23. itevflin.
« umnu. • mn*. 21 mooni isig.
XUIL leto.
M
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvu prejeman;
?To leto......K 24— .    celo leto.......K 22*—
leta........12— pol leta........11"_
■trt leta........6— četrt leta........550
mesec........2— 1   na mesec........190
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se nc vračajo. Uredništvo i KnaOova ulica st. 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34.
■annja vaak dan ivećer Uvzeanil nede||a In »ratnike.
Inserati veljajo: peterostopna pdit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj sc pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velfa tO vinarjev.--
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25—  ,  celo leto.......K 28 —
fit'kSi'frSO       za Ameriko in vse druge dežele: na mesec\  230  1  celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka.
Upravnl&tvo: Enallova nlica sL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon *L 85.
B.i za UuDlano.
|Govori narod. - nap red. dež. poslan-r v generalni debati zaradi izpre-lemne ljubljanskega mestnega stalita, po stenografičnem zapisniku.)
L
Poslanec dr. Karel Triller.
Moja gospoda!
Častita levica te visoke zbornice, : reprezentuje, kakor se je pravkar kazalo, precej labilno večino, želi - praznovati poseben praznik jega    strankarskega zakonodaj-1 va.
Potem,  ko je osigurala svojemu 'turnemu naziranju z novim za-nskim načrtom o šolskem nadzorni odločilni vpliv na vse dežeino -vn. želoč si s tem osvojiti zlasti ločo generacijo — potem ko je z velo o splošnem občinskem volil-redii    položila   temelj - kamen rankarskemn terorizmu v naši ko-imalni organizaciji izven Ljubi ja-potem, ko je z deželno banko,
0 ječo izven kontrole lega1 nih zaupnikov dveh tretjin deželnih dav-»n, skrbela za primerno finančno
iiago - prinaša nam danes kot ne-;ko piece de resistance premeinbo s t nega    statuta    našega stolnega edinega avtonomnega mesta, ki slej trdovratno   zapiralo svoja političnim načelom S. L. S. in je zato od te strani želo vsikdar i primerno ljubezen. Stavba dozorela je torej do slre-in ob taki priliki zahteva star ibičaj, da stavbenik zasadi vrh stavni laj, okrašen z barvami stavi te-Jaz ne razločujem    dobro teh irv, ampak zdi se mi jih preveč, da tvorile samo starodavno našo delno trohojnico. (Dobro, dobro, iro-("•en smeh pri klerikaleih.)  In ako sedaj ozrem na to zgradbo^, tedaj navdaja skrb, da je vaše veselje rerano, praznik prezgoden. Ta cela ivba se mi zdi izvršena silno po-o in malo solidno in jaz se bojim,
1 ne odgovarja strogim predpisom ■litičnega stavbnega reda v momi državi. Jaz se bojim, da jo ?e po tleh prvi politični potres. Za-ij, zlasti sklepni kamen, ki ga da-
7 i da vate, je veliko pretežak. Toda vse to je stvar kolavdaeije, 'tp mimogrede povedano, tod i za it ličje še ni. To bodi skrb kolav-rja, čigar zastopnik sedi tu pred
nami v osebi našega gospoda deželnega predsednika. Obžalovati je le, da ta kolavdator ni povzdigni! pravočasno svojega svarilnega glasu, pa bodisi, da je temu kriv sam, ali pa okoliščina, da mogočna večina te zbornice tudi nasproti vladi uveljavlja svoje vodilno načelo: sit pro ra-tione voluntas. V interesu ekonomije dela pa je to moje obžalovanje v obeh slučajih upravičeno, kajti dalo bi se bilo prihraniti mnogo nepotrebnega truda in dela.
Xaredno - napredne stranke n^ zadeva za to nobena krivda, kajti ona nastopa v tej zbornici le kot kritik in še v tej vlogi se je morala privaditi vzpričo brezmejui ošabnosti večine ovsenega kruha brezpravne manjšine. Nil admirali, to je postalo v deželnem zboru kranjskem naše prvo načelo.
Pane*> pa nam ne morete očitati, da nastopamo le kot slepi strankarji; danes odlagamo svoj strankarski plašč, ter nastopamo v prvi vrsti kot upravičeni in poklicani branitelji avtonomije naše slov« n-ke prestolnice. In kot taki vam moramo predvsem očitati, da pomeni že formalno postopanje vaše v tej zadevi naravnost negacijo avtonomije in ignoriranje najnavadnejših parlamentarnih šeg in običajev. (Burno odobravanje.)
Res je, da ima dežela uzakonjeno pravico nadzorstva tudi nad avtonomijo mestnih občin. Res je pa tudi, da med statuti takih občin in pa med statuti navadnih selskih občin mora biti nekaj razliko in da nadzorstvena pravica dežele nikdar ne more segati tako daleč, da bi bi i dopusten — oktroa! Ime^a je pravico, pozvati občino, da predloži potrebno reformo svojega statuta, toda tega v današnjem slučaja niti treba ni b:lo. Več kot leto dni valjal se je po pre- i da lih deželnega odbora načrt občinskega sveta ljubljanskega o reformi občinskega volilnctra reda, vi pa ste ta načrt tajili, ter ga nikdar niste predložili tej visoki zbornici, kakor bi to bila vaša do'žnost. Po ovinkih ste ga utihotapili v ustavni odsek, ";-gar večina je prešla preko njeg na dnevni red. To je preveč in zoper tako postopanje moramo zlasr: ljubljanski poslanci povzdigniti va ves glas svoj protest; isto bo stoi ! v danem momentu in v primerni obliki tudi občinski svet ljubi jans' i Ham, kar naj blagovoli zlasti visoka vlada že v tem trenutku vzeti na znanje. Cim bo namreč zlomljeno na-
čelo avtonomije, potem bo mestni statut ljubljanski izpostavljen sleherni dan novim >: reformam« po meri politične fluktuacije v tej visoki zbornici, postal bo igrača v rokah političnih strank. Kratkovidna tista vlada, ki to dopušča! In še na nekaj bi se flsojal opozoriti to vlado; na dejstvo namreč, da je bil oktroa do-SOdaj i/ključni njen privilegij in monopol. Naj si torej ne da vzeti iz rok tega dragocenega orožja! (Vese-oa£)
Pa mi smo opozicija n a -^ e 1 , ne pa i' a k c i j u z n usti in neradi se vsled tega oklepamo formalnih pomislekov; to smo pokazali tudi v današnjem slučaju, ker nismo izvajali posledic iz tega, da se o predlogi deželnega odbora v resnici še do danes ni vršilo pravilno pno branje.
Zategadelj bi končno lažje prenašali celo oktroa. ako bi pom« načrt, kakršen je izšel iz ustavnega odseka, v resnici tudi le en korak naprej na poti dea okratizovan.il javnega življenja in na poti javne pravičnosti. Toda ta načrt je, ako abstrabi-ramo od nekaterih posameznih določb, stranknrsk do zadnje pičlce na zadnjem i-ju in reakcionaren do kosti.  (Viharno odobravanje.)
Z mirno vestjo trdim, da je prihajal nacrt občinskega svota veliko bližje idealu pametne občinske politike. Opravičbe te ostre kritike ne bom ostal na dolgu. Treba pa je v to svrho, (\<\ ri ner/..«iko n-ttsnčfieje ogledamo javnopravni poklic občine.
Občina je najmanjša javnopravna organizacija, ki ima zadoščati v okviru državnega ;n deželnega zakonodajstva, lokalnim, gospodarskim in socialnim interesom. Država — dežela — občina, tako se stopnjuje pri nas javnopravna struktura človeške družbe. Narod je žal eliminiran. Ideal bi bil:
a) kulturna in vrhovna centralna organizacija v okviru države;
b) narodna avtonomija;
e) širša gospodarska samostalnost dežela;
d) loke.Ina avtonomija občin v svrho izjednačenja in ublaževanja lokalnih sociu nih in gospodarskih interesov.
Pa* \ na politika naj bi bila torej iz občin kolikor mogoče izključena.
Priznavam, da ta ideal še ni dosežen in v naših razmerah t adi še ni dosegljiv. Kriva pa jo temn tista država, ki doslej Še ni imela poguma, da bi dosledno in neizprosno iz-
vajala načelo narodne enakopravnosti in ki pozna še vedno izvoljene narode. Kj«*r pa so izvoljenci, tam so tudi zatiranei in ti zatiranci imajo pravico, da se tudi v najmanjšem svojem fragmentu t. j. v občini, bore za svoj narodni obstoj. Odtod prenašanje narodne politike v občine in odtod pravica zastopstva narodnih manjšin tudi v občini. — Kjer narodnostnega boja ni, tam se je komuna na politika tudi v Avstriji že veliko bolj približala idealu in ako ga tudi tam še ni dosegla, kriva je zopet temu ona država, ki tudi onega poguma še ni imela, da bi centralizova-la velika kulturna in socialna vprašanja.
Tako pri nas, drugje pa je bolje —- tam namreč, kjer ne vlada tisto prokleto načelo: divide et impera! (Dobro! Dobro!)
In tudi v zgodovini ni opravičeno prenašanje dnevne po'itike v občino. Svarilni vzgled za to nam je srednji vek, ta zlata doba politikujo-čih občin, zlasti na Nemškem in v Italiji. Dolga stoletja sia krvavela ta dva naroda ob političnem komu-nalizmu in dolga desetletja je zaviral ta faktor zedinjenje narodov. Tudi francoska revolucija — ta največja evolucija človeške duše — bila je neizprosna nasprotnica politikujočih obeln in ti^ti conseil municipaux, katere je še dopustila, niso bili niti senca več prejšnjih mestnih pravic. — Iz njih v prvi vrsti se je rodila notem znana Sieinova: Pieussische Stadt^orr'nimg iz leta 1808, ki je priznala tudi največjim mestom le še socialno in gospodarsko avtonomijo brez ]>olitičnega vpliva. Ta sistem se je recipiral potem tudi pri nas, zlasti po letu 1848. in na njem slone v bistvu še danes skoro vsi avstrijski mestni statuti. Zastareli so vsled tega in brezdvomno potrebni reforme. To velja tudi za ljubljanski statut. Tega mi nikdar nismo tajili, in to je, kakor rečeno, občinski svet ljubljanski že leta 1907 priznal.
Na načelih, katere sem si usojal ravnokar na kratko razvijati, pa bi morala sloneti vsaka občinska reforma. In sedaj vprašam: Ali pomeni v resnici reforma t ionem in melius načrt ustavnega odseka, ki odpira na stežaj vrata občinske hiše najstrast-nejšemu političnemu in naciona'ne-mu strankarstvu? (Viharno odobravanje pri narodno - naprednih po-slaneib, ugovarjanje pri klerikaleih.) Pa seveda, vi ugovarjate, da vlada v občinskem svetu  ljubljanskem ena
sama politična stranka brez opozicije in brez kontrole in da je to nezdravo. Cum maximo grano salis. moja gospoda!
Politično in nacionalno je občinski svet ljubljanski v resnici enoten, toda v okviru j>oklicane občinske politike razcep jen je v najrazličnejše frakcije po meri stanovskih, socialnih in gospodarskih interesov posameznih stanov in poklicov ljubljanskega prebivalstva. Stvarna kontrola in opozicija je torej de facto dana in izključeno je preganjanje ali tudi le preziranje kateregakoli stanu. Ce je dobro skrbljeno za naprednega trgovca, prihaja to na dobro tudi klerikalnemu in če mora naprtiti občinski svet ljubljanski teška bremena nemškemu obrtniku, nositi jih mora
v isti meri tudi slovenski napredni obrtnik.
Politične manjšine pa so upra* vičene le v večjih javnopravnih organizacijah, v katerih se politična pripadnost posameznika in stranke krije tudi z gospodarskim nazira-njein. Najboljši eksempel zato nam je prav ta visoka zbornica, v kateri zastopa levica kmeta, središče meščana, desnica pa veleposestnika. Če hoče torej v tej zbornici biti zastopan tudi meščan, zamore to biti spričo današnjih razmer le po nar.-na-j»redni stranki — od tod pravica političnih manjšin v takih korporaci-jah. Pri občini pa je stvar vsa drugačna. Nemogoče je n. pr., da bi se zrcalilo iz proračuna mesta ljubljanskega kako enostransko gospodarsko politično naziranje vladajoče stranke, kakor se zrcali iz vašega deželnega proračuna eminentno agrarna tendenca vaše politike v kvar meščanu. Nemogoče je, da bi gospodujoča stranka v ljubljanskem občinskem svetu preganjala iz političnih razlogov katerikoli stan,    kakor ste
vi preganjali n. pr. trgovca ali meščana.
Zategadelj z mirno vestjo trdim, da je de facto tudi vsak ljubljanski meščan vaše politične barve zastopan v našem občinskem svetu, seveda ne kot strankar, temveč le v okviru svojih upravičenih gospodarskih in stanovskih interesov, ki se nikdar ne dajo cepiti po politični pripadnosti. Pravice političnega manjšinskega zastopstva v občini pa vam ne morem priznati, ker bi bilo to pogubno za trezno in uspešno občinsko politiko in ker bi bilo potem veliko težje pravično socializiranje občinskega gospodarstva.
LISTEK.
Pismo 13 vsenemibesa mesta.
Draga moja!
Prav imaš. da mi očitaš lenobo. - dolgo že nisi dobila poročila od no, a mogoče, da temu le ni toliko lenoba, kot dejstvo, da je moje .♦•nje zelo enolično in da doživim malo zanimivega, da skoro ni iao poročati.-V dušo si bove pa lale,   kadar se zopet snideve, iaj ne I
v zadnjem pismu sem Ti omeni-»la se čudim, da je med tukajšnji--kirni družinami najti malo zavednosti. Videla sem pač zagrizenost do skrajnosti, ah do malomarnost. Kaj ne, mi v \     rini smo si to »urgermausko« \alstvo drugače predstavljali? .Mogoče Te bo zanimalo izvedeti, ko se je obnesla zadnja    ves« j lica ko   šolske   družbe.   Po svojih 1      nih močeh Ti jo hočem malo pisati.
Na velikem drsališču četrt ure *1 mesta je ob nedeljah dopoldne jata živahno :velika množica elegantnih
dam in gospodov se >b zvokih vojaške godbe b«>lj ali manj graeijozno ziblje po gladkem ledu. Na bregu se sprehajajo giedalei. kriti kujejo in čebljajo med seboj. Tudi jaz sem običajno med njimi, dasiravno kol tujka, navadno sama.
Tako se tudi pred pretečeno nedeljo napotim tja £o sem imela desetico v roki. da si kupim vstopnico, a glej, mesto navadne primitivne blagajne, stoji pred menoj pusica / vse-nemških barvah in par mladih gospodov v dijaških čepicah vabi k vstopu. Zdaj se šele ozr^m okoli **ebe in vidim lepake, ki vabijo slavno^* v prid nemški šolski družbi. Dve veliki frankfurtariei sta plapolali pred vhodom. Zamišljena sem bila in nisem opazila preje vseh teh slavnostnih znakov . ..
Razume se, da sem pri takih razmerah spravila svojo desetico in začudenim obrazom obrnila hrbet. A radovednost se je oglasila v moji grešni duši, vedeti sem hotela na kakšen način nabirajo naši nasprotniki sredstva nam \ pogubo. Mimo drsališča pelje glavna cesta, s katere *>e prav lepo pregleda ves prostor. In kar sem tu videla, je napolnilo moje srce z vilikim veseljem. Drsališče, katero je ob tej uri, med 11. in 12. predpoldne natlačeno polno, je bilo na ta slavnostni dan skoraj prazno,
prevladalo so pisane čepice nemških dijakov, drugoga občinstva je bilo prav malo na tej »impozantni« prireditvi. Nič življonja, še manj navdušenja! Spomnila sem se naših narodnih veselic, spomnila se veselic naše šolske družbe. Ne morem Ti popisati, kako neizmerno radr>stna je bila moja duša, ko sem gledala te žalostne postave. Ob bregu so v šotorih dame >dz družba prodajale navodno blago. Oh, Iva, to je bil prizor zi bogove! V primitivno z desk zbiti h lopah so sedele dame zmerznjenih lic in ponujale svojo šaro. A kupcev niso privabile. Par zelenih mladeničev, pardon. gospodov v zelenih čepicah se je Fukalo oko!i njih. Nehote sem se spomnila naših »žegnanj« v novejšem času, posebno v naprednih krajih. Tam -doje tudi šotori okoli cerkve in kramarji vabijo kupee, a ljudstva je leto za letom manj na cerkvenih slavnostih. Sni tudi naše verno ljudstvo prihaja počasi do spoznanja, kam gredo njecrovi krvavo zasluženi novci, katere podari cerkvi. Cim bolj se krivi hrbet kmeta pod težo bremena, ki mu ga nalagajo razni davki, tem bolj cvete župnikovo lice in njegovo blagostanje raste!
Pa kam sem zašlat...
Na cesti, zunaj veseličnega prostora, se je setala množica občinstva. Pomešala sem se med nje in posluša-
la njih pogovore. Človek se le vedno kaj nauči, če ima ušesa odprta. Tako sem izvedela.da je veselični odsek odredil, da se loei fina družba od priproste in nastavil je dopoldne vstopnino na drsališče mnogo višje kot popoldne. Občinstvo je glasno javljalo svoje ogorčenje. Slišala sem: »Cc hočejo dopoldne biti sami, pa naj se še popoldne sami zabavajo.« Opazila sem tudi, da večina nima pojma, kakšen namen ima pravzaprav vsa ta veselica.
Prav z lahkim srcem sem šla domov. Med potjo sem se spomnila, da so dnevniki že tedne noprej opozarjali na to slavnost, za katero so *e vršile »velikanske« priprave, pisali so, da je zanimanje in navdušenost v vseh slojih »nepopisna«. Razume se, da se vse^a tega nisem spomnila, ko sem gledala to klaverno veselico. Na predvečer je bila baje »velika« ma-škerada na ledu, o kateri so nemški listi sami pisali, da je bil začetek nekoliko »flau«. Lahko sem si jo predstavljala po današnjih skušnjah. Neka znanka »Nemka« mi je rekla o tej tnaškeradi:   >/es war nicht viel los!«
Ko Ti pišem tele vrstice, mi pride prav do zavesti spoznanje, da je le nekaj drugega, če se narod bori za svojo zemljo, kot ubogi nas zatirani narod, kakor pa če nabira sredstva, da se oboroži za plen, kakor delajo
Nemei. Slovenska je zemlja za katero se borimo mi, pravica je na naši strani. Kjer so gospodovali naši očetje, tam nočemo ostati mi gospodarji! Z bogatimi sredstvi gredo na plen naši sovragi, a mi se jim postavimo v bran z gorečimi srci. Ljubezen do domače zemlje nam bo dajala moč, da ne omagamo. V tem svetem navdušenju in v zavesti, da je pravica na naši strani, bomo zmagali in pobili sovražnika, ki se roparsko zaganja v naše čete!
Dovolj nam kamnov je pobral
Sovrag za svoje hrame;
Odslej pa z naših svetih tal
Ne enega ne vzame.
Ne bo nas vec tujčin teptal, Ne tlačil nas krvavo; Naš rod bo tu gospodoval, Naš jezik, naše pravo:
Pod streho našo tuji rod
Naj gost nam bo, a ne gospod;
Mi tu smo gospodarji,
In Bog in naši carji!
S temi besedami našega Gregorčiča sklepam svoje pismo in Ti kličem:
Na veselo svidenje v naši lepi domovini l
Nada.
V......20. prosinca 1910.
Z isto pravico trdim potem, da so zastopani v občinskem svetu de facto tudi naši nemški someščani v okviru svojih opravičenih gospodarskih interesov; pravice nacionalnega zastopstva pa tudi njim ne morem priznati, ker se ne nahajajo v poziciji zatirane narodnosti, temveč so nacionalno saturirani do grla. (Izgovarjanje v nemških klopeh.) Gospodje odkimujejo in jaz jih opozarjam le na ljubljansko šolstvo. O rea.ki in gimnaziji tu niti ne govorim in le to konstatujem v okviru današnje debate, da mora občina ljubljanska za 132 otrok vzdržavati petrazredno nemško ljudsko šolo, d oči in ne ve kam z ukaželjno slovensko deeo. (Pritrjevanje.) In sedaj hočem poslužiti še s pikantnim detajlom, ki prav jasno osvetljuje nacionalno pozicijo nemštva na Kranjskem:
Nekje na Črnomalj-kem se nahaja mala kočevska občina Planina (StockendorH. Tej občini je dop.>slai magistrat ljubljanski nedavno uraden dopis v neki domovinski z::devi; kakor ohsebi umevno je bil dopis sestavljen v uradnem jeziku nadoga magistrata, to je v slovenskem. Občina Planina je ta dopis vrnila, češ, da ga ne razume, in ko ga /i ji» mestni magistrat vnovič vposlal s poukom, da ga mora sprejeti in da naj si ga da pač prevesti, ako res tam doli sredi kranjske dežele nihče ni zmožen slovenskega jezika, je županstvo občine Planina tudi ta dopis vrnilo s sledečo duhovito pripombo: »Den Rat, uns die k?e:ne Gesehiehte verdojmetschen zu lassen, n-iisscn wir als cincn gaten W:tz betraehten, iiber den die hiesigen dentaefcen Baucrn abends beim Wein herzlieb lachen vverden.« (Klici: Cnjte! Čujte! Škandal!) Tak je torej nacionalni humor ^zatiranega« kr;.:j-kega nemštva, ki bi brezdvomno tudi v občinski hiši ljubljanski hotel igrat; le vlogo izvoljenega naroda in ki bi s tem prinašal tudi v ta za^top edino-le nepotrebni prepir. Glede na vse to torej z vso upravičenostjo negiram tudi ljubljanskemu nemštvu kot takemu pravico do nacionalnega manjšinskega zastopstva v občinskem svetu
Ideal občinskega volilnega reda bi bilo po mojem mnenju interesno zastepanje na podlagi splešne in enake volilne pravice v okviru r-o*a-meznih gospodarskih in socialnih in-',\\ r-kuoin. poklicov in stanov, t Odobravanje*.)
V tem okviru, čestita gospod* na levici, bi nam bilo dobrodošlo tudi vaše nepolitično sodelovanje pri ♦ Vinski upravi in na tej podlagi bi bil kompromis labak Toda vi ga niste iskali in hodili ste svojo pot. Oglejmo si torej cilj. do katerega ste prišli.
Recipirali ste proporčni volilni sistem z obveznimi listami v najstrožji obliki. .Taz pravim: nekaj lepega na popolnoma nepravem mestu. Vaš sistem pomenja popolno atomi-zacijo volil ca. Oropa ga v>ake individualnosti in pozna ga le še ko: pripadnika te ali one stranke. Voli-lec preneha biti realno bitje, ter je le še številka v svoji stranki. Sum-lna summarum: namesto volilne pravice posameznika, stopi vo'ilna pravica strank.  (Živahno odobravanje.)
Drugje so uvideli, da je ta dra-koničen sistem zlasti za občinski za-stop krivičen, ter so npeijali vsaj delno pravico panaširanja list. Tako n. pr. v Lincu, kjer je volilec veza: le na polovico lastne liste, ostalo polovico pa lahko kombinira po svoj?m individualnem prepričanja iz vseh i tlih. Po vašem načrtu pa je taka svoboda popolnoma izključena, tu volilec ne bo smel izbirati najspo-s^laie.i-ih, temveč mora akceptirati celo stranko en bloc. Nasprotno pa tudi izvoljenec ne bo smel zastopati gospodarskih in socialnih interesov svojega -lana in svoje gospodarske interesne skunine. temveč bo moral na-topiti vsikdar le kot strankar. Da je to pri strogo gospodarski korporaciji, kakor je občina, nezdravo, leži na dlani roke.
Drugačna je stvar pri večjih, eminentno poTitičnih javnopravnih organizacijah, kjer velja fikeija, da vs-ik izvoljenec zastopa celoto, bodisi narod, deželo, ali stranko, in kjer v boju sploh izgine individualnost posameznika ter prihaja do veljave le stranka. Pri občinskem gospodarstvu pa se razdrabijajo stanovski interesi skoro do atomov in zaradi tega ie tam potrebno individualno zastopstvo.
Tgovarjalo se mi bo, da je tudi za to skrbljeno v predb /«-čem načrtu, ker sme proklamirati svojo la-tno listo že vsaka g spodarska in socialna skupina, če šteje le 30 članov. Pesek v oči! Dosedanja izkušnja s proporčni m sistemom z obveznimi listami kaže namreč, da prihaja Jo veljave v resnici le velika stranka z dobro dresiranimi volilci, doči n «e manj strogo organizirane stranke razbijejo v strančice in frakcije, s čemur se le še   poostrujejo   pri nas
itak ie nesnosna politična In nacionalna nasprotstva.
Je-li pa taka  politika asodra te
previdna zlasti v LJubljani In oh času, ko ao se komaj polegli valovi 20.
sept., o tem naj premišlja visoka vlada (Živahno c*dobravanje).
Kakor bi torej pozdravljal proporčni sistem z obveznimi listami za volitve v državni in deželni zbor, tako ga moram z vso odločnostjo per horescirati za ljubljansko občino.
Sicer ste pa tudi pri u pel javi sistema samega pokazali svoje strankarsko konjsko kopito, ker ste sprejeli iz njega le to, kar vam s strankarskega stališča ugaja; ohranili, oziroma poostrili pa ste najbolj reakcionarna načela. Zlasti velja to glede porazdelbe volilnih razredov in vnovič trdim, da je v tem pogledu načrt občinskega sveta mnogo modernejši in pravičnejši
Dosedaj je bil 1. volilni razred domena hišnih posestnikov in velike trgovine, 2. razred pa ona uradnikov in prostih poklicev, doči m je v tretjem razredu vladala mala obrt. In če bi se sedaj s pri k lopi jen jem čistega 4. razreda po načrtu občinskega sveta ustanovila resnična delavska kurija, potem bi prišli po tem načrtu do veljave in besede malodane vsi -tanovi, v kolikor se cepijo v nasproti joče si interesne skupine.
Načrt ustavnega odseka pa je v tem pogledu naravnost reakcionaren. Tz 1. vol. razreda   izključili   ste one bčane, ki plačujejo le visoko osebno lohodniiio in ki izvzemši direktnih »očinskih doklad, nosijo vsa indirektna bremena v posebno izdatni meri. To je krivično   in nedomokratično, ker   poostruje   plutokratični značaj l. razreda.   \* 2. razredu bodo zopet 'Jorizovani uradniki in prosti poklici, ki so v večjih mestih eden iz-:ned glavnih stebrov občinskega go-T-odarstva. V To svrho ustanovili ste v tem razredu privilege vano volilno »ravico onih uecbčanov. ki imajo slu-*ajno v mesinem ozemlju   kako za-»latieo, od katera plačujejo morda 10 v državnega davka in 2—3 v občin-b b doklad.   Drugega   interesa na nestne-;P. gospodarstvu 'i posavski in ;;-.r;a:iski zaplatarji gotovo nimajo in vzlic temu bo volil vsak izmed nun v jubljanski občinski svet v istem razredu, kakor   n. pr.   gospod deželni >redsedn i k ban in    Sli v arz.    (Vese-~t.) Dejstvo, da ste črtali glede te'i • »občanov v zadnjem hipu cenzus <> <ron, ki bi bil vsaj deloma ubla ;il to krivico, mi je v zvezi z novim § 1 a bč. reda dokaz, da se bo ta ustanovi-a posebna ta->rika za neljubljanske olilce v ljubljanski   občinski   h vet. ! Pritrjevanje.»
Spričo ten)u je tem večja krivi-*a, da ste oropali aktivne volilne pravice tudi največje, slu'ajno še uedo-etne ljubljanske davkoplačevalce, ikoravno je v načelu interesnega zastopanja po visokosti davka že «»b seji označen realen značaj te volilne >rav!ee.
Največja krivica pa je pluralite-ta v 3. volilnem razredu ki pomenja popolno majorizovanje dosedaj brezpravnih slojev prebi%alstva. Naj e mi ne ugovarja znana dr. Krekova formula, da je to zače'^k splošne :n enake volilne pravice in negacija vurijalnega sistema. P-re prozoren je ^ofizem te formule, da bi bil potreben tudi le ^e ene besede odgovora. :Res je!).
R akeijonarno je tudi podaljša-ije dobe bivanja za uradi;.štvo in za me volilec 2. in 3. razreda, ki plačujejo le osebno dohodnino. Naravnost kričeča pa je zahteva 3Jetne take dobe za ostale volilee 3. razreda, ki se rekrutirajo iz .slojev, ki so podvrženi lajveeji fluktuaciji. Tem večja je ta krivien v ok^ru proporčnega s^.ste-ma, ki individualnosti volilne ;>ravi-ee ne j vozna in ki hoče varova*i in vpoštevaii le posestno stanja strank.
Celo predarlski volilni red, ki '-'fjlovo ni posebno liberalen, je v tern pogledu modernejši (dr. Tavčar: »So ga slabo prepisali«).
Crtali ste tudi volilno pravico častnih občanov, akoravno je v Ljubljani že vspričo števila volilcev popolnoma izključena tista kupčija s častnimi občani, kakoršno so vpri-zarjale politične stranke na deželi in zaradi katere se je po vsaj pravici črtala v občinskem volilnem redu za deželo ta volilni pravica.
