se je lani število inozemskih gostov še nadalje zmanjšajo. Sicer se opaž,3 vsa zadnja leta rastoče število domačih gostov, kar pa ne moie kriti Izpa.ka inozemskih gostov. Kot primer navaja letno poreč lo. da so švicarski hrte li v avgustu 1937 zabeležili milijon 734 000 noönin inozemskih gostov, lani v avgustu pa äamo 147 000. = Madžarska je ukinila izvo* paprik«. Zaradi pomanjkanja drugih začimb se je ▼ zadnjih letih proizvodnja paprike na Madžarskem na le..je znatno dvign la in je lani s papriko posejana površina dosegi«, rek irden obseg 15.000 katastižu.nih oralov. Navzlic tej znatni površini pa je zaradi slabih vremenskih priik pridelek znatno zaostal za prejšnjimi leti. ko je dosegel normahno šest metrskih stolov na katastr:i!iio oraJo. Rastlina se je v početku dobro raz-viiaia, poonieje pa >e polet:» suša pokopala vse nade glede pridelka Madžarsko kmetijsko ministrstvo je spričo slabe letine dovolilo za letošnje leto le dve vrsti paprike, med tem ko so doslej papriko dali v promet v Šestih različnih vrstah. TudS cene so bile zvišane. Ker pa je v Madžarski sami potrošnja pepriflce v zadnjih letih še narasla, je te dni madžarski kmetijski minister odredil, da se ustavi nadaljnji tz-voz paprike, ki bo zcpst dovoljen, ko bo na razpolago pridelek letošnjega leta. V zadnjih letih je Madžarska izvozila n>a leto 200 do 300 vagonov mlete paprike. Reklamiranje tobačnih nakaznic Do današnjega p*tka 21..januarja opoldne bo mestni preskrbovalni urad vsem upravičencem, ki so pravilno in vsaj do 15. januarja vložil- prijave za tobak, dostavil tobačne nakaznice. Oni pa. ki so prijave vložili po 15. januarju, bodo nakaznice dobilj kasneje, vendar vsekakor do konca meseca januarja. Kdor bi med navedenimi, torej med tistimi. ki so vložili prijave do 15. t. m., še ne dobil tobačne nalcaznice do današnjega petka opoldne, ta mora na peseb-nem formularju, ki ga dobi pri vratarju na magistratu ali v glavni založbi na oglu Gradišča in Erjavčeve ceste ter v trafikah Zalke Severjeve v šelenburgovi ulici, Otilije Kladnik na nekdanji Dunajski, sedaj Bleiwelsovi cesti št. 9 ter pri Metkj Prašnikar na nekdanji Dunajski, sedaj Bleiweisovi cesti št. 20, reklamirati tobačno nakaznico. Prijava mora biti izpolnjena natanko tako kot je sestavljena ter mora oni, ki reklamira tobačno nakaznico, izpolniti vse rubrike te prijave. Zlasti opozarjamo na to, da mora navesti tri trafike v onem vrstnem redu kot si jih želi. Ker bodo 22. januarja seznami odjemalcev že zaključeni in jih bodo trafikanti 24. t. m. oddali mestnemu preskrboval-nemu uradu, bo vsak odjemalec, ki bo reklamiral tobačno nakaznico, dobil obenem z nakaznico za tobak, kS jo bo prejel na domu, tudi še posebno nakazilo, na podlagi katerega ga bo moral trafikant vpisati že pod dobljeno številko v svoj seznam. Mestni preskrbovalni urad potrebuje imena teh traf kantov zato, ker je mogoče, da bi ta ali oni trafikant imel že polno število odjemalcev. Onim, ki bodo reklamirali nakaznico za tobak na tak način, bo mestni preskrbovalni urad dostavil nakaznice na njihov dom ter Jim zato ni treba nič drugega nego, da v enem med prej navedenimi prostori prevzamejo prijavo, jo izpolnijo in zopet vrnejo najkasneje do sobote 22. t. m. do 18. ure zvečer. Tobačnih nakaznic pa na ne reklamirajo »ni, ki ne dobivajo živilskih nakaznic od mestnega preskrbovali ega urada v Ljubljani, temveč jih dobivajo v drugih občinah. Taki upravičenci naj napravijo novo prijavo in jo oddajo v svoji občini. Prav tako naj tobačnih nakaznic ne reklamirajo oni upravičenci, ki so namesto moške karte dobili žensko ali obratno, ker bodo lahko reklamirali pozneje osebno, kadar bo to objavljeno. Predvsem bi pa popolnoma brez u«peha reklamira« oni, ki so oddali dve a« več prijav ter so Jim bili zato odrezani od-rezkl za mesec januar. Med temi grešniki so pa izjema oni. ki «o napravili dve prijavi samo zato, ker Je bila prva prijava nepopolna ali nepravilno izpolnjena (torej n. pr. da prva ni imela napisanega družinskega glavarja ali pa. da Je bila na njej zap:san* številka januarske namesto decembrske živilske nakaznice). Taki naj pa vlože pri vratarju mastnega poglavar- stva na Mestnem trgu prošnjo, kjer naj natanko popdšejo, zakaj so vložili dve prijavi. Toda take prošnje morajo napisati prosilci sami. ker zanje ni posebnega tiskanega obrazca. Vse pa opominjamo, naj take prošnje vlagajo res samo oni. ki so vložili dve prijavi samo zato, ker prva ni bila popolna. Naposled naj pa tobačnih nakaznic ne reklamirajo oni, kakor smo že prej omenili, ki so vložili prijave za tobačne nakaznice šele po 15. jano-arju. Znova opozarjamo, da morajo btti prijave izpolnjene natanko z vsemi podatki ter naj zlasti pazijo oni. ki so se v zadnjem času preselili, da bodo izpolnili posebno za to določeno rubriko. Ponavljamo. da morajo biti vse prijave oddane za to določenim zbiralnicam najkasneje do 18. ure v soboto 22. t. m. Osebam, ki so nastanjene po raznih šolah ali zavodih, naj prijavo potrde uprave zavodov ali ustanov, kjer so na hrani. Obenem opozarjamo vse one. ki so *e dobili nakaznice za tobak, da se morajo za tobak prijaviti pri najbližjem trafikantu najkasneje do sobote 22. januarja opoldne. Tudi oni, ki so dobili nakaznice Wez januarskih odrezkov, se morajo prijaviti do tega dne najbližji trafiki. Po tem roku bo vpisovanje dovoljeno samo z dovoljenjem mestnega preskrbovalnega urada. Tobak za nosljanje in posamezne vrste cigaret Obveščamo občinstvo, da je tobak za nosljanje naprodaj brez tobačnih nakaznic. Obenem pa naznanjamo, da morajo upravičenci pri trafikantih prevzeti ono vrsto tobaka jn tobačnik izdelkov, kakršni so pri rafikantih peč na razpolago. Važno za trafikante Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse trafikante, da morajo sezname odjemalcev oddati v soboto 22. januarja od 16. do 18. ure v glavni zalogi tobaka. Vsak list seznama mora imeti na zgornjem robu odtis Stampi!jke trafikanta. Vsaka stran naj ima spodaj seštete moške in ženske nakaznice posebej za ženske in posebej