178 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 179Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 • Medicina in filmMedicina in film • Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 Film Varuhi formule Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 Zvonka Zupanič Slavec Film Varuhi formule je po resnični nesreči v jedrskem reaktorju v Vinči v Srbiji 15. okto- bra leta 1958 posnel režiser in soscenarist Dragan Bjelogrlić leta 2023. Podlaga za film je bila knjiga Gorana Milašinovića Slućaj Vinča (2017). Pri nesreči je bilo poškodovanih šest raziskovalcev: profesor fizike in pet njegovih študentov v starosti od 24 do 26 let, ki so sodelovali pri poskusih verižne reakcije in niso vedeli, da naj bi njihov namen najverjetneje bil ustvariti atomsko bombo. Poškodovani so prejeli naslednje doze ionizirajočega seva- nja: 433, 422, 415, 410, 320 in 205 remov, pri čemer je smrtna doza približno 450 remov. Jugoslovanska vlada se je odločila za medicinsko pomoč prositi francosko vlado. V pari- ško bolnišnico Fondation Curie so prepeljali (v filmu štiri) poškodovance, profesorja fizike, dva njegova študenta in eno študentko. Pariški profesor onkologije in imunologije Georges Mathé (1922-2010) je delal poskuse z obsevanjem in preprečevanjem posledic. Prosili so ga, če bi hotel pomagati poškodovanim. Po premisleku je to sprejel, čeprav se je zavedal, da ima le malo spodbudnih rezultatov pri svojih poskusih z laboratorijskimi živalmi. Pri najhuje poškodovanem je najprej uporabil suspenzijo matičnih celic, pridobljeno iz jeter in vranice mrtvorojenega zarodka, kar v filmu ni prikazano. Takoj je začel iskati tudi darovalce krvi za transfuzije krvi poškodovancem. Ker se stanje poškodovanih ni izboljševalo po priča- kovanjih, je darovalce krvi prosil, da bi darovali kostni mozeg. Kljub presaditvi kostnega mozga je najhuje poškodovani kmalu umrl, ostali trije pa so počasi okrevali. Dramatični filmski prikaz daje vedeti, da je šlo za hudo prizadete bolnike, za katere so bili zdravni- ki prepričani, da bodo brez pomoči umrli. Dejstvo je, da se je profesor Mathé z globoko empatijo do obolelih in hkratnim strahom pred neznanim eksperimentalnim zdravljenjem odločal za življenje in prevzemal veliko tve- ganje v svojo roke. Zdravniki smo se pri tem spraševali, kako je možno, da po presaditvi tujega kostnega mozga ni prišlo do zavrni- tvene reakcije, saj predobro vemo, kako de- luje imunokompatibilnost. Zato je bil po f ilmu dragocen pogovor z uglednim slovenskim hematologom prima- rijem Jožefom Pretnarjem, ki je svojo po- klicno pot posvetil krvnim bolnikom in je znal razložiti ozadja. Glede na to, da so se presaditve kostnega mozga oziroma krvo- tvornih matičnih celic, ki so bile poznane v svetu, začele veliko kasneje, smo se spra- ševali, zakaj ni profesor Mathé dobil Nobe- love nagrade. Razlago nam je dal primarij Pretnar. Uspel je priti do članka profesorja Mathéja iz leta 1959, v katerem je z bolni- šničnimi sodelavci popisal dramatično borbo za rešitev obsevanih jugoslovanskih poško- dovancev. V literaturi je navedel tudi članek ameriškega hematologa profesorja Donnal- la Thomasa (1920-2012), ki je leta 1956 opravil šest podobnih poskusov presaditve kostnega mozga, ki pa so se vsi končali s smrtjo. Objava je izšla leta 1957 v reviji New England Journal of Medicine (NEJM). Profesor Thomas je nadaljeval s poskusi in leta 1957 opravil presaditev kostnega mozga pri trinajstih bolnikih, članek pa je objavil leta 1959. Vsi razen enega bolnika so umrli, deklica, ki je preživela, pa je dobila kostni Francoski profesor onkologije in imunologije Georges Mathé (1922-2010). Vir: File: Mathe, Georges CIPN20069.jpg. Bibliothèque interuniversitaire