In ce se pri tej priliki spominjam, s kako pozo sta zlasti gg. dr. Šusteršič in dr Krek tacaš gro mela zoper to nemoralno zlorabo častnega občanstva, tedaj pri tej priliki častiti levici ne morem zaniolčati 5nte-resantnega detajla iz zadnjih tednov, ki jasno spričo je, da se Vaš demokra-tizem in Vaša morala v teoriji silno močno razlikujeta od prakse. V Železnikih nad Škof jo Loko «,o pred durmi občinske volitve in ker sta prvi in drugi razred skoraj gotova narodni - napredni stranki, izvolila je sedanja nasprotna večina za nečastne častne občane v volilne svrhe ravno obe korifeji vaše morale dr. Šusterši-
ča in dr. Kreka, polen; tega pa se na železniško občino velezasložnega profesorja Jarca in poslanca Demšarja. (Cujmo, čujmo) Pa do danes še nisem slišal, da bi bili ti gospodje ogorčeno odlonili tako nečast, iz česar upiavi-čeno izvajam sum, da mislijo v praksi pač izvršiti tisto nemoralnost, zoper katero so v teoriji tako gromeli. (Ironični klici: Živeli taki častni občani !)
ln če se sedaj še enkrat vračam k načrtu ustavnega odseku, potem hočem konstatirati le še, da vsebuje § 1. a I. čl. naravnost flagrantno kršenje mestne avtonomije, ker dovoljuje vsakemu strankarskemu deželaemu odboru, da sme v soglasju z naklonjeno rnu deželno vlado\ umazane politične svrhe poljubno trgati mestno ozemlje. Naj se ne sklicuje gospoda v tem pogledu na državni okvirni za kon, niti na znani judikat upravnega sodišča glede neke med dvema spiski ma občinama sporne parcele na Koroškem! Tu je položaj bistveno drugačen in le mimogrede naj opozorim tudi na to, da je načrt v tem pogledu absolutno nezdružljiv tudi z novim zakonom o doinovinstvu.
Pa o tem in pa o vprašanju, kako naj se v takih slučajih varujejo gospodarski interesi mestne občine, premišljuje naj v prvi vrsti ona vlada, v čije rokah bo v kratkem usoda tega načrta. Moja naloga je le ta, di pribijeni na tem mestu to določbo kot navadno in prostaško politično geometrijo. (Tako je, dobro!)
Da pomeni nanos ed kršenje mestne avtonomije tudi določba, da občinski svet ne bo več zadnja volilna instanca, temveč deželna politična oblast, je ob sebi umevno.
V ustavnem odseku opozarjal smo lojalno na vse te in druge hibe, o katerih bodo govorili še moji tova riši. Stavili smo spreminjevalne predloge, s katerimi naj bi se odvzela načrtu vsaj najbolj očitna in najbolj krivična strankarska tendenca: toda večina je bila nepristopna za vsak stvaren argument in vsi nasi predlogi so padli.
Ista usoda bila bi jim gotova tudi danes in vsled tega mi ne bomo kradli časa bogu in deželi kranjski ter se marveč v znak protesta zoper tak način zakonodajstva ne bomo udeležili specijalne debate v tej zadevi. (Živahno odobravanje!)
Tolažilno za nas je pri celi stvari le dejstvo, da je načrt ustavnega odseka ne glede na vse drugo tehnično neizvedljiv in da bo vsled tega hodil še dolgo trnjevo pot, predno bo ta Vaša bi eda postala meso. In naj Vam pride pri tem na pomoč tudi doslej še vedno nepravomočna le> Lampe z dne 28. decembra 1909, ki je le dokaz v to, da nimate zaupanja v lastno delo.
In s tem sem z oceno predloge pri kraju.
Vaše postopanje, moja gospoda, od levice, nam je dokaz, da Vas ni vodila želja po pravični moderni reformi mestnega statuta, temveč, da je bil Vaš motiv edinole hrepenenje po gospodarstvu! Sicer bi si ne ubijali glave ob napredno Ljubljano v trenutku, ko bi morali absorbirati vse Vaše duševne moči mizerni fi-naučni položaj dežele (Tako je!), v trenutku, ko trkajo na Vaša vrata vedno glasneje in neizprosneje največja socialna vprašanja. (Klici: IJeiteljstvoT)
Sicer bi Vi, poslanci kmečkih občin i n sploh splošne kurije izven Ljubljane, ne vsiljevali tej Ljubljani nekaj, česar ona ne mora in ne odrekali bi ji tega, kar je zahtevala.
Vse to je znak brezmejne ne-zmernosti Vaše stranke in naša tolažba stoji v zgodovinskem aksijomu, da je propadla še vsaka stranka, ki prišedši do zenita, do veljave in vlade, ni znala biti zmerna. (Dr. Tavčar: »In pravična!« Živahno odobravanje!)
Pride čas. ko se bodete bridko spominjali besed nemškega pesnika: • Hirtenknabe, Hirtenknabe, einmal Liuten sie ouch dir!...«
In če si sedaj izprašujem svojo vest, jel; zamoremo napredni poslan-ei zvesti svoji dolžnosti glasovati tudi le za prehod v specialno debato o tem zakonskem načrtu — tedaj imam za odgovor le trikratni Castellarjev: »Ne!« Prvič ne, ker je načrt po ten-ilen« i strankarski, drugič ne, ker je po vsebini protlsoeia'en in tretjič ne, ker je po efektu proti na roden. (Dolgotrajno, viharno odobravanje na klopeh narodno-naprednih poslancev. Govorniku somišljeniki čestitajo. 1
Deželni zbor kranjjki
XXII. seja.
Ljubljana, 28. jan.
(Dalje.)
Volilna dolžnost za državni zbor.
Posl. dr. Šusteršič je vložil tozadevni predlog, v katerem je obsežen ta zakonski načrt, iz katerega povzamemo sledeče:
I § 1. Vsak, ki ima po § 4. volilnega reda za državni zbor pravico, ▼ vojvodini Kranjski voliti, je dolžan ob volitvah u Jo v poslanske zbornice državnega zbora, ki se vrše v vojvodini Kranjski, priti določene volilne dni včasu,predpisaneni za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volilna dolžnost).
§ 2. Kdor se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do rn) K.
' Pri odmeri kazni je uvaževati osebne razmere in gospodarski položaj volilnega upravičenca. Ako se urestopek ponovi, je odmeriti višjo kazen v izmeri, ustanovljeni v prvem odstavku.
§ 3. Razlogi, kateri volilca, ki se volitve ni udeležil, opravičijo so zlasti:
1. ako volilec vsled bolezni ali sJabotnosti ne more preiti na vo":išče;
2. ako volilca   zadrže uradne ali icer neodlozne stanovske dolžnosti:
3. ako je volilee na potovanju izven Kranjske dežele;
4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodlozne rodbinske zadeve;
5. ako volilca   am Ji it prometno *vire ali drugo   nepremagljive cko-) išči ne.
S 4. Pravico kaznovanja ima politično okrajno oblast vo volileega krajr.
S 8. Globe se izterjajo potom po-'itične izvršbe. Globe se ne smejo iz->**em<miti v zaporne kazni.
Globe se stekajo v občinski uhož-ni zaklad volilnega kraja.
O nredlogu poroča poslanec Jarc, I i temeljito utemeljuje predlog F tem, la bo agitacija odslej bolj poceni, kar ie gotovo najznačilnejše za častito večino.
Na predlog poročevalcev se preide v specialno debato.
Pri glasovanju se seveda sprejmejo odsekovi predlogi.
Proračun deželnih dobrodelnih zavodov.
Finančni odsek, poročevalec poslanec Pogačnik, predlaga sledeče:
1. Odobri se proračun za 1. 1910.. in sicer:
A. B o 1 n i č n i zaklad: Skupna potrebščina .   463.100 K
pokritje......182.232 »
prhnankljaj.....~280.0CS K
B. B 1 a z n i č n i zaklad: Skurma potrebščina .   244.525 K pokritje......42.311 »
primanjkljaj..... 202.184 K
C. Porodni e nr zaklad: Skupna potrebščina .     34.709 K
^okritje...... 4.-91 »
primanjkljaj.....29.^1 S K
D. Najdenški zaklad* Skupna potrebščina .     15.163 K
pokritje...... 042 »
primanjkljaj.....14.521 K
II. Deželni zbor pri pozna potrebo izpopolnitve v bo'nici in preosno-ve v blaznici ter naroča v ta namen leželnemu odboru, naj izdela čimnaj-preje natančen program.
L V delno rešitev tega programa se dovoli za leto 1910. neprekorae-aj kredit v znesku 150.000 K, kattre-Ta sme deželui odbor v slučaju potrebe potom posojila pokriti, odnosno v ta namen porabiti glavnico, ki je last bolničnega zaklada. Iz tega naj se pokrije potrebščina za zgradbo prosek-ture, dopolnitve infekcijskega in opazovalnega oddelka, za napravo detajlnih načrtov za zgradbene i/pre-nembe, med katerimi bodi v prvi vrsti omenjena preskrba bolj primerih ubikacij za sestre, device in druge uslužbence dobrodelnih zavodov.
2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje tako za zgradbo, kakor za obrat v novi prosekturi državni prispevek.
3. Deželnemu odboru se naroča, da predloži izdelane podrobne načrte in proračune za one zgradbe, katere je izvršiti poeenši s I. januarjem 1911 v prihodnjem zasedanju.
4. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod II. L, iznosluje Najvišje potrjen je.
Slednjič predlaga finančni odsek resoluciji:
L Deželnemu odboru se naroča, da izposluje sedanjim razmeram primerno zvišano oskrbnino za bolnike v deželni bolnici.
2. Deželnemu odboru se naroča, da se začasno dobi prostor na opazovalnem oddelku, da se premestijo hiralei v prisilno delavnico.
K stvari govori poslanec dr. O ražen, ki priporoča napravo posebne kopalne sobe za inšpekcijskega zdrav, in desinfektorja v inspekcijski sobi. Za sprejemanje bolnikov bodi na mestu inteligentnejši uradnik, ki more z bolniki občevati, kakor gre. V deželni bolnici naj se ustanovi psi-hiatični oddelek in opazovalnica.
Ne strinja e>e s tem, da se hirajoči ljudje premestijo v prisilno delav nico.
Za ustanovitev prosekture bi pravzaprav  morala  skrbeti vlada.
iz
a
n
E
si
P
Zi
P
v
r1 i: i:;
Vi
n; lr
p(
ti
Vlada je poklicana v to, da pazi. se epidemije ne širijo po deželi. N da država primeren   prispevek, p, prosekturi kontrolira zdravnik sam^ ga sebe in mu je potem olajšana di agnoza.
Rontgenova soba v deželni bolni ci nikakor ne zadostuje. Zdravniki Sfj itak že izmučeni, zato naj se nastav poseben zdravnik, ki se bo bavil p t stroko zdravilstva. Naj bi se napravi poseben paviljon.
V deželni blaznici so res razmere ki se morajo imenovati škandale^ Vodovoda ni, luč slaba sobe za strp£ niče neprimerne, z bolniki se ne m<^ re ravnati, kakor bi bilo treba. Sh\% ba zdravnikov naj bi sr tako razdeli, la, da bi imel eden kemične slućav moških in ženskih, drugi pa stalno.
V najdeniŠnico ne spadajo sam,-nezakonski otroci, temveč tudi otr strank, ki ne morejo skrbeti sami & otroke. Otroci, ki jih posdjojo starsj na deželo, so" še dobro preskrb'jeni toda otroci, ki jih imajo v oskrbi mestu, so največji nesrečneži. Tak ženske po mestih pač samo skrbe z denar, ki ga dobe. Posledica temu j* da na Kranjskem imamo 31% novo rojenčkov. Zato je pač potrebna po sebna najdenišnica.
Tudi v narorlnem oziru je to pc trebne, kajti narodne meje se brin treba je narodu zdravega, kre;>k»> ga naraščaja.
Za domače bolnice izven Kranj ske je v proral-unu svota 300.000 K V zunanjih bolnicah se bolnikom pr? dobro godi, zato so radi r bolnicah. bolnice jih imajo tudi rade, ker : dežela dobro plačuje zanje. Nastavi naj bi se deželni referent, ki naj \, nadzoroval domače in tuje bolnic, glede naših domačih bolnikov, da a bi se dežela izrabljala.
Vodstvo bolnice strokovno m ad ministrativno je provizorno. Edini pravo bi bilo, da se stvar uredi defi nitivno. Uslužbenci naj ne bi hodil preko vodje do deželnega odbora
V nadaljnem se začne perilo zna nega »inšpektorja« deželne bolni« profesorja Jarca. Ta inspektor pa« nima pravice brez zdravnika hodit; po bolnici. Da hodi sam, ni prav vsled tega trpi zdravniški ugled.
Profesor Jarc se pač smeje, ali videti je, da mu je stvar strahovit* neljuba.
Pravijo tudi, da je bil neki priman jat oddan brez razpira službe, in da ^1 ne   ve,   ali   ta   Nemec opravljal službo ali ne. Koliko resnice   je n tem, bi govornik rad izvedel.
Splošno pa mu proračun ezaj ker se je v resnici precej skušaj storiti za te zavode. (Odobravanje
Nato govori posl. dr. Zajec ki pravi, da je vprašanje o prosekti ri za Kranjsko rešeno. Iz nadaljnja govora je bilo čuti, da je šel dr. Za jec med — abstinente, kar se pa n;f govim tovarišem poslancem ni zdeli prav verjetno. Sploh pa je še prece dobro kopiral predgovornika. Nat« opravičuje nastanitev drugeira pr: m arija na kirurgičnem oddelku, češ, da je treba imeti človeka, priprav ljenega za vsak slučaj.
Jako previdno je govoril o bo!« niskih tarifih v tobačni tovarni, ka ti ti tarifi se bodo — zvišali. Ter to je najnovejša dobrota, ki jo dobi delavstvo od naših,   delavstvu tako naklonjenih  klerikalcev.    Delavstva r~ tobačne tovarne se pač lahko zahv tem svojim »prijateljem«, za kntere je šlo že tolikokrat v boj. Seveda, t mora biti, saj je diktirano, in kar je diktirano od gospodov delavskih pri-T ja tel je v, se mora zgoditi, in prav tako.
Referent o deželnih dobrodelnih zavodih profesor Jarc, Je pač prnl sam sebe in svojo »inspekcijo«, r.Ii nekaj žalostnega je bila ta opra vi e-ba, kajti sklicevati se na zapisnike katerih ne predloži ali ne prečita v zbornici, je pač nekoliko šepava. 0r^ dinarija, ki »vleče plačo, pa ne izvr šuje službe,« je kratkomalo prepu zdravnikom, češ, naj oni sami o tem odločujejo. Pa menda vendar še niso ljubljanski ali katerikoli zdravniki obvezani, da bodo izvrševali posel nadzorstva nad nameščenci v deželni bolnici. Sicer pa pravi, da dežela sto ri, kolikor mogoče svojo dolžnost gospodje naj pač, če ne drugega, priznajo vsaj dobro voljo. No, če ho 2 dobro voljo bolnikom pomagano, P0* tem naj pa le še hodi profesor Jar« — inspicirat!
Po poročilu poročevalca poslan ca Pogačnika, preide zbornica ' specialno debato, za kar glasuje cel» zbornica.
Odsekovi predlogi se sprejmejo nato soglasno in ravnotako obe resoluciji.
Deželni glavar naznani nato, d* je poslanec dr. Vilfan vložil na.in^ predlog v zadevi varstvo planinske ga cvetja, ki se glasi:
Deželni zbor skleni:
1. Deželni odbor se poživlja, d* Čimpreje sklene novelo k zakonu dne 28. maja 1898, št. 28 dež. zak. i leta 1898, s katero novelo se razširi varstvo planink in kraljeve rože fla drugo planinsko cvetje j
;il
te
r
ra d;
3e
r
sr
rti
Pl
ue
aj
5t
ca
ruti fc<
*1
dc
tu
ie
rr
oc
H
ZB Pl
ti
6i (h <h ai
ni
n;
ai 8^ ni
z?
<x
k\ (b vi
h
• d*
i di
dni
i sol 'a vi
p to! avi
»ere, zne. rei
mo
luž. leli
*aje e.
ime roci
i za
arši eni, 1 v 'ake ? za
' ie, >vo po-
PO
šijc >ke
mj K.
ire-- iu asa ivil
bi lice
m
ad ino
r-fi
[lili
na lice nao liti av.
ali ito
m
i se Ija
113
ar. vlada se poživlja, da naj
nri podrejenih oblastih poskrbi za to.
^4da       bode zakon z dne 28. maja
898, št.28 dež. zak., strogo izvrševal.
Gledališčni dolg.
O poročilu deželn. odbora v žalovi dolga za zgradbo deželnega gle-išča iz 1. 1892. predlaga finančni
isek:
Deželnozborska sklepa z dne 3. parna 1879 in z dne 15. februarja 1. v zadevi ustanovitve poseb-lega zaklada za posploševanje kredi-tovanja javnih del in podjetij, od-posno   nalaganja   delnih zneskov iz plačil na zapuščinskih doneskih za ormalnošolski   zaklad se razvelja-ita.
Glavnica v znesku 41.712 K. ki e naložena za normalnošolski zaklad i a knjižici »Mestne hranilnice Ijub-anske« št. 24.850 in vso glavnico, ti je naložena za zaklad za pospeše-anje kreditovanja javnih del in podjetij, je porabiti v poplačilo ostanka olga   pri »Mestni    hrauilnici Ijub-;anski« za zgradbo deželnega 'rbvla-iča. iz zadolžnice z dne 1. januarja s92. leta.
Deželnemu odboru se naroča, da zvrši sklep pod II. leta 1910. Sprejeto.
Predsestvo     prevzame baron iechtenberg.
Odgonski sprevodniki.
O prošnjah odgonskih sprevod-tikov za zvišanje plač predlaga fi-ančni odsek:
radgonskim sprevodnikom Kar u Kupfler, Jos. Smrek;irju. Jo-Altmannu in Karolu pl. Novaku o plače zvišajo.
2. V ta namen se potrebščina v roračunu    deželnega zaklada zviša !0(>0 R, ki naj jih deželni odbor ■ deli   med   štiri odgonske spremnike.
: . Dežel nem u odbr.ru se naroča, pri deželnem odboru štajerskim k roškem za dotična sprevodnika posluje enako zvišanje plae. Sprejeto.
Sprejme se tudi predlog poroče-alea pos anca   dr. Žitnika, da j *e vse prošnje, ki so sedaj predre ne.   o katerih so že razpravljali iseki, preou^te brez obravnave delnemu odboru, in da se za to zase-nje, do 1. svečana 1910. poročila takih prošnjah ne razmnožujcj.>. Sprejeto.
Deželni dacarji.
FinaČnemu odseku je bilo izr»>-nih več prošenj bivših deželnih icarjev    za    odpravnine odnosno
.vihore.
iver so te prošnje v zvezi z vpra-;cm o preskrbninah deželnih da-iev,   je   bilo finančnemu odseku -iti to glavno vprašanje in moral je pri tem ozirati na zaklad za p<-jnine dacarjev, ki se je doslej pobijal za odpravnine in preskrbnine .ca rje v.
Zaklad za pokojnino dacarjev nastal na pod agi sklepa visokega žejnega zbora, ki se glasi:
Deželni odbor se pooblašča, da del nagrad, dovoljenih pri pobili ju    deželne   naklade   na žgane »jne    tekočine, poslu jočim d icar-piodonosno naložiti in v priho i-•n zasedanju poročati in nasvete viti, ali in kako bi se mogli da rji     po   zadovoljil ni   službi u pojiti.
Na pod.Tgi tega sklepa, ki se j.» v znejših   let i h   tolmačil kot nekak i'elni sklep, je deželni odbor v le-1K>4 do  1900 vsako leto naložil ove   zne-ke dacarjem dovoljenih irrad    in    je    nabrano glavnico ravljal   ločeno od  ostalega dežel-tra premoženja v osebnem zakladu K tej glavnici so prirastli tudi leski, ki jih je deželni zbor, odnosno žel ni   odl)or še posebej odkazoval '^nemu zakladu. Pomnožil se je :lad tudi po naraslih obrestih, ker bila   glavnica vselej plodonosno dožena.
iz skupnih denarjev tako osno-- r>~a zaklada je dovoljeval deželni V>r dacarjem in njih svojcem pod-agrade, odpravnine in milo-do zadnjega časa. Po stanju  konec  I,   19<'9 /naša iklad 46.674 K 65 h.
Do tega zaklada dacarji nimajo ravice. Dacarjem, ki so izstopili iz ne službe, so odpravnine po ve-/.*- izplačane, dacarji, ki so še v h!ni službi, pa so zavarovani pri avni   zavarovalnici   za zasebne radnike.
Pravega pomena zaklad sedaj na in finančni odsek predlaga, da j se odpravi.
Obveza     nasproti posameznim 'Mm   deželnim   dacarjem ali njih ieem, ki pa jih ni mnogo, se izpol-jo   lahko   naravnost iz deželnega nklada.
Glede na to predlaga finančni
*l*ek:
1. Bivšim deželnim dacarjem, n ^r> nad 10 let zadovoljivo služili leželi ter so podpore potrebni in rrdni, se dovolijo primerne milost-> pokojnine, odnosno odpravnine, to sicer:
i.i a>
tuga I*
es,
IV-
ob aj-
rej >bi ko vo ali
re
to
je
ri-
j*
ib •al
ali ič-ce
n
l
til
m so ki *1 ni
*t,
* o-rc
a
vi
U
jo o*
la ni
b
liri ia
H,
': *
a) milostne pokojnine onim, ki so vsled starosti ali bolezni nezmožni za delo;
b) ostalim   pa   primerne odpravnine.
2. V ta namen se vstavi v proračun deželnega zaklada za 1. 1910 znesek 4000 K.
3. Deželnemu odboru se naroča, do v tem smislu reši predložene prošnje bivših deželnih dacarjev: Antona Kastelica, Ivana Pirnata, Ivana Kuntariča in Ant. Vodnika.
Sprejeto.
Uravnava voda.
O raznih prošnjah in poročilih deželnega odbora glede uravnave voda, obdelovanja barja, preskrbe s pitno votlo in o raznih komunikacijah, predlaga finančni od-ek:
Poročilo deželnega odl»ora o dovolitvi prispevka k uravnavi Save med Vernikom in Kresnicami in na progi Laze - Seuožeti se vzame v \ ednost.
Poročilo deželnega odbora o uravnavi Kamniške Bistrice bo rešeno po že izdelanem zakonskem načrtu in je torej brc/predme*n ».
Prošnja občine Št. Jurij pri G rosu pijem glede uravnave poteka Št. Juršica se odstopi deželnemu odboru, da odredi ogled tega potoka in po njem zamočvirjenih zemljišč in o tem poda deželnemu zboru po ročilo s svojimi pred ogi.
Prošnja »Kmetske Zveze, za dekan i jo Moravče za uravnavo potoka IMišče so odstopi deželnemu odboru da odredi ogled ir. napravi n rt črt za uravnavo teg«, potoka.
Prošnja Ivana Kolinam* v Bt -gunjah za podporo k popravi . kari e in je^u ob potoku Begun jšica se odstopi deželnemu odboru v primemo rešitev.
Prošnja Janeza Adamiča v Ponikvah za podporo za treblj« nje požiralnikov ob vodi Rašiei odstopi deželnemu   odboru    priporočilno v
rešitev.
l*rošnja »Društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega ba;: za podporo se odstopi deželneie.n odboru v primerno rešitev.
Poročilo deželnega odbora v zadevi raznih vodovodov je po sklepu deželnega zbora, da se smejo iz meli-»raeijskega zaklada izplačevati de-• . :e podpore zr. vod »vode, ki so tndi od države na podlagi odobrenih načrtov izvršeni, s tem rešeno.
Prošnja občine Prese rjo v zadevi naprave vodovoda se odstopi deželnemu odboru, da po deželnem tehniku preišče v prošnji navedene razmere vodne potrebe, in če so razmere res take. da se potrebi po zdravi pitni vodi ugodi, odredi napravo v to potrebnih načrtov. a
Prošnja občine Orršnjevec v zadevi naprave vodovoda se odstopi dež. odboru v rešitev.
ProS nja občine Ilirska Bistrica za razširjenje ondotnegč> vodovoda se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Prošnja Franceta Anžlovcrja in drug. v Mavrlu za dovolitev deželne :n izposlovanje državne podpore k napravi kapniee se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
Prošnji Ivana Kobeia v Vukov-»a.h, občina Vinica- za podporo k nepravi kapnice se ne ugodi, ker se de zel ni prispevki posameznim načelno ne delijo in je podelitev deželne pod pore po sklepih deželnega zbora le - ogoča, ako tudi država dovoli sv j prispevek,   kakorsnega pa posamez rim posestnikom ne podeljuje.
Prošnja Andreja Mauerja iz Za gorja ob Savi za podporo k zgradbi mostu    čez Savo pri Sv. Jakobu se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Prošnja občine Radence za podporo k zgradbi nove občinske cc^te pri Dolenjih Radeneah se odstopi dež. odboru.
Prošnje okrajnega cestnega odbora vrhniškega in občin Polhov gradee in Horjul za naknadni prispevek k zgradbam cestnih prog Polhov grad* - Z*i<og jn Vrzdencc-st. J«,-? se odstopi deželnemu odboru * primerno rešitev.
Sprejeto. Liechtentharnična sirotišnica.
Prošnji vodstva dekliške sirotišnice baronice Lieh ten t h urno ve v Ljubljani za zvišanje ustanovu in deželnim ustanovljen kam predlaga finančni odsek:
»Fstnnovnine deže nim ustanov-Ijenkam v dekliškem sirotišču baro nire Liehtenthurnove« fie zvišajo od 200 na 240 kron, kar znaša 2160 K, ki fc vstavijo v proračun deželnega zaklada.
Sprejeto.
Podpore Marljanišcu.
O prošnji vodstva Marijan i šča v Ljubljani za deželni prispevek k novi zgradbi deškega sirotišča predlaga finačni odsek:
Vodstvu Marijan i šča v Ljubljani se podeli za nove zgradbe deškega sirotišča deželna podpora 100.000 K, ki se vodstvu izplačuje v petih letih 1910 do 1914 v znesku po 20.000 K.
X i
K besedi se oglasi poslanec dr. TriUer, ki popolnoma upošteva to,
au je ta zavod potreben in vreden podpore. Vendar se pa ta zavod ne da primerjati z Lichtenthurničnim zavodom, ki uživa splošno pohvalo. Predlagana svota presega celo vse nade prosilca. Dežela pač ne more plačati kar tretjino vseh stroškov. Zavod je predmet nestranskega prepričanja in ima gotovo že kako podporo. Vodstvo pravi, da rabi to podporo, da more sprejeti še 150 gojencev. Večina gojencev itak dobro plačuje za bivanje v zavodu. Torej bo zavod lahko sam iz svojega precej stroškov pokril. Zato predlagam, da naj se dovoli samo 50.000 K, plačiji-vih v petih letnih obrokih. Če bi se izkazala pozneje potreba, naj bi so pozneje dovolilo. Na vsak način pa bo dežela morala precej veliko žrtvovati tudi za drug zavod, ki je nujno potreben, dr. Lampe bo že razumel, kateri (obrtna šola). Zato naj zbornica sprejme govornikov pretilog.
Dr. Ta v č a r konstatira, da on v odseku ni bil za to podporo, ker večina ni imela 6000 K za Idrijo.
Predlog finančnega odseka — pade. Sprejme se predlog poslanca dr. Trilleria soglasno.
I čiteljske prošnje za podpore.
O prošniab splošnega obsega up k enih učiteljev in učiteljie, učiteljskih vdov in sirot za zboijšanjo-pnkojnino in o prošnjah, vloženih po posameznikih, predlaga finančni odsek:
Te prošnje se izroče deželnemu odboru z naročilom, da izdela in predloži v prihodnjem zasedanja zbornici operat. L- katerega bo raz videa iinancielni efekt; če se pri izmeri pokojnine uštejete v službena leta dve provizorieni leti in se tačasna draginska doklada všteja v pokojnino.
Dež- lni odbor se pooblašča, da v upoštevanja vrednih slučajih po-deljnje miloščine do 300 K.
Poslanec G a n g 1 priporoča sprejem predlog in priporoča dežei-: in odboru, da podeli čim največ mlleŠt ine.
Predlog se sprejme.
Zdravstvene zadeve.
O prošnji zastopa zdravstvenega okrožja v Zužemperku glede or-dinacijskih dni okrožnega zdravnika v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki, poroča finančni odsek:
V seji dne 3. marca 1906 je deželni odbor, rešuje dotično prošnjo, sklenil, da je polovico stroškov za : dne ordinacijske dneve v Ajdovem, Ambrusu in na Smuki, in sicir v vsakem kraju po dvakrat na mesce, prevzeti na deželni zaklad. Pogoji: Polovica stroškov ne sme presegati zneska 400 K na leto, da zdravstveni okrožni nastop drugo polovico poravna iz svojih sredstev in se pravnoveljavno zaveže, da bode iz deželnega zaklada nakazane prispevke povrnil, ako deželni zbor tega ukrepa deželnega odbora ne odobri.
Ker je okrožni zdravstveni za-stop ugodil vsem pogojem, je deželni odbor od 1, aprila 1006 do konca leta 1909 izplačeval letno prispevek 400 kron.
Z o?irom na to prečila ga finančni odsek:
1'krep deželnega odbora se po-sledobno odobri in za ordinacijske dneve <»krožnega zdravnika v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki zdrav-t vene m ti zastopu v Zužemperku iz deželnega zaklada dovoljuje letni prispevek 400 K, dokler se razmere ne izprf mene.
Sprejeto.
Razne prošnje.
C) prošnji Rozalije Perco, vdove po okrožnem zdravniku v Senožečah, za milostno pokojnino, pred aga finančni odsek:
Koza liji Perco se dovoli milostna pokojnina 400 K, pričenši p \m januarjem 1910.
Sprejeto.
O prošnji Kmilije Domi-n. i k, vdove okrožnega zdravnika v £eb-/.T|P|.-ib n 7vi^anje milostne pokojnine letnih 4O0 K, predlaga finan. odsek:
Krnili ji Dominik se poviša milostna pokojnina na letnih 500 K, pričenši s 1. januarjem 1910.
Sprejeto.
O prošnji O t i 1 i j e Globoč-n i k, vdove po okrožnem zdravniku v Cerkljah, za mesečno podporo, predlaga finančni odsek:
Prošnja Otilije Globočnik se za-\ me.
Sprejeto.