za moške. Na zadnjo stran seznama naj trafikant napiše. koMko moških in koliko ženskih nakazne je v njegovem seznamu. Vsak trafikant naj prinese svojo štampdljko s seboj. Obenem obveščamo trafikante, da je dovoljena še poznejša akontacija v taki množini, da dobi trafikant, ki ima dovoljenih 600 odjemalcev, 126 kg. trafikant pa, ki ima dovoljenih 800 odlemalcev, pa 156 kg tobačnih izdelkov. Kdor še ni prevzel te množine, lahko dobi razliko do te akontacije v glavni zalogi tobaka do 12. ure v četrtek 27. t. m. Po tem roku pa bodo trafikant' dob vali i?delke samo z nakazil; mestnega p etkilx>valnega * Brezplačna vožnja za težke invalide v Nemčiji. Nemški ministrski svet je sprejel sklep, da se pr zna težkim invalidom pravica brezplačne vožnje na nemških železnicah. Tozadevna uredba se že pripravlja n bo v kratkem objavljena. * Nemško sožalje Argentini. Nemški upravnik poslov Meynen je izrazil argentinskemu notranjemu ministru sožalje nemške vlade zaradi žrtev potresa, ki !e priz.'.iieJ San Juan in druge «rgent nske kraje » Tur&lq dJjaki ostanejo v Nemčiji. V Ankari so zadnje dni odločno zanik .li ten-■oenč e novice nekaterih listov, da so bili 1 ur'-k dijaki, k: študirajo na nemških vi- 5*>kii; šolah, pozvani, naj se vrnejo domov. Turški d jaki v Nemčiji lahko mirno n daini e jo svoje Studie na zavotiih, ki so jih p<.!is.jali doslej. * T°dtova organiwwàja »št* delavce. Todt..va organizacija v Vidmu objavlja v Ustih, da išče 20 krojašk h in prav toliko <"• . *j; iskih p močnikov za svoje delavnice v Vidmu in okolici. Profesi n stom je obljubljena poleg primerne plače tudi oskrbp. v naravi. * pn\i£:uije žele/iUških tarif na Japonskem. Dne 1. aprila bodo na Japonskem zvišali železniške tarife za osebni in tovorni promet. * Angleške izgube na morju presegajo izgube v svetovni vojni. Voj.iški sotiucinik madridskega »Puebla« paše, !a so angleške izgube v sedanji vojni m morju dvakrat tolikšne kakor celokupne izgube v svetovni vojni 1. 1914/18. * Več stavk nego za časa svetovne vojne. V času sedanje vojne je b.lo na angleškem ozemlju več stavk kakor med svetovno vojno, ugotavlja sotrudnik »Evening Stan larda«. ki navaja število stavk na Angleškem v zadnji vojn; za 2876. d očim je doseglo število stavk v sedanji vojni dobi že 45S3. * & i rje banditi ustreljeni v Asiagu. Nemško vojaško sodišče v Vicenzii je obsodilo na smrt štiri razbojnike, ki so jih prijeli na ozemlju A snaga. Razbojniki so: Decàmo Vaccairi iz Marostice, Bmno Frovolo iz Vi-cenze, Luigi Molari iz Nove in Giovanni Rosai iz Sa ssa. Vsi štirje so bili obsojeni na smrt in je bila sodba že izvršena.. * Zavetišče za reveže v plamenih, V nekem zavetišču za siromake v Helsinkih je zhruhnil požar, povzročen zaradi neprevidne rabe vžigalic. Ogenj se je nsgio razširil ter je zavetišče uničil do teme je v. Siromake so utegnili rešiti, vse kar je bilo v zavetišču pa so uničili plameni. » Ob-odlie v Trapani ju. Okuparijrko sodišče a,nglc-ameriške vojske za Sicilijo je v Trapaniju obsodilo 14 oseb. med njimi 13 moških in eno žensko, zamdt poskusa obnovitve fašističnega gibanja. Krm oseba je bila obsojena na smrt. * Numizmatična zbirka Viktorja Emft-nneja. O izdajalskem italijanskem kralju Viktorju Emanuelu je znano, da je b:l eden najlv lj vnetih zbiralcev starih novcev v Evropi. Pred izdajo je poslal svoje zhirV novcev v pristanišče Spezi ja. da bi jih od tam pripeljali na Malto. Sedaj poročaj'. da se je nemškim oblastem v Italiji posrečilo odkriti v graščini Pollengo v Piemontu 370 zapečatenih zabojev z novci Viktorja Emanuela. Zaboji so bili z vsebino vred izročeni pristojni finančni oblasti v Cuneu. Zaščita prcä kfalskiiisl isapadi Bio bi nespametno podcenjevati nevarnosti letalskih napadov. zsto je trebi pravočasno poskrbeti za zaščito v takšnih primerih. Dva najvažnejša čim tel j a ob napadih iz zraka sta voda :n pesek. Vodo i'ni na smrt. Iz Tangerja poročajo- da je bilo v Tunisu pred ondotnim vojaškim sod šč m deset italrajn.sk h častnikov obsojenih na smrt. častniki so bili obtoženi vohunstva v prid scvt žnika. * Živila za Grčijo. Uradno poročilo švedske vlade iz Stockholma pravi, da besta po nalogu medn. rodnega Rdečga križa v najkrajšem času pristali v grških pristan ških ave ladji z živili za grško prebivalstvo. » Angleška korupcija pred sodiščem. 7 Londonu je bil pred kratkim proces proli ravnatelju angleške letalske družbe in ove-mo vladr.ima uradnikoma. Vsi trije so s; morali zagovarjati zaradi očitkov korup-cd e. * Potres jc razrušil jez. V se vem: Skandinaviji se je zrušil zaradi potresnih sunkov jez. ki je oklepal veliko jezero. Voda je vdrli skozi 20 metrov široko odprt no jezu in pc'lavila ogromno zemlj šče. Zaradi razpoke jn vrzeli se je površina vode v umetnem jezeru v nekaj urah znižala več kakor za en meter. * V članek »Sirij, najsvetlejše "once na nočnem nebu« v včerajšnjem »Jutru« se je vrinila tiskovna napaka, ki občutno moti smisel. Pravilno se glasi: Sirij ima približno 2.45 krat večjo težo nego naše Sonce,___(in ne 245 krat...). Is LfuMlane u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce zvaničnik državnih žeizn c g- Franc P i rman. Za njim žalujejo žena z otroki in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v petek ob 16. iz hiše žalosti, Tržaška cesta 58, na farno pokopal šče r.a Viču. — V Dobravi pri Pod-nartu je v 66. letu staresti preminil posestnik in gostilničar g. Fil:>p Pogačnik. Zapušča soprogo Alojz' o. hčere in sinove ter številno člrugo sorodstvo. Blagega moža so položili k večnemu počitku na farnem pokopal šču na Dobravi. Nenadno je pie-mintil revirni gozd .r g. Josip B a s s i a k o. Zapušča soprogo Zoro po rodu Burgerjevo, sinčka Bruna in drugo sorodstvo Rajnkega so pokopali v sredo 19. t. m. na postojnskem pokopališču. — Po dolgotrajni in mučni bolezni ie umrla ga. Angelo Str»k-1 j e v a . po roetu Pečenkova. Za njo žalujejo soprog Josip, sinova Lav slav in Saša ter drugo sorodstvo. Na z -dn i poti bodo j rajr.o spremili v petek ob 15. iz kapeüee. sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k S". Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen b ag spomin, njihov'm svojcem p izrekamo naše iskreno sožalje. u— Otvoritev mestnega dnevnega otroškega zavetišča v Knezovi ulici št. 28 v Sp. Šiški bo v ponedeljek, 24. januarja. u— Pota čez Rožnik so ob ugodnih zimskih dneh nadvse vabljiva L ubijančan- m. ki si žele razvedr Lnega izprehoda. Ceste, ki so bile pred leti lepo urejene, so sicer trpele zar di avtomobilov, ki so dovaža.u prejšnjim posadkam ba.ioljevcev oskrbo vendar so še v zadovoljivem stanju. Posebno vabljive pa so stez ce, ki vodijo na Drenikov ie na š šenski vrh ter so vse Križem razpeljane Mord., mnogo Ljubljanča. nov ne ve. da je zdaj prest prehod mimo bivše Drenikove kmetije, ki je prešla v zasebno last znanega ljubljanskega restav-raterja. u— Ljubljanske javne zgradbe, v katerih so bile nastanjene badicljevske čete so splošno zelo trpele zar~di zanikrnosti n Podružnica »Jutra« v Novem mestu je zopet odprta ia postni« vsak dan v prostorih trgovine Mledofer, Glavni trg 10. biezumnega početja. Kakor se je že na zunaj videlo, so bila okir.a skoraj povsod, kjer so te čete prebivale, do dveh tretjin zazidana. Notr .nja Slika pa je Se mnogo bolj žalostna. Marsikod se zdaj že vrše popravila, temeljita obnova pa bo kajpjda mogoča šele po vojni. Tud: na Ljubljanskem gradu, kjer zdaj domobranci čujejo nad slovensko prestolnico, go popm vila nujno potreb a in so se jih nedavno temeljito lotili. V bodoči učilnici domobrancev je strop že popravljen, zdaj pa je treba ured ti še instalac jo, saj je bilo vse iz.ru-va.no, kakor so tudi tr .movi in deske romali v peč. ko je vendar badoljevce vedno zeblo. Kar se žalostne zapuščine tiče je treba reči, oa je bil že zadnji čas, da so jo b doljevci otlkur li. sicer b Ljubljana imela na kupe ruševin, s svojo bodočo Akropolo vred. u— Glasilo Zve'ie društev »Mali gospodar« za Ljubljansko pokra j no iai Žcgoz.e. Zadruge malih gospo.arjev, je s trojno številko za okteber november in december zaključilo poslednji letnik. Vojne pril:ke so zahtevale, da ta revi ja preneha izhajati. Izdajatelji pa bodo skrbeli, da bodo mali gospodarji dobi v -li tud; v bedoče strokovne nasvete m pouk o reji malih živalj in o celotnem malem gospodarstvu. Poslednja trojna številka prinaša, kakor prejšnje. pr=>v pestro in poučno gradivo, ki se nanaša na vse panoge rejstva, zlasti je koristen zdravstveni pouk. V pouk našim malim gospodarjem bodo radajska predavanja o prehrai-i malih živali, posebej o perù t m-narstvu :n reji domačih kuncev, na programu letošnjo pomlad. Tečnejši datum in ura pred .vanj bosta objavljena v dnevnem časopisju. u— Pijte 2ikino čajno mešanico z Aci- tronom. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dnj sprejeli spet več ponesrečencev. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali na kirurški oddelek 32 letnega železniškega delavca Ivana Kastelica iz Ljubljane. ki se je ponesreč i pri skoku iz vagona. 20 letno služkinjo Viktorijo iargije-vo iz Ljubljane je povozil avtomobil, pri čemer je dobila poškodbe po vsem telesu. 17 letnemu sinu posestnika Antonu Ložar-ju iz Sapa se je primer la nesreča na Karlovški cesti: stopil je s tramvaja, v tem pa je privozil mimo nek voznik, ga podrl in mu prizadejal poškodbe po te'e-su. Dosn> nogo si je zlomila pri padcu 34 letna posest n ca Roza Bregarjeva iz Sela. u— Dopolnite knjižnico svoje dece in na. bav te v knjigarni Tisko*. ne zadruge zbirko slikanic Polica za rna'.e«: 1. Princeska Zvezdana. 2. Kralj Debeluh :n sinko Debe-linko 3. Prigode n gajivega Bobija. 4. Bi-ba, 5. Razposajenči. u— S-roike za ureditev zaklonišča nosi hišni lastnik: z nasvetom, delom in epre-pa mera po svojih močeh pomagati stanovalec. mo, vsak S Nov veterinarski urad b-v štajersko in Koroško. V prisotnosti državnega namestnika dr. Uberre'therja so v sob'to v mestni klavnici v Gradcu odprli novi državni veterinarski preskovalni urad, ki služi dragoceni živinoreji na štajerskem in na Koroškem, obenem torej tudi na Spodnjem Štajerskem in na Gorenj.sk3m. Namen tega zavoda je da z vsemi modernimi pripomočki streže zdravstvu ž vine v teh deželah. Vladni veterinarski svetnik dr. Werner je v nneovoru naglašal zlasti ogromne vojno važne na'oge novega živi-nezdravniškega preiskovalnega urada, ki □ □ it jüüüDouacoaciaoannnnm: □ □ □ □ n u n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ rv w F t8 KMMQ&Ì □ n r □ □ c c n r.i r r~ L L Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, ce še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znsša : a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«. »Slovenskega na reda« ali »Domovine«. 10.— lir za broširano in 20.— lir /.a ve/ano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir /.a broširano in '£'£.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani. Puccinijeva 5. — ? Prijavite se lahko tudi njenim tnkasantom. izven Ljubljane pa po pošti, i ^.n^nHHnnnaaannDmDonro mora zatirati živinske kuge. preiskovati živila in skrbeti za higieno. Te naloge so že v mirni dobi zelo važne. V vojni, ko posamezne živinske kuge pogosteje nastopajo in ko se tu in tam poDujaj^» manjvredna živila, so pa te naloge še tem večje. Z vzgledno organiziran m celrtev sira. Za mesec janu r bodo prejeli potrešniki na ozemlju tržaške pokrajine po 200 g mehkega sira. Prodaja medu. Prehranjevalni z vod v Trstu ima na razpolago 800 kg medu, katerega bo proda al po 11 Ur kg. Meščanska straža v Trstu. Poziv tržaškega župtuia Pagninija za vpts v meščansko stražo je naletel na ugoden odziv. Pil-javlja.o se moški rojstnih letnikov 1900 do 1926. Predložitev izkaza o obrt«! pravi«*. Po pristojnih organih tržaške občine so povabljeni vsi oni. ki uživajo na področju tržaške obč ne kakršno koli obrtno pravico, da predložijo zadevni izka» do 31. januarja. Oni, ki tega ne bodo storili, bodo morali zapreti svoje obratovalnice. Nove cene v tržaških kavarnah. Prehranjevalno ravnateljstvo je določilo s takojšnjo veljavnostjo sledeče nove cene. k: so obvear.e za vse tržaške kavarne: kava v obratih I. in H. kategorije 1.20 lire- v lokalih m. in IV. kategorije 1 liro. k puci-nec 1.50 in 1.20, bela kava 2 20 in 1.80, mali čaj 2 in 1.60. vel ki čaj 2.60 in 2; mala čokolada 2.50 in 1 50. velika čokol da 4 in 2.50 lire. Za postrežbo se zviša v kavarnah I. kategorije n p tnina za 80" v drugi kat. 70°», v tretji 60%. v četrti pa 50".'