de santé. Licence Ouverte. Wikimedia Commons. Veliko priznanje slovenski hematologiji in programu presaditve krvotvornih matičnih celic je pomenil obisk pionirja presajanja krvotvornih matičnih celic nobelovca Edwarda Donnalla Thomasa (1920–2012) iz Seattla leta 1996. Z leve si sledijo hematologi: prof. dr. Ciril Rozman iz Barcelone s soprogo, prof. dr. Donnell Thomas, prim. Jožef Pretnar in prof. dr. Peter Černelč. Vir: Klinični oddelek za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 178 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 179Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 • Medicina in filmMedicina in film • Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 Film Varuhi formule Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 Zvonka Zupanič Slavec Film Varuhi formule je po resnični nesreči v jedrskem reaktorju v Vinči v Srbiji 15. okto- bra leta 1958 posnel režiser in soscenarist Dragan Bjelogrlić leta 2023. Podlaga za film je bila knjiga Gorana Milašinovića Slućaj Vinča (2017). Pri nesreči je bilo poškodovanih šest raziskovalcev: profesor fizike in pet njegovih študentov v starosti od 24 do 26 let, ki so sodelovali pri poskusih verižne reakcije in niso vedeli, da naj bi njihov namen najverjetneje bil ustvariti atomsko bombo. Poškodovani so prejeli naslednje doze ionizirajočega seva- nja: 433, 422, 415, 410, 320 in 205 remov, pri čemer je smrtna doza približno 450 remov. Jugoslovanska vlada se je odločila za medicinsko pomoč prositi francosko vlado. V pari- ško bolnišnico Fondation Curie so prepeljali (v filmu štiri) poškodovance, profesorja fizike, dva njegova študenta in eno študentko. Pariški profesor onkologije in imunologije Georges Mathé (1922-2010) je delal poskuse z obsevanjem in preprečevanjem posledic. Prosili so ga, če bi hotel pomagati poškodovanim. Po premisleku je to sprejel, čeprav se je zavedal, da ima le malo spodbudnih rezultatov pri svojih poskusih z laboratorijskimi živalmi. Pri najhuje poškodovanem je najprej uporabil suspenzijo matičnih celic, pridobljeno iz jeter in vranice mrtvorojenega zarodka, kar v filmu ni prikazano. Takoj je začel iskati tudi darovalce krvi za transfuzije krvi poškodovancem. Ker se stanje poškodovanih ni izboljševalo po priča- kovanjih, je darovalce krvi prosil, da bi darovali kostni mozeg. Kljub presaditvi kostnega mozga je najhuje poškodovani kmalu umrl, ostali trije pa so počasi okrevali. Dramatični filmski prikaz daje vedeti, da je šlo za hudo prizadete bolnike, za katere so bili zdravni- ki prepričani, da bodo brez pomoči umrli. Dejstvo je, da se je profesor Mathé z globoko empatijo do obolelih in hkratnim strahom pred neznanim eksperimentalnim zdravljenjem odločal za življenje in prevzemal veliko tve- ganje v svojo roke. Zdravniki smo se pri tem spraševali, kako je možno, da po presaditvi tujega kostnega mozga ni prišlo do zavrni- tvene reakcije, saj predobro vemo, kako de- luje imunokompatibilnost. Zato je bil po f ilmu dragocen pogovor z uglednim slovenskim hematologom prima- rijem Jožefom Pretnarjem, ki je svojo po- klicno pot posvetil krvnim bolnikom in je znal razložiti ozadja. Glede na to, da so se presaditve kostnega mozga oziroma krvo- tvornih matičnih celic, ki so bile poznane v svetu, začele veliko kasneje, smo se spra- ševali, zakaj ni profesor Mathé dobil Nobe- love nagrade. Razlago nam je dal primarij Pretnar. Uspel je priti do članka profesorja Mathéja iz leta 1959, v katerem je z bolni- šničnimi sodelavci popisal dramatično borbo za rešitev obsevanih jugoslovanskih poško- dovancev. V literaturi je navedel tudi članek ameriškega hematologa profesorja Donnal- la Thomasa (1920-2012), ki je leta 1956 opravil šest podobnih poskusov