O prošnji Karla P e t e r n el a, vpokoj.mega okrožnega zdravnika, za zvijanje pokojnine letnih 600 K, in o prošnji Ignacija Mahorčiča, vpokojenega okrožnega zdravnika v Mokronogu, za zvišanje pokonine letnih 800 K, katere polovico izplačuje mokronoški zdravstveni zastop, predlaga finančni odsek:
Karlu Peternelu se zviša pokojnina na letnih 800 K;
Ignaciju Mahorčidu se zviša letna pokojnina* katero mn izplaču-
je dežela, za 200 K; obema prosilcema pričenši s 1. januarjem 1910. Sprejeto.
O prošnji zdravstvenega okrožja v Rudolfovem, da prevzame deželni zaklad stroške za remuneracije zdravnikov, predlaga finančni odsek:
Prošnja se odstopa deželnemu odboru.
Sprejeto.
O prošnji Ane Japelj, vdove bivšega kurjača v deželni bolnici, za letno miloščino, predlaga finančni odsek:
Ani Japelj se dovoli miloščina letnih 240 K za dobo petih let, po-čensi s 1. januarjem 1910.
Sprejeto.
Seja se prekine nato ob 1. popoldne.
* m
Nadaljevanje seje.
Deželni glavar zopet otvori sejo ob 4. uri 20 min. popoldne
Poprave občinskega in občinskega volilnega reda.
Na predlog poslanca Matjašiča se ta točka takoj obravnava v zbornici, ne da bi se izročila odseku.
Poročevalec dr. P e g a n poroča, da se je v zaksn, ki je bil sklenjen v seji dne 12. oktobra 1909 in s katerim se je izpremenil občimki red in obe inski vođini red za občine na deželi, vrinilo nekaj statističnih na puk, katere je treba popraviti. Nekolika čudna pa je ta. stvar s temi tako »dobro premišljenimi in pre-štndiranžmi zakoni«, da jih jo treba že popravljati še predr.o so odobreni. Tu delo res hvali svojega mojstra. Če bo tako šlo naprej, ne bo imel deželni zbor dragega dela. kakor da bo jutri preobračal, kar je danes sklenil, pravo ubožno spričevalo v zakono-dajstvn za klerikalno večino.
K be-edi se oglasi poslanec dr. Triler, ki predvsem konstatira, da se je deželni glavar zmotil, ko je odredil, da se o stvari razj^ravlja takoj v zbornici, vendar pa ne bo nasprotoval takojšnji razpravi.
Opozarja na ono mrzlično na-glost, s katero je večina sprejela razne zakone, ki je bila kriva, da mora sedaj zbornica popravljati prejšnje delo. S pomočjo legis Lampe se stvar ne more rešiti. Poročilo je bilo šele zjutraj razdeljeno v zbornici in je popolnoma nemogoče, da bi se mogUi stvar pošteno in teme jito preštudirati. Izpremembe niso tako brezpomembne, kakor mi^li poročevalec, in cela stvar bi morala v ustavni odsek. Manjšina je popolnoma hladnokrvna vsled teca. saj večina tndi v odseku izvaja brezobzirno svoje večinsko načelo in se ne ozira na nobene, še tako pametne izpreminjevalne predloge manjšine. Zato se tudi poslanci narodno - napredne stranke ne bodo udeležili debate ter s tem najodloč-nejše protestira proti takemu postopanju večine.
Posl. dr. Snsteršič brani klerikalno krparijo, češ. da bi bil d -želni odbor prav po oni lex Lr.rupe mogel sam poporaviti vso stvar,pa ck-je bil itak toliko kulanten, da je stvar predložil zbornici. To je bila vsa opravičba, pae precej klaverna za stvar, ki jo gotovo največjega pomena za celo deželo, obe cm pa tudi dokaz vse površnosti in breznoiselno-sti klerikalnega reševanja ljudstva.
Poročevalec dr. Pega n se je izgovarjal na barona 8chwegla, češ, da je on dal povod za te izpreTnem-be; nakar se začne specialna debata.
Poslanec dr. Triller pond irja. de ne pomenja črtanje cenzusa 4K ni-dragega, kakor majorizacijo večjih davkoplačevalcev po davkoplačevalcih, ki plačujejo samo po en Wnar davka. To daje povod za izrabljenje zakona v volilne namene, falsificira-njc volilee v, kar je gotovo skrajno nemoralno.
Knako govori tndi poslanec, d r. B g c r.
Pri glasovanju so bili seveda sprejeti predlogi deželnega odbora in s tem vnovič in vnovič dokumentirana vsa nemoralnost postopanja deželnezborske občine.
Uravnava gorskih potokov.
O prošnji prebivalcev iz Gamelj, Šmartnega pod Šmarno goro, Ska-ručne, Vojskega, Vešče, Polja, Šin-kovega turna za uravuavo gorskih potokov Oameljšice, Dobravice in Poljščnka, predlaga upravni odsek po poročevalcu posl. P o v š e t u:
Prošnja gori navedenih vašča-nov, ki prosijo, da deželni zbor na podlagi ministrskih ukazov prizna občno korist podjetja, je utemeljena.
Zato skleni deželni zbor:
Deželnemu odboru se ta prošnja izroča, da jo potom deželne vlade predloži kmetijskemu ministrstvu, da ono naroči svojemu uradu za zagradbo hudournikov za zadelanje gorskih potokov, da prouči ondotne razmere in izdela v to potrebne podrobne načrte iu proračun v to potrebnih stroškov, ter da bo deželni zastop k temu delu primerno prispeval. Z ozirom na od leta do leta na-
raščajoče opustošenje ondotnih zemljišč, se obenem c. kr. vlada prosi, da smatra to uravnavno delo za nujno in zato pospeši izdelavo v to po trebnih načrtov.
Predlog podpira posl. dr. Šušte r š i 6.
Predlog se sprejme soglasno.
Cestne zadeve.
O prošnji prebivalcev Dolnjega Zemona na Notranjskem, da se uvrsti občinska pot od Vrbovega skozi Dolnji Zeraon do reške državne ceste med okrajne ceste, prodi aga upravni odsek:
Deželni odbor, kateremu se ta prošnja izroča in priporoča, naj uvede še nadaljne potrebne poizvedbe in zahteva predvsem od okrajnega cestnega odbora v Ilirski Bistrici njegovo mnenje v tej zadevi.
Posl. dr. Lampe predlaga resolucijo, ki zahteva sistematičen pregled vseh potov, ki naj se sprejmejo med okrajne ceste in tudi pregled stroškov za te naprave.
Ko je posl. Ravnikar »pod-nrl« predlog in se poročevalec posl. Schoilinaver izjavil za predlagano resolucijo, se sprejme predlog in re solucija.
Železnica Kranj - Kamnik.
O prošnji občin v kranjskem in kamniškem okraju zaradi zgradbe normalnotirne železnice z električnim obratom iz Kranja v Kamnik, predlaga upravni odsek:
Deželnemu odboru se naroča, dii naj se ne priporoča in podpira samo •e prošnje na merodajnem mestn, temveč to traso, ki spada v okvir "do Kranjsko obsegajočih železniških projektov, že spravi v splošno razpravo na dne 24. januarja 1910 ^-klicanem deželnem železniškem .-hodu.
Stvar se je obravnavala v odseku, kakor pravi poročevalec posl. Schollmaver že 12. januarja, pa do-^edaj ni prišla na dnevni red, vsled Česar je potrebna v pred otu sedaj majhna statistična izprememba, ker se je železniški shod že vršil.
Deželni glavar: Gospodje, ■rlasujemo.
Dvorana je skoraj prazna. Klic ; Saj vse stoji!«
Predlog odsekov se sprejme bro^ debate.
Podpore.
V imenu finančnega odseka poroča o vseh prošnjah za podpore posL Pogačnik:
Prošnja Amalije W u r -n e r, vdovo po okrožnem zdravniku v Kostanjevici, za milostno podporo, se na predlog finančnega odseka — odkloni.
O prošnji Hedvige Fin?, vdove okrožnega zdravnika, za stalno miloščino, predlaga finančni od--ek:
Hedvigi Finz se dovoli letna miloščina 400 K, počenši s 1. januarjem 1910.
Sprejeto.
O prošnji okrožnega zdravnika dr. Dušana P e r i š i Č a za milostno vračunan je ranoeelniške prakse v pokojnino,   predlaga finančni •dsek:
Prošnja dr. Dušena Perišiča s* zavrne.
Prosilec se obvesti, da jo ponovi, ko prosi za pokojnino. Sprejeto.
O prošnji bolniškega kurata Gregorja Flisa in predstojnice usmiljenih sester Leopoldine r I o p p e za podporo k napravi novih cerkvenih stolov v bolniški kapelici, in o prošnji istih prosilcev za podporo za prenovljenje notranjščine v bolniški kapelici, predlaga finančni odsek:
Prošnji se odstopate deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto.
O prošnji kongregacija šolskih sester v »M a r i j a n i-š č u« za brezplačno oskrbovanje sester v deželni bolnici, se predlaga:
Prošnja se odstopi deždnemu odboru z naročilom, da jo nvažuje v pc/sameznih slučajih.
Sprejeto.
P r e d s t o j n i š t v o samostana ubogih šolskih se. s t e r d e X. D. v Š m i h e 1 u je prosilo za izplačevanje zadnje tretjino že dovoljene remuneracije v znesku :^33 K 33 vin.
Finančni odsek predlaga:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Posl. Dular priporoča tudi še neko drugo prednjo istega zavoda, katere pa ne pove.
Predlog se sprejme.
O prošnji vodstva hiralnice sv. Antona P. na Marofu, občina Spodnja Idrija za podporo, predlaga finančni odsek:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Sprejeto.
Uprava javne občinske bol n ic e v Krškem je prosila za povrnitev oskrbnih stroškov za revne kranjske bolnike v znesku 9442 K 80 vin. Prošnja je iz 1. 1905. Oskrb-
na katerih povrnitev uprava prosi, so osrsstli od 1. decembre T$09 do 1. msl. srpana 1901. Finančni odsek predlaga: Prošnja se odstopi v poizvedbo in svoječasno poročanje deželnem« ->dboru.
Sprejeto.
O prošnji župnoga urada v t). M. v Polju za zgradbo kapelice v deželni blaznici na Studencu, se predlaga:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru.
Sprejeto.
Proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem so vložile prošnje:
1. Za zvišanje pokojnin vdov in vzgojnin sirotam po okrožnih zdravnikih;
2. za popolnitev § 12 deželnega zakona z dne 27. oktobra 1900 v tem zmislu. da se dovoli v prihodnje okrožnim zdravnikom povodom javnega poslovanja v krajih, oddaljenih manj kakor 4 kilometre od stanova-lišča zdravnikovega — voz brez dnevščine;
3. za zvišanje dnevščine povodom crpljenja na 8 kron in pristojbine za vsakega cepljenca po 10 vinarjev.
Finančni odsek predlaga:
Prošnje proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem ee odstopijo deželnemu odl>oru v proučevanje in poročanje.
K besedi se oglasi poslanec dr. Orsžen, ki poudarja, da pokojniue okrožnih zdravnikov in njihovih vdov nikakor ne odgovarjajo resničnim potrebam. Organizacija okrožnih zdravnikov se je v tej zadevi obrnila na pristojna mesta in je izjavila, da je pripravljena nekaj žrtvovati v zboljšanje teh razmev r -eda-nja dnevšcina 4 K je popolnoma nezadostna, zato prosi orsraaizacija za /višanje na 8 K. Upravičena je tudi prošnja, da se dovoli okrožnim zdravnikom za poslovanje v krajih, ki niso več oddaljeni, kakor 4 kilometre, voz brez dnevščine. ali da -e povrnejo vozni stroški.
Predlaga, da n«j dežel ni odbor te prošnje prouči in por^en zbornic: do prihodnjega zasedanja.
Prediog posl. dr. Oražna pade, sprejme se odsekov predlog.
RoJrnea v Kandiji.
Pr^dstojništvo bolnice usuiiljenih bratov v Kandiji je trosilo podpore za razširjenje boljničnega poslopja.
Bolnica je vodno prenapolnjena, Doseocj se je o Vrbovalo že nekaj let sem povprečno 100 bolnikov na dan, bolnica ima pa prostora kvečjemu za S»». Osobito mora v je» ni in po zimi preostojpi^tvo skoraj vsak dan radi pomanjkanja prostorov bolnike odklanjati. P.azširjenjc je brezdvomno nujno potrebno, uprava bi pa s sedanjimi dohodki ne mogla obrestovati in amortizirati posojila, katerega potrebuje za stavbo. Si roški znašajo po proračunu 130.000 K: v tej vsoti je 15.000 K za opravo. 40.000 K za centralno kurjavo in vodovod, 1)5.000 K bi trebalo za novo stavbo, s katero bi <9 pridobilo prostora za 50 postelj.
Z oziiom na to, da bolnica Usmiljenih bratov v Kandiji prostovoljno pomaga nositi breme, katero bi sicer težilo deželo, predlaga fin. odsek:
Nami sto dose lanjih 12.000 K, je v prihodnje v proračun deželnega zaklada ustavljati 20.000 K, pričen*; z letom 1910;
za razširjenje poslopja se dovoli enkratni izredni prispevek 20.000 K, in
brezobrestno posojilo   30.000 K.
Posojilo je vračati od leta 1920 -Jalje v letnih obrokih po 1000 K.
Predlogi se sprejmejo brez debate.
Bolnica v Postojni.
Zastop zdravstvenega okrožja v Postojni je prosil za prispevek k ^gradbi okrožne bolnice.
Bolnica stane do danes okroglo 100.000 K. Deželni zbor je svoječasno prispeval 2000 K, mesto postojnsko tudi 2000 K. Poplačalo se je do-sedaj 46.000 K, dolga je še 50.000 K Deželni zbor je v svoji seji dne 24. novembra 1905 bolnici priznal pravico javnosti. Deželna vlada je pa zahtevala, da naj zastop zgradi še nekatere prostore, kakor n. pr. posebni oddelek za kužne bolezni, operacijsko sobo, kopeli itd. Popolniti je bi o treba inventar in instrumentarij. Število bolnikov znaša po fiO mesečno. Ako bi ne bilo te bolnice, morali bi se bolniki prepeljavati v Ljubljano. Deželna bolnica je navadno prenaponjena, prevozni stroški bi bili visoki, sorodnikom je pa ložje priti do bolnice v Postojni. Zdravstvena naklada znaša zadnjih 12 let 14%.
Finančni odsek predlaga: Zdravstvenemu zastopu v Postojni se dovoli v delno pokritje zgradbenih in adapcijskih stroškov javne bolnice za leto 1910 4000 K in za leto 1911 zopet 4000 K iz deželnega zaklada.
Vlomile so se sledeče prošnje:
1. primarij deželne bolnice za ureditev plače in službenega razmerja ;
2. prof. dr. pl. Valenta za zvišanje sedanje remuneracije, oziroma za definitivno   namešcenje kot
primarij, in
3. prov. ordinarij dr. Robida za definitivno namešcenje.
Poročevalec pravi, da se finančni odsek v podrobnosti teh prošenj ni mogel spuščati, ter predlaga:
Prošnje se odstopijo deželnemu odboru v proučevanje in poročanje v prihodnjem zasedanju.
K besedi se oglasi poslanec dr. Oražen, ki se bavi samo s prvo prošnjo. Drugje imajo primari ji plače državnih uradnikov VII. ali VIII. činovuega razi eda. Mestni fizik v Ljubljani je tudi v VII. činov nem razredu. Zdravnikov ni meriti z istim merilom, kakor uradništvo. Medicinske studije so najdražje in najdaljše. Zdravnik, posebno primarij, si m (era vedno naročati novih knjig in časopisov. Pos< bno pri primarijih je velika nevarnost, da ohole na in-ft keijoznih boleznih. C'e umre, potem pa imajo vdove silno majhne penzije. Med vsemi akademičnimi stanovi doživljajo zdravniki naj-manjšo starost. Naj se torej primari-ji pomaknejo v IV. sli V. činov ni razred.
Zdravnikom uaj se vštejejo ona leta, ki so jih prebili na drugih bolnicah, v penzijo.
Toplo priporoča prošnjo crdiua-r^jev, da postanejo primariji. Reklo so bo, da imajo ordinariji dobro prakso. Toda časi dobrih dohodkov so minuli, koT ljudstvo je organizirano v bolniških b agajnah. V Ljubljani, ki nima nad 40.1 X»9 prebivalcev, je 40 zdravnikov, torej dohodki niso djajni.
Predlaga, da naj se prošnja izroči d-'želnemu odboru in ugodno reši.
ros!. D e m š a r pravi, da je prošnjo primarjev zavrniti, ker je deželni zbor rešil to zadevo že z uredi tvljo plač deželnih uradnikov.
Posl. dr. Zaje pri oroča prošnjo dr. Robide, ki zrbteva, da se mu všteje 10 let prejšnjega službovanja^, da odškodnina za tri leta, ko ni bil v deželni eJu:">#i. in da se ms sedaj podeli definhivna služba,
Posl. dr. Šusteršič nravi, da so primariji r!cb*"o \u pošteno plačani. Sklep deželnega /bora. s katerim so se uredile plače deželnih uradnikov in s tem tudi priinarijev, mora veljati vsaj — dvajset let. Vse take prošnja, kakor je ta, se morrjo odkloniti ilu :ne» kar budi povedano na adreso vseh deželnih uslužbencev.
Pos!. dr. Oražen poudarja, da
primarij ne icor sedeti e^em nr v bolnišnici, kakor drugi uradniki, saj zdravnik večkrat v eni uri pri teških operacijah več pretrpi, kakor drug človek celi dan.
V. . : ,r bi morala biti nekolika razlika med prirr.criji in slugami. Tako j s imel umrli dr. Karel Blei-ver is, ki je delal 40 ki za deželo, 3o00 kron penzije, si ti ga pa 3400 TC.
Saj primariji res niso Tako slabo plačani, ali tu gre za njih >ve vdove in sirote. Na te naj se ozira zbornica!
Pri glasovanju je bil sprejet odsekov predlog.
Varstvo planinskega - etja.
Posl. dr. V! Kan ti tenu ju je nato nujnost svojega tozadevnega predloga. Poudarja, da sicer obstoji zakon v varstvo planinskega cvetja, toda ta zakon ee jako redkokedaj uporablja, naše planine so pa pravzaprav skoraj že popolnoma oropane planinskega cvetja. Nujno je, da se naprevi novela k obstoječemu zakonu, ki po-polnoma uredi to stvar. Tudi na Štajerskem in Koroškem ^e jr; sklenil podoben zakon. Naša planinska tlora atelje več raritet, zato jih jc treba varovati, ker privabljajo tujce v naše kraje.
Predlaga, da zbornica sprejme nujnost predloga.
Nujnost predloga >c sprejme soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku.
Deželni glavar naznani še obširni dnevni red prihodnje seje, ki se vrši jutri, v soboto ob 9. dopoldne.
Konec seje ob 7. uri 20 minut zvečer. _
Afera Boschek — nolno-ueifl justlinl ikondol.
Po previdnosti višjesodnega predsednika Pitreieha in pravosodnega ministri Hoehenbnrgerja bil je j na predlog nemškega »Volksrata« poklican v prizivni senat ljubljanske deželne sodni je mlad svetnik z znanjem in navadami nemškega *bur-ša« z imenom Boschek ali, kakor se ga je nehote že splošno med ljudstvom prijelo značilno  ime — >Bo-
«. M oš brez eivilce prakse, brez globjega manja js skočil preko mnogih vas drugače usposobljenih tovarišev v prizivni senat. Po kakovosti prizivnega senata jj sodi okrožni okoliš, v njem pulzirn najboljša moč, po njem se uravnava poslovanje nižje instance. Kakorsen prizivni senat, po tem se ravnajo okrajna sodišča. Prizivni senat pri deželnih in okrožnih sodiščih je najznamenitejši vzgojitelj in regulator.
Z organizacijskega stališča našega pravosodstva je tedaj vsako poslabšanje tega senata napaka, ki s>e maščuje na vsej deželi. Stvarni moment se je žrtv eval »ju-stament« - stališču prenapetega nemštva.
Deželuosodni svetnik Boschek slovenski ne '.na. Kar mož govori, to niso slovenski stavki, ampak »o so napak izgovorjene besede brez notranje zveze in polne slovničnih napak. Neusmiljeno se mrcvari v njegovih ustih !tas jezik. To ni nobeno narečje, ampak monotonoo izgovarjanje besed, ki jih sam ne razume prav, izbrane iz besednjakov. O pravilni sintaksi ni govora. Ker so sodni akti večinoma pisani z znano ne-kaligrafično pisavo pisarniških r rga-nov, niti čitanja ne gre gladko, ampak vsak hip nastanejo mučne ravne, pa tudi take napake, ki so v stanu vzbuditi homeričen smeh. Da bi g. Boschek vede!, kojega spola so slovenski samostalniki, > ♦eai ni govora.
Naši kmetovalci, ki posl išajo referate g. Boscheka, sploh moža ne razumejo; začudeni «e spogledujejo. Od ve t n i k i ne rv oz n o za d ržu je j o smeh. Mislimo si. da bi referent slovanske narodnosti v nemškem poročilu opetovano govoril: die R«:nd, die Gesetzeii Ud.! Take napake imamo pri Bosehcku vsak dan poslušati.
Pr dobri ljudje so naši odvetniki, prevljudne so naše stranke! Iu gg. kolegi sv - nika Boscheka! Vemo, da jim ni prijetno, da fr • javuo razpravlja. A nadčloveška je njihova I otrpežljivest. Vs.ik hip morajo vprašati, prositi za pojasnila, sami dopolniti poročila. Predsednik mora imeti pripravljen koreferat! Mi so čudimo ; žrtvovahu kolegijalnosti sod likov sloven&ke narodnosti. Gg. nemški sodniki so drugačni. In tudi g. Boschek se ni sramoval, izpodriniti svoje kolege brez najmanjše obzirnosti! Dober kolega bi bil =arn odklonil to. ker ne je zgodilo ob novem ictn s spremebo v ljubljanskih senatih. Kolegijalnost Slovencev se je včeraj zopet pokazala.
Vršila sa je rasprava o prvi;u Simona Vestra iz Zalcr,, zastopanega po dr. F u r 1 a n u zoper Valentina Vidi o zastopanega po dr. Nova-k u. Svetnik Boeefeek je poda' tako površno in jezikovno tako vseskoz nerazumljivo poročilo, da so ga celo kolegijalni tovariši starali vsak hip p rasa t i za pojasnila. Stavki pretrgani, nobene zveze, slovničnih n^oak je mrgolelo. Ker ne razume slovenski, je poročevalec Bo=chck povzel povsem nebistvene stvari iz posameznih izpoved b, važne in odločilne zadeve pa prezid. Govor i i je o »novemu eevu«, o •času 20 mtantov« itd Kakor smo izvedeli, se navzočim včasih iii bilo možno vzdržati smeha. Opravičeno je tedaj imenom toženca zahteval substitnt dr. Novaka g. dr. Žerjav, da se prečite jo gotovi zapisniki iz prve razprave. Njegov predlog ^e j« na zahtevo dal v zapisnik. Predlagal je pri tem, da se čitanje vrši po takem članu sodnega dvora, ki zna razoravni jezik. Predlog je povsem utemeljen v določbi § 486 e. pr. r., da ima poročevalec »s pomočjo pravdnih spisov raz. ožit i stanje in dosedanji tek pravnega spora, v kolikor je to potrebno, da so razumejo prizivni predlogi in da se prebere pravilnost i/oedbijane sodbe in prizivnih razlogov.« V smislu ( 2S7 c. pr. r., ki se ima uporabljati trdi na ta slučaj, pa sme stranka, če se obrazRžba v važnih stvareh ne vjema z vsebino spisov, zahtevati, da se prečitajo zapisniki v vsem obsegu. C'e je torej prizivni senat iz velike kolegijalnosti na dr. Zerjavov predlog odločil tako, da ga predsednik v smislu § 180 c. pr. r. zavrne, češ da je poročilo dejanski sta a dovolj pojasnilo, je prezrl, da se v smislu § 403 c. pr. r. ima ? 287 c. pr. r. uporabljati tudi v prizivuem postopanju.
Ker svetnik Boschek sam ni tankočuten dovolj, da bi izginil z mesta, kamor ne spada, treba v interesn našega pravosodja, ugleda sodišča in v interesa časti našega oma lova že-vanega jezika, da se vsa javnost, stranke in odvetniki zedinijo zoper to nečuveno postopanje. Včerajšnji ukrep senata, ki je vzel v varstvo nezmožnost g. Boscheka, je nov Ust v zgodovini jnstlčnib Škandalov v gra-škem nadsodnem okrožju. Odstranitev svetnika Boscheka je častna zadeva slovenskega naroda In sploh vseh onih, ki mislijo t avstrijskim pravosodjem pošteno*
Glede češkega deželnega zbora se pogajanja med Cehi in Nemci nadaljujejo. Na obeh straneh se je -az-položenje izboljšalo. Odločitev se pričakuje v prihodnjih dneh.
Ogrsko.
Včeraj je poslanska zbornica na^ dal je vala debato o imenovanju novega ministrstva. Posl. HoJlo pravi, da nrj se z nezaupnico ministrstvu, pokaže kroni, da zbornica ni zadovoljna s tako rešitvijo krize. Govornik slednjič izjavi, da j< za splošno vodilno piavico in za pluralitefo — Tudi baron Banffy izjavlja. Ji bo glasovni za nezaupnico. — Slednjič se glasr.je o Justhovem predlogu, uaj se izreče vladi nezaupnica; ta predlog je bil z ogromno večino sprejet — Nato se oglasi k besedi min. predsednik Khu-en, ki izjavlja, da bi v-led tega morala vlada ali odstopiti ali pa razp isti-ti zbornieo. Veudar si odločitev pri-hranjuje za pozneje. Khuen izioei podpredsedniku zbornice kraljev re-skiint, s katerim se zasedanje odgodi do 24. marca. Ministri odidejo iz dvorane. — Nato se je še sprejela izjava posl. Batthvanvja, da jc odgoditev ali razpustitev zbornice popolnoma nezakonita, ker proračun še ni rešen. — Seja se je zaključila po I/43. pon. Prihodnja seja bo torej šele 24. marca.
Grško.
Vojaška 'iga je strmoglavila ministrstvo. Dragumio je sestavi! nov kabinet z Zorbasom kot vojnim ministrom.
Volitve na Angteš&sm-
Do 4. popoldne včeraj je bilo izvoljenih 263 unionistov 262 liberalcev, 40 pristašev delavske stranko in 75 nacionalistov. — Doslej ima torej vlada za seboj S97 glasov, opozicija 26*3, vladna veČina znaša 114 glasov. Vlada upa, da bo dosegla večino vsaj 120 mandatov.
Dnevne vesti«
~r Dr. Fegan In ljubljanska mestna opreva. Zastopnik nerado-voljne komike v deželnem zboru je getovo g. Pegan. V razpravi o ljubljanskem statutu je prevzel nalogo, raztrgati mestno upravo. Podoben Avguštinu iz cirkusa hodil je po zbornici gori in doii. Vedeli smo u«koj. da se mu nekaj pod srcem giblje, ker je prešerno gieciaJ. Opažali smo ds dehije »ljudstvo« v mali figurici. Časih je dvignil obrazek proti galeriji ter namignil Stefetu, češ bodi pripravljen, sedaj boš videl, kaj se pravi govoriti. Začuje se stekleui g!as: tovariš Pegan ima. besedo! Kozo-prsknil je k svojemu sedežu, kskor prodajalec kostanja k svoji pečici. Vsi smo pričakovali, da bo p-:dla beseda: marčni, brenhasse! Pa je v resnici korektno izustil: visoka zbornica! Vse se je Gadilo, Kar pa ie temu sledilo, bila je jecljana neslanost tik neslane nespameti, neslana oslarija tik neslane oslarije! Ze takoj pri mestni elektrarni je bila velika blamaža. »Bilanco mestne elektrarne — kričal je mali maroni-krošnjar so od nekdaj falsificirane! Od strojev se ničesar odpisuje! Hud tobak, če bi bil resuičen! Dr. T r i 1 1 e r : Govorite vendar resnico! Odpisi se tudi dejansko poklade jo v reservni zaklad, iz katerega se je nakupil čisto nov stroj! Vi bilanc citati ne znate! Dr. Pegan je podoben kapeinu, ki so ga v vodi na vilice nabodli! Dr. Tavčar : Kot referent deželnega odbora ste bilanco mestne elektrarne dali uradno preiskati. Kaj ste ukrenili? Dr. Pegan : Nič! Ali to nima danes r.ika-kega pomena! Smeh! Na govorniškem mestu pa je zopet tičal kapel na vilicah. Nato se je lotil ljubljanskih šolskih zdravnikov, ter grajal, da se ni imenoval zdravnik za otročje bolezni, nego zdravnik za kožne bolezni. Možice s je posnemal budalosti, katere je v lam pogledu svoj čas pisal »Slovenec«. In prav napenjalo ga je, da visoki zbornici ni prečital do-tičnega poglavja iz škofove rdeče knjižice! Dr. Oražen: Saj ne sede po šolah sami dojenčki! Dr. No-v a k : Tudi šolski otroci imajo zato nevarne otročje bolezni! Zopet smeh in zopet kapel na vilicah! In tako je šlo naprej v neprostovoljni komiki; zbornica pa .se je zazibala v prijetni milje občnega smeha. Kolikorkrat je dr. Pegan usta odprl, tolikokrat, se je zbornica nebeško zasmejala! Bila je predpustna burka, kakor si je krat-kočasnejše misliti ne moremo! Po hodniku pa je divjal dr. SnsterŠič, se prijemal za glavo, ter zdi ho val: Jeze*! Jezes, na kakšni nivo je spravil debato ta človek! Hvala g. Pegan!