. Himen. Poročili so se te dm v Trstu delavec Franc Jelen in gospodinja Aloiz-ia Zanetti, uradnik Miklavž Briški in gospodinja Marija Apolonijo. stavec S lvan Antonij ìd uradnica Nora Mohorič, zasebnik Rudolf Borjan in gospodinja Li'>era Surian, delavec Boris Vodopivec in dn<*v-ničnrka Marija Fomasiero. krojač Zodlo Vžintin in gospodinja Zofija Hrovatin. Zaključek razstave orientalskih preprog. Razstava orientalskih preprog v prostorih galerije na Cersu, ki je vzbudila živahno zanimanje tržaškega občinstva, je bila te dn' z kljiičena. Nova umetnostna razstava. V tržaški Miclielazaijevi umetnostni galeriji je bila otverjona sä karska razstava Alojzija Mar-coglie. Huda nesreč« na tramvaju Trž?Ski tramvaj je te dni povozil 221ctneg;i krojača Emilija Ferrano, ki je dobil pod kolesi vozila tako hude poškodbe, da so mu morali v bclnišn;ci odrezati nogo. Dobrota je sirota. Iz stanovanja druž'ne Toscano v ulici Dcnatello je izginila je dni dragoce-a šk tla- ki so bili v njej r?zni predmeti, zlatnina in' dragulj: v skupni vrednosti 60.000 lir. Tatvina je bila izvršena v času, ko ni bilo nikogar doma. O tem obveščeni kar bin;erj so takoj pričel? s poizvedbami. Sum se je osre:'.-da brez terdenčnosti in sovraštva, čeprav je moral postaviti nasprotje: farizejstvo in cestn'narstvo. Razume se samo po sebi, d : je sredi med obema skupina pravih-idea Lah vernikov, ki ni potrebna nikakin komentarjev. Toda razliko med človekom, ki nosi v sebi zavest Boga, ki je dober in pošten po srcu in duši. a se Lzog bije zunanjih simbolov in liturgičnih obredov — in tistim, k' so mu ti samo sredstvo, da je videti veren. kar p3 v resnici ni — to razliko je pokazal Leskovec v močnih duševnih n zunanjih konfliktih ljudi. Bil je razmeroma mlad dramatik, a Je kljub temu z darovitostjo. ki je obetala mnego z bodočnost. -opisal že nekaj dram: Dva bregova Kraljično Haris. Jurija Flevnarja in Vero in nevero. »Vera in nevera« kaže zelo dober eks-presionističen notranji koncept, ki pa v zun njih dramaturških sredstvih vendarle od časa do časa zapada realistiki. Kljub precejšnji izkušenosti v duhovnh prijemih, mu manjka mestoma en^ kovred-nega vzpona v konkretni zgradbi v realizaciji dejan a. In vendar je treba poudariti, d^ spada to delo v novi. dramaturšk' obdelavi režiserja Milana Skrbiréka. mei resnično vredna slovenska odrska dela 'D bo prav gotovo zbudilo nemalo pozornost in zanimanje prav vseh krogov in mnog. zelo nasprotujočih si komentarjev. Toda učinek te igre je le v pravilnem razumevanju njenega hotenja! Ta igra ima lastnost, da mora ob n ej človek izprašati s Cankar em vest: »Komu živiš, človek? čemu živiš?« in s1 najti v enem izmed treh glavn h \ie.jnn nositeljev: Lavdonu, župniku ali Dagarin-ki, dvojnika. Ta igra je eitično in moralno ogledalo in v tem je njena vrednost. O tem deli pravi režiser M. Skrbinšek: »Drama je iznikla iz vernega srca zaradi bolestnih disk re p no med zuranjo in notranjo duševno podobo ljudi ki so. n? da bi se tega nujno zaveiali, le navidezno verni, medtem ko drug:, ki jim za vnanjo podobo te vernosti ni, pač pa za to. da v etičnem pravcu, sledeč morolnim zako-om svoje vesti in božjim zapovedim, hodijo z? Kristusom — veljajo v očeh sveta kot »ne-vern ki«. Drama hoče en m kakor drugim obrhlti pogled na edino pravo pot. n« &!v-Ijen »ko pot človeka, ki noče »amo v »Učnem, empak tudi v formalnem pogledu biti pravi kristjan k; se ne pogovarja z Bogom samo v svojem srcu, temveč išč° v bežjem hramu oč šče ja za svoje grehe in božje pomoči, da si tako vadßo bolj kre- pi moči v borbi proti zlu ter končno doseže t::-to et čno raven, da pestane vreden kršč nski človek«. Vtisi s skušnje Kleni, skop , da, asketski ezik daje delu svojski slog in narekuje igralcem eks-presivno potencirano igro. Na prvi mah gledalca skoraj malce odtuji; tako dolgo smo že -o najem odru pogrešali igro takega sloga, da se ni lahko privanti nanjo; to a tekom dejanja se človek šele prov vž vi in mera priznat , da je t ekspresio-nistični izraz v svoii asketsk-i formi silno pripraven za gralsko ekspanzijo. V sredin- igre sto e: esar v vlogi ^never-nika« Lavdona Kr lieva kot njegov prori-pol kor istolrvske. pobož jaške licemerke D'garinke- med obema pa Milan Skrbinšek v vlegi župn ka. pametnega nepristra-stneg : moža. posrednika med obema eks-tremoma Druga važna trojica so: Lavdo-nov in Dagarnk n nezakonski sin Dizma (VI. Skrbi'Sek), kr se je izgubil v svetu in ga oče in mati več ne spoznat5, ko .se vrne; Dagarinkin zakonski siri, si a to'e Feliks (Nakrst) in dpkle Marida, Lavdono-va rejenka (Bolt"r-Ukmarjeval. ki jo ljubita oba. Marida je kleno dekle, ki ji $eie m zev tajoča se ljubezen zbudi za navidezno trdoto skrito mehkobo ki prihaja proti korcu igre vedno bolj do izr" za. Važen je tudi mešetar Turen (Sever), vloga, ki šele na koncu pokaže svojo pravo pomembnost v zapletu dejanja Razen navedenih nastopajo ée: Turnova sinov,- Peter in Tone (Bitenc o Verdom k) ir. v vlogah deloma r»«nlčn« vernih, deloma v »veji vernosti fanatičnih, deloma vražaatlh kmetov: Raztresen. Blaž. Breeigsr, Gorinšek ln Ko-*i'ta .«ta kvartača z mwtr. Deloma po dramatikovi, prav gotovo pa zelo mnogo po režiserjevi zaalugi, skuša 1 ansanibl podati nove stvaritve, ne zaprašenih šaNon. že dovolj časa je bilo občutiti, da stoji igrr.lski ensambl na pieholu iz stare, v novo dobo ustvarjanja. Zelja po novem igralskem slogu je latenina že deij časa. Les':ovčera »Vera in nevera« je dek>, ki zciiteva po svoji strukturi diaigačen. nego je običajni slog igmnja in zaradi tega bo storjen prvi kcnluetni korak naprej. Morda ne še dokončno, ker preko noči to pač ni mogoče. Slog mora izzoreti v teku časa. ToJa kakor je že v »Noi-manskih juna-kJi« zazvene'a tu in Lam nova struna pri podajanju k laičnega sloga in je zaàobil patos mestoma neko ubluženo, paepioebo. lx>lj človečnost kakor božanskest junakov pou l£jjajočo žlalitnosi; tako daje ta kmečka ig;a nove možnosti, da se zasekajo globlje biazile v izrazne možnosti, v močnejše, iskrenejše doživetje in p:istne£A, današnjemu času bližji izr-az. Z nastopom mlajše igralske generacije in novih članov je opažati v zadnjih letih nehomogenost igralskega sloga; v glavnem se tréta stari, romantični idealirtična siog z realistJ čnim, novo stvarnost poudarjajo. čim. ki je včasih, žal, le fotografska kopija vsakdanjega življenja. Gledališče sodobnosti pa potrebuje slog, ki naj bo umetniški izraz za izglovorjene besede. Formulacijo tega izraza je sijajno zalel Milan Skrbinšek: Odrska tvorca — režiser in igralec — morata v svojem umetnos'nem prikazovanju drame lati delu tisto odrsko obliko, ti«ti zvok, da postane v izgovorjeni t.vl besedi duhovna posoda. Razveseljivo j» dejstvo, da »ledi anaerobi z vsem prizadevanjem režiserjevemu hotenju in dokazuje s tem, da razume in se h-če boriti za novo n3Jogo: za duhovno poglobljen slog In kakor so sami priznali nekateri pro-minentni dani — boj ni lahak — toda uspeh je na vidiku. Treba je reči, da imamo za naše razmere v tej drami idealno zasedbo, ki so ji povečini »vloge pisane na hrbet«. Cesar je že pred leti našel s »Šolnikom Zalamejskim<3: svojo umetniško individualnost v resni stroki. in njegov Laivdon kaže po avtorjeW zamisli marsikake sorodne poteze značaja, s Šolnikom«. M- Skrbinškov župnik ie postal po igralcu nenavadna osebnost, ki nima prav nič skupnega z mnogimi š iblon-skimi figurami župnikov iz svetovne in domače literature. Prav tako je tudi VI. Skr-binška Dizma samorasla osebnost, kakor vsak lile tega igralca, ki je sam po sebi močna igralska osebnost. Lika Kraiijcve in Nakrsta sla manj stilizirana (po avt rju samem) in nagibata bolj na realistično stran, medtem ko sta J uren Severja in Mania Boltar-Ukmarjeve tako po avtorju kakor po režiserju močno ekspresijotiistiòna» nova človeka,. Ta novi slog odpira tudi imenovani igralki nove možnosti ustvarjanja. Tudi Peter in Tone (Bitenc in Verdonik) sta zastavljena močno v novem slogu, medtem ko so ostale epizodne vloge: Blaža Raztresena. Brezigarja, Gorinška in Košute — zopet po dramatikovi koncepciji _ bolj realistične. Režijo dela in dramaturško obdelavo je napravil Milan Skrbinšek, ki e storil vse, la bd stvar uspela. Vseki kor pa bo ta predstava zbudila veiiko Ln resnično upravičeno zanimanje, kajti delo je nastalo iz želje, da to' ae človek pr; presoji, bodisi sebe samega, bodisi drugih ne vzadovoJjil z videzem. temveč iskal za tem videzom resnično podobo etične ravni človeka, ki je e lina up \teva. nja vredna, pa naj si bo v verskih ali drugih moralnih vpraéanjih. Maša SI« SPOR T rnamtm—m—mmmm—mmmmm Nogometaši spet na travniku V nedeljo ob 14.30 na igrišču Ljubljane Kakor nas obveščajo, so se ljubljanski nogometaši prebudili iz precej dolgega že jesenskega in tudi zimskega 6pan;a in se odločili» da se bodo to nedeljo spet pokazali na nogometnem travniku. Seveda v tej ponovni otvoritveni tekmi ne bo šlo niti za časti niti za točke katerega koli izmed raznih ljubljanskih moštev, temveč za č sto preprosto prijateljsko in poizkusno tekmo, ki naj igralcem zopet razgiba premrle ude. Nasproti si bosta stali moštvi naše Ljubljane in pa dobra enajstorlca '"z Most. Moščani so svoje vrste v tem neprostovoljnem odmoru močno spremenili in okrepili, tako da bodo z nekaterimi znanimi igralci drugih klubov celo precej enakovredni z belo-zelenimi. Ljubljana bo med ostalimi poslala na to tekmo Kriìeja, Perhar'ca. Santija, Haclerja in še nekatere izmed znanih. Sestava obeh enaj-storic bo torej po teh napovedh dovolj močna, da bo sedaj komaj razvajenim ljubljansk m prijateljem nogometa nudila »za prvo silo« dovolj. V ostalem pa je ne glede na panogo, za katero gre, in ne glede na to, kdo jo bo po tako dolgem mrtvilu zastopal, hvalevredno, da so se vsaj nekateri nogometaši odločili, da bodo prijeli za delo. Ce kje, potem v športu lahko uspeva samo oni. k; dea. Pri tej priliki vabimo na ta prvi poskusni nastop nogometašev po j skoraj polletni pavzi tudi ljubitelje te igre, ker i bodo igralci pred občinstvom gotovo zaigrali j Se bolj z veseljem, kakor b: pred prazno hišo. Tekma bo v nedeljo ob 14.30 na igrišču LJubljane. V ne&af vrsts-h Iz športne kron:ke zadnrh dni bi bilo naknadno zabeležiti še naslednje pomembnejše dogodke: Dunajsko hokejsko moštvo je imelo v soboto in nedeljo dve tekmi prof. dobri ekipi SK Rrat'slave. V prvi igri so Duna;čani izgubili visoko z 1:7, v drugem srečanju pa so zaigra'i mnogo bolje ter dosegli neodločeni Izid 1:1. Drugo tekmo je gledala nad 4000 gledalcev. ki so se obenem po pravici navduševali tudi za nekatere izborne drsalne pare na isti ledni ploskvi. V medmestnem tableteniškem dvoboju med Magdc-burgom :n Berlinom so zmagali Berlin-čani brez posebnih te/av z 9:3. Berlin je zastopal med drugimi tudi bivš: nemški prvak Raick, ki je res tudi osvojil najvažnejši točki proti najmočnejšemu partnerju iz Migdeburga. V zaključnem kolu na mednarodnem teniškem tur>:rju v Estorilu na Portugalskem je Kumunu Rrracu uspelo poraziti bivšega svetovnega mojstra Francoza Cocheta. Stori mu-sketir je bil očitno nerazooložen in je igro nc-ad izgubil v štirih se tih takole: 6:4, 3:6, 6:4. 