presaditve kostnega mozga, ki pa so se vsi končali s smrtjo. Objava je izšla leta 1957 v reviji New England Journal of Medicine (NEJM). Profesor Thomas je nadaljeval s poskusi in leta 1957 opravil presaditev kostnega mozga pri trinajstih bolnikih, članek pa je objavil leta 1959. Vsi razen enega bolnika so umrli, deklica, ki je preživela, pa je dobila kostni Francoski profesor onkologije in imunologije Georges Mathé (1922-2010). Vir: File: Mathe, Georges CIPN20069.jpg. Bibliothèque interuniversitaire de santé. Licence Ouverte. Wikimedia Commons. Veliko priznanje slovenski hematologiji in programu presaditve krvotvornih matičnih celic je pomenil obisk pionirja presajanja krvotvornih matičnih celic nobelovca Edwarda Donnalla Thomasa (1920–2012) iz Seattla leta 1996. Z leve si sledijo hematologi: prof. dr. Ciril Rozman iz Barcelone s soprogo, prof. dr. Donnell Thomas, prim. Jožef Pretnar in prof. dr. Peter Černelč. Vir: Klinični oddelek za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 180 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 181Medicina in film • Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 • Medicina in film mozeg od sestrice, ki je očitno imela enak HLA (enake humane  levkocitne  antigene). V Mathéjevem članku iz leta 1959 je obja- vljen pomemben diagram, ki prikazuje odziv poškodovancev na presaditve. Vidi se, kako se je spreminjalo število nevtrofilnih granu- locitov 1 po presaditvi matičnih celic. Raz- vidno je, da je pravzaprav lastna hemato- poeza (tvorba in razvoj raznih tipov krvnih telesc) vseh poškodovancev razen tistega, ki je umrl, bila tista, ki je pripeljala od hude aplazije kostnega mozga (prenehanja rege- neracije krvnih celic v kostnem mozgu) s popolnim padcem telesne odpornosti do na- stanka novih krvnih celic. Pri tem je bil po- menljiv komentar primarija Pretnarja, da bi se poškodovanci pozdravili tudi brez presa- ditve, saj njihov hematopoetski sistem ni bil nepovrnljivo poškodovan, kot je to bilo pri umrlem. Profesor Mathé je opravil izjemen »poskus«, ki je ob kasnejšem spoznavanju imunoloških dogajanj v telesu pripeljal do reševanja številnih življenj, predvsem tistih z zdravljivimi oblikami levkemij. V Sloveniji je doslej bilo s presaditvijo kr- votvornih matičnih celic do konca leta 2023 zdravljenih več kot dva tisoč petsto bolni- kov. K nam je leta 1996 prišel na obisk tudi Nobelov nagrajenec za presajanje kostnega mozga (1990) profesor Donnall Thomas. Kakorkoli: razvoj medicine je šel naprej, preučevanje tkivne skladnosti in njeno po- znavanje sta dajali vedno boljše rezultate, prav tako odkritje in uporaba novih zdravil za preprečevanje zavrnitvene reakcije, reak- cije presadka proti gostitelju ter uporaba no- vih zdravil za preprečevanje okužb. Razvoj je šel še dalje: poleg presaditev je na voljo vse več novih tarčnih zdravil, na primer imatinib, s katerim lahko trajno pozdravi- mo nekatere vrste krvnega raka, na primer 1 Nevtrofilni granulociti so krvne celice, ki kažejo na delovanje kostnega mozga in posledični imunski odgovor telesa. kronično mieloično levkemijo 2. Z modernim celičnim zdravljenjem CAR-T 3 pa lahko uspešno tarčno zdravimo tudi druge oblike krvnih rakov. Filmski prikaz daje vedeti, kako so zdrav- niki s svojo globoko empatijo in brezmejno željo pomagati bolnim prihajali do novih in novih spoznanj. Imeli so tudi pogum po- skusiti v živo tudi takrat, ko so bili prepri- čani, da bodo bolniki sicer umrli. Zanimivo je, da so pri tem nekatera odkritja nastala na primer v manjših sredozemskih državah, kjer so bili predpisi manj strogi in glede na temperament ljudi najverjetneje tudi empa- tija večja kot na primer v Nemčiji ali Veliki Britaniji, če govorimo o evropskem okolju. Če pa se še enkrat obrnemo k vzroku po- škodbe, pa lahko samo rečemo, da avtoritar- nim oblastem nobena žrtev ni bila prevelika za doseganje njihovih ciljev, o katerih se ni nikoli govorilo na glas. Nekako kot pri ma- fiji. Film zelo priporočam študentom medici- ne, zdravstvenemu osebju in tudi številnim drugim, saj ima široko sporočilno vrednost. Čestitke ustvarjalcem. 