+ Prof. Jare In šolstvo. Kadar pogleda ta klerikalni politik iz ozkega žepa dr. Šusteršičovega žileja, v katerem tiči, takrat vso ve, takrat
vse pozna, in takrat je edini jarec na svetu, ki js nezmotljiv. Pri tem pa ^ koplje v občudovanja vredni ošabno sti, tako da človek pričakuje, da bo zdaj in zdaj zrastel notri gori đ0 Kregarjevega lestenca. Posebon okus je gledati moža, kadar je kako glasovanje o zakonu, ki je škodljiv napredni stranki. Takrat je prof. .Tare podoben avtomatu, ki ima pero v spodnjem dolu svojega telesa. Kaj vrže ga s sedeža kvišku, in sicer tako močno, da smo se časih že bali, da hi pri ti glasovalni dirki spodnji de Jarčevega telesa, prekosil glavf Jarčevega telesa, tedaj bi pa bilo po. sebne vstopnine vredno, opazovati poglede neizmernega zaničevanja. < katerimi premeri prof Jarc vr*t* uničenih slovenskih naprednjakov, Kaj takega se ne vidi vsaki dan, to je neka posebna posebnost, tako, da si jQ Jarčev »fcder<: v zbornici že pridobi! svojo slavo. Z zaničevanjem pa rjn preganja prof. Jarc samo naprednih »gostačev« v deželni zbornici, tudi ministri niso vami pred njim. Tudi ministrom izkazuje svoje zaničev;,. nje, kar se je pri zadnji šolski raz. pravi zopet pokazalo. Sredi svojo??, govorčka, (katerega je pa pred njim že dobesedno govoril Lampe) je mo! kar nekako stegnil svoje telo, se po. gladil po rožnatem telovniku, ter nagnil glavo, kakor purmanček, kadar se mu prične koža nad klunorr, rdeči ti. Nepopisen je patos, s katerim zakliče: »Tisti ( v tem tisti je obse žena cela ministrska kriza!) Bil in-ski ,ali pa tisti, ki ga bode te postavili na njegovo mesto.« Tu je pomenljivo pogledal na ŠusterŠiča in Kreka, ta-ko da zbornica ni mogla več prezreti, da omenjena dva napravljata in odstavi jata avstrijske ministre! To p bil velik trenotek v Šolski debati, a vstvaril ga je prof. Jarc! Nato pa p ta stololomnik avstrijskih ministrov padel iz svojega vzvišenega stališča, profesor se jc spremenil v ošabnega šolskega slugo, ki več ne ve, kaj klepeta. Grmel je proti učiteljskim plačam, ter se obrnil do naprednih poslancev rekoč: Bolj ko zahtevate zboljšanje učiteljskih plač, slahš^ bo! Drugače povedano: klerikalna stranka pusti učitelje stradati, ker meni. da s tem j*%zi napredno stranko! To barbaricTiosi: je dr. Tavčar takoj pribil na steno, in Jarc se je smilil le celo dr. Kreku, ki mn je brezuspešno priskočil na pomoč. Pač res: Jarc d? la čast svojemu imenu!
»Slovenceva« poročila o se« jah deželnega zbora dospela so na vrhunec lažrrjivosti, pretvorjenja in smešnosti. Vse se osredotočuje na to. da se poslanci slovenske Vjudskej^ stranke hvalijo, kakor hvali cigan na sejmu vkradenega, starega konja. In naj spregovori še fako velikansk* ničla, kakor jih ima slovenska ijuc*-ska stranka v izobilju — govor je b: svetovne važnosti. Ce klobasan na primer poslanec Ravnikar, čuje se njegov glas v istem hipu v Tokiju, kakor v Londonu! »Slovenec« pT bo pisal, da je omenjeni notranjski »antialkoholik« govoril, kakor da j« v sorodstvu z Jezusom Sirahom iz sv. pisma! Ta hvala je tako smrdeča, tako prisiljena in tudi tako lažnjiva. da se mora studiti vsakemu spodeb-nemu človeka! Namen ima, slepiriti tisto nerazsodno maso. ki caplja ?a Šusteršieem in Krekom * Ali mi bi s^ ne spod t i kali na omenjeni samohvali, da bi glasilo slovenske ljudske stranke pri tem ne postopalo hudobno in perfidno nasproti našim deželnim poslancem. Ne samo, da je papir »Slovenca«. kakor je sam pisal, pre-dragocen, da bi se nauj tiskali govori naših poslancev, polagajo se tem poslancem dostikrat tudi lažnjive besede na jezik, ter se jih smeši, p^uj? in v nič devlje. Vse to po tisti zoper-ni in poulični navadi, katero sta Lampe in Štefe zanesda v slovensko žurnalistiko! Spričevalo se nam mora dati, da smo skušali tudi na tem polju vpeljati nekaj več dostojnosti, nekaj več objektivnosti. Mi smo se skoraj z u ziba i i v misel, da bi poročila o deželuozborskih sejah morala več ali manj odgovarjati resnici, in da bi se z njimi ne smeli žaliti poslanci, bodi si, da pripadajo ti ali oni politični stranki. Ker pa Lampe in Štefe drugače postopata, pripravila sta nas f položaj silobrana, tako da smo prisiljeni plačevati drago za drago. Naš položaj je pri tem dosti ugodnejši: ako bomo o poslancih S. L. S. poročali po tisti maniri, s katero poroča »Slovenec« o naših poslancih, poten bodo naša poročila odgovarjala nav večkrat krvavi resnici — dočim 50 poročila »Slovenčeva« neresni **na» ker naši deželni poslanci visoko nad-kriljujejo tisto jarčevino, ki živi od dr. Susteršičeve milosti! Mislimo, d* se umemo!
+ Podmolniški gozd. Ponudbe, ki so se včeraj ob pol ene odprlo, so zelo zanimive. Največja . pouudbft znaša 40.000 K, ako se proda gozd, kakor stoji in leži. Samo za les pa znaša najvišja ponudba 25.000 K. S ponosom beležimo,  da se je dosegal
ta uspeh vsled naše zasluge, kar nasproti   korupciji ne sreemo molčati. + Gospodarska zveza tn krma.
Gospodarska zveza je, kakor znano,
izpodrivši »zvezo slovenskih zadrug« sama vodila in izvršila pomožno akcijo radi pomankanja krme. Pre.i, kot se je ta akcija zaprle hi, stopila je vlada do deželnega odbora, da rnj v isti namen tudi dežela kaj pripomore. Ker je takrat cela dežela, — izvzela se ni nobena stranka — kričala po ti akciji, je deželni odbor soglasno sklenil, da bo v bodočem zasedanju deželnemu zboru priporoča* podporo v znesku 20.000 K. Mi menimo, da je to podporo dovoliti, ker ie bila potrebna, in ker ni mogoče, da bi celi deželni odbor nasproti vladi bil postavljen na neprijetni položaj, da bi moral sedaj slovesno dano obljubo pozobati. Kaj takega je nemogoče, ker so vso stranke pozdravljale omenjeno pomožno akcijo, ter je bil deželni o. J>or tedaj, ko je obljubljal 20.00 K, tako-rekoč tolmač cele deželo! Teh -0.000 kron gre torej bodisi vladi, bodisi gospodarski zvezi, ker r-o bile na tak način obljubljene, da deželna zbornica nikakor ne more svojega deželnega odbora na cedilu pustiti. Do tu je zadeva v redu! Sedaj se pa prične ne rodnost! In mora se reči, da po..topa Gospodarska zveza z veliko nazir-nostjo. V kratki prošnji naznanja deželnemu odboru, da je o celi akciji predložila poljedelskemu ministrstvu obračun, ki izkazuje nj" na koriš* saldo okrog 50.000 K. Prizna pa, da ta obračun ni definitiven, in da ž njega tudi ni razviden celi obrat, koje »a je Gospodarska zveza z omenjeno akei-lela. Prizna se tudi, da poljedelsko ministrstvo do sedaj Še ni ničesar odgovorilo, vendar pa se že v tem stadiju zahteva, da naj se deželna podpora zviša od 20.000 K na 40 000 kron. Pri raztrganih deželnih financah se nam vidi, absolutno izključeno, da bi dežela plačala 20.000 K. katere plačati ima vlada, da bi torej heraška dežela Kranjska subvencionirala dunajsko centralne vlado. In to v času, ko dunajska vlada še niti povedala ni. ali hoče sama plačati omenjenih 20.«)00 K? 3lorda hoče Gospodarska zveza 20.000 K dobiti najprej od dežele, potem pa še od vlade .* Prijetno bi pač bilo, -— ali smrdelo bi pa le! Zatorej dežeim mu zboru pač ne bo drugega ostalo, nego, da pritrdi po dežel uem odbom obljubljenim 20.000 K; Gospodarska zveza pa naj obračuni z vlado, ter od te — katera je postavno zavezan plačnik — z vso enercijo zahteva ostanek. Ako so računi Gospodarske zvezo v redu, se, vlada svoji zavezi — ker ni turška vlada — ne bo mogla odtegniti. Samo na ta način srt more in sme ta misteriozna zadeva rediti!
— Z dežclnozborske galerije. S mišljen i k z dežele nam piše: V torek dopoldne za^' 1 s>em iz radovednosti na deželnozborsko galr-iijo. Želei sem spoznati po licu nekatere klerikalne poglavarje in poslušati kako interesantno debato. Pa sem naletel na ču-den prizor! Tam v zadnjem kotu stal je majhen pobič grižastega obraza, ki je ravnokar v nosljajočem pridigar-skem tonu izpregovonl besede: »Naši liberalci so stali vsikdar na s; rani oderuhov.-: In desni kazalec   je pri em držal navpik. Pa se mu je slabo bnesla ta poza.    Kakor en mož so lanili kvišku naši napredni poslan-i. požirajoč ga, naj na mestu d ka-e. ali pa prekliče svojo trditev In o je b> se nekaj nergal in s kazaicem desne roke m;gal tisti čudni možicelj, tedaj >e je vlila nanj taka plohi da bilo joj in groza.   Umazani  jnd v falarju! tako se je razlegal po dvora-
frir. Tavčarjev, »in-amni obrckovalec jczuvitski<c basi-ral je dr. Trii Jer, »lunip nesramni«, L-igan, lastna tvoja mati je svarila nr. .i tvojim podlim značajem, lopov, loklcr ne dokažeš!« tako je vse prek rmelo po dvorani. Vsi naši — od mperamentnega Turka (ki sem ga 'jdi šele to pot spoznal) pa do mirne-a in ee^tite^gaVišnikarja so bili v akciji, možicelj pa je stal kakor ~»olit kužek ter ^e milo oziral po pomoči na . Pa je na moje velike začudenje ni bilo. Mirni in nemi so sedeli kmečki klerikalni poslanci, dr. Šusteršič je gledal v zrak, kakor da bi štel svetilke na lustru, Krek je pa d'*> ledal v debelo knjigo pred boj. Drugi, ki jih ne poznam, delali so se še bolj zamišljene. Čudno se mi je zdelo to. pa sem se vendt r-le bal za usodo naših, zakaj zazveu« 1 jc zvonec glavarj< v in v celi svoji dolgosti -e je stegnila impozantna pesta-va deželnega glavarja £ukljeta, s katerim sva znanci še od tačas, ko je v petek na tešče r»ohruste* vsaj tri vaj-moŠtrc. Pa pnstimo to! Torej po koncu se je zravnal ta poosebljeni politični značaj, z levico si je pobožal trebuh, z desnico pa kozjo brado in z vidnim zadovoljenjem se je ozri po dvorani. Joj — sem *e mislil, ubogi naši poslane!, zdaj pa pr:de tisti disei-pliuarni paragraf, o katerem s^m že toliko slišal in čital! Pa ni nič drugega izpregovoril gospod s Kamna, ka-
kor te-le heaede; »Prosim, goepoda mir in naj se tovornika ne moti«? Skoraj bi bil okamaei tudi jaz! Tiati možicelj tam v koto pa je ie nvleje gledal in nekaj jecljal, Česar pa ni-*era več razumel. Oglasil se je namreč poleg mene gladko obrit mlad gospod (kasneje sem slišal, da je član uredništva »Slovenčevega«) ter je ogorčeno vzdihnil: »To pa vendar ni prav, da naši tako grdo puste na cedilu Lam peta, Če ga je tudi grdo polomil. Mojškrc nič ne piši, bo že sam! In v resnici je tisti hip ^*JložiI svoj svinčnik njegov sosed. Jaz pa sem iz teh besed strme izvedel, da je bil tisti politi — možicelj naš dični deželni finančni minister dr. Evg?nij Lampe. In čudni pojmi o ugledu, ki ga mora uživati ta gospod v lastni stranki, dozorevali so tačas v moji duši. Pomiril me je stoprav drugi dan »Slovenec«, ko je pisal, da je dr. Lampe s težo svojih argumentov liberalcem popolnoma — Mino zaprl! Quod erat demonstrandum.
-f- Disciplina v klerikalni stranki se je pri veerajšni <*cn jako krhala. Povše je hotel za Mariianišče lOO.Oou kron podpore; dr. TrJler pa je predlagal 50.000 K. Pri glasovanju je »tal Jarc proti Snsteršiču, kar niozvi ni bilo posebno všeč. ker pri tem Vasovanju prvič ni bilo opažati »peresa« v njegovem telesu.
~r Kranjski Slomška rji in dunajski   > Knierulschrrji«.    Dr. Lueger ima na Dunaju križ   s katoliškimi učitelji, ki so mu vedno za petami z raznimi denuneiranji dunajskega svobodomiselnega učiteljstva. Sit jih je dr. Lueger in cela klerikalna stranka, ker vidi, da so to le ljudje, ki so v šoli za nič. zunaj   šole pa še bolj zanič. Značajev nimajo, kar najbolj dokazuje, ker d en unci rajo svoje napredne kolege. Če bi  lr. Lueger bral te vrste, bi bil v nami vred teh misli, da so dunajski   Knierutscherji« i Dr. Luegerjev izraz) čisto do pičiee enaki  našim  »kleče plazcem«  Slomška r-: . Kakor dunajski a Knierutscher-ji« denuncirajo svoje tovariše, tako tudi ca<i »klečeplazei c kar na debelo denuncirajo, a naši presegajo dunajske še v tem, da so   naši Meeepiaaei Slomška rji« še zraven nevoščljivi, tedaj za eno   lepo« lastnost bogatejši. Pridemo k dokazu. Naši »k*eee-plazei« izdajajo s pomočjo kateh^tov in drugih duhovnikov list »Sk venski Učitelj-, ki ga. mimogrede omenjeno, c. kr. deželni šolski svet pripori ča    v    naročbo.     'Čujte baron SeLwarz, ki .de za izboljšanje učiteljskih plač!) V tem listu pišejo večinoma duhovniki o   svojih   »metodah« pri vercuauku, le včus,'h za parado napise   kakšen   slovenski ^Knicru-tseher« kako konfuznost o pouku v šoli, ali pa tudi o učiteljskih plačah. Ta. -nepolitični list« prav pridu o zabavlja na slovensko napredno stranko in sploh na vse napredne elemente. Iz tega lista, in sieer iz L številke letošnjega leta,   pribijamo   in farne<> ne-voščljivost in se imfamnejše denunciranje edinega slovenskega pedago-gi.škega licta :>Popotnika«, ki ga izdaja slovensko napredno neiteljstvo in se odlikuje s svojo ekseelentno j>e-dagosko vsebino.   Vanj pišejo prvi slovanski pedagogi, ki imajo vee znanja v nohtih, kakor   vsi slovenski »Knierutscherji«:  v  najboljšem delu svojih možganov. Ta list, »Slovenski Učitelj« prosi prav po klečepb /.ko za izboljšanje gmotnega položaja uči-teljstva, povd jrjajoč, da je že <koro« polovica kranjksega   nčiteljstva pri »Slomška rji h   in da so vsi oni verni katoličani, ki upe s S. L. S. in delajo za njo. Ker pa vidijo, d& jih r. ji nova S. L. S. le vleče, češ, da nima dežela denarja za zboišanje, na kriči <a list: Vi poslanci S. L. S^vi ste imeli pa denar, da ste oženjenim učiteljem le*a 1803. privolPi 25rr draginjsko dokinuo. To je bilo od \as nespametno!« Tako so nevoščljivi *i zeleni katoličani, da niti svojim tovarišem, ki so oženjeni, ne   privoščijo izboljšanja. Ali je pred božjim solncem še mogoča večja ne vošči j i vos*, kakor jc ta? Pa ta hudobna nevoščljivoat ima še drugo grdo stran. L. 190o. so namreč, slovenski naprednjaki hoteli vsemu učiteljstvu izboljšati  plače za 25%, a je na d bog klerikalne stranke, tedaj tiste stranke, ki »Knie.i utscberji« delajo in trpe za njo, izjavil kategorično: »To dovolimo ali pa nič.« Neoženjeni se imajo tedaj zahvaliti za ta, do današnjega dne   neveljaven nič, samo svoji stranki. To silno grdo, v javnem življenju   brezprimerno nesramnost smo pribili,   da slovenska javnost izprevidi,    kakšni ljudje so postavljeni po nekaterih šolah za vzgojitelje. Dostojen človek mora pljuniti pred takimi objekti, ki iz same nevoščljivosti grajajo svoje poslance, ker so le-ti glasovali za trpeče družinske očete • učitelje. Pošten človek pljune pred takimi ljudini, a naša vlada, pred vsem baron Schwarz, protežira ravno te stanovske nevoščljiv-ce in   pri   podeljevanju učiteljskih služb samo take ljudi   nastavlja na boljša mesta. Mi pravimo,   da to ni korupcija. Pa tudi ljubljanski škof
Jeglič naj aa popraska za ušesi, ko vedno pošilja tam »ftlomškarjem« svoj blagoslov. Ti ljudje «0 napravili očiten naglavni greh (3. nevoščlji-voat) v I. številki svojega glasila, a do danes se se niso očitno izpokorili, a vkljub temu so zagotovljeni za prihodnje zborovanje škofovega blagoslova. S tem jc izprašana vest »Slom-skarjev« Šele za nevoščljivost, sedaj pa pride na vrsto še denunciranje »Popotnika«. Glede tega piše glasilo »Slomškarjev«, ali po novem slovenskih »Knierutscherjev«, da je »Popotnik« izgubil pravico imenovati se pedagoški list, ker je v eni številki registriral nasilno smrt Ferrorja. Zato vpijejo, da naj krajni šolski sveti ne naročajo več »Popotnika«. Seveda, podirati znajo ti ljudje, a zidati ne morejo, ker ne znajo. »Knieru-tseherji« znaj 1 samo denuncirah, nevoščljivi biti in razdirati, kar so koristnega vpeljali napredni učitelj:. A njih hudobne nakane se ne bodo uresničile, tako gotovo ne, kakor gotovo ostane »Popotnik« še nadalje edini slovenski pedagoški listi. Vemo da se klerika Ina, stranka poslužuje Slomškarjev za io, da bi uničili organizacijo naprednega učiteljstva, a je ta račun brez veljave, zakaj napred-uo učiteljstvo se bori samo, a pride kmalu čas, da bodo batine padale nazaj tudi od drage strani. Razumete Knierutseherji! t
-\- Le pazite gospoda duhovniki! Na^im bojevitim božjim namestnikom je silno napotu napredni kmetski list »Slovenski Dom«. Ščuvajo proti temu listu ljudstvo in bi ga najraje utopili v žlici vode. Da se v borbi proti temu listu poslužujejo tudi nepoštenih sredstev, nam pač ni treba še posebe nagiašati. Tu navajamo samo eno izmed teh sredstev: Ako dobi župnik ali kaplan v roke kako številko »Slovenskega Doma« pred no se je dostavila adresatu, se je kratkim petem polasti in jo vrne v Ljubljano z opazko: »Se ne sprejme, nazaj!«. Po novem letu smo dobili vrnenih več številk z omenjeno opazko, in ko smo primerjali naročil-uo kuj igo, smo se prepričali, da je nam bil list vrneu od oseb, ki so nam svoječasno doloma že pred novim letom poslale naročnino. Naravno je, da smo stvari posvetili svojo pozornost ter kmalu dognali, da so dotične številke razni župuiki in kaplani enostavno ukradli ter jih nam brez vednosti adresat o v vrnili. Tako je prakti-ciral tudi župnik P f a j f a r v Ja-vorniku pri Poljanah. Poštni sel pušča pri njem pošto za Javorje in okolico. Pfajfar je onazff, da se nahaja med pošilja t ^ami tudi »Slovenski I>om«. Brez vsakega pomisleka je pobral vse številke »Slovenskega Doma« ter jih vrnil v Ljubljano, ne da bi jih bil dostavil naslovnikom. A med temi jih je bilo največ, ki so nam naročnino za list poslali že pred novim letom. Župnik Pfajfar je pač toliko izobražen, da ve, da je dejanje, ki ga je on zakrivil, kažnjivo. In da ga je zakrivil, imamo dokaze v rokah. Lahko bi torej Pfajfarja ovadili sodišču radi g o 1 j u f i j e in ga spravili v luknjo. Dasi bi Pfajfar to polteno zaslužil, vendar mu še to pot prizanosemo; ako pa odslej ne bo miroval, bomo moža brez pardona izročili roki pravice. In prav tako bomo postopali z vsakim njegovim so-br?;«om, ki bo rabil nepošteua sredstva proti »Slovenskemu Domu«. To je naša zadnja beseda!
-f- Z Rakeka na Notranjskem se nam poroča: Dne 10. februarja t. i. se bodo pri nas vršile nove občinsko volitve. Da se pri takih prilikah osobito od strani klerikalcev na vse načine agitira, je samo ob cehi umevno. Posebno se pa to vidi sedaj pri nas na Rakeku. 2e dlje ča^a sem so plazijo klerikalci okolu našega mirnega ljudstva in se napravljajo v boj proti sedanjemu županu gosp. Fa tur j u, posebno pa brusi pete in jezik neki trgovec pe imenu Lavrič iz bližnje Cerknice. Ta gospod je pred kratkim nekemu gostilničarju po rami *o!kel, in mu zatrjeval, da ne bode nikdo drugi župan na Rakeku, kot dotični gostilničar. Vprašam: ali imate res vi, Lavrič, tako moč, da se bode tega izvolilo, kojega vi izberete? Mar mislite, ako imate gospoda dekana na svoji strani, da bodete res z nami pometali? — O, kako se motite! Mi smo s sedanjim župauom še dovolj zadovoljni, pač pa imamo na Rakeku še druge može, koji bi bili zmožni nam županovati, iu ne potrebujemo, Oerk-Ijanov, da bi nam isti vsiljevali župana, koji bi v njih rog trobil. Toliko za danes, ako bode potreba, povemo se kaj več. — Opazovalec.
-f Precej drzno čelo je moral imeti dr. Lampe, ko je rekel v deželnem zboru, da je deželni odbor rav-notako naklonjen Idriji, kakor drugim občinam in da varuje idrijsko prebivalstvo proti sedanjemu mestnemu zastopu, ki mu hode nalagati težka bremena. Ko ikor besed, toliko hinavščine deželnega odbornika. Naj bi dr. Lampe samo povedal, kako je bila rešena prošnja idrijske ol>čine za vzdrževanje mestne realke! In sa-
mo ▼ desetih letih je Idrija plačala 5M.6M kron deželne doklade, a na*
sprotno ničesar prejela od dežele! — Tako je torej z naklonjenostjo! Se lepše je z drugim odstavkom dr. Lampetovega odgovora. Deželni odbor da varuje idrijsko prebivalstvo! Res mojster dr. Lampe v zofizmu! Klerikalni zavijalci povejte vendar, ali se niso vsi sklepi sprejeli v izvoljenem občinskem odboru soglasno. Ali ni idrijsko ljudstvo na mnoorih javnih shodih z ogromno udeležbo eno dušno odobrilo vse sklepe občinskega odbora? Ali so si klerikalci upali le črhniti na teh 6hodih? Ali se niso odposlancu deželnega odbora Jakliču tresle hlače pred idrijskim ljudstvom? Ali si niso klerikaci naročili 16 orožnikov v varstvo nasilja proti napredni občini? Ali ni vid d 03wald vse povsod strahove v svoji slabi vesti! Ali ni deželni odbor s svojim strankarskim postopanjem naprtil občini ogromne pravdne trojke? Ali ni dežel u i odbor postavil idrijski občini moralno propalega človeka za gerenta, ki je oškodoval idrijsko občino v teku šestih mesecev za 11.000 kron itd. itd. itd. T Res, precej predrznosti mora imeti Človek, ki ob takih razmerah govori o naklonjenosti idrijski občini in o varstvu idrijskega prebivalstva! Govoril je pač... dr. Lampe!
-f Nad vse škandalozno je postopanje klerikalne večine v deželnem odboru kranjskem proti napredni idrijski občini. Deželni odbor je pred kratkim ugodil malone vsem Oswal-dovim pritožbam proti proračunu idrijskega mesta za 1. 1910. O tem bomo govorili obširno, ko pride na dan fer man deželnega odbora. Za danes omenjamo le, da je deželni odbor na Oswaldovo pritožbo odjedol 1000 K občinske podpore stradajo-eiiu idrijskim visokošolcem. Kaj tako nečuveno grdega se pač v slovenskem narodu še ni zgodilo! Umevno pa je, da deželni odbor, ki odpira na stežaj vrata Nemcem v deželno službo, nikakor ne more imeti srca za revnega slovenskega visokošolca v tujini! Kaj poreče k temu vnebovpi-jočemu škandalu slovensko dija-štvo? črtal je dalje deželni odbor iz proračuna odpravne nagrade, odnosno plačilo taks profesorjem na bivši mostni realki. Občina s<* je hotela hvaležno izkazati učiteljskem osobju za marljivo in vestno službovanje, ki je največ pripomoglo, da je zavod tako kmalu prešel v državno upravo in odvzelo idrijski občiri ogromno breme. Občinskim uslužbencem se ne smejo mal nkostno zboljšati službeni prejemki. Klerikalnemu grajšča-ku častno pokojnino, revnemu občinskemu uslužbencu nič, tako je klerikalno socijalno mnenje. No, pa še ni vseh dni konec! Tudi klerikalno nasilje se bo zlomilo. Vemo, da se bo idrijska občina pritožila proti proti-pofltavaetna postopanju deželnega odbora na upravno t^dl^čr.
-r Občinske volilve v Zagorju ob Savi. Poroča se nam: Boj, ki smo ga imeli zadnji čas v Zagorju proti nemčarako-insemacionalni kliki glede občinskih volitev je bil silno vroč, — a tem častnejša, je bila zmaga pravičnosti. Ko se je raznesel glas po dolini: »Zmagala je pravična slovenska stvar«, ja marsikomu zarosilo eko veselja. Kdor je videl te jeklene kremenite slovenske značaje, s kakšni tp i žrtvami so šli v hoj za svojo pravično stvsr, ni moglo mu oko ostati suho. Marsikdo si je mislil, da je Zagorje popolnoma slovenska občina. A temu ni bilo iako. Bili so časi, ko so na »ljubo« nekaterim gospodom vse nemško uradovali. In gospoda od rudnika si je pustila diktirati vse od nemčurja MichelČiča. i3ivši ravnatelj g. Sehullcr je s svojo vso-nemško politiko pač daleč pritiral rudnik; bil je skoraj skrajni čas. da mu je dala družba modro polo. Res je, da se jo moral mož udati Miehel-čiču, kajti dolžnik se mora napram dobrotniku vedno hvaležnega izkazati, zato je pa menda še sedaj n delil* da ima kot bivši ravnatelj pravice in dal je menda celo svojo veto proti sedanjemu g. ravnatelju Pauerju, ki je drugače značnjen mož. Naj navedemo tukaj nekaj intrig, kojih se je poslužila garda »Čobal-Michelčič«. Videvši, da se sedanji ravnatelj ne zanima za politiko kakor bivši, ampak samo za obrt, pričelo jih je e njihovi črni duši peči in kovali so peklenske načrte. Sedaj so mu natvezili eno laž, sedaj zopet drugo; kolikor bolj se je približeval dan volitve, tem silueje je delal njihov aparat. Prišli so celo z najgršo lažjo, dolžeč nas. da v slučaju če zmagamo, bodemo vzeli občinski denar in plačali Sokolski dom. Ko se je raz vedelo za te grde intrige, podala sta se gospoda Wein-berger in Ranzinger k gospodu ravnatelju in inu pojasnila, da so io grde in nesramne laži« ter da gospodarstvo, pod županom Weinbergerjem ni bilo slabo, .ampak naravnost vzorno, dokaz temu tisočaki, koje je prihranil z ravno istimi dokladami, Kakor pod Michelčičem in 4e dolgove deloma za njliu poplačal.   Ko je p. t v sel
županstvo g. Weinberger od MichelČiča, bilo je pač v obupnem stanju, kar se lahko razvidi it aktov. Ne moremo pa zamolč&H, da bi tu no omenili gospodarstva za Časa župana MichelČiča. Vzemimo Solo, koja se je gradila takrat. Zidal jo je jako intimni prijatelj Schullerjev, neki Der-tvuschek iz Maribora. Kot stavbenik je gledal, da se izbije lepe tisočake, in upamo, da jih je tudi dosegel, vsaj je pač poznal slabosti takratnih razmer. Proračun so prekoračili kar za ogromne tisočake. In komaj, da je bila šola dograjena in otvorjena, morali so rudniški tesarji in mizarji in drugi poplavljati zn stavbemkom Denvuschkom. In ni še bilo dosti tega, celo eden del Šole se je pričel pogrezati, da, videle so se celo razpoke (za kar bode treba danes ali jutri še šteti par tisočakov za škarpo, drugače zna nekega dne potok Medija, iz-podkopati del šole.) V klet je tudi pri najmanjšem deževju prišla voda, ker je bil najbrž beton preslab. Še več takih »vzornih« slučajev bi se dalo navesti; pa naj zadostujejo ti. Naša dolžnost je, čuvati nas blagor občine in gotovo je tudi v interesu rudnika samega kot največjega davkoplačevalca, da ne bode poslušal takih svetovalcev ,ki jim je samo do osebnih koristi; ne pa za občne. Uviditi pa tudi mora rudnik, da je Zagorje slovensko razen na prste štetih nemčurjev in če ga niso mogli dosedaj germani-zirati, ga tudi sedaj ni mogoče! Gospod ravnatelj je pa lahko uvidel, da smo mi pravično in odkritosrčno nastopili, ter uvaževali rudnik kot največjega davkoplačevalca, da smo mu prepustili dva svetovalca. — lorej sedaj presojajte g. ravnatelj naš pošteni in odkritosrčni nastop in pjtem bodete drugače sodili o nas. Mi sicer vam g. ravnatelj ne štejemo v zlo, ker vemo, sko bi bili vi o stvari natančno poučeui, bi nas ne imeli za izkoriščevalce rudnika, pač pa kot so-občane za prijatelje. — Srce se nam topi veselja, da je naša pravična slovenska stvar zmagala nad nesramnimi lažmi in zato apeliramo še na ostale slovenske odbornike: vzbudite se, ter otresito se Čobal-MichelčiČeve-ga vpliva. Saj mi proti rudniku pač nikdar nismo bili, le proti nam ne prijazni politiki.