6:4. Zadnja prvenstvena nedelja v Španiji je med drugim: tekmami prinesla majhno pre- senečenje z izidom, kj je bfl zabeležen v Ovie-du, kjer je letalska enaj&torica iz Madrida, ki je splošno znana po svojem nekdanjem slovitem vratarju Zamorri. izgubila tekmo z 1:2. V prvenstvu vodi sedaj Valencia pred Barcelono in letalskim moštvom iz Madrida. V nedeljo so bile velike kolesarske dirke v Antverpnu, na katerih so startali skoraj vsi bolj znani predstavniki kolesarskega športa med Flandrijci. Tamkaj je gostoval tudi nemški prvak Lohmann, ki pa se je moral po vseh nastopih zadovoljiti s tretjim mestom v skupni oceni. Med številnimi podrobnimi iridi je zanimiv čas zmagovalca na 20 km dolgi pregi, kj je znašal 18:17.8, in čas najboljšega na 50-kilometrski progi s 47:23. Najboljši francoski tekač na dolge proge Pujason je v nedeljo zabeležil novo zmago v teku čez dm in strn na daljavo 9 km. Čas 27:40 spada gotovo med izborne v tej športni pre:zkušnjl Na norveškem prvenstvu v hitrostnem drsanju v Oslu sta se spet zagrizeno med seboj borila stari prvak Egnestangen in njegov mladi učenec Hodt To pot sta s! uspehe razdelila i na polovico ter je Hodt zmagal na 1500 m : z 2:24 6 pred Egnestangenom (2:25.7). na 5000metrski progi pa je bil vrstni red obraten v korist starega mojstra s časoma 8:48.6 od-nosno 8:55.9. j Na tekmovanju za okrožno prvenstvo SoJ-. nograške v klas'čn: kombinaciji je zadnjo nedeljo startalo mnogo znanih nemških smučarjev. med katerimi je prejel na'boljso oceno v obeh tekmovanj'h naš planiški znanec Sepp Bradi. Skupno so mu prisodili 467 točk; v teku samem, ki je vodil 15 km daleč, je zmagal Koch, ki je progo presmučal v dobrem času 54:38. medtem ko je Bradi za 28 sekund zacotal za njim. kar pa je potem nadoknadil na skakalnici. Med skakalci je bil tudi Gregor Holl — tudi on je cesto gostoval na planirk.' strmini —. ki je skakal enako daleč kakor Bradi, dobil pa je zaradi 6tila slabše ocene in v celoti zaostal za skoiaj 6 točk za zmagovalcem Bradlom. Zimska pomoč Iz pisarne za >Zimsko pomoč« smo prejeli: Uslužbenci mestnega poglavarstva in mestnih podjetij v Ljubljani so darovali za Zimsko pcmoč 32.801.40 lira Zloraba Zimske pomoči. Ugotovilo se je, da neupravičene osebe ponekod pobirajo po hišah denarne prispevke za Zimsko pomoč. Octbor Zimske pomoči do sedaj ni or-ga-iiziral nikakih nabln inih akcij po hišah. Zaito naj se osebe, ki zlorabljajo ustanovo Z miško pomoč, izroče policiji. Ako se bo nabiralna akcija kdaj po hišah vršila, se bo to objavilo in se bodo izdale nabiralnim organom legitimacije. Za jnformaoje glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (tat 44)! Prestari Zimske pomoči so v Puccini evi ulici 9-1., levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovn h po-ložnio.h na Pokra ji rski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.580! ! HALI OGLASI ittm dužbo piate m ntfo L —JO. a M li p rov tatuo —-60 » da Janje naslova ali ttfro L S-—. Najmaajà: Iznos ca te oglase Je L 7.—. — Za éenltve tn dopisovanja Je plačati m wako besedo L 1-—. sa vse druge oglase L —SO ca besedo. za drž ln p rov takso —SO. sa dajanj* naslova alt tlfro L 3.—. Najmanj t) If&ot (a te oglase le L tO.— več zabojev zelo močn.h, prodam. — Tabor 6-1. Kozina. 1474 6 KUH. OPRAVO novo, ugodno prodam 2 SONČNI SOBI čisti, lepo opremljeni, t kopalnico ln vso cekrbo v centu, ifiče bolJSj gospod čna pri samostojni goepej ali ev. «amo pri Ogled vsak dan p i p e mali obteljl. Pcnud'oe na ogl. odd- Jutra pod j skarju Blaznik. Poljanska št. 43. 1470-6 ŽEPNO URO znamka Doxa, fcomira-no, prodam. Ogled v Servis biro. Selenbu cova ulica. MLAD FANT išče primerno zaposlitev za takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jut. a«. 1444-1 SAMOSTOJNA GOSPA vešča kuhe in vseh h š. del. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna*. 1447-la C 'irr* mm HLAPCA vajenega nekolko mizarskih del, pridnega, poštenega, sp ejmem. — Vaclk, Zaloška c. 15. 1469-1 VRTNARJA sprejrrrm takoj nekaj ur dnevno, za gojitev zelenjave, cvetja, s dja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1468-1 DEKLE za v kuhnjo. sprejmem po možnosti sta-o nad 25 let. Goßtilna Sv Jakoba trg 5- 1384-la POSTRE2NICO za nekajkrat tedensko — dopoldne in popoldne — išče hvLš n. Šiška, Je:en-kova ulica 4. 1465-la POSTREŽNICO išče.Ti teko j z< pop:» . .__ danske ure. Zglasit se «Jjav), nov moderen in 1UOSKO KOLO »Puch«, és predvojno — takoj prodam. Rož. dol. C. XIX. št. 14 J476-6 ŠPORTNI SUKNJIČ »Skupno gospodinjstvo*. 1480 23a GARSONIERO prazno, iščeta boljši m r-na zakonca, event. tudi 1442-c p azno sobo z upo aba kuhinje na p'in. Naclov v oglas, oddelku Jvtra. 1466 13a v Gosposki ulic* št. 6-1. 1455-la PERICO ki bi p ala doma. iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Juta« pod »Perca«. 1454 la ERIVSK. POMOCNiKA sprejme takoj Vasel Jože Sv. Petra certa 44. 1'45-la Prodam^ PRIMA JUTA-VREČE naorodaj. Petronafia. Ciril Metodova 33a (prej TyrSev»). J-33Ä-S M MISI. PODGANE in ščurke, zanes Jivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ul. 1. 1353 6 DVA VOZA težka, dobro ohranjena, prodam. Jamnik Ivan, Vrhovci 6, Dob ova. 1415-6 MOŠKO URO hlače za škonje. oboje za «-ednjo o stavo _ ugodno prodam. Hovar. fcroj..č. Zvezna 8 7ele- I IZGUB LA SEM dne 18 t. m. n.i poti od L-chtenthurn.->vega za va- na Jama. 1479-6 j da do vojaške to n^ce SAMSKO SPALNICO i 3. oiielek »Ju^ra« pod »1000«. 1450 20 Stanovanja Ljubk'ana, 20. januarja Razprava proti zdravniku -ir. Janku Hafnerju zaradi poskusa zastrupitve njegovega brata notarskega pripravi Vika Mi-ir.na Hafnerja spada med najzanimivejše razprave zadnjih let. Tudi v sredo je občinstvo popolnoma naprfaiHo njpmu ovo in kmalu opazi, da se ta zanima za.rj ter išče njegove družbe, on pa se ji je izogibal. Obširno je priča opis j, kako ;je bilo onega usednega 2. maja. Ko so ga prepeljali v bolnico, so bili zdravn ki mne-n;'a, da je bil zastrupljen, primarij dr. M t-j-to pa je bil nasprotnega mišljenja, da ne gre za zastrupljenje. Na vrsto sta prišli nato izvedenca univ. prof. dr. Luš cky im primarij docent dr. Maitko. Prvi je bil zaslišan dr. Matko. l\liSO AIA <11 A le Iti KU iZ-Aì Višek letošnje filmske sezone! Vele-film v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Münch-hausena .. — Najdovršenejše delo v Agfakoloru. Velezanimivo dejanje, od-| lični Igralci prekrasne naravne barve Lažnivi KSfukec Igralci: Hans Albers, Brlgita Horney, lise Werner, Hans Brausewetter itd Radi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 in 17.00 url KINO SLOGA TeL 27-30 Izvanredno delo nemške filmske umetnosti! Dokument življenja in dela največjega ženija Mozarta v velefilmu K c gar bogovi ljubijo Odlični umetniki: Hans Holt, Winnie Markus, Irene von Meyendorff, Paul Hörbiger. Sodeluje: Dunajska filharmonija, — slavna pevka-koloraturka Erna Berger in drugi. Najlepše melodije iz oper »F'garova svatba«, »Don Juan«. »Čarobna piščal« In »Requiem« Radi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 in 17. uri. V nedeljo ob 10.. 14.30 in 17. uri. farm. Silva Zužkova. Poved >la je. da se je dvakrat sestala s pr čo Vero Igl čevo in jo spraševala, kaj ji je Tavzesova z" tipala in ali bo v procesu nastopila kot priča. Igličevo je predsednik nato pozv i k zaprisegi na izpovedbe, ki jih je podala v torek. Vera Igličeva je vztrajala pri svojih izpovedih in pr segla. Pcpoldhe je bila a slišana najprej ob'.o-ženčeva sestra Slavica Cvenkìova, ki ni vedela povedati o obtožencu nič slabega. Višji f nančni pristav Franc Krstelic. ki se pozna z dr. Hafnerjem že 25 let in je mnogo z njim občeval, ni mogel potrditi, da bi opazil med dr. Hafnerjem in pokojno Tavzesovo imtimnejše arinose. Enako ;e izpovedala obtoženčeva as stentka Ljudm la Jeraša, nakar se je začelo čitanje spise v in izpovedi v preiskavi zaslišanih prič. ENOSOBNO stanovanje «tli prarno sobo, iščem v mestu ali na perite JL Ponudbe m ogl. cdd. Jut a pod »Takoj I«. 1477-2ia SEPARIRANO SOBO lepo opremljeno, po'eg sobe Je kopalnica 73 eo-upor bo, oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jut a«. 1448-23 SOBO e'eg ntno, opremljeno, v strogem s'ed šču, separi-rano s stxpniSSa. iščem. Ponudbe na 03I. odd. Jut-a pod »Zel d dob-r Plačnk«. 14712"a OPREMLJENO SOBO s 2 posteljama, išče.ii s 1. febr. M ren in soliden. Ponudbe ni otI. odd Jut:a pod »čedno«. 1443-23a 150, Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Aparat, Blonriink?. Bom-boniek. Brez slušalk. Božič Brezpo e ni g'azbe-nik. čisto. Dobro ohranjen, Centr.lna kurjava. Dobra plača, Dabro ohranjeno, Dob <■ plačam. Dobra službi Dom čn ct Do en miljcm. Detektor, Darilo, Doroei ', Dob-a violina. Dve sob;. Dobra naja&ba. Ema, Enos.->b-no stanovanje. Enk at samo Je res le bilo. Eno-nadstropna, Fin^.noe, Gospodinja, Ičem ali zamenjam, Gojzerice, Hv. mon ja. Januar. Kismet. Kovčeg. Konj, Kczfcir J usti. Kuharica, K^eno vložen kapital. Kupim suknjo. Krm Ina pesa. Kopnlno banjo, LJublj. Zvon, Lužni kamen. Lu-kaniič Marija. Ljub te-ljica otrok. Lastno perilo, Ljubi j.-.nr ali okolica. Lepo življenie. Ljubezen, Lastno ognjišče. Lonca. Mrna postna, Majnik. Miren 910. Malo rabljen. Modern, Nova zai 'ja. Mlajša m:»5, Novorojenček, Novo leto 1944, Naj n dom. Ni. tri bloka, Novejši tip. Orehova, Ohranjen, O a-melost. OtroSka p"sb»-IJ i.ia. Prodajalka, Poroku, Poèten. Pridna in poštena. Preprosta čedna. Plačam dobo. P»» j morje. Priložnost. Prs- ! prosta č rta. Prcdvcj-o ' blago. Psihcts-spiJ.i, Pi-snrnfki proGtori. Pvšte. na, Pian;no, Resna in mirna. Plemiče, R smo. Rabim samo apr-at it rz sluša'k. R3V), Res^n in pošten. Robci. Reven d" Jak. Spilni dfvan Ren-tab:Im h ša. Soi dna cena, Sposobna. Sostanovalka Sr=čm bodočnost. Stalno, Str- sobno. škor-nji, TakoJ'na gotw'na. TnkoJ, Takojšna se'itsv, Tehnlca. Ti ko j 779. Teh. nik. Ta kolena upo-nb . Takoj 298. Takoj 23"». Takoj »Tiara, Takoj 878, U~odno. Umrsjoči pomlad. Ugodnost. Ugodna prilik». Va'en<-c. Ve= dm odsotna. Vesten. Vona, Vsel'tev za april. Večerna hrepenenla. Vei a 1, Vana shramba. V bre^-h:bnem 6tanju. Z:n-5ki veče-1. Za st->lno. Zdra-va. Za ol*d_lov?n;e. 7.a februar. S'mnica. že!^-zostru^nr Stev. 100/00, 100 ' 350. 200.000. Za vedno nas je zapustil naS predragi mož, oče, sin, stric in svak, gospod Plraian Franc zvaničnik drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo iz hiše žalosti, Tržaška cesta 58, v petek ob 4. uri popoldne na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, Split, Reka, Berlin, dne 21. januarja 1944. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI in ostalo sorodstvo f Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem javljamo tužno vest, da nas je po dolgi, vdano prena-šani bolezni, nenadoma dne 17. t. m. zapusti naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Jfesip Basslako revir nI gozdar Pogreb dragega pokojnika je bil v sredo, dne 19. t m. na pokopališče v Postojni Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način izrazili sožalje ob težki izgubi našega dragega pokojnika, ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem najtoplejša zahvala. Posebna zahvala velja Njegovi svetlosti knezu Windischgrätzu, nadalje direktorju g. Körblu, kakor tudi gosp. ing. Hoffmannu ter vsemu ostalemu osobju gozdne uprave. Postojna, Beograd, Ljubljana, dne 20. januarja 1944. Žalujoča soproga Zora roj. Bürger in sinček Bruno; Dora in Lojzka, sestri; družine Basslako, Bürger in Meliva m rA Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je Bogu vdano za vedno zapust'la naša ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa V 66. letu je prenehalo biti blago srce našega predobrega moža. očeta, brata, strica, tasta, gospoda Filipa Pogačnika posestnika in gostilničarja na Dobravi pri Podnartu Pokopan bo na farnem pokopališču na Dobravi. Maša zaduš-nica se bo brala 26. t. m. ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Dobrava, Ljubljana, Salzburg, Smederevska Palanka, dne 19. januarja 1944. Žalujoči ostali: Alojzija, žena; Tončka poroč. Balantič, Simon, Magda, Alfonz, Joža, Miloš, otroci; Cecilija, sestra; Anton, brat; Janko Balantič, zet — ter ostalo sorodstvo poj. Pečenko K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 21. t- m. ob 3. uri popoldne z 2a.i — kapelice sv. Jožefa — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 26. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 19. januarja 1944, Globoko žalujoči: JOSIP, soprog; LAVOSLAV in SASA, sinova; DORA, snaha; VLADLMIR, vnuk; STASA in BOJANA, vnukinji — ter ostalo sorodstvo 1 Pl (r M m Harry Hoff; 10 ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Mož je bil tako razburjen, da se je moral oprijeti stebra električne napeljave. ^Vse moje zlato je izginilo!