2 Kronična mieloična levkemija je rak krvnih celic in kostnega mozga. Njihova glavna značilnost je prisotnost kromosoma Philadelphia, katerega produkt pa v zadnjih desetletjih znajo zdraviti in s tem tudi to vrsto levkemije. 3 Celično zdravljenje CAR-T (Chimeric Antigen Recep- tor T-cells) je nov pristop v medicini, ki ga uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst raka. Ta terapija vključuje odvzem bolnikovih T-celic (vrsta belih krvničk), ki se nato v laboratoriju genetsko spremenijo, da proizvajajo poseben receptor na svoji površini, imenovan CAR. Te modifici- rane celice se nato namnožijo in vrnejo v bolnikovo telo. Ko so te celice CAR-T v telesu, poiščejo in uničijo rakave celice, ki izražajo določeni protein (ali antigen) na svoji površini. To terapijo trenutno uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst krvnih rakov, kot so akutna limfoblastna levkemija (ALL) in difuzni velikocelični B-limfom (DVCBL), in sicer pri bolnikih, ki jim druge oblike zdravljenja niso pomagale. V prihodnosti bodo lahko ta pristop uporabljali tudi za zdravljenje drugih vrst raka. Dodajam še, da je eden izmed jedrskih fi- zikov iz Vinče po nesreči prišel v Slovenijo in tukaj opravil veliko kariero kot vrhunski strokovnjak na Institutu »Jožef Stefan«, de- setletje pa je vodil tudi Inštitut za biofiziko na ljubljanski medicinski fakulteti (1961- 1972). To je bil prof. dr. Miodrag V. Mihai- lović (1922-2014), vodilni teoretični jedrski fizik pri nas. Spletni zapis https://fivia.si/index.php/movie/varuhi-for- mule/. Film, posnet po resnični zgodbi  režiserja in igralca Dragana Bjelogrlića  Varuhi formu- le  govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest razi- skovalcev. »Čuvaji formule/Verižna reakcija  je predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958,« pove režiser Dragan Bjelogrlić. Potem ko je predsednik Jugoslavije  Josip Broz Tito 17. maja leta 1958 slovesno s pri- tiskom na gumb v okviru jugoslovanskih je- drskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še istega leta, 15. oktobra, v tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Pariža- ni, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovi- ni izvedena transplantacija kostnega mozga. V mednarodni igralski zasedbi je vidno vlo- go agenta Udbe odigral slovenski igralec Ju- rij Drevenšek, film je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Perfo in so ga lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani in v Škofji Loki. Srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić, ki v filmu tudi igra, ob njem pa nastopajo še Alexis Manenti (glavna vloga v filmu Les misérables (Nesrečniki), zmagovalcu filmskega festivala v Cannesu 2019 in francoski no- minaciji za oskarja), Radivoje Raša Bukvić, Predrag Miki Manojlović, Lionel Abelan- ski, Ognjen Mićović, Anne Serra in drugi. Film sklene pesem Put (Pot), ki sta jo sku- paj ustvarila Magnifico  in Konstrakta. Nagrade/festivali • Svetovna premiera Locarno Film Festival 2023. • Nagrada Variety Piazza Grande (žirija kritikov filmske revije Variety) za najboljši film – Locarno FF. • Nagrada Pardo Verde Ricola, t.i. zeleni leopard (posebne žirije) – Locarno FF. • Nagrada občinstva za najboljši film – Sarajevo Film Festival 2023. 