-r- Gerent na Jesenicah. Od vlade imenovani gerent jeseniške občine Čebulj, se je res izkazal vrednega specijelnega zaupanja bar. Schwrrza. Njegova brutalna samovoljnost proti strankam presega že vse meje. Noben turški paša bi se ne upal tako postopati, kakor ta človek. Afer je imel že brez števila. Upijani se večkrat in kadar je pijan, strelja take kozle, da je že od sile. V žive tu spominu je še nastop Čebul je v proti nekemu gostu, ki ga je redar aretiral samo zato, ker je natakarici   ostal na pijači dolžan
— eno krono. Ker se je pa are tova-nec branil in prosil, češ, da vse poplača, naj se ga izpusti, je Čebulj ravno na redarja kričal; »Kar s sabljo ga vsekaj«. Ko bi ne bil redar bolj pameten, kakor njegov šef, bi so bila lahko zgodila velika nesreča. Ker bi Čebulj rad postal župan, se dobri-ka vsakemu, kdor se sploh toliko poniža, da ga kaj prosi, in trosi občinski denar lahkomiselno, samo da bi se ljudem prikupil. Dr. Kogoj je pri svojem odstopu kot župan zapustil v občinski blagajni velik znesek, ki je bil namenjen za zgradbo prepOtreb-ne šole. Ta denar zapravlja zdaj Čebulj, samo da bi se ljudem prikupil. Pa kako dela. Važna dela, kakor vodotoki, se delajo, ne da bi se bila poklicala politična komisija. Čebulj oddaja dela in siavbe kakor se mu zlju-bi in za veliko previsoke cene, tako da je že vse nejevoljno, dočim se podjetniki sniejejo v pest, ker delajo tako mastne dobičke. Sp]oh je mož hudobnega značaja, da se ga vse iz-ogiblje, a kako nečuveno drzen je, to priča njegova afera z okrajnim glavarjem radovljiškim. Tak je torej ta zaupnik vlade. Ker si ne moremo misliti, da bi bila vlada poznala tega moža, ko ga je in 1 eno val a in torej sodimo, da je ravnala v dobri veri. nečem o za danes še nič drugega reči, ker v tem slučaju bo vlada sama posegla vmes in naredila tem nečuvenim in škandaloznim razmeram konec. Zato hočemo počakati, da vidimo je-li postal Čebulj gerent, ker ga vlada ni poznala, ali pa je bil imenovan nalašč zaradi svoiih — lastnosti.
+ To so Slovenci! Koroški deželni zbor je včeraj razpravljal o ustanovitvi deželnega kulturnega 6veta za Koroško. Pri tej razpravi je stavil nemški klerikalec Walcher predlog, naj se zakonito določi za edini poslov, nI jezik deželnega kulturnega sveta
— nemščina. Za ta predlog niso morda glasovali nemški nacionalci, marveč poslanec Ellersdorfer, mož, ki je bil pri zadnjih državno-zborskih volitvah slovenski kandidat v velikovškem okraja in ki sicer prav rad markira Slovenca. Takšni so klerikalni Slovenci na Koroškem! Sami predlagajo, naj se v tako važni korporaciji, kakor je deželni kultur
ni avet, proglasi nemščina kot edini poslovni jezik, potem pa kriče o nasilni germanizaciji Koioške in C zapostavljanja slovenskega jezika pri železnicah, v uradu in v Šoli! Klerikalni komedianti!
-j- Žalski misljon pred sodiščem. Nedavno smo poročali, da se je pred Božičem ueki misijonar v Žalcu spozabil tako daleč, da je med »povedjo pobožal neko gospodično z roko po licu in ji rekel: »Ti lepa Micka«. To se je govorilo splošno po Žalcu in okolici in to je povedal žalski občinski tajnik g. Albin Mikuš tudi javno v Hausenbichlerjevi gostilni. G. Miha Jošt, veleposestnik v Gotovljah, ki kaj tako nečuvenega ni mogel verjeti, je takrat v gostilni izjavil, da to ni mogoče in tekom prepira, ki je vsled tega nastal, rekel g. Mikušu, da on v tem laže. G. Albin Mikuš je vsled tega tožil g. Jošta radi žaljenja časti. V četrtek se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju javna obravnava. Pri tej je gospodična Marica Piki iz Žalca kot priča pod prisego potrdila, da je res nekega dne pred Božičem ob 7. uri zvečer, ko je bl!a ona pri spovedi, misijonar njo src J i spovedi vprašal, kako ji je Ime in jo na to skozi lino pobožal s prstom po licu ter ji rekel: »T! si lepa, Micika«. Sodnik je na to pri razpravi javnost izključil iz ozira na javno nravnost. G. Jošt, ki se je v svoji poštenosti postavil za misijonarja, je končno sklenil z g. Mikušem poravnavo, v kateri izjavlja, da obžaluje predbacivanje laži, ker se je prepričal, da je gospod Mikuš govoril res r. bo.
-1- C kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu za ilustracijo poštnih razmer na Kranjskem. Nemšk? in nemškutarska nesramnost presega vse nuje dopustnosti; seveda, saj imajo ti ljudje potuho od zgoraj. Dne 21. januarja 1910 odposlal je ^;jnik »Gorenjske »up**« vabilo odborniku na Jesenice ter zalepil dotično pismo z narodnim kolkom, ki je sedaj zapadel krvniku.    Naslovnik dobi    :ianj <
■ vljeuo pis.no pravilno in pravo- j ča no v roko, toda v Kranju nalep-lj ni :arodni kolek je prišel v njegovi roki prelep!fcn z vsenemškim v frankfurtarskih — tedai velcizriajal-sl :h barvah, bliščeč/m se »šulfe- i ra; -\im kolekom«. Original je v rokah uredništva. Kdo je storil to zlodejstvo. k !«. c. kr. uradnih 'jodi se upa kaj takega započeti?! V Kranju r.a pošti se to sigurno ni zgodilo, ker v celem -vranju 8nlferajn-k» ;u kolka na prodaj re dobiš in bi najbrže t.idi nikdo kaj ta k« ga v Kranju riskirati ne hotel. TeJaj se je moralo to kje drugje zgoditi in sieer potom tega ali onega uradnega osebja. Pismo «e je oddalo na pošti v Kranju v predal in je torej prišlo v uradno roke: dostavljeno je telo zope: po uradni o^nbi naslovniku in tedai ves čas uradnega poštnega pota zgrešiti ni mo^lo, ker mora c. kr. pošta njej izročena pisma izključno uradno dostaviti. V teb hud:h časih se se^eela zaplankano za § 11. k. z., vprašamo I le, kaj misli pristojna nhla«t storiti, da s ■ v bodoče ne bodo na^e narodne svetinje tam v biaco teptila in le, od koder v orvi vrsti pričakujemo po osnovnih zajamčene ravn »pravnosti Jn od k^der si nikdar n^1 bomo dali po sili v bi jat i k ram | pri van d rano oholo in preobjedeno nemško n nasikulturo.
— > Lega nazionale« na dcln. Pišejo ram: Tržaški italianisimi ne vedo več. kakih sr« dstev bi se poslužili, da bi jim poitalijancevanje slovan-sk:h otrok šlo bolj »od rok«. — Ne ih jn si r iru ter premišljujejo na vse načine, kako bi za vstavili slovansko namn dovsnie v Trstu. Italijanskih Šol in otr -kin vrtcev ustanavlja mari trat. k likor jih hočejo, ali vse to ni dovolj, kapi grozn- preglavice ji dela slovenska < 'i ril Metodova šola pri Sv. Jakobu. Zato so pa nekateri voditelji« kamere izprosili misel, r mogoče jim je celo nasvetoval soci-okrat (Jerniuta — čitaj: Cerni-vec) na i bi »Lega nazionale« ustanovila tam blizu svetojakobske sloven-
Šole takozvani »Rioreatorio« — zavod, kjer naj se lovi slovenske ne-dolžne otročiče z oblekco in malo hran" ter naj se jih preparira v svojedobne ja ni carje in najhujše nasprotnike svoiemu rodu, kakor so razni M raki, Bartol ičj. Kozu liči itd. »Piccolo« poroča, ds je ustanovitev > R'creatorija < pri Sv. Jakobu že gotova stvar. — »Lega naz;onaIe-< je da'a vse prihranke zadnjih h t za n tauovitev te peklenske institucije: raznarodovanja slovenske dece, a v T^tn je 1000 »boljših ljudi« porini-sam ra vsakoletne prispevke več tisoč kron. To je najnovejši atentat smrtnik naši'i sovragoV na tržaško Slovenstvo. Naš brezobziren nasprotnik napenja, kakor se vidi, vse svoie moči in sile, da bi Slovence v Trstu potničil in narodno uničil. Od strani nek italiianskih gnezd in celo hrvatskih reest Daliuacije prihajajo tisočaki, katere »Piccolo« d*n na dan izkazuje   kot   čisti dobiček »Legimh
* pieaov«.  In vaa ta na pefcan)iavan>i
naše narodnosti, j        Zato je pa dolžnost vsega slovenskega sveta, da s vsemi svojimi
močmi podpira Ciril-Metodovo družbo, to zaščitnico naše dece ob narodnih mejah. Rodoljubi širom naše domovine naj pristopijo v večjem Številu k obrambnemu skladu, ker drugače se proti brezobzirnemu narodnemu sov ragu ne bo mogoče uspešno boriti. Naši narodni nasprotniki ho sredstvo proti nam ne izbirčnih, neizprosni in brezobzirni. Odgovorimo jim tudi mi: Zob za zob!!
-i- Šolska vest. Prof. kand. gosp. Fran Kadunec je nastavljen kot germanist   na drz. višji realki v Banja luki.
— Slovensko deželno gledališče.
Iz pisarne: Danes v soboto se uprizori prvič Bjornsonova grandiozna drama »Preko naočit z go*p. Ign. Borštnikom v glavui vlos*: pa-! storja Sanga, G. goni igra seveda v slovenskem jeziku. Drema slika tragiko vere v čudeže, tragiko srčnega hrepenenja po čudežih, v katere pa met ne veruje brez boja, tragiko histerije in nervozne iritacije. Pred to dramo (uprizori se I. del) se uprizori Maeterlinckov igrokaz «Vsiljenec«, ki slika slepca, či^ar nervi mu nadomeščajo vsa čutila; zato z njimi vidi, sliši in čuti pojave in prikazni, ki jih vsa zdrava družba okoli slepca ne sluti. Slepec nrvi in edini začu M pri hod usmrti« k postelji hčerke iu dib smrti grabi po njem, kakor bi bila realuo b:tje. Drama obdeluje ton*j či-, sto metafizičen problem, poln tnisti-I k \ Sle^a igra g. režUer Nučič — V nedeljo popoldne ob se p\je i a ple še prekrasna opereta »Logarjeva Krista« iza lože nepar). Opozarjamo na to predstavo zlasti go*»te z dežele in starše, da privedejo seboj *:voje otroke. Zvečer ne uprizori Pueei ni jeva dramatična, izredno efektna .-pere *»Tosca«. ki se je pravkar prvič uprizorila na dunajski dvorni operi. Predstava se vrši za par-abonente. — V torek, dne 1. f»'br. se uprizori drugič (za neper-a boaigaia) izvrstna komedija »Morala gospe Dulsk*»« noljske pisateljice Gabr. Zap >Kke. Pri pramijeri je doaegia ta kom« lija najlepši uspeh, v;harne aplavza in v vseh listih najlaskavejše kritike. Predstava je vzorna. Gostje z dešslt morejo po predstavi (po 9.) še za več ur na planinski ples in imajo tako na en dan dva užitka. — Opereta / Ločena žena«. ki je dosegla pri teprizj viharno od obra vanje ter je občin, t ve tako ugajala, da se je moralo ver pevskih in plesnih točk v II. in III dei. ponavljati, se uprizori tratiič v četrtek, dne S. febr. zvečer. — V soboto, dne 5. febr. se uprizori pred-pu<tna burka s Tretjem »Robert in Bertram« (z godbo).
— Ne pril^pljn jte zaplenjenih kolkov na pisma, kei ima dr.Vivno pravdnistvo, k*tkor smo izvede!* iz najzanesljivejšega vira, ukaz, da mora z vso strogostio ka/^nsko prestopati pr ti doti en ikom. Torej poa/r!
— Sodni cdfkt o zaplenjenih narodnih kolkih je včerai izšel v uradnem listu »Laibaeher Zeitung'. Pričakujemo z »so gotovostjo, da s« bodo przadeti faktorji pritožili oroti zaplembi. V to imajo rok S dni.
— Komet 1010 a !n draginji. V nekrlanj'b časih je Ijud£tvo m lilo, da zvezda repatica naznanja blL .joče se si >, kugo, lakoto ali vojsko. Moderna znanost je seveda odprla vetu že zdavnaj oči, da ho kometi : r.no tako državljani vsemi rja. kakor zem Ija, solnce, Sirius itd. Vendar so ti repati državljani nasproti takim vre-j»mim nebeškim telesom, kakor zemlja, zares prave Katilinarske eksistence. Nihče ne ve odkod pravzaprav prihajajo in kam gredo. Pa tudi drugače so kometje pravi »gostači' in nekaj je vendarle res na stari veri. da so te zvezde z nadlogami v zvezi. To izpričuje redaj v megleni Ljuhlja ni nevidni komet 1010 o, ki je čutil potrebo, da ostaja le rv» V« ura na nebesu in še to ne brezplačno. Kajti za ta kratek čas ki odgovarja kinematografski predstavi, zahteva komet vstopnino! Kakor pišejo *uji listi, se je komet potem, ko je z obzorja izginil, še riva večera zopet p-ika-zal s krožnikom v roki y>od okni stanovanj, in je plaval ob hišnih fasadah po cestah in tja, pobirajoč zase milodare! Jn to vs<* zaradi nez nosne draginie, ki s«» jo z zemlje razširila še onkraj njene atmosfere! Draginja je postala i>ošast, ki vleče nase kakor s polipsktmi tipalkami vse, celo zvezde, in jih izsesava! Ker je pa vsaka nevarnost že skoro prema ca na, če .je ji pogleda pogumno v obličje, je ljubljanski Sokol ravnal le v javnem interesu, ko se mu je po dolerem trudu posrečilo povabi*! in privabiti pošast Draginjo za pest ni večer v svojo dvorano, kjer si jo bo lahko vsakdo dobro ogledal, da se je bo potem v^nešneje branil!
— Društvo »Pravnik« je imelo včeraj svoj redni letni občni zbor. Izvoljen je ves ►tari odbor. Obširnejše
potonilo amo morali reled pomanjkanja prostora odložiti aa prihodnjo številko.
— »Spletom slo venske ženske društvo« vabi svoje c. članice, da se udeleže polnoštevilno rednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo 30. t. m.
ob pol petih popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9.
— V veliki dvorani hotela »Ini-ob« se vrše zadnje dni koncerti, ki pa so zelo slabo obiskani. Pri koncertih igra godba 27. pehotnega polka. Pri predvčerajšnjem koncertu je bilo kakšnih 50 ljudi, največ častnikov in njih žen. Koncertne točke so nc tako slabo izvajale, da je mnogo ljudi odšlo pred koncem koncerta. Prireditev ie počastilo s svojo navzočnostjo tudi več klerikalnih kapacitet, ki so ilovesno praznovali neki velevažen dogodek, o čegar podrobnostih pa nismo mogli izvedeti prav ničesar. Splošno se govori, da so praznovali svojo — zmago glede rabe slovenskega jezika pri železnicah na Koroškem . . . Morda, saj klerikalci so veliki, veliki junaki!
— Pozor! Tvrdki Henrik Franck je silno napoti »Kolinska tovarna«, ki je z velikanskimi tioški zgradila v Ljubljani moderno lovarno za kavne surogate. Zato išče sedaj ljudi, ki bi mu sli na roko, da bi tu kot pesek v oči ustanovil malo tovarnico. Opozarjamo, da »o nam pogajanju gotovih klerikalnih gospodov dobro :na-ua. Židovsko in protestantov sko Pranekovo podjetja iti katolištvo sku l>aj, to bo lepa kupčija.
Za »Aljažev dom! To bodi deviza v torek, dne 1. februarja zvečer ko priredi »S ovensko planinsko društvo« svoj V. planinski ples v vseh zgornjih prostorih »Narodnega do-'iia<x v Ljubljani. Stejmo si v čast in dolžnost,    da h j>osetom  te narod ne
>rireditve podpremo novi planinski
lom!
— Sankal išče   »Lj.   sport jjega kluba«.   Sankal išče se otvori jutri v ledeljo. dne *>0. t. m.:   dnevni listki
■»o 60 v, dijaške vstopnice po 40 v se lobivajo pri klubovem slugi na san-kališču. Odbor opozarja ponovno, da »c hoja po sankališču policijsko stro--o prepovedana ter prosi občinstvo v 'astnem interesu, da ne vporablja oroge za promenado. Od pel ja vasi ie je dovoljeno le od starta na vrhu in z zadnje strmine nad brezovim gozdičem; red določuje nastavljeni paznik, čegar naredbam se morajo vsi voza-M brezpogojno pokoriti Dohenl na <tart je za vse sankače izključno le oo prirejeni dohodni stezi. Začetnikom je vožnja z vrha prepovedana, -ploh se pa vsi sankači opozarjajo na oolicijsko predpisani sankalni red: ki je na sankališču objavljen.
— Ne zamudite! Kdor se hoče opet enkrat pošteno zabavati, gotovo ne zamudi družinskega večera, ki ga priredi »N . D. O.« na Svečnico, ine 2. februarja t. I. v dvorani bivšega vojaškega oskrbo val išča na Dunajski cesti (vhod nasproti glavne nošte) in ne v areni »Narodnega doma*, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Odbor se je potrudil, da nudi
lav. občinstvu kar na i več zabave. Uprizorila se bode Finžgarjeva narodna igra: »Divji lovec«, ki se je pod spretnim vodstvom gledališčne-ga režiserja gospoda N uč ič a orav pridno nastudirala. Večje vloge igrali bodo gojenci dramatične šole slovenskega gledališča. Glavno vlogo Majde pa članica sov. gledališča ga. T u v a no v a. Na sporedu je tudi kuplet: »Pepček, občinski tepček«, ki bo gotovo vzbujal mnogo smeha. Pripominjamo, da bo sodeloval tudi tamburaški zbor, ki se je v igranju že prav dobro izuril. Na razpolago bodo tudi raznovrstna okrepčila, tako da bo slav. občinstvo v vseh ozi-rih ustreženo. Po predstavi ho prosta zabava. Začetek družinskega večera je ob 6. uri zvečer. Vstop prost. I'parno, da se slav. občinstvo vseh slojev, zlasti narodno delavstvo, v velikem številu udeleži tega družinskega večera ter s tem pokaže simpatije do narodnega delavstva. Pripominjamo, da priredi predstavo »Vajenska skupina«, ki je s svojimi nastopi že večkrat pokazala, kako stremi za napredkom. Ker ni za ta družinski večer nobene vstopnine, se nrostovoljni doneski v pokritje stroškov kar najhva'ežneje sprejemajo. Torej, kdor se hoče enkrat pošteno zabavati, naj prihiti na Svečnico, 2. februarja, ob 6. zvečer na družinski večer »Narodne Delavske Organizacije«.
— Pojasnilo. Z ozirom na p vročilo o plesu Narodne delavske organizacije v Ljubljani pojasnuje podpisani odbor Slovenske Filharmonija v Ljubljani, da bila cena po 227 K za igranje 12 mož s kapelnikom vred od 9. zvečer do 5. zjutraj dogovorjeno sporazumno, ter da osobito odbor N. D. O. v i srk osti ^ne ni prigovarjal v nobenem oziru. Cena iurii ni pretirana, marveč docela primerna ter običajna tudi drugod tako glede 3t*vila godcev kakor glede dobe igranja. Od zneska po 227 K so dobili godci po-
aabnega ▼ pogodbi jim določenega honorarja 48 K tako, da je društvo ostalo le 179 K. To gotovo ni mnogo, ako se pomisli, da nas stane vzdrževanje godbe na dan 207 K. — Kar tiče opazko, na se je godba odstranila pred pogojenim časom, torej pred peto uro, je pripomniti, da je godba igrala čez četrto uro in da je nameravala popolnoma pravilno vstrajati do petih; toda nekaj črez četrto uro in en četrt je reditelj plesa javil kapelniku, da se iie bo več plesalo in da godba lahko odide. Edino temu pozivu je sledila godba, ne pa lastnemu nagibu. — Končno prosi odbor slavno občinstvo, naj mu vsak slučaj ne-rednosti naznani neposredno, kajti odbor ima dovolj disciplinarnih sredstev, da vzdrži diisciplino med ^odci; mnenja je pa odbor, da škoduje le društvu Slovenski Filharmoniji, narodni instituciji kot taki, ako se vsak najmanjši pregrešek, za kateri odbor ne more biti jdgovorm, razprav.ja v dnevnem časopisju. — Odbor Slovenske Filharmonije.
— Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani nam piše: Došle so nam pritožbe, da so nekateri gremijalni člani vkljub gremijalnema skiepu vseeno dajali svojim odjemalcem novoletna darila. Gremij trgovec radi tega še enkrat opozarja vse svoje člane na sklep gremijalnega zbora z dne 9. maja 1909, ki prepoveduje članom gremija trgovcev dajati svojim odjemalcem sploh kaka darila, bodisi v blagu ali denarju, ali na kak drug način, tudi je prepovedano di-jati društvom darila za prireje vanje veselic, tomboi itd. Ker je obdarovanje odjemalcev samo umazana in nedostojna konkurenca^ opozarja gremij svoje člane ponovno na gori navedeni sklep gremijalnega zbora s pristavkom, da bo proti kršiteljem tega sklepa postopal najstrožje.
— Slov. pevsko društvo »Lipa« priredi v soboto 5. svečana pred pustno veselico v veliki dvorani g. Pav-ška na Martinovi cesti Pevske točke proizvaja društveni ev^ierospev. Na sporedu je tudi burka »Bncek v strahu«. Začetek ob 8. zvečer. Vstonrina 40 vin.
— V hiralnici za umoboln*» v Ljubljani je imenovan za hišnega zdravnika dr. Alfonz I.evičnik.
— Skupina niesarssih pomočnikov priredi svoj veliki ples v prostorih Mestnega doma na pustni torek 8. svečana. Odbor vabi občinstvo, da se plesa mnogobrojno vdek-ži.
— Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani vabi na dan 6. februarja t, 1. ob 3. popoleine v restavracijo »Jugoslovanski hram« v Gosposki ulici na občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani se naprošajo, da se ga polnoštevilno udeleže.
— Betonske cevi zavzemajo že mnogo let prvo mesto med vsemi cevmi, in sicer ne samo zato, ker so med vsemi najcenejše, nego tudi zaradi njihovih odličnih lastnosti. Znano je, da so betonske cevi naitrdnej-še in skušnja uči. da so pri njih večja repa rat ure le redkokdaj potrebne in le izjemoma. Odlikujejo se betonske cevi tudi po svoji gladki notranjosti, po enakomernosti profilov in natančnem delu. Te lastnosti so jim nomagale do svoje sedanje veljave i o vsestranske uporabe. »Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. v Ljubljani« si je s svojimi, naiskrb-nejše izdelanimi cevmi pridobila že spošen renome in zasluži toplo priporočilo.
Potres. Z Gline nam piše somišljenik. Danes zjutraj 29. t. m. ob 1*05. ko sem r-e ravno vlegel čutil sem močan potres, ki je *rajal 5 do 7 sekund. Cez dve minuti pozneje, je bil zopet en pot rasni sunek, ki je trajal 2 sekundi.
Telovadno druStvo »Sokol« v *»iški ima jutri popoldne ob 3. v telovadnici svoj redni občni zbor.
Podružnici »Družbe sv. CirUa in Metoda« za občino Moste priredi dne >. februarja t. 1. predpn^tno veselico v gostilni gospe Fr. MareneiČ po domače pri Mihcu na Selu št. 6. Pri veselici svira godba na lok in skrbije-no je tudi za druge zabave. Začetek 7. zvečer, vstopnina za osebo 30 vin. Podpisani odbor \abi najuljud-neje vse člane in prijatelje, naj se v *im največjem številu Rdelsfa vese-Mce in nej ne bazijo podpirati to društvo, ki se bori in žrtvuje v prid pre-*>otrebue izobrazbe naše šolske mladine. Odbor izreka zahvalo vsem tistim dobrotnikom, ki na ta ali drugi način pripomogli, da se je podružnica v razmeroma kratkem času tako 'eno razvila ter spravila že prvih 1000 K v varno za ve tj«. Cenjene člane, prijatelje in dobrotnike prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče ter nas podpirajo s prispevki. Nadalje naznanjamo cenjenemu občinstvu, da se bodo prirejala vsak teden izobraževalna in ponČna predavanja, h katerim je vstop vsakomur dovoljen. Vabimo občinstvo k mnogobrojni udeležbi, zlasti pa opozarjamo na ta predavanja našo ukaže ljuo mladi-
no. Lokal in dan predavanja se bosta vsakokrat pravočasno razglasila v »Slovenskem Narodu«. Prvo predavanje se je vršilo o brezžičnem brzojavu v gostilni pri »Malem slonu« * soboto 22. t. m., drugo pa bo v gostilni g. M. Peklaja v Novem Vodmatu v soboto, dne 29. t. m.
Kaplan in natakarica — Čuki in Sokoli. Iz Velikih Lašč se nam piše: Pred nekaj časom je bil kaplan Matej Koželj v neki gostilni v Velikih Laščah in je naznanil, da prinese »angeljčka«, da se bo nabiralo za Orle. Natakarica, ki je %rlo in pošteno narodno dekle, je rekla kaplanu: Ce prinesete angeljčka za Orle, ga bom na cesto vrgla, če bo pa moral ostati v hiši, ne bo nič nabiralo za Orle, ker imamo družbo sv. Cirila in Metoda in pa Sokole. - — Za enkrat je imei kaplan zadosti. Začel je pa ubirati dru go struno. Pravil je, da bodo Čuki za veliko noč imc'i opravo in da pojdejo za procesijo. Natakarica mu je na to rekia: Ce bodo Sokoli hoteli, bodo tudi lahko šli v sokolskem kroju za procesijo. Takrat pa se jo kaplan ra/koraci 1, češ: to pa ne, tu pa smo mi gospodarji in Sokoli ne smejo za procesijo. Ogorčeno ga je natakarica zavrnila: Pri procesiji se gre za božjo čast, pa ne za politiko. Pa kaplan je ostal pri svojem in končno rekel, da bi morali Sokoli lepo prositi; čc bi smeli bogu čast izkazati. To si bodo pa Sokoli dob. o premislili.
Vino iz Gadove peči. Iz Dolenjskega nam pišejo: Vino iz Gadove peči slovi že davno kot najboljše dolenjsko vino. To opavičeno slavo se ima zahvaliti nenavadno ugodni južni legi te $m riče. V širši dolini popolnem proti jugu razprostrta in celi dan od solnca obsevana leži imenitna Gadova peč. Posebno ima pa še v tem, da obstoji ves hrib iz razkrojenega laporja, iz katerega raste najboljša trta. Tudi v manj ugodnih vinskih letih dozori tu grozdje, ker od solnca razgreti lapor provzročuje. da zorenju grozdja ne škodujejo hladne noči. To vedeli so ceniti stari Ljubljančani. Sišenčani in gorenjski vinotržci. Pri »Permetu«, »bolem volku« v Ljubljani, pri »Ancniku« v Šiški in na Gorenjskem se ie dobila ta izborna kapljica. Tudi zadnji pridelek pokupil je največ gospod Alojzij Pavlin, veletržec z vinom v Podbrezjah. Ker se pa na račun vina iz Gadove peči mnogo greši in se več tisoč hektolitrov vina iz celega okraja, ki je tudi dobro, pa vendar kvalitativno nekoliko slabeje nrodaja kot pristno vino iz Gadove peči, naznanjamo slavnemu občinstvu imena prav vseh posestnikov vinogradov na Gadovi peči. Največja vinograda sta v posestvi bratov gg. Franca iu Ivana Gregoriča v Krškem. Zadnji prodal je pred par leti svoj vinograd g. Francu Kerlnu. Ostali posestniki so pa le-ti: šest bratov Dragozet, Gramec. dva Kovače-viča, dva Pavloviča. Raplenovič, Vnetič in Živoder Ob??kovaIce planinskega plesa v ljubljanskem ^Narodnem domu« opozarjamo na pristno kapljico Gregoričevo iz Ga love peči. Zagotovljeni naj bojo, da ne bodo dobili »dr. Kovačeve bolezni<. radi katere se je na Dolenjskem vse po vprek smejalo.
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem se nam piše: Redkokdaj se sliši kak glas iz naše fare — to pa zato, ker smo preveč potrpežljivi in vse prenesemo od našega g. župnika. Skialka: mi puščamo vse v miru in se ne vti-kujemo ne v klerikalno stranko, niti v njena izobraževalna društva. Ker je pa nas šentjernejske fante naš g. župnik Tone v nedeljo na prižnici imenoval lenuhe in postopače, ter nam očital, da se tepemo, kakor Kajn in Abel, bodi resnici na ijubp in da izve cela javnost povedano, da se mi šentjerueičani ne pustimo na tako grd način sramotiti od kakega blagoslovljenegii Lisjaka —, osobito pa ne od našega Toneta Ker ga tako veseli, vsako najmanjšo stvarco o nas uaprednjakih na prižnici omenjati, naj izraža v prihodnje svoje veselje samo uo dotične osebe, katera je kaj zakrivila, ali pa, do neljubega mu župana, — ki mu rad pusti to veselje, saj ga je že navajen, druge pa naj v miru pusti. To naj bo za enkrat njemn in vsem tistim, ki mu take čenče nosijo na nos zadosti, ker drugič bomo postopali ostreje.
Sentjeruejski fantje.
Sokol v Krškem je imel v soboto, dne 22. prosinca svoj V redni občni zbor, kojega udeležba je bila za mladega Sokola naravnost velikanska. Od leta do leta pridobiva vrlo društvo več simpatij, za kar so nam dokaz vsakoletni občni zbor in »nzne prireditve, kojih udeležba in zanimanje narašča in narašča. Letošnji občni zbor je pač bil neovrgljiv in ;asen dokaz neumornega in požrtvovalnega dela vztrajnih Sokolov in vrlih Sokolić. Prerokovali so nam že gotovi ljudje projuid društva, tod*, društvo vkljub njihovim morebitnim željam ne gine, ne propada, temveč se krepi, prebuja, raste :n raste, t*r ae
•popolnjnje v vsakem osiru. »Naprej
in le naprej, a ne koraka nazaj«, je
geslo bratskega društva   Brat starosta, Drag. Humek pozdravi došle brate in sestre   in   otvori zborovanje Tajnikovo poročilo nas je prepričale
0 nevtrudnem delovanju odbora, na-čelnikovo poročilo pa nas je narav nost presenetilo. Takega napredka v telovadbi ni ni kdo pričakoval. Na vdušeni »Na zdar« in    »Zivio« klie»" so zaorili po končanem poročilu Hlo gajnik nam je podal natančen ore gled društvenega premoženja In let nega prometa, Na te se se vršile vo litve staroste, odbornikov in namest nikov. Izvolitev je pokazala, da so si svesti velikega pomena društvenih odbornikov In volili brate, o kojih so bili prepričani, da se zavedajj svojih težavnih dolžnosti in velikega pomena Sokolstva. Za starosta je bil zopet enoglasno izvoljen brat Drag. Hu-nek. Spoznali smo skozi leta v njem brata, kateri se ravna po pesnikovih besedah: »Ne samo kar   veleva mu <tnn. kar more, to me: v ste rit i tiol-:"san.«
OhrekovaTei     jeseniškega »Sokola«. Z Jesenic se nam poroča: Nikjer nima »Slovenec« t:iko nesramnih in lažnjivih dopisnikov kakor na Jesenicah. Da spozna javnost to laž-njivost »Slovenčeviht jeseniških pi-sunov, bodi povedano, da »Sokol« nima nič opraviti s predstavami igre »Mladost« in se ta predstava tudi ni uprizori a na korist »Sokola« in tudi »Sokoli« niso igrali. »Slovencev,, poročevalec ve prav dobro, da »So-oli«    nimajo nobenih predstav pri .lelenu. »Slovenec« se zaletava tudi v   naše mirne in spoštovane učitelje in jih slika kot nekake pijance. Xa to   lažnjivo   natolcevanje vprašam: Kje drugje pa so na Jesenicah največji   pijanci,   kakor v klerikalnem taboru, in zakaj ne poroča »Slovenec« nič o farovških pijancih,   saj j vendar vsakdo ve, koliko se po ta- j rovžih pijančuje.   Kako je bil časih j župnikov oče pijan in Savinšek se ga je časih tudi na »puf« tako nalezel, fin so bile po vseb kotih ob cesti orne- j dene pajčevine. Kam pa znosijo fa- j rovške dekle toliko vina'     ( asih so 1 duhovniki vsaj ponoči bili doma, sede i pa se vlačijo o polnoči in časih tudi še porneje   domov. Katoliški dom so gotovo na Jesenicah zato na- j pravili, da imajo pobožne duše prili- j ko gledati si oko v oko in da ima je- j seniški fnnt kaj lagat* v »Slovencu« in poštenim ljudem in društvom čast krr.sti. Ce bodo klerikalci še dalje lagali in obrekovali, jo bodo tako skupili, da bodo pomnili.
Vipavska naradna čitalnici v \ Vipavi priredi plesni venček v torek, dne 1. svečana ob 8. zvečer v pros.o- j rib hotela »Adria« v prid družbi sv. Cirila in Motoda. Med plesom svira godba na lok iz Gorice. V-topnina 1? K za osebo. Prijate ji in priiatelji-ee plesa, prihitite v torek v obilnem številu v Vipavo.
Nemška resnicoljubnost pokazala se je spet ob zadnjem eau. ko je bil v Celju radi navadne tatvine, kakor smo poročali, dejan v zapor častnik. Moniter celjskega nemštva, »Deutsche \Vacht«, doslej o tem dejstvu še ni >ini.a besede, ni: i drugi nemški listi. — Seve, storilec je — Nemec! Ce bi to le bil Slovan, ves nemški časnikarski Izrael bi bil pri nas in celo v inozemstvu glasno oznanjal to dejstvo. A tako T! Ja, B. uer, das ist vvas anderes . . . To je tista hvalisana nemškr» — b.onetnest.
V Opatiji ni nič sn^gr- in j* tam najlepše pomladansko vreme. Top!') je in   gostje   sede   pred kavarno Kvarnero» na prostem.
Potres na Krasu. Včeraj 2Q. t. rn. popoldne ob 2. uri 45 minut so v ftt. Petru na Krasu čutili precej rro-čan potresni sunek, ki je trajal skoro tri sekunde.
Občni zbor »Slovenije« pa Dunaju se vrši dne 29. t. m. v I. okraja »Zum Magistrat« z običajnim vspo-redom. Prijatelji društva dobrodošli!
ftaz«tava   Meštrovieevih   del v
Zagrebu. Znani hrvatski kip^ir Mošt rovi č, ki živi serlaj v Parizu, je razstavil okrog 1(K» svojih umotvorov v prostorib   dunaj-ke   > Secesije*-. Ta
1 :. : va j • 'irel? na Dunaju kolosr«-len uspeh. Kriti!:i vseb listov so si edini v tem. <!a je Mest rov č erlen n; jnadarjenejših modernih kiparjev in da so ne ova dela zares p avi umotvori. Z ozirom na veliki napah, ki ga je dosegel s svojo raz-davo na Dunaju,    namerava se'a i Mštr vič
te umotvore ra7sta.iti. in sic t na svoje stroške v Zagrebu, kasn°je pa tudi v 1» 1 :r« do ir v Sofiji.
Blektro - Radiograf »Ideal« na Fr. Jožefovl i e.-Ji ima od sobote, dne januarja do torka, dne 1. febru-. »-:a 1910: Nemško vojno bred e* je. <Vo naravi.) Luka praznuje Božo" 'Komično.) Slikoviti B'errit7.. (Po naravi.) Tragedija v Belgradu aii ec Obrenovičev v noči 11. junija
1903. Zgodovina para čevljev. (Komično.)
Kava je le takrat   res dobra,
okusna in tečna, ce ji pridaete Kolin* ene kavino primes, ki je najboljša hi najcenejša med vsemi tovrstnimi iv-
selk»
300 vojakov tukajšnjega 27. pešpot ka se je sedaj zopet povrnilo nazaj iz Jesenic, kjer so odmetavali po železniški progi sneg.
Izgubljeno in najdeno, Izvošček Jakob Pevec je izgubil listnico, v kateri je imel 90 K denarja in vozni list. — Hišni posestnik g. Ivan Kosa-nič je izgubil novo konjsko odejo. — Tehnik g. Franc llerzmanskv je izgubil 5 zvezkov. — Trgovski vajenec Josip Orehek je našel konjsko odejo. — &o!ski učenec Josip Klršuer je našel listnico z večjo vsoto denarja. — šivilja Frančiška Jerše je našla denarnico z srednjo vsoto denarja,
Portmone je izgubila neka dama na oglu Sodne ulice in Dunajske ceste. IVnarnica je bila rdeča, v njej je bilo okrog 50 K denarja in mal ključ. Pošteni najditelj jo naj odda na policiji
Uradne vesti. Dne 7. marca t. 1. bo pri okrajni sodni ji v Radovljici d-ažba zemljišč vi. št. 106 kat. obč. Ljubno. Cenilua vrednost 1229 K. Vaj manjši ponudek SIP K 30 v. — Dne 9. marca t. 1. bo pri okraju: sod-niji v Tržiču dražba zemljišča vlož. št. 16 kat. obč. Tržič. CVniina vrednost   6200 K.   Najmanjši ponudek
Mirni z&er krotiskL
XXIII. seja.
Ljubljana, 29. jan.
Predseduje deželni glavar p 1. Š u k 1 j e, na vladni    klopi deželni
predsednik baron Schwarz in grof K ii n i g !.
Deželni glavar otvori sejo, ki je napovedana ob 9., šele ob 9. uri 35 minut in imenuje za zapisnikarja poslanca Demšarja in barona Boril a.
Današnji dnevni red obsega do-laj 47 točk, *eja bo potrajala nepretrgoma do večera. Galerije so oh začel k u seje čisto prazne.
Deželni glavar naznani, da je poslanec 11 a v n i k a r vložil samostalni predlog v zadevi ustanovitve mesta okro'nega zdravnika v Zagorju na Pivki.
Predlog sc* odkaže upravnemu odseku.
Poslanec baron B o r n je vložil interpe acijo na vlado v zadevi železnice Ljubljana - Jesenice.
Za^radba hudournikov v Beli Krajini.
Deželni odbor je v tej zadevi predložil zbornici 9ledcei zakonski načrt:
<; 1.
Za grad bo hudournikov ob deželni cesti Brod na Kulpi - Cnbar in ob okrajni cesti Ca bar - Trava v okraju Kočevje, izvršiti je kot deželno podjetje s pogojem, da k stroškom, proračun jenim na 34.000 K, v smislu zakona z dne 4. januarja 1909, drž. zak. št. 4. prispeva državni melioracijski zaklad s hchV maVac tirni odstotki v najvišjem znesku iiJ.bOO K. st-ni okraj Kočevje pa z desetimi odstotki v znesku 3400 K; ostalih vaj-*et odstotkov v zneska 6800 K j iri-je dežela,
t 2.
Natančneje določiti, kako je izvršiti pod j- (je, kdaj pričeti in i ula-Ijevati in kako voditi gradho, kako je v izplačilo nakazovat: doneske državnega melioracijskega zaklada, dežele in cestnega okraja Kočevje, in kako *r,)e vplivati vlada na napredovanje del, je pridržano posebnemu d rove.ru med vlado in deželnim odborom.
* 3.
Ako bi stroški zagradbe ne do-segli zneska !>4.0»)0 K, je znižati prispevke državnega melioracijskega zaklada, dežele in cestnega okraja razmerno temu, kar se prihrani.
* 4.
Zagradbe ob deželni cesti vzdržuje deželnocestnn, one ob okrajni cesti okrajnocestna uprava.
Po predlogu poslanca J a k 1 i -č a se predmet takoj obravnava.
Predlog priporoča posl. Bartol.
Nato se sprejme predlog v generalni in specialni debati.
Na dnevnem redu je sedaj točka »Poročilo deželnega odbora o dovolitvi posojila v znesku 1.H03.200 K mestni občini« se postavi na dnevni red pred 8. točko.
Regulacija Zelimljice.
Doze'ni odbor v tej zadevi predloži sledeči zakonski načrt:
$ 1
Zagrndba v Zelimljico se stekajoč i 1, hudournikov Suš je, Grajnovke, Petelineka in Suhega jarka v občinah Turjak in Zel i ml je po načrtu, ki
ga ja izdelal e. kr. gozdarsko - tehniški oddelek, sekcija Beljak, se izvrši is deželnih sredstev a pogojem, da k stroškom, proračunjenim na 92 000 kron. pripomore državni melioracijski zaklad v smislu državnega _a*o na t dne 4. januarja 1909, drž. zak. št. 4, s pridržkom ustavne odobrit /e, s petdesetimi odstotki, torej s 16.000 kronami, glavni >dbor za obdelovanje barja v Ljubljani z dvajsetimi odstotki t. j. 6400 K in občini Turjak in Želimlje z desetimi odstotki torej s 3200 kronami.
Glavni odbor za obdelovanje bar ja ima dati prizadetima občinama posojilo v visokosti na nji pripadlega doneska, ki se obrestuje s 4% vr ne v 15 enakih letnih obrokih. * 2.
Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kdaj pričeti in nadaljevati in kako voditi grad bo, kako je v izplačilo nakazovati doneske državnega melioracijskega zakladu dežele, glavnega odbora za obdelovanje barja ter občin Turjak in Želim-Ije, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru, ki se sklene med vlado in dež. odborom.
I 3.
Ako bi stroški zagradi*e ne dosegli zneska, proračunjenega na 32.000 K, znižati je prispevke državnega melioracijskega zaklada, dežele in udeležencev razmerno 1) temu, kar se prihrani.
$ 4.
Vso to zagradbo mora vzdrža vati glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani, ki ima proti neposrednim udeležencem pravico regresa do 50<:r za vzdržavanje potrebnih izdatkov.
Posl. dr. Šusteršič ])redlaga takojšnjo obravnavo. Sprejeto.
Poroča posl. dr. Lampe. Vlada je dovolila 50% prispevek, ako da dežela svoj prispevek.
K predloga govori posl. d r. š u-steršič, ki graja stališče deželnega stavbnega urada, da naj se pri takih regulacijah upošteva vrednost zemljišč ob vodah, ki m; regulirajo. Gre se v resnici le za to, da ostanejo kmetske rodbine na svoji zemlji. Nujno potrebna je tudi regulacija Račine.
Predlog se sprejme nato v gene-rani in specialni debati ter v tretjem branja.
(Dalje prihodnjič.)
Rožne stusri.
1 Pariz pod vodo. Položaj se ni še nič izboljšal, v nekaterih krajih voda celo še vedno narašča. Poročilo od zgornjega toka Seine so ugodnejša in pričakovati je, da bo voda kmalu začela padati. — Za prebivalstvo, ki je oškodovano po povodnji, je daroval car Nikolaj 10.000 frankov in papež 30.000 frankov; ameriški listi so otvorili suh^kribcijo.
* Kdo je zaigal turški parlament. Preiskovalna komisija je baje nepobitno dognala, da ni nihče drugi provzročil požara v palači Cirugan, kakor stari sultan Abdul Hamid Ta je baje* dobro plačal požigalce,
f Preizk?:šeno zdravljenje s pitjem rudninskih voda. Zima s svojimi vedno sem in tja nagibajočimi se toplotnimi premenami in ostrim vremenom, je za človeštvo, trpeče na protinn in revmatizmn, žalibog le preveiikokrat vzrok pogosto ponavljajočim se povratkom bolezni in novim boleznim. Za truplo, že sicer oslabljeno od bolezni, zadostuje večkrat majhno prehlajenje ali majhna dietna napaka in v organizmu nakopičeni zastanki in presnavljalni produkti se razburkajo. Tako postaneta protin in revrnatizem s svojimi neprestanimi bolezenskimi povratki prava mučitelja trpečega človeštva. Protin je bolezen menjavanja snovi, ki temelji na budi pomnožitvi sečne kisline v krvi. Te *ečnokisle snovi pridejo nato po kroženju krvi v mozgni tir in stanično tekočino m v teku času do vedejo, da to nab?ra v členkih in njih bližnji okolici. Pa tudi v bolj od členkov oddaljenih mestih in delih telesa se poležejo ti presnavljalni produkti, ki truplo \*>časi razkrajajo, in povzročajo prav boleče protinske napade v palcu na nogi ali v kakem drugem Členku. Po teh akutnih napadih ostane navadno gosta sosedi ina, ki sčasoma do ve« le do grbinastih skaženj členkovih kosti, v zadnji vrsti pa tudi do resnega oviranja premikanja. Pa tudi notranji organi, prebavila, sopiln, srce in krvne celice, živčevje in ledice močno zadene od k ladanje proti nakih snovi. Pri zdravljenju protina se mora poleg ureditve hrane in življenja poglavitno paziti na to, da se množitev sečnokislih snovi v krvi zabranjuje kolikor moc-oče, žc v krvi nakopičene pa je treba z zbujanjem presnav-Ijanja razkrojiti in izločiti. To se pa
more doneči samo a daljšim, trajnim zdravljenjem, v kar so v prvi vrsti pripravne rodninake vode. ker jib za radi njih ngudue kemične sestav* prebavila tanko del j časa prenašajo, ne i a bi povzročil« motenja, in orav zaraditega omogočijo temeljito a plaknenje telesa, d katerim se sečno-kisle movi razkroje »n izločijo. Ker je zaradi neugodnih podnebnih raz mer telesno gibanje na protinu in revmatizmu bolnih več ali manj omejeno, crpi vsied tega tudi pre »navijanje in je zatorej zdravljenje s pitjem rudninskih ?od pozimi tembolj priporočati. Med rudninskimi vodami, ki so posebno primerne za tako zdravljenje se je že več let pitm vrelec Krapinskih toplic na Hrva škem posebno obnesel. To je takouva ni juveini vrelec, :u izvira 105*5 on daleč v sredini zemlje 3 temperaturo 44 stopinj Celzija; voda je popolno ma bistra m Cista zdravilna voda brez kaii. katere raba, kakor uči izkušnja, po daljši sistematični rabi izborno služi za protin, revrnatizem. ledice in bolezni mehurja. Ker presnav ljan je prav posebno pospešuje, je obenem odvračalno sredstvo pri kroničnih slučajih protina in rev mati zrn a, da se varujemo zopetnih po-vratkov bolezni, ali jih vt*aj močno oslabimo, posebno če se voda pije topla. Pitni vreiec Krapinskih topUc se pa tudi lahko naj topleje priporoča kot dietska pijača in namizna voda in je neprestano uživanje te vode zaradi nje ugodne kemične sestave, prijetne slasti m lahke prebavnosti mogoče dalj časa, ne da bi se povzročilo najmanjše motenje prebavil. Ta pitni vrelec **o ž« večkrat analizirali, poslednjič 1. 1908. vsaučiliški profesor dr. G. Janeček v Zagrebu. Preiskava je dognala, da je ta alkališko reagirajoča, nekoliko ogljikove kisline obsegajoča, radioaktivna vodn absolutno brez kali.Terranlno vodo razpošiljajo kopališko ravnateljstvo v Krapinskih toplicah in pa podružnice: S. Mittclbach, Zagreb, Jelačičev trg 2, Josip IleHe, Gradec, Sehmied-gosse 20 in F. M. pl. Hfcselmavra dediči v Lincu. (332)
leJefnidai m firzojevna poročila,
Ar eto van Stid mark ovce.
Dunaj, 29. januarja. Tu je bil aretiran neki uslužbenec »Siidmar-ke«, ki je poneveril 5000 kron.
Grof Khnen pri cesarju.
Dunaj, 29. januarja. Ogrski ministrski predsednik grof Kbuen se je že sinoči pripeljal semkaj. Cesar ga je danes ž^ ob 9. dopoldne sprejel v posebni avdijenci. V to s vrh o se je že na vse zgodaj pripeljal iz Senbruna.
Khuenova demisija.
Dunaj, 29. januarja. Avdijenca grofa Khuna pri cesarju je trajala l1/t ure. Grof je podal cesarju svojo demisijo, a vladar demisije ni sprejel.
Razpust ogrskega parlamenta,
Dunaj, 29. januarja. Vladar ni sprejel Khuenove demisije, marveč ga je pooblastil, da razpusti parlament in razpiše nove volitve.
Khuenove konference.
Dunaj, 29. januarja. Grof Khuen je imel dolgotrajne konference z ministrom zunanjih del grofom Aehrenthalom, vojnim ministrom Schonaichom in s poveljnikom vojne mornarice Montecuccolijem. Popoldne ob 4. se je vrnil v Pešto, kjer bo posebni ministrski svet še sklepal o podrobnostih razpusta državnega zbora in o novih volitvah.
Izmišljena vesi.
Belgrad. 29. januarja. Vesti inozemskih listov o ljubavni aferi kraljeviča Gjorgja z gospodično iz neke veleugledne rodbine, so od kraja do konca izmišljene.
Nova zarota v Crni gori. Četi nje, 29. januarja. Vlada de-mentujc vesti, ki trde, da so prišli na sled novi zaroti v Crni gori. Tudi poročila o novih aretacijah so izmišljeno.
Vseslovenski shodi v Sofiji.
Sofija, 29. januarja. Pripravljalni odbor za sprejem gostov ob vseslovenskih prireditvah je v velikih obrisih že sestavil program slavnosti, ki se imajo vršiti v Sofiji ob času navzočnosti slovanskih gostov. Po končanih prireditvah je projektiran skupen izlet v Pleven na grobišče v rusko - turški vojni padlih ruskih vojakov. Na vseslovanski časnikarski kongres pride tudi I. Stolvpin, brat ruskega ministrskega predsednika Stolvpina.
Povodenj v Parizu,
Parim, 29. januarja. Sena in njeni pritoki so danes jeli polagoma padati, vendar pa so strokovnjaki mnenja, da ni odstranjena vsaka nevarnost.
Paria, 29. januarja. Snoči ja vladala v Parizu egiptovska tema, ker ja ugasnila električna luč, plinove svetilke pa tudi niso hotele goreti.
Pariz, 29 januarja. Voda je vdr* la v predsedniko/3 paiačo, ▼ finančno ministrstvo in v ministrstvo vojne mornarice. Snoči je voda vdrla tudi v gledališča.
i • • ^mmm • . <
Veliki
pustni korso
ea postno nedeljo
dne 6. februarja 1910 u Unicnu
Posor!       PozorI
Naslov niaskaradc daje vsakovrstnim skupioam, maskam in narodnim notam priliko za nastop. 363
SPGSEDi
Od po*a 8. do 9. ure zvečer: Zbirališče bkopii. aask, iar««iib aoi in drugega občinstva. — Nato velika naskarada la ales aa kors«. — Sijajna Numiflacrja Urzaega trja. — Ob 9. tiri »rihod slo-vitefa ljublj. kersnera iz?reroda, ki se mu pridružijo vse že došle skupine in m«ke. — Nastop ljubljanski* fijrnr iz pretekle in sedanje dobe — Meščanski iles pri ..Korbarju", pri katerem sodeluje mestna godba iz Bizovika. - Razni drogi Bfcstoai ia trizori iz predpustnega korsa.
arsia.
Upravništvu našega lista so poslali: Sa  aralbo sv. Cirila   la Metoda 3
Gosp Janko Golob, učitelj v Cerkljah K 13, prislužil i harmoniko f P. Poljanšeij na Piroiici v nedeljo dne 23. 1 1910. Štirje Slovenci tu K 20, za zaplenjene kolke družbe G. Đ&liia na Glincah K 3 50 nabral v veseli kot nadomestek za zaplenjene narodne kolke. Gdč. Mirni Gnezda iz Unca K 8 50 K. Gosp. Fran Pogačn k učitelj Sv. Vid K 6 nabral na zabavnem večeru Bevčeve gostilne v Sv. Vidu pri Grobelnem med prijatelji šolstva. Skupaj K 51 10. — Hvala I Živeli!
Ziine cene v Budimpešti.
Dn« 2$. januarja 1910. T« r as In.
Pšenica za april   1910    .. za 50 kg 1425
Pšenica za oktober 1910 .   . za 50 kg 1197
Rž za april 1910..... zs 50 kg 981
Koruza za maj i910   .   .   . za 50 kg 669
Oves za april 1910 .   .   .   . za 50 kg 760 Efektiv. 5 vin. ceneje.
»ia.
Ob preran* smrti našega iskreno-■jubljenega očeta oziroma brata strica in svaka, gospoda
Frai
£2 g
c kr. a#§t a&diirajliiika pAsestnfka in 1. ptiprzdsedslka c. kr. vaj. veteranskega Irasivs Vtlaske-Oaatijskega v Opatiji.
izrekamo za vse ustne in pist ene izjave prijateljskega sočutja najsrč-n jšo zahvalo. Posebno moramo zahvaliti prečastito duhovščino za zadnje spremstvo, slavno uradništv o c. kr. poštnega urada v Opatiji zlasti še g. nadoskrbniKu IleršiČu, g nad-kontrolorju Pogačniku in kontrolorjema Gaspariju in AnUrstu Slavnemu veteransvemu in ognjegasnemu društvu iz Opatije-Volovskega. Dalje se zahvaljujemo c. kr. pošt uslužbencem za prekrasni venec in za častno spremstvo Dalje se zahvaljujemo sploM vsemu slavnemu občinstvu iz Opatije - Voloskega za tako častno spremstvo pri pogrebu rajnkega. Iskrena zahvala tudi darovalcem krasnih vencev. 370 Bog plačaj vsem skupaj!
Opatija, dne 28. januarja 1910.
Ziltrjoči soproga brat, in sestra.
DrtiAtvo »Sokaiak! tlom ▼ Idriji11
•fMa v najem pod ug^ummi pugoji prostoref w katerih se je že več let nahaja a dobmidočm modna trgovina. Prostori se pripravni aa trgovino ali
obrt.
4 opremljene
»oddale ia Brana Itn. 8. L nadstropje.
Sobe se oddajo vsaka za se a separatnim vhodom, ali pa po več skupaj
Podrobnosti se is vedo v gostilni v pritličju. 871
vrnite   si. ako imate nahod in ste hripavi, zasleseni ter teško dihate* FeUerjev fluid s dr^viintm, kapelj biascčem, osvežujočem učinku. Tacat na poizkušajo 5 kron, 2 tacata 8 kron 60
mko »Etaeflaid«. Mi franka Iidekijc ga
aa prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd o ajegove* lekarnar E. V. FeUer v Stubici, Elsia trg 23* aa Hrvaškem
5679
— Mestu   braallalea IJubljaa-
Ob dvajsetletnici 1880—1909. Napisal Anton Trstenjak. Natisnila Narodna tiskarna. — Ravnokar je is-sla knjižica z gorenji m naslovom, v kateri nam pisatelj zanimivo opisuje razvoj in zgodovino Mestne hranilnice ljubljanske, a pol*«- tega se še ozira na razvoj vseh ostalih slovenskih hranilnic na Kranjskem in Štajerskem. Na Koroškem in Primorskem nimajo Slovenci niti ene hranilnice. Pisatelj našteva tudi vse tiste nemšks hranilnice, ki so se ustanovile in delujejo na slovenskem ozemlju, in nam predočuje gospodarsko supremacijo Nemcev na slovenskem ozemlju tudi v hranilništvu. Kdor torej želi imeti nekoliko pregleda o gibanju in stanju hranilni-štva sploh na slovenskem ozemlju, dalje o gospodarski sili, katera »e osredotočuje v slover*kih hranilnicah in nam predočuje moč našega narodnega premoženja, temu bo knjižica v prid. To pa je tudi prvo delce v Slovencih, ki se strogo s strokov-n jaške g-a stališča bavi s hraniIni-Štvom in hode slovenskim hranilni-čarjem dobro došla. Knjižica je izšla ob dvajsetletnici Mestne hranilnice ljubljanske in nam pisatelj riše v živih barvah vso zgodovino tega toli znamenitega denarnega zavoda slovenskega, v katerem je danes malone Že 38 milijonov kron osredotočenega našega naroal^cga premoženja. Knjižica je osobito tudi namenjena vlagateljem, sploh vsem Slovencem, da vzbudi v njih še večji čut varčnosti in da jih 6ploh praktično informuje o vsem, kar mora vedeti vsak vlagatelj, ki ima s hranilnico opraviti Zato vlagatelji in vsi drugi, ki se zanimajo za slovensko hranilništvo, dobivajo knjižico brezplačno. Kdor ,*o torej želi imeti, piše naj po njo. Na koncu knjižice govori pisatelj o organizaciji jugoslovanskih hranilnic, riše nam njih današnji razvoj in položaj, vspodbuja na snovanje hranilnic po Primorju, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, in dokazuje, da nam je v varstvo in obrambo jugoslovaiiske-ga hranilništva treba Zveze jugoslovanskih hranilnic in da so to Zvezo hranilnice že sklenile Vsakomur torej, kdor se ranima za to stroko gospodarskega polja in kdor ima količkaj malega kapitala, bode knjižica v prid, zato jo najtopleje priporočamo. Krasi jo ličen tisk Narodne tiskarne, a naslovno stran primerno slika, risba znanega umetnika II. Smrekarja. Ta slika nam predočuje varčnost. Genij varčnosti čuje nad veliko b'.agaj-nico, v katero prinašajo razni sloji našega naroda svoje piihranke, in jim deli — odstotke.
— »Vaditeljski List« je naslov novemu listu, ki bo izhajal kot strokovni list sokolskega vaditeljstva in ki ga izdajata in urejata Evgen Sa-jjovic in Miroslav Ambrožič v Kranju. List bo izhajal dne 15. vsakega meseca in velja za celo leto 3 K, posamezne številke po 30 v. Prvi «nopič ima jako raznovrstno in zlasti za So-kole-telovadce zanimivo vsebino.
— Hlapci, drama v petih aktih. Spisal Ivan Cankar. Založil Lav*>slav Schwentner. Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 v.
Gospodarstvo.
— Oddaja   dobav na Turškem.
C. kr. trgovinsko ministrstvo ji naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je ces. turško ministrstvo za trgovino in javna dela objavilo razglas, po katerem je v bodoče pri državnih dobavnih razpisih donos dokaza financijelne in tehnične zmožnosti dotičnega ponuinika predpogoj za sprejem in pregled njegove ponudbe. T'zorec pc katerem je donesti dokaz financijelne zmožnosti, kakor tudi nadaljne predmetne informacije se dobi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— O davčni prostosti, dovoljeni na Nizozemskem za vina, določena za proizvajanje alkoholskih pijač za eksport, je interesentom v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled poročilo konzulata v Amsterdamu.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujo e, mišice in žive krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje ln sol1*, katero se splošno in u pesno porablja pri trganju po udih in pri drugih r asledkih prehlajenja Cena steklenici at t'00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na Danafa, Tnch-laabea S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.        2 20
Svi'a za neveste
Čudovit je sneg v gozdu
in prava radost je na bobsleighu ali »kijih drčati po gladkem snežnem tiru. Veselje je, pa tudi nevarnost, kajti razgretje v mrzlem, brijoćem zraku in pospešeno dihanje je nevarnost za pre-hlajenjc. Proti temu se varujemo s Favevimi pristnimi sodenskimi mineralnimi aastiijami in bi med vožnjo vedno morah imeti katero v ustih Faveve pristne sodenice se dobivajo v zadev-aih trgovinah škatljica po K 1 25.
Geaeralao zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Ta.
c in kr. dTurut dobavitelj, Danaj IV 1. Grtsse Neugasse 17.
naiboijsa zdravilna In osvežujoča pi-
Jata, ki »e je vedno d<>bro obnesla pri zaleđenih ha ćrevesnih bolesnih, pri bolesnih ledit ln mehurja, in jo priporočajo najodličnejsi zdravniki kot bistveno »odpiralno sredstvo pri Kar-lovovarskih in dr e»h kopalnih zdravljenjih, kakor tud p) rabi teh toplic in za nadaljnu zdravljenje. 191
Ejer sta v redn tak, prebava^ Sta telo ln dnia zdrava I
ToroJ: Da na boi bolan, Vlival pravi „FLORlAlf".
Želodčni liker
is pripravil tek in preba: o mar-sikosan, ki Jo zaaaas kupoval draga ta neprijetna zdravila.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „ 4-80.
KasisT za aaračila: ^TLORIAN*«, LjaMjana.
J
Ponarr r;bc kaznive.
*e-
yA 1 K 85 via. motor naprej v Franke, in ar oi-sniijr«« os puoiijs aa dom Bogata lsMrs vaoreov oa poilje • prvo poŠto To)%avrsso»aav avti« Hroi-atrleev 3 82
Proti 6
zonocolu in pjiii Ki
izborno dolafe dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki atrdl dlesno in odetran|a|e neprijetno sapo is asL
1 steklenica s navodilom t krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Liubliani, Beeljeva cesta slov. 1
••leg Franc Jotefovega jubilejnega mesta.
Mtlnsina-naina ia sobna voda.
Sunja,  Hrvaško,   22.   februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet
tri steklenice Vaše Izbomo delujoče antiseptično aaolsaiso satao sobne
vodo, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poŠte meštar.
Meteorolotttno porodio.
Mi ostjo« MS t.      SrtSaJ« vatel tlak T
•S- t čas
Stasje •ars-
5 aetra ■
I v mm *
Vetrovi
28 i?, pop .   9 sv.
29
7zj.
7350 7348
7318
-16 slab jug —5 1 J brezvetr.
—28 sr ssvzh
Nebo
jasno megla
oblačno
Avgust ftepit
40
san sttt (iTians):.
itselaje, popravlja is prodaja vssktvrstse
sode
po natalijih conah.
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
pr poroča
klobuke
cilindre, čepice itd.
== najnovejše faaoite » po najnižji ceni.
1 t
o
a.
5*
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred ČkoZlJo 19, Start trg 4,
Prešernova ulica 4.
Srednja včerajšnja temperatura —41% —10. Padavina v 24 arah 1*4 mm.
f. X. Kaiser puikar
i Ljubljani. iMem din it. i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
piši in saaibEsof
lovskih potrmblftiit. vseh ofel koles (mctklo«) Kakor tudi
amotaml ogeaj
po najnižjih cenah.
Popravila  ojsj§k9 S—S kresov, biolklov točno ia solidno.
cela tia
naprošal |o 387
čelo-bas
.  100 let star, prav dobro ohranjen.
Fran Kolenc v Mokronogu.
V neposredni m*»*tni okolici
za maj v najem
s 3—4 sobami, pri-fklinami ter vrtom. Ponudbe p«»d
»hiša s vrtom"
dO 3« februarja na upravaišivo »Slo venskega Naroda«. 368
Revmatizem, ■ protin. isdilas. Nervoznim 4511 ■
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem {jjgj se rešil mukcpolnega trpljenja.
Karel Bader, Illeriissen, Bavarsko
Vrtnar
izurjen v sadjereji, vmor^j' in vrtnarstvu 79 soci%'j*\ ae takoj aprejme na graščini ImpolGa, pošta Radna na Dolenjskem.
P< nuHh**     e   na-lovitj   rn OtO-
marja Bamberga v LJubljani. 347
Učenca
s primerno šolsko naobrazbo
sprejme v trgovino
z mešanim blagom,  vnum m žganjem na debelo 366
Rudol/ Dergan, Ribnica m pohorju.
Taki ki so se že kje učili, imajo prednost.
Društvo za privabitev tujcev za Jesenice ln okolico želi kupiti
nt waj
Svarilo.
Opozarjam tem potom vsakega, da naj moji ženi, Frančiški Bosak,
ne da niti denarja ni 11 kakega drugega blaga, ker jaz nisem plačnik zanjo, a ona ne bo mogla plačati.
348
Mihael Bosak.
se tako) sprejme v kavarni
Mi"
LJubljani.
n aa ki
razpisuje za tekoče leto po pore iz
dr.
mm
Pravice do te imaio v smislu Ustanovnega pisma edino vdove in sirote zdravnikov članov. S potrebnimi do-kazli   opremljene  pro^nie  je vposiat;
do 15. februarja na odbor društva.
z eno sobo in kuhinjo
ter 35*»
mm
se odda, oboje za 1. februar t. I Vpraša se na Tržaški časti št. 7.
za obcestne nasade.
P<i ud e z n.jnzjo ceno naj se po^iliai-   na g «ri   meno'ano društvo.
Kupijo se tudi navadne Upe.
ODBOR.
336
Vabilo
k
rednemu
občnemu Hm
za 22. upravno leto
Posojilnice v Ribnici
registrovane zadrage z omejeno zavezo, ki se bo vršil
v nede'jo, dne 13 svečana 1.1.
ob t. ari popoldne
v posojiiničnih prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo in odobrenje računa za leto 1909
2. Volitev naćelniŠtva in računskih pregledovalcev za leto 1910,
3. Sprememba pravil.
4. Slučajni predlogi.
Načelstvo.
ležeča 40 mt-trov od Blejskega jezera, z razgledom na jezero in Stol, ležeča na 400 kvadratnih metrih gozdnega sveta, s servitumo potjo do jezera, s 5 stanovalnirm prostori s pečmi, 2 kletmi in 2 podstrešnimi prostori, postranskimi prostori in kletjo v posebnem po^lopiu, «e s popolno opravo vred proda za 25.000 kron. — Pojasnila daj< Leopoldo Klein v Trstu.
Gosposko
ounnle
obstoječe   iz 6 sob in pritiklin
se odda s L majem.
Dalje se eddasta
s 1. febrnarjem t. L
Vpraša se za oboje na Turjaškem trgu štev. 2.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovala stanovanj is sMes G. Flux
Gosposka ulica štev. 6.
priporoča in namešča le boljše
is
kakor
privatno, trgovsko in gostilniško osobjs
za Ljubljano in zunaj.
Ubira različnih slnieb, slasti za ionsko Potnina tukaj.
Vestna in kolikor motno hitra postrežba ugotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
Prosi se za natančni naslov. 333
Zastopstvo
umetniške/.
m
pokrajinske
ae dobe vedno v veliki izbiri v
Jbmlii talipi"
Prešernova tlica 7.
x
steznike
(moderce)
Prve vrste  dunajska trgovina t
Stezniki namerava kaki  dami pod ugodnimi pogoji Odati
zastopstvo
a mftU h iratio i LMiti.
Ponudbe pod „Mleder" na annnčno
ekspedicijo ■enrik Sehalok. Rhmat Lf WollzeUe IL w
7764
43
5
5
01
ISodoDlnjtte Crti«.
XIII.
Ko je Napoleon I.f premagan od
edrtrženih nasprotnikov, dospel v Pariz, se mu je poklonila deputacija državnikov. Z globokim vzdihom ja tedaj rekel: »Vem, kaj je prestol — itiri slabotnih le«enih nog in uboga, I baržunom pokrita deska.«
Mogočni ruski carji morajo imeti najbrž precej slične pojme o atributih njihove vladarske sile, kaj ti njihovo življenje je v neprestani nevarnosti in krvavi državni preobrati so uprav tradicijoualni. Peter J., ki je bil gotovo eden najbolj energičnih mož, kar jih je kdaj živelo, je zamogel izvršiti le najmanjši de! svojih kulturnih prizadevanj, ker so mu ljuto nasprotovali zabiti mašniki in nesnažni menihi. Masniki in rteni-hi so raznesli mnenje, da sploh ni zakoniti dedič earske krone, nego sin pritepenega nemškega ranocelnika. in to je pomagalo, da se je začel že podirati njegov prestol. Za časa nje povili naslednic so puntarji postali še nasilnejši in i-redrznejši. Prva Ana je hotela ruski narod saj deloma iztrgati iz krempljev brezvestne in hudodelske birokracije. Toda naletela je na ljut odpor, »vladaj kakor fvoji predniki« so ji klicali od vseh stran: in knez Dolgorukij, ki je hotel uvesti nekako ustavo, je bil primoran, opustiti nameravane reforme. »Miza je bila pogrnjena« je vzdihoval, »a povabljenci niso bili vredni, sesti za to mizo«.
Absolutizem je ostal v popolni veljavi in birokracija je ljudstvo zatirala in izsesavala.
Nastali so novi viharji. Carski iše je bil ves umazan človeške kr-ri. Pustolovci in sleparji, ki so se dvignili iz najnižjih globin v višave, so zapravljali državno imetje, dučim je ljudstvo umiralo bede in lakote. Navadna hišna, še na pol otrok, je »aria tedaj dati signal za krvavo vrtajo.
Preobrja/^nskijev polk je že te-aj igral   vlogo   pretorianske čete. Lepa velika kneginja Elizabeta, Petrova hei, ki so jo dolgo imeli tako-rekoč zaprto,   je nekega dne stopila, vojake tesra polka. Pijani voja-60 jo navdušeno pozdravili. ;>Vse djeino,   ki so proti tebi«, so za kričali vojaki in kmalu na to je bilo odstranjeno   regentstvo,     zapel i so
- erkveni zvonovi in popje so darovali laše, proseč milosti neba za novo irico.
Ta Elizabeta   je določila za svo-naslednika svojesra net.iaka Pera holšteinsk-^a. Z njim je bila ena ežava:   neveste iz ocMične vladar^k^ iše ni mopel dobiti.    Pruski krali m svoie sestre ni hotel dati. niti kak mci kralj. Naposled so mu vendar nevesto   na   enem najmanjših nemških dvorov,   na knežjem dvoru iržavice  Anhalt - Zerbst. Smešne tip. i h na in brezpomembna je bila ta iržaviea in za princesinjo iz te knežje rodovine je bila nepopisna ea>t, da ;<> je ni!-ki prestolonaslednik vzel 7.™ .eno. Pa glej — ta mala princem inja jje postala   ena   največjih vladaric ^rseh časov,   ta mala   princesin.ja je kot enriea Katarina   razširila meje Tisk«* države, je znala pruskocra kraja Friderika tolikega   in avstrijskega eesaria Jožefa priprs»viti, da sta «*» podredila njenemu vodstvu, je pre-11 a gala Poljsko   in   ponižala takrat lojročno Turčijo   in   si je s svojim? peniialnimi   političnimi koncesijami idobila občudovanje vsega sveta. Mnogo "a^a so ji vzr-le hon.ntije Ruskem samem. Kdo ve, kako bi ila preobrazila Evropo,   če   bi bilo fala dobro in srečno organizirano državo z zadovoljnim prebivalstvom, poravnavi    notranjih prepirov iJuskem se je ravnala   po načelih francoskih filozofov, daje ves duhov-nstvo   ničvredno,   da   vere pone-njajo ljudi ler da so le sredstvo, s rim duhovniki tlačijo in izkori-
- ajo ljudi.
Ustanovila   je prvi ruski parlament. V dvesto sejah so mirno debatirali Rusi in Tatari, Mohamedanei kristjani.   »Vi bi srotovo imeli veko zadoščenje« je carica pisala Vol-ireju, če bi videli, kako pravoslav-in mohamedanei 7. enako vnemo u jejo drug poleg drugega. Vsi veda je vladar postavljen za Ijud-o, ne Ijndtvo za vladarja,   da ob-»T>.li enakost vseh ljudi v tem, da se ako drže postav in da je svoboda raviea vsakega posameznika, delati kar je po postavah dovoljeno.«
Carica Katarina je imela priia-«djske zveze « francoskimi enciklo->fdisti in jih je negovala s tako pokornostjo in s takim zanimanjem, da pod vtisom tegra pismeneg-a občevanja naposled sama zašla v literaturo. Začela je svojo literarno delav 1|(,^t s prevodom Voltairejevih tole-artčnib pridig, sestavila potem ne-Kf1k zgodovinski pregled za !nlade *' 'ike kneze in končno se je 'otila dramatike. Spisala je lirsko dramo,
- - >devajočo njena ljubezenska hre-
penenja, potem politično dramo, v katari kala Rnaom, da mora biti aa-vietje Carigrada cilj njihove politike, in potem satirično dramo, v kateri zasmehuje mistiško aleparstvo hipnotizerja Caajliostra na francoskem dvoru.
Hoteč opravičiti revolucijo, ki ji je posadila cesarsko krono na glavo, je končno spisala memoare, v katerih je popisala prvo dobo svojega prebivanja na Ruskem. Po smrti carice Katarine je njen sin, nesrečni Pavel, te memoare posodil različnim prijateljem v Čitanje. Nekateri so jih prepisali in eden teh prepisov je prišel tudi v roke Aleksandru Herce-nu. Ta je izdal te memoare pač samo iz agitatoričnih nagibov, a pridobil si je z obelodarijenjem vendar neprecenljivih zaslug za politično in kulturno zgodovino.
Spomini cesarice Katarine odpirajo svetu vpogled v ruske dvorne razmere tistega časa in v svet tistih sleparjev s sijajnimi imeni, spletkarjev in pustolovcev, ki so poštene ljudi potisnili v ozadje, ki so rusko državo in ves narod izropovali. 5a zunaj je bil ruski dvor eden najnijaj-nejših in država ena najmogočnejših — a v notranjosti je bilo vse demoralizirano, izprideno in gnilo.
Cas ni spominom carice Katarine ničesar vzel. ne svežosti ne zanimivosti; živa podoba so preteklosti, a žal da je ta podoba v mnosrib oti-rih le preveč podobna sedanjosti.
Carica Katarina pripoveduje med drug-im. da je svojega poznejšega moža videla prvič, ko je bil on star enajst let. ona pa deset. Uirajaj ji je vobče še dosti, h začudila se j« zelo, čuvši, da ta dečko silno mnog/r pije in da mu pri drskih obedih !»• teško zabran i jo, da se noDofaonta n'» opijani. Bil je suh in slaboten, časih nač prav prijazen, a v^nder prepirljiv, trmoglav i ti nairlojezen. Nieg-ov vzg-ojitelj je bil z njim jako ^trog', misleč, da ga bo na ta način poboljšal; zato gra je njeirov gojenec silno •sovražil. Vsled strogre vzgoje se prine, ki je bil že itak nagnj"n k vsemu kar je bilo slabo, ni nič poboljšal marveč postal le še bolj lažnjiv, zvijačen in hudoben. Učiti se ni maral in njesrovi učitelji se tudi niso dosti notrudili. Edino njecrov učibdj ples;: je bil tr.ko srečen, da je doeeare. do-hrv uspe!:e z njim. Ru«ki je ta h<K?oe: car pr*v slabo irovoril in g'a je nje cov učitelj ruskega jezika rije kratkočasil s pripovedovanjem anekdot in z zbijanjem ša!, kakor da bi ga bil učil iezika.
Ppkrnaria meseca leta 1744. je prišla Katarina s svojo materjo nn carski dvor v Moskvi. Dvor je bil razdeljen na dve stranki: ena je vlekla z Avstrijo, drug'a s Francijo. Tedaj vladajoča carica Elizabeta je bila pnnolrorr.a v rokah svojega lin-bimoa Razumovskega, ki je vladal Rusijo kakor je hotel. Katarin in ženin, veliki knez Peter, se je vsedel k nji in ji razodel, da je neka gospodična Lapukin. dvorna dama carice Elizabete vanj zaljubiiena, da pa jo bo odslovil, ker tako želi carica in ker je pripravljen se poročiti s Katarino. To je bilo prvo, kar je Pe ter povedal svoji nevesti.
Katarina je dobila    troje i,Čif, Ijev: enega, da jo je poučeval v prr vo lavnem    veronauku, drurregi. ki jo je učil rnkega   jezika in tretjega ki jo jc učil plesati.
Vsled navade, hodili bosonog; in v sami srajci po svoji spalnici, j Katarina dobila pljučnico. 8ie*T je po dolgi bolezni zopet okrevala, a bila je tako slabotna in grda, da je njen ženin ni več maral in da jo je hotela carica Elizabeta zopet poslati nazaj na mali nemški dvor, od koder je bila prišla.
Katarina priznava v svojih spominih, da ji ni bilo prav nič za ženina, a jezilo io je, da naj izgubi — carsko krono. Po tej je hrepenela. Ubožna nemška prinoezinja, ki je pri-šedši na Rusko pripeljala seboj samo tucat srajčic 11 par krilc in niti svoje posteljne oprave ni imela, je čutila v sebi voljo, ]K>stati vladarici mogočne Rusije. V trenotku, ko so jo hoteli iz Moskve poslati domov, kakor služkinjo, ki se je prišla predstavit, a ni našla milosti v očeh *rr.si>o-darjevih. se j« prvič pokazala njena eneržija. Izvedela je pravočasno, da je francoski poslanik carico Elizabeto in velikega kneza Petra pregovoril, da s<> se odločili poslati Katarino zopet domov in znala je svojo korist tako spretno zastopat:, da je bil brutalni ukaz zopet preklican.
Nekega dne so ji ukazali, naj se bleČe za poroko — še tisti dan je bila soproga prestolonaslednika.
Zastonj
in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami porabnih ia darilnih predmetov vsake vrste, ki ga na zahtevo pošljem takoj C ia fer«
it 4M
JAM KM CtaJfca).
34
postelje in puh
priporoma pa najnižjih cenah i*a HITI
Pred Škofijo itev. 20.
Zaaaaja naročila se točno izvršujejo.
Cene brez konkurence!
Edina zaloga la pri rvrdki
Keher
(pri »latcm čeTljn)
£ ub jana, Stari kj 9
Lsusj!1 ::u 1*4*.
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, faarvarija in likanje sukna sa pas*,
PeljaMj Bađp - Ozka ulita it. i Sprejemališče
Šelenbargova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
af yL
Ljubljana, BannMto cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po alzkib conah
■ Važno! za Važno!
oospodlnle. trgovce io UviĐetelce.
H Jih t Ia >n noj^oejo porrežco
za drogve, kemikalifa, selfača cvetja, korenine Itd. tudi pa Sanipnn, ustne vode ftn zobat praiak, ribje olje, rediiae in poalpalne moke sa otroke, dišave, mila in sploh wmm toaletne predmete, foto<rrai£6as aparate in potreaaelae kirurgičaa obv/eaiia vsake vrste, sredstva za desinf ekciio, vosek ta paste ss tla itd. — Velika zaloga aa|11aejsega rama in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih vod ia soli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Zrn živinorejce
posebno priporočljivo:
- Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska olica it 1.
Eapu|e po aatvtati oaad raiaa zelitta
cvege, k--«—
1^1
Stiriurl ta tremi z oMekurf
iz starega komisnega blaga ia volnenega lodna, nadalje tem nosi ve hlače tramvajskih uslužbencev in predelane vojaSke zimske in poletne koce, kakor tudi stare vojaške čevlje in škornje po najnižji ceni pri L.
ia asa Oaaal IX t 8
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10"—, K 12— K 15— in K 18 —, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-, K 15-, K 18 — K It' . Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3-, K 3 50 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'S0 in K 550. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27—», boljši K 33-. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. Zamenja ali nazaj I se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov. I
Benedikt Sachsel, Lobes 913
pri
Plzaja na Cel kom.
4856
Sledilna ognjišča criumph
za gospodinjstva, ekonomije itd v vsa-kršn' izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Štediina ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506
Tovarna za Steililna *w'M MmW
S. Golcschtr.it.i a sin Woia 18. Gorenja Avatrijsko.
jntsft, f'33Y« z urami tE i.tMilM udsijsk: cenilec
£]ubijana, Vol/ovc u'icc It. 3.
Velika zaloga
juvchv, zbtnine in src-brnine, ra dičnih ur, uhanov, prstan v, verižic in očal itd.
Solidna postrežba. Cene najnižje.
Dolžnost
rsaksga mm® Slovenca io Slovenke je
(krema)
za čevlje fn usnje
katero je priznr.no najboljše.
Skatljšca stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
l [Ti Mi SUM l IM
(Utm zaloga ta konična tanka
Ivan Keber
Ljubljana, Stari trg 9.
Meso poceni!"
Vsak dan sveže klano t S kg govejega ali te> lećjega mesa (od stegna) ali ovčetine samo 4 krone franko po povzetju. Točna postrežba, ket si hočem pridobiti dobre odjemalce.
II Mjjjl M. Herincse a jgja.
VeUak v kupčiji x graičlnamf
išče premožnega m
kopito listo
za nakup lepe, Jak o cene graščine. Ponudbe pod: „Lepi zaslužek
500.000" na uprav   »bov. Naroda«
Rila z gostilno
in sedmimi sobami za tujce, nasproti ko odvora v Št. Peiru na Krasu, SS proda 1^ proste roke pod zelo ugodnimi p«»£joii. V hi*i je zelo ugoden
prostor za novo m al o kavarnOp ki
bi se tu zelo uobro obnesla.
V^e   podrobnosti    se   ir^edo v
„Narodni gostilni11 v ai. Petra na Krasa. 190
za gnojenje
.*. prodafa v vagonih producent .*,
P. knez Dumičic
Zagreb, Onndnličeva ulica 45 A.
Za gospodinje!
Kdor hoče kupiti lepo
svežo slani
!
svinjsko salo
za raztopiti v mast, naj izvob no-
vprašati    a   ceno   na   naslov : Jalio
Schmidlin, Zagreb, Preradavičeva ulica 24. 239
Svoji k svojim!
179
Prva io solna čelko - slovanska tvrdKa za
mm
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje „flllasoenl JVZa-tici", yfr»r.adiki" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno
Najtopleje se priporoča
■ G, F. Jurisek,
prvi kranj.-slov. oglaševalec klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. I. nadstr.
Naf nihče ne zamudi poizkusiti
Dišeče zdravilno vino je to, prezlahtne slasti, pospešuje tek, jači in krepi. — Premnogo priznanj. Zajamčeno pristno, iz najboljših južnotirolskib belih vin. popolnoma ustrezajoče novemu vin skemn zakona. Najvišje odlike. Grand prix in zlaU svetinja v Pariza in Florend. 4550
Dobi se v vseh boljš h delikatesnih trgov: nah, kavarna \ restavraei ah in gostilnah.
Naročila je naslavljati na izdelovalca Fausto Paslnl v Trideata (Tirolsko) ali pa n-
glavni zastop za Linblfano ia Kranjske
Janko Trann v £jnbljani.
Pozor!
Ker s 1. februarjem popolnoma opustim svojo glavno trgovino v Lfublianl, Mestni trg štev. 19 ter jo preselim v Gorico, Šolsk? ulica it. 6,
prodam no trgovsko opravo
po jako ugodni ceni. Reflektante prosim, na) ne zamude te redke prilike.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno sporočam, da prodajam do 1. februarja blago mod nabnano cono ter opozarjam, da bom imel od 1. fabrnarja aapraf svelo trgovino v Llubijaal la
„pri Planinki"
mm Jurcičevsm trga, katero bom znatna povečal. 161
Engelbert Skušek, Ljubljana.
LLLLL^LLLLLL,
EKbEKKKbKEB
5462
C8B
39219605
stenografu
sprejme takoj dr. Josip rurlan, odvetnik v Ljubljani, Miklotiteva cesta št 26. 3;>
Lancaster od .   . K 29.—
rioberi       „ .   . m   a 50
Pištole       „ .  . „  t» —
Samokresi „ . . „ 5- —
naprej. Poprrve ceno. Ilustrovan cenovnik
franko   F. Dušek, Opotao 76
ob državni železnici,   Ćesko. 4310
se take] apro|meta pri
ackerJUf taprtniskemu mojstru v ljaka. — Oskrba v h ši
274
Clin
motor na surovo olje
najpreizkušenejsi, najcenejši obratni motor. Konjska moč stane na uro 1 .. do 2 , vinarja. Ni treba hlajenja z vodo. Nič finančne kontrole. Brez nevarnosti za eksplozijo. 289
Pojasnila in proračune daje inženirska pisarna L. Ongar, Gradec.
P I 258/2 202
P
369
Na predlog g Marije Kramar, gostilničarke v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 6 se dajo v tej hiši
Išče službe.
Naslov pove upravnišivo »Slovenskega Naroda«. 311
na GoreuJakom blizu kolodvora.
Vtć at   izve pri lastnici. Naslov pove uprav  »Slov. Naroda « 351
Akumulatorji
potom javne dražbe v najem
in prostori z is
00 razn h vel kosti cd kron 60   naprej   Ceni« zastonj.
tvorsfes abonaulatorfev, Ortidan« 12 176
Letaa produkcija nad 100.000 k#iiia<l«iv. c^bii
Spetan
dobi takoj službo ori Josipu Janki ▼ Kamniku.
Za 15 letnega
Stanovanje
z eno ali  dvema sobama in kuhinjo,
išše sa maj starejši gospod tukaj ali v Spodnji alškL
Ponudbe pod 9yJL K-M na uprav. »Slovenskega Naroda«. 350
Kontoristinja
zmožna složen-k^ga in nemškega jezika, ae sprejme takoj za tukajšnjo
pisarno. Prednost tmajo gospodične, zmožne steni graf'ie in pitanja na stroju.
Naslov na „Poštnl predal 125", LJubljana. 342
j ^ &" -----------_
Na prodaj je c.™s na pisarna
iz poštene hUe, k-i ima zadostno šolsk-izobrazbo,   se   IŠČO   prostor Zft
Učenje   pri kameni   v^čjern trgovcu Naslov pove upravništvo »Sloven sUega Nar< da«
pod jako ugodnimi pogoji zaradi dm- [ dr. Krisporja & dr. Tominška t žinskih   razmer   v   jako   prometnem i LJubljani sprejme 19. feoj  ali s mestu   BosnOf   v   neposredni bližini kolodvora
hiša
Slin i!i leii
Drcžbeni pogoji se izvedo pri podpisani sodniji, soba $t. 39.
iihL Zadnji čas
Dražba se določa na dan 7. februarja 1910 Knlprinn7abmPTmj^
pri podpisani sodniji, soba št. 39 ob 9. uri dopoldne. iiUi&UUl tiU fUtiLlIU VUfilU
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek L,
dne 27. januarja 1910.
15. februarjem 13IC
Spisal J. Legvart
Št. 3040.
355
lasislas«
Zaradi oddaje
zidarskih, tesarskih, klepar kih in krovskih del, ždezno-bstonskih strouov ter dobavo žeieznine
i
2a novi prizidek mestnega dekliškega liceia v Šubičevi ulici ><* br.de
- pri   p npsanfm   n e-m«»m   magistratu   v  pisarni stavbni ga urada javna
pismena ponudbena razprava
dne 16. februarja 1910 ob IG. dopoldne.
Načrti, prcrsčuri, stavbni pojjoii n vsi drugi pripomočki so pri mestnem stavbnem uradu ob ravadmh uradmh urah vsakemu na vpogled.
V ponudbi je navesti enotne cene in ca njih podlagi proračunjene skupne stroške v številkah in bf S' dah. Po končnem skupnem znesku j** opremiti ponudbo s 5° 0 vadijem in jo do določenega roka zapečateno izročiti pri /testnem stavbnem uradu.
Do oča se pa i rečno, da se na ponudbe, ki ne bodo ustrezale povsem razpisnem pogojem, ali ki se bodo pogojno glasile in bodo prekasno aii naknadni viožtne, ne bode oziralo.
ker je le še malo izts3y v zalogi.
hm Hi
Naroča sc pri
Lnihljgni.
stoj Pri d.s tih iztisih "e eden navrže. SS
laglstrat ljubljanski
dne 28. januara 1910.
Znpanor namestnik: Vončina 1. r.
Prvi najboljši in najcenejši nakup
prekagenegs in svežega 356
a mesa
"3/ EJ
SI
in raznovrstnih  salam.   Dvakrat na d n svcže. «očnatr farer uvfce
in safalade ter italiani. — V^k torek in petek je- aice in krvavice, za večerjo kuhano mlado suho svinjsko eso
pr poroča'a
Ckalnpalk & Prede vfc
z; iMia:i2; Stari trg 19.
5s.srtke
DZj
'ficejft na celem im\lm.
§g. gostinlcarjem in preprodajalcem čajeva znaten pognst.
Priznano posreSrsno.
sTafiepie ofelikc. K< mostno ' ij r kasete -■- camiz-n"» orodje, sklede, posode t* omake, kavni n čajni servisi, namizni nastavki, umetnine.
* [f\n Mimn\\\i za prava sretne.
Specialni predmeti za hotele, restavra* cije in kavarne ter za pensione. me-c nate i. t. d.
-1 C. ta kr. dvorni dobavite 111
m tHKISTOflSsCle
r^raj L, Opernring št 5.
' (Meinrichsbof).
Ilustrovani cenovnik zastonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime
Pozor!
Obrtno naznanilo!
v   kateri   se nahaia drbro   u^ed« na g0S" ;
(ilna, Iralika tu sta-
novaaja,  — z  rf »ik-n ku   razsvet- i
ijavo — klet »n ledenica, dalje dvo- \ veščega slovenske in nemške stenogra
ri&Če »>  vrt. fije. — Predn< s; imajo strojepsci -
Vprašan a na A. Oervaisa, ka- ; Ponudbe, če le m. goče osebno. Plnča
pe?n kn v Opatiji, Istra. 310 ■ po dogovora 323 £
r
X
i I
I T I C * T I J l l J T I
I
I f
t I
&
.]< n
l h
Slavnemu p. n. občinstvu se še enkrat vljudno naznanja otvoritev
v.   1      • 1 1
I gff J (s     b m #j H
uhUM uvrnut*'
m in
z najmodernejšimi stroji z mm Mm.
Peči najnovejše konstrukcije je grad la strokovnjaška I
tvrdka •   Monak ' a'e^a \<*  ?/vrš.la  tudi  vse  najmoderre|še peči 1
za c. kr. vojaško skladišče v Ljubljani. Ta kanaim sistem ^h |
peči z indirektno kurjavo in suho destilacijo je mnogo boljši, I kakor sistem parne peči z mokro destilacijo.
Ta moderna, vsem zdravstvenim predpisom odgovarjajoča pekarna je prosta vsake nesnage, ker je strop železno betonski, in tudi b». tonski tlak je prevlečen > k>y!ohdom. tako da s^ niti najmanjša živalca ne more ?.apl.<d'ti; tudi je osobju pekarne na razpolago vedno vsakdanja kopel, prsna kopel itd itd.
V tem kratkem času obstoja si je pridobila ta pekarna več stalnih vojaških naročil. 357
Da se peče vse vrste kruh ni potreba posebej navajati, kar je v modtrni pekarni sam^umljivo.
Tudi reklama ni dokaz zmožnosti, marveč:
Dobra postrežba- je najboljša nklama!!!|
S sigurnostjo se računa, da bo velrcenieno obč:n>tvo kakor mdi gospodje gostilničarji in kavarnarji, to pristno domače
podjetje radi podp>rau.
Obstoj in procvit te pekarne je odvisen le cd mnogobrojaih naročil in cenjenih odjemalcev, za kar se vljudno priporoča
kranjska in ijmia liii piMu
J FiiSkoC Um ulita M 3 v II HlnKa Pil'šla |
poleg nove pehotne vojašnice štev. 27, kralj Belgijcev, na Auerjevem svetu.
Dostavlja se tudi cenj. odjemalcem pecivo rade volje vsak čas na dom!
Interesentom je ogled pekarne na razpolago.
Lepe prsi
dobe dekleta in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo kreme za prsi a it vorto za pral. Rabi se samo zunanje; edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K Z'—, K 5— in K 8 — Zra\en spadajoče milo 60 vinarjev Prodaja jih $<osp.i Kathe Menz% Đnnai 1L, Praterstrasse 63, vrata 7 6.
VABILO
na 338
plesni mM
ki se vrši
v torek, 1. febrnarfa
v restavraciji
Svirala bode godba na pikala.
Wa\ cb 8. min       Vstopnina 40 fin.
Ena dama prosta.
Za obilen obisk se vljudno priporočata
F. in Toma* Kmetec
restavraterja
AGRO-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v fjubljani
Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
A gro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo aH za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-Merkur se posebno pilpuruc* za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke._
Aoro-Mprkur ima jako /bSirne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.
2 54—23
VABILO
na
občni zbor
Posojilnice za sodni okraj velela! in okolico
reglstrovane sadruge s neozn. zaveso
ki se vrši
V nedeljo, 13. februarja t i
ob 2. popoldne v posojilniških prostorih.
DBEVNI RED i
1. Poročilo načelstva in nadzorstva ter odobrenje računskega zaključka za leto 190W
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje * njem.
4. Nadomestna volitev v načelstvo. 33J
5. Volitev nadzorstva.
6. Raznoterosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri nfi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istil prostorih in z istim dnevnim redom drug oočn: zbor, ki bode sklepal brez ozira na zastopani deleže in na navzoče zadružnike.
K obilni udeležbi vljudno vabi vse p- 0 ladruinike MČoUtTO.
T T F F P Ti II E
Č!
8 s P h
T T T V V Z ii
K
P
v; lc 1.1
6l
P3 Zl Zl
ti
6
V( Zl
si
p k«
če
Vi
št di
h)
ol lo
m zt 1«
48
CC
915712
t
1
I
Koiim ]e nov i LinMirai?
Pri popisovanju paov 17.1&inl9. L m. je bilo oglašenih 584 paov In 142 psic v starosti  od 6. tednov  do 14 let; njih gospodarji   porabljajo 356 teh svojih kužet sa zabavo, 234 paov za čuvaje, za zabavo in čuvajo 22, za lov 98,   za zabavo in lov 1,  za lovljenje podgan 5 in za Čuvaja in lov 1. Ker bode brez dvoma marsikoga posebno   pa prijatelje   psov zanimalo kaka   imena imajo naznanjeni cucki ker jih je 722,  z imeni in le 4 brez imen, se tisti po številu   pa   tako-le kličejo: Z imenom   Pubi jih   je 35, Lord 17, Sultan 15, Nero in Floki po 14, Tiger 13. Karo   12,   Wah!» 11, Fl«»k 10, HeUor 9, Flot, Kloru, i Juri, T>iana, Lili in Tr*b po 7, Fido. Pufi, Muri in Crt no 6, Kast t r. Pazi, Št»kl, I^dv. Muki, Boj in Čuvaj po 5, Kr-javček. Togo, Taki, Tijrra, Tiran, Loo, v.;k»», Mufi, Muro in Ami po 4, Afi, Anior, Bela, Dečko,   Foks<\ Gifrerl. Lola, Muri, Murče, Pagat, Pluto, Piči, Šek, Stop, Tel,   Turko   in \Vald-niann po 3, Azor, Belček Bojka, Bohi. Bob, Cili, Coki,   Erjavce k. Fidi, Floke, Fiksi, Foks, Oreif, Hari, K ing, Kvik, Kuki. Ledv, Lido. Ledica. laV . Mis Moro, Mira, Mtirvck, i^iri, Palček,   Pa.idaž,   Rolf,   Rus, Koli, Ratlrr, Sekm .Seka, Švajear, ftpie. §nft, Trrfi, Toki, Therv, Turka. Top, Vera, Vidu in \Valdo po 2, po eden so pa Ali, Ainiko,   Anci,   Aci, A/aks, Alarih, Agi,   Askolt,   Aroit, Alga, Apolo, Bur, Buri. Bori. Boksi. Blek, Buras, Bobs, Brigon. Bovi, Broško, Bleki. Bufalo, B»»ki. BuKv, Burila, Bucek. Burgi, Bjonca,   Bisan, Beli, B< I k i. Bare.   Cezar,   Cuzi. Cvetka, Cvarok. Čip, Cuj, Crnko, Cviko, Cupka, Dezi. Dora, Dodo,   Dorči, Drof, Don, Diavolo, Dunkan, Daki, Dakl, IV.ksl, D.»bi. Dovi, Endi, Eri, Faust« i, Faust, Frika. Filaks,   Feld, Freia, Fritz, Filo. Floci, FHki. Fit^si, Fifi, Fajgel. Flingina. Fok^i, FrihtL fina, Foks, Fik«l, Frik, Febo, Feks, Fidel, Fial. Fok. Furl, Fraja, Fredi, Faksi, Fnks. Fida, Fekso, Gerca, Golt r. Gi-gi. Gyp, Hanzi. Haster, Haro, Elechs, Hechsel. R>ro. Hajger. Izabela, .Tupo, Irror. Jaka,   Jami,   Jerrv, .Trlo, Kirnas, Krevlj, Knafi. Kajfa, Kaj-"•ž. Košut, Krim, Koši. Klavs. Kion, K ko, Kora. Kači.   Ljubček, Tvord-[Tracija, Laudon. Lofko, Loti. Lumpf, ;ida, I>di Lidi, Ličko,   Lik^el, Li-t'k, Loki, i.ači, Lijan, Lolo, Mnrr»-ioneek, Minkorle. Mori. Mum, Moi-ir, Mnfica, Mansi, Mopi. Miei. Mnf, Mnši, Muk, Muksi.    Mufek, klimi, Mnmi, Moli, Mond, Muci, Misi. Milo. Muci. Mori, Moretelj, Naci, Nafi, Nigo. Niko, Nello. Nester, Netica, Niki. NVtka, Necrra, Oskar, Oki, PikuŠ, Parizl, Priksl, Puferl. Puršel. Purst, Pri ha. Paša. Pinči. Pipč>k, Ponton, Pusti. Pusi, Pucl, Poli, Perun, Peri, Pno. Peri, Pik. Piki,   Picka, Pero, Pozor, Piko,   Pikerl,   Paza, Poksel, Pop. Pagatel. Putzi. Puri, Rob. R^k, Rihs. Rufo, Rifi., Rigo, Ruslan. Ro-land, Rija, Rigo, Rjave, Ruja v Ček, Rnka, Riks, Rio, Serbus, Senta-Moj-i. Soort, Šarko. Šmuksi, Šotto. Stikal, Šot, Šrub,   Šnap.   Sokol, Ša^ipi. Šurl, Šips-1, fckrat. Skrati, Soj, Skok, Stoj, Svitko, Švarcel.   Šeki Siučaj, Pero. Tiro, Terri.   Tram.Tekee. Ti-hor, Tit. Tasso. Tom, Taeko, Tak<*l, Tancl, Teko, Tiksa. Togi, Trol, Trilbi, Terinček. Turinček, Turm. Troj. Tigo, Teli, Trik. Vodi, Vici, Wolf, \Vutz, Walkel. Valček, Viko,   Vid, Verti, Vastel, Veran, Wald«d, Walda, /užu. Zla tko. Za k s, Žaba, Živa, Zipf, Zora in Zivko.
Izpred sodita.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Zaradi krivega pričevanja se je moral zagovarjati Franc Pogačnik, ielavec v Zgornji Besirci. Ivan Pivec je bil s pnško v loki zasačen v i Paplerjevem lovišču pri Trati. Zagovarjal se je s tem, da on ni bil na lovu, temveč, da je le Francetu Kra-Iju, katerega fo lovci zasledovali pu-*ko vzel in jo skril v grmovje. Kot priča zaslišani Pogačnik je Pisovčev zagovor potrdil; a kasneje sam priznal, da se je lagal, ker je bil pri lovu ludi on udeležen. Obosojen je bil na 6 tednov t^žke ječe.
Tatinski hlapec. Tukajšnji trgovec, Ivan Jela čin je opazil, da mm je zmanjkala večja množina špcerij-kpga blaga. Sumil je svojega Ltapea Franceta M usca rja, doma iz Lrvora k t storilca. Da je bil ta sum opravičen, je prikazala hišna preiskava pri njem in pri njegovi "ljubici Ani Jelo-vee, sedaj služkinji v Ljubljani. Mu-^tar priznava, da je kot hlapec kradel blago, trdi le, da ni rkradel vsega M a ga, ki so ga našli pri njem in pri Bjegovi ljubici. Sodišče je Muštarja »bsodilo na S mesecev ječe, Ano Jalovec pa na tri dni zapora.
Za vraten napad.   Janez Triler, mlinar v Prebačevem je sedel na vozu pred PavŠlarjeviiu mlinom. Prišel pa tja Jernej Kregar iskat deio, ter
io Jo
Ta pa Je skotil ia vaaa ia oa t trenotkn, ko ae je obrmil, sunil i noaem v hrbet, in ga nevarno ročko-doval. Obdolženec, ki aa rad pretepava, je bil na 4 mesece ječo obsojen.
Vriek san v glavo vrgel. Posestnik Vincencij Hafner in Peter Rozman sta se v neki kremi v Srednjih Bitnjah nekaj spo rekla. Pri tem pa se je Hafner razburil in vrgel *»'*ojenu nasprotniku vroek a tako silo v glavo, da mu je prebil klobuk in mu prizadejal na glavi težko poškodbo. Zagovarja se, da je hotel z vrčkom udariti po mizi, a see m a je roč odtrgal, in je kozarec v Ro/.r: ana od letel. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Trdo leilšče. Iglavec Tomaž Mihevfti se je vlejrel v Gregorčičevi ulici na tla. Doili stražnik ga |a oi>o-m in jal, naj vatane, a tu. mu jc uganjal na tleh razne burke. Ko &a je kotel zlepa odpruviti, zadal }r. stražniku zaušnico. Pri aretovanju s** je a silo uprl in psoval stražnika. Sele s pomočjo drugih ga je rtogel ukr »titi. Mihevc pravi, da je bil do nezavesti pijan. Obaojen }e bil na tiimesecni zapor.
Vaška preglavica. Jožef Trli, dninar v Dvorju je človek, katerega so v vasi vse boji. Zn:»n je kot pretepač, nasilne/, in pijanec ter je bil že 17-krat kaznovan. Dne 21. novembra m. 1. je imel na podaji Dovje neko rabuko z Jožefom MeVkom. Prvega j*1 pretepel, drugemu je pa več steklenic v glav j vrgel. Meseca deeem-bra je prišel v Dvor je. ter okel! polnoči razgrajal pred hićn A; »»j1 ni i je Jerič. Začei j.» metati t kozi zaprta okna kiimjo ir? okleščke ter raz* il ^ šip. Raz^u   Ti Jeriča, kateremu
je priletel kos šipe v desno uho, ni kil k sredi nihče :;adet. Sodišč-.* ga je ob-odilo na dve leti težke jede.
Dva pretepača. Pcwstnik Aleš K rum pest ar v Zalogu se ga je dne 25. oktobra precej na leze L V Golubovi gostilni se je prepiral z vaškimi fanti, končno jih tudi ozmerjal. Po-sest-nika sin Janez Gerkman. v Glinah je nahujskal hlapca Janeza Mr:«.ka v Za-logn, da bi Krurapestarja natopla Bpsattila sta ^c za n.iim v tek. ^Irak. ki era je kma'n dohitel, ga ic z polenom tako močno i>o glavi udaril, da se je nezavesten zgradil. Radi te poškodbe je d:je časa bolehal. Gerk-man taji, da bi bil Mraka nahnj^kal. Mrak pa prizna, da ?e Kruuipesiaria udaril. Zagovarja se le. da je ta vsled pijanosti sam pa«lel in se p< škodoval. Sodišče je obs/d:!o Mraka na 6 mesecev. Oprkmapa pa na 8 mesecev ttžke jece.
Lepa, prazna
ao odda m U februarjem 1310 v sodni ulici it 6, U. nada tro p Je,
leVO, 318
l
Stampiiije t
va^h vrat aa «radet 2 dmštva, trgovca itd. j
Anton Čeme !
graver la ItseUrvatelf f
kavCmkavin *tmi aill| ?
LjuUMBBjc PetrncS. i
Gaatkl fracko. %
a>siv9ia
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do polovice zmerna i
Stotin plji&!       ftlik (riSBRk!
5 kg rženc kave za K 4— posipa franko po porzetju
Mihael Valentin Schik
Dnnal VII 3, Lerehenfelderatraaae
itOV. §7. 3847
J. K
Prospekta in Kraejsss:
p» od enkfal-
llifcakjl
nda dale za
la|c i 4845
▼ Ameriato Id Kanado
pripravna, csaaaa ta saaeal ira
Cunard Line.
Saxonia, 23 februarja 1910. Panr»on»i, I. marca *9hi. Carpathia, 6. marca I9i0.
Ia il*-rp«.-i 1515
Lw^>r»nla (rtai rčjt m n.Jic^ši o*m?tf in ) 26. februarja, 19 marca, 9 aprila, 7. in 28.
maja, iS. junija 1910 Mauretaria dn.> 29  j muarja,  19 februarja, 12. m.;rca, t. in 30. apriia, 21. maja, II. junija 191 P i_.oT.jta tu v zne karte pri Jak   «0 ai & ■ a*aa>#3
v Liakliaal, aiassi^ave u jc« sta?. 19« p.jler cerkve Sit* Jciiib^tc^a.
pasja pogača
ia mesnih vlaken,
najfdealaej&e krmilo za pse vseh pasem.
Na'ančni ccniwi in br< šure o n daljnih krmilih za pse, peratnino. fazane, domaće zajce, sme is ?eejo divja ho se dobivajo zastonj od firme
H. POLSTERER,
tvornica za Fattingerjevo patentno pasjo pogača iz mesnih vlaken in za krao za perotnino min. Mevo mesto OVr^Heaatadt).
Zastopstvo v Lfatoliasl:
AVGUST PUST,
Ljudevit Borovnik
lovca ia strelca po a
ujnoversib Tudi pre-
> pod popotnim IpaasjSseai •tare samoaicsnke, sprejems vssko-poarn.na ter lih točno ia dobre Uvršate. Vse puške so aa c kr. preskuse* valaici In od mene preizkušene — lfua*r«~ 13 van I CMnlhf laata^f.
i
ie izboljšana
ustna voda
„Tutltol
povzroči prijeten bl^diien okus v ust;h. un»<?i nastale bakterije, odstrani slab dLh, tiid« pri kadile h, w nenadomestljivo sredstvo zoper zobobol, ker s
tinkturo, bre<j prtme>i voOtr, ua&ičcna bata v bolni zob vl< žena, takoj omili boleč rnc.
;9TacifolaCi
ne M smela pogrešati nobena bita.
Podrobneje navodila poda popis, k;_ je vsaki steklenici pridejan.
C na steklenici je K 1*60.
T> h        v !eu-5rn:d«: Booi2C| MajOT,
Plceolt,   Trnkdtzj,   pn   druži,tu
Eanea >n v vaea vte :h proda :Jna >
Nsssflal od 4 steklenic dalje se reSujeo" pos^ataie prosto. 4315
Fran Gro ali« v naslednik,
Poljanska centa.
Pristni kranjski
lanenooljnati /irnež Oljnate barve
v pa^edlcab pn Vt» 1 M feaber tnsU v vaoilb peaosUb.
fasadne barve
za k&e, po tzorrik.
Slikarski vzorci
ia papir za vzorec.
£aki
Bristai aagieki n vozove, u pohištva ia za ootc
Steklarski klej
CUO »rt«
JCarbolinej ^ JKlavec (gips)
za poiotarje ta za starke
Čopiči
283
loouCtja IzkDb a zSarjc ta a vala oort
yfdol| jtanptmai
Sveji k svojim!     JJaroJna rnlka!
nrar in trgovec
Ijnbljana, Jarfičev trg »ev. 3.
8Vr-IO
1954
—   Ustanovljeno leta 185».
Cen], občinstva  pri pero dam bogato zalogo
*trnsfe ta in t?pafb nr9 nbene^, pratavo? m TeHtle
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novegi leta, nameni! sem se prodajati ototaro blago po izredno aiskl ceni.
f opravila točno in ceno I
Za vsako prodano aH popravljeno nro jamčim 1 leto. Mse busaftn m saitava nsfe
vas ozdravi!
Vi bolniki, ki vas muči dolgo'rajna bolezen, in ki po različnih potih hočete doseči zdravje, pa ste zastonj doprf-našali največje žrtve, ne pozabite, da imamo v
galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim lahko
uspešno pobijamo splošno živčno slabost revmatizero, glavobol, pomanjkanje spanja,
rrtost csrontetostft* stanje, nevralgije, aaaaajsaal izvirajoče motenje prebave, malokrvnost oslabelosti vseh vrst ia najrazličnejše ženske bolezni.
Svoj zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici in jo vsakemu, ki sena nas obrne, pošljemo _
■aV" pratia in Iranke
saj oprto tovfrts, brez vsake odgovornosti.
Še aftai ic ■< f arstriji tako ovpfotcoa ta 1 kajiga fOtliOM sastonj naOtte oaaoSaal
Elektro - lerapevtiSka ordinacija
L.aaOaasaaaait, Ase lit
340
30 I. 1910
Na
ClekSro-f masvOiko ord<naot|o as Ounotu, I eeovojs*fjM 1, Masaaaki Act f a 0
Prosisa pošljite asi kajago
10 K na dan!
Zastopniki
ae epre]me]o povsod.
Pošljite svoj naslov na firmo Jak«
Ednif, Dnna| VII 3. Poatamt 63.
se za 178
igranje na klavir
pn drniinakUi kakor tudi pri dru* itvenlb zabavah v Ljubljani in na
deželi najtopleje priporoča
G. F. Jurisek
v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 62 a I.
aoaaiaaajiirianvitirni^irinfi nsaiii saaoamitfoff*
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega gkubljenega K 9r^0, boljegi K » , a Vt , De tega, jako mehkega skub-jenega K 18—, K 24*—, snežno be-eg, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
3ene^dikt Sachsel, Lrobes 35.
pri Plznu na Češkem. 4857
Špiritovi sodi
od finega spi ti ta od 600 dO 800 litrov m
prav močni in zane-ljivi, se dobe po nizki ceni pri tvrdlci 593
M. Rosner & drug
i umilni, poleg Rosierjeve fmm.
r   Nedosežno ^
■      Najnovejša _
r ameriška iznajdiia T
nigilenabo gumasto blago sa moške. Porabno na lata. K 4-60.
čez 2 rafljona kosov prodanib v kratkem časti.
Higijensko gumasto blago sa ienske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta K 2*60, Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
.1,    H. AUER J.
6   tvornica za gumasto blago. Dunaj IZ 2« Ifnssdorlerstrasse 3—0.
Vinko Jvtaj dlč i
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar jc zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 V Ljubljani: Podgradu, Trnovem, Kosevlu, Trato Oorlci, Celovcu, Beljaka, Bolcauu, Iuomostu, Trt-dentu, Zadra, Splietu, Ercegnovem, Kotora, Sarajeva ia Pnlfau
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj«
Slovanski e'ekrotehn.k
fr. Sax
Ijnbljana, gradišče 17.
Uvaja vaakojake elabtrosigaataa aaprava, kot svoaiU, toiotoaa, eltkt aiiaOavuise sa Mag«|ae .a aaosdaa vrata, praskosa asfe atfOlOfedaf, naovete za nj h popravo, oziroma oskroi popravo in no v o un d bo.
Izven Ljubljane se priporoča a
vvaiaala lak* tocolk
tlekt. uprav n ki ii mol
No razpolago dobro in zanea ijivo blago.
Htllffit si. Ho ji fot tftlMal
•mtsoiis   t »o
5
6927
SVETOVNOSLAVHI
BKnNCA
tvrdilo Fratelll Branca v Milanu
•mmm m lsklfvta« lutalo« taja««* • pripravlja.].
|* aa|aspc4Mjfo ielodčaa grenčlca na svetal
*oolrpl|t" v «sald Aratiall — DoMva m v LJabljanl prit
pay J. Buzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika.
Na obroke! i
Srebrn: reir.ontuarkc, zlate dam-c!c in moške verisJce. Pristno, ^radno puncirano blago. 4 K na mesec brez povišenja cene —
Pa^, se brzo in na vse k-ejc Zahtevajte
naročilni list Te široke največja razrošilplnica na odplačila R. Lecfcner, Brodara St. SI.
ris junak1
oprave za hokls
spomladanske novosti.
Vzorci grans in franko. 66
Tkalnica S. IHunk * sin Dobra&ka 83 (Češko).
Najb..lj»i ćenfci «»tnpqi vir. 2815
Kjf s-vt*^. cfobrc^a,
puItenr-tS 2 K ; boljšega .4   K; prma pol belega  2 S » K; belega 4 K; Dtltg* puh^stegi  S10 K; kg  vclejnr g 4 sne ini bc!« ga, pu.rc n g i. b4o K. g K; ^ ji:ha. si e;^ 6 K, 7 K, ^LMtja, tinela   0 K; ud rin*-i» prni^ualiK Kar čila **4 5 k* n«pr«\j fVaaka
ftotovLene postidi ;^ru:-
drrga. te- ^a ah ruuicncja nanku ga. srnica 180 c n d Iga, 16 Con široka, a *.vesi? ZgiaV ,:cL:a», bO c n g 'g. >5 cm sir, p-. s novim, sivin, prav stanovitnem pa" perjem >6 K; napol i uh 0 K: nuh 4 K ; poi2ine:ae pernice O K. I Fv. «4 K. lo K Bffbvn ce 3 K, 3 50. 4 K Rsrpos .ja =e po povzetja, od 12 K naprej franko. L bko s* franko zamraja ali Viame nazaj, za ne^ji-ioče se vrne de^ar — >^:-..č::i ceno v k-gratis in franko.
S. E-nisfb. Dsssac? Jt 757, fon ?i
utiner
J jnbiiiaa. Mastni trg
razpošilja ^666
ore. zlainino in srebrnino
E» v>e Icrajf? 5ff-rs CfcP-
nite se zanesljivo na ćonaačo aio7. tvrilko.
Velik! novi
lir   ''OCTAfll f
lise« i Stota kalaju, aajriaja pri
le.
UIAI pDovtn-o n ULa Buckan
Podrnžnica: Dana) m, Ani Borcnarkt 21.
APJf   Premične iti nepremične polnoparne in patentne
vročeparne lokomobile
od 10 do 800 konjskih sil. K&jbolj ekc£*n*.cni, najbolj trpeknl in zanesljivi stroji za
vse sisiii^tp^airde m poijedsSsko cfarate.
šffi*r v calom izć6lanih nad 650.!
PS.
a bite za stre It o vaiih hiš
Clavno zastopstvo za južne dežele i
V. JJtHACH in DRUG, Trst.
Vprs-arija r i TeoriOfja Kostna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi
kleparska in krovska dela \l ratkčnega blaga.
ceni k zastonj:
fgj& novost!
oa 6 kamnov. pokrovi osta-
Kopališče v hotelu „pri Sionu" v Cjnbljani
Da uftreže različnim željam, si usoja kopališko vodstvo naznanjati, da bo pecenši a torkom, 25. januarja I3š0 285
„   neio  vedno  bp'i.   rra? ra
BI
taneno 36 ur 'doča. — SSf" S 4'50.
Srebrne cre cd 6 kr^u naprej.
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokstehe verižice s siov. trakovi
za
Ako želi
kateri mali ali veliki vinski trgova
kupiti vino1
naj se obrne na tvrdko
Anton Burššč
agent 187 Nova vas, poŠta VrtonoIJa, Istra
Posestvo
v Krškem, sredi mesta, na na-L- : rrr»nietnem prostoru, obstoječe iz dveh hi61 kjer se na' aj* gostilna in k&. varna, obširnega gospodarskega po-
8lopjay kegi|!š&a m zalogo piva,
se isd pie entvt prod£    proste roke.
Tudi se vzame po dogovoru v račun hiša ali posestvo v Ljubljani.
Prostor je zelo pripraven za mesarijo, trgovino ali kaj enakega.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati ?/a!. Soagnottii Ljubljana, s*e. lenbnrgova ulica 6. 241
Priporočamo
za predpust
glasoviie in zajamčeno naravne pro< izVOliO, odlikovane z zlato kolojco
Jaas Scaci, dmi mmm
franc. šampanjec. 4579
Carte d' Or
domača specijaliteta.
Asti spumasitg
turinska specijaliteta.
primorska specijaliteta.
bo krink, In
pivnica šampanjca. Cene niske. Zaatevaiie cenovni
nlkelnasta K X'2t), srebrna
otvoi^jena vsak torek od 7« dop. do 12. opoldne?
Oži petkih pa kž&Or đOSlfj Od 1. do ?. popoldne. — Za gospode bo pa kakor doslej parna kopel otvoriena vsak rian (izv^-m.-: torek) od 7. dopoldne do 1. popoldne, ob torkih pa od 12. opoldne do 5 popoldne. — Pol**1^ navadnih kadmh in prsnih kopeli ter plavalnega basina si usojamo opozarjati tudi na pre*zku^r»e smrekovo; nate kope-i, zravna; priznane, znamenite franeovovarske kopeli na Češkem nadomestil*
)ote ?ii:L>"jasscko žeIexiiato-mal:>"-vcale kcpoSi n nanovo uvedene, zdravniško najtopleje priperočene
I
3. jrebški
iiii-pi mi zave
isikove
(šola in internat)
orvana L mar c a t i. glavni ntni tcca£ za aspira^ite sa enoletno prostovoljno slaibe.
V zavodu poučujejo famo izvrstne moči Uspeh dosedanjih izpitov se irora imenovati izvrsten ter pripadajo mnojri učenci tega zavoda c. in kr. vojski kot častniki, praporščaki in enoletni prostovoljci. o97
Natančnejše in program na zahtevo pri
ravnateljstva zavoda
Zagreb, Kcsoviceva olica 15.
Kopališče v hotelu „pri Sionu" v £jubljani
m
fiJL
Dragotin Puc
: iapetnižki in preprogarski: •        mojster =
v tvrdki Puc & Komp,
Isdelnjem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      niskih cenah.
LJubljana
jKtarije herezije cesta 11.
issa
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
oeinsaka glavnica a 3,ooo,ooo. Stritarjeva ulica štev. 2.
\ 9&dfai>B%tiA v Spljeta, Celovca, Trsta in Sarajevu.
Rezervni fond 050.000 kron.
pnporeča promc&o na coio areoko od lota 18M po 90 K, na p^tlnko po 21 K; žrebanje dne L febraarjai glavni dobitek 600.000 kron. promoae na S v zoni. kred. src tka po      kron; žrebanje dne 19. lokmarlai glavni dobitek 90.000 kron.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4t|2°|0
4189
[erbabcy]ev podfosforokisli
pneno žetezoati sirup
2e 40 let zdravniško preizkušen ta priporočan prsni sirap. Razkraja alcz, blaži kaielj,
po5pefcuje tek. Povzdiguje sla&t in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in koati.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
narnabavieva
Edino izdelovalisce in glavno razpcCevaliSCc;
aromatiška esenca
II let evesess is vrlo preulrašeao bolečin« tolažeče sredstva n vdrraenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Dr. Hellmanna lekarnica 9fZur Barmherzlgkelt" h (ngji m/| lalJKlte /3-/5.
Pred poMrUMai m irari
(NCfl.ADNT.JCV ...l.tf.l
Zaloge pri gg. Irkarurjih V Lj.Mj.Mi in No
ta.