« je s hripavim glasom odvrnil. »Vse, prrv vse!« »Kdaj se je to zgodijo?« »Minulo noč — se pravi, bržkone že včeraj. Od predvčerajšnjim nisem več pogledal.« »K e pa hranite svoje zaklade, senhor Pexote?« sV majhni skrinji, v svoji kolibi. Večji varnostni ukrepi dosihdob niso bili v navadi, ker ni bilo petrebe. Zdaj se je pa menda res sam peklenšček utrgal z verige.« »Stepte z menoj v hišo,« je mirno rekel ]3raun, »tu na cesti ne moreva govoriti. Ln nrjprej se malce pomirite. Vaše zlato vam že spet poiščemo. Za to sem tu.« M rna samozavest, s katero je to rekel, je da'a tudi obupancu novega poguma. Vročično je zgrabil komisar-'a za roko. -»Kes tako mislite —? Na veke bi vam bil hvaležen, gospod Braun. Način, kako ste to rekli, je bil tako odločen —« Braun se je nasmehnil »2 lostno bi b'lo. ie bi sam prenizko cenil svoje zmožnosti. V tem rimeru pr haja^o v oštev kot storilci samo dva ali trije ljudje.« Iska'ec zlata je prisluhnil. »Ali mar že kaj veste —?« »Reciva rajši, da nekaj slutim. Pa o tem za zdaj ne moreva govoriti. Po asnilo morate prepustiti mojemu lastnemu presol-ku. Imate morebiti sami koga na sumu?« »Ne. saj to je tisto, da ne. Povsem ne-razumlj vo mi je —« »Kje stoji v:ša koliba?« »Na vzhodnem pobočju hriba, na skrajnem kcncu — če bi hoteli kar zdajle stop--t| z menoj, gospod kom'sar —« — »Na žalost — zdaj imam še neko zasliš-bo — a potem pridem k vrm « »Kaj ne bi mogel počakati, da opravite?« »Prav. Toda zunai. Stopite ondukajle k lekarnarju. Kmalu pridem vami.« Kakor skoraj povsod v brazilskih mestih, je bila lekarna tudi tu zbirališče ljudi, ki so radi razkazovr 11 svoje bolj ali manj namišljene nadloge in se na dolgo in široko pomenkovali o nj h, tudi kadar vobče niso imeli namena, kupiti katero Izmed mnogih zdravilnih zelišč. Peixotoa je rr zgovor z drugimi malo mikal. Nestrpno je hodil pred prostorno kla-daro sem ter tja, * Senhor Lobato Je bil svoje priprave prei toenčal. nego je m'sl'1. Bančne posle v Cu-yab! je prevzel rjegov dosedanji Prokurist na katereg- se je mogel docela zanesti. I*- med ostalih uslužbencev je vzel s seboj samo nekega knj govodjo in blagajnika. Namesto teh dveh je bil sprejel dvoje novih moči. V ostalem si je bil kupil letalo, ki naj bi služilo najprej njegovim Pstnim potrebam, kasneje pa tudi občemu prometu in tako zboljšalo zvezo med Cuyabo in Serro Ouro. »Ako nama postare tam v divjini pre-dolgčas,« je rekel Lcbato svoji hčeiki Sli-zi, »se 1'hko vsak čas za nekaj dni vrneva kaj. Pa ne. da bi te vendarle obhrjal strah pred samoto?« »Ne, papa, nfkakor ne. Sicer pa vobče ne bo tako samotno, kakor ti msliš. Baš včersi sem govorila z nekim trgovcem, k: je prišel od tam nakupovat. Pravil je, da ž'vi v Serri Ouro mnogo pamet-.ih ljudi in da še daleč ni tako zapuščena, kakor bi človek pr čakovrl. Ceste in hiše Imajo elektr čno razsvetljavo, vodovod se gradi. Zdaj mislijo napraviti celo kino- Barreto-vo tovorno letalo dovaža vsak dan novo luksuzno bl go. Prodajalne 'imajo, bar in kazino. Kaj pa še hočeš?« Lobato se je nasmehnil. »Res Imenitno! Nu — saj bomo videli. Senhor Barreto ie rekel, da nama je h1'Sa na razpolrgo. Res sem radoveden, kakšna bo.« Med poletom sta o tem še napre- govo-r la. Eliz; so se bleščale oči. Videti Jc je b'lo d" Je polna pričakovanja. Po dveinpolumem poletu je stroj pristal. Gruča radovednih ljudii se je bila zbra la na letališču. Tudi Barreto je stal med njimi. Skoraj pretirano iskreno je pozdravil Ll. med tem ko se je T,r*b~to ukvarjal s prtljago. »Vse sem že pripravil,« je rekel Barreto. »stanovanje je povsem opremljeno. Sicer preprosto, vonirar upam, da se vam bo zdelo kar prijazno, m en ina « Govori! je hlastno, vznemrrjet», in jo pri tem venomer opazovrL El"za se je izmikala njegovim očem in v zadregi gledala v tla Pred včerajšnjim, ko jI je stric predstavil Barreta, je čutila do tega moža kar tesnobno občudov-nje- saj je bila v Cuyabi že toliko si šala o njegovih drznih pod-vzetjh. N'egova močna osebnost je b la napravila nat-jo globok vtis. On je bil to menda opazil, a najbrže si Je r"zlagal njeno prostodušno c-bčudovanje nekoliko drugače. Dojem, ki se je bil pororJl samo iz razuma, je spravljal v zvezo z njenem' čustvi. Z lai Je b la njena naloga, da ga oz^rav: zmote. Ko so prišli do kladare. kler naj bi to- si e j stanovala Lobato in E'iza, je iz nasprotne stavbe po n ključju stopil komisar Braun. Osupnil je. še malo ui b i slutil, da pr spe Eiiza že danes. El za bi mu bila najrajši taikoj stekla n'proti. Pa to »e ni spodebilo. Kaj bi fn m'siili vsi ti ljud e. ko bi vedeli, da se že poznata? Braun se je torej približal n pozdravil Barreta. samo da bi v i) rei E'izo od bl:zu. Obrnjen k Barretu je dejol: »Nekaj v žnega vam imam povedati. Oglas te se- proaim, kasneje pri meni.« Barreto n: mogel drugače, kakor da ga je predstavi. To je storil s čemerno kretnjo in se takoj spet odvrnil, da spremi došleca v hišo. Braun in EÜza str se pomeni j vo spogledala. Barretu ni ušlo. da se je čekle mahoma ota alo in postalo živahnejše k ker prej. Sumljivo jo je g"e-dal, ko jo je z očetom vred vodil po prostor h. Nikoli ne bi bil Lobato pričakoval v tej hiši tako sijajne oprave. Tudi; El za je bila silno presenečera. »čudovito ste to napravil', senhor Barreto,« je rekla z izrazom odkritega priznanja, »vse 'e že urejeno, nit: s prstom nama ni treba več ganiti!« Barreto je ob njend pohvali kar zasijal. »Potrud'1 sem se re9 n-1 vso moč « 'ie od-govcril. »sai gre konec koncev za to da se bosta z gospodom očetom dobro počutila med -am. fkshriftleiter - Urejuje: Davorin Bavljeu. — Fttr das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za Konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant. — FHr »Nurn^n« tiskarna A O.« al» Druckstelle - 2s »Carotino tiskarno d. d,« kot ttskarnarja: Fran Jeron. — Fttr des Inseratenteil verantwortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: LJubcmir Volčič