180 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 181Medicina in film • Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 Film Varuhi formule. Jedrska nesreča v Vinči leta 1958 • Medicina in film mozeg od sestrice, ki je očitno imela enak HLA (enake humane  levkocitne  antigene). V Mathéjevem članku iz leta 1959 je obja- vljen pomemben diagram, ki prikazuje odziv poškodovancev na presaditve. Vidi se, kako se je spreminjalo število nevtrofilnih granu- locitov 1 po presaditvi matičnih celic. Raz- vidno je, da je pravzaprav lastna hemato- poeza (tvorba in razvoj raznih tipov krvnih telesc) vseh poškodovancev razen tistega, ki je umrl, bila tista, ki je pripeljala od hude aplazije kostnega mozga (prenehanja rege- neracije krvnih celic v kostnem mozgu) s popolnim padcem telesne odpornosti do na- stanka novih krvnih celic. Pri tem je bil po- menljiv komentar primarija Pretnarja, da bi se poškodovanci pozdravili tudi brez presa- ditve, saj njihov hematopoetski sistem ni bil nepovrnljivo poškodovan, kot je to bilo pri umrlem. Profesor Mathé je opravil izjemen »poskus«, ki je ob kasnejšem spoznavanju imunoloških dogajanj v telesu pripeljal do reševanja številnih življenj, predvsem tistih z zdravljivimi oblikami levkemij. V Sloveniji je doslej bilo s presaditvijo kr- votvornih matičnih celic do konca leta 2023 zdravljenih več kot dva tisoč petsto bolni- kov. K nam je leta 1996 prišel na obisk tudi Nobelov nagrajenec za presajanje kostnega mozga (1990) profesor Donnall Thomas. Kakorkoli: razvoj medicine je šel naprej, preučevanje tkivne skladnosti in njeno po- znavanje sta dajali vedno boljše rezultate, prav tako odkritje in uporaba novih zdravil za preprečevanje zavrnitvene reakcije, reak- cije presadka proti gostitelju ter uporaba no- vih zdravil za preprečevanje okužb. Razvoj je šel še dalje: poleg presaditev je na voljo vse več novih tarčnih zdravil, na primer imatinib, s katerim lahko trajno pozdravi- mo nekatere vrste krvnega raka, na primer 1 Nevtrofilni granulociti so krvne celice, ki kažejo na delovanje kostnega mozga in posledični imunski odgovor telesa. kronično mieloično levkemijo 2. Z modernim celičnim zdravljenjem CAR-T 3 pa lahko uspešno tarčno zdravimo tudi druge oblike krvnih rakov. Filmski prikaz daje vedeti, kako so zdrav- niki s svojo globoko empatijo in brezmejno željo pomagati bolnim prihajali do novih in novih spoznanj. Imeli so tudi pogum po- skusiti v živo tudi takrat, ko so bili prepri- čani, da bodo bolniki sicer umrli. Zanimivo je, da so pri tem nekatera odkritja nastala na primer v manjših sredozemskih državah, kjer so bili predpisi manj strogi in glede na temperament ljudi najverjetneje tudi empa- tija večja kot na primer v Nemčiji ali Veliki Britaniji, če govorimo o evropskem okolju. Če pa se še enkrat obrnemo k vzroku po- škodbe, pa lahko samo rečemo, da avtoritar- nim oblastem nobena žrtev ni bila prevelika za doseganje njihovih ciljev, o katerih se ni nikoli govorilo na glas. Nekako kot pri ma- fiji. Film zelo priporočam študentom medici- ne, zdravstvenemu osebju in tudi številnim drugim, saj ima široko sporočilno vrednost. Čestitke ustvarjalcem. 2 Kronična mieloična levkemija je rak krvnih celic in kostnega mozga. Njihova glavna značilnost je prisotnost kromosoma Philadelphia, katerega produkt pa v zadnjih desetletjih znajo zdraviti in s tem tudi to vrsto levkemije. 3 Celično zdravljenje CAR-T (Chimeric Antigen Recep- tor T-cells) je nov pristop v medicini, ki ga uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst raka. Ta terapija vključuje odvzem bolnikovih T-celic (vrsta belih krvničk), ki se nato v laboratoriju genetsko spremenijo, da proizvajajo poseben receptor na svoji površini, imenovan CAR. Te modifici- rane celice se nato namnožijo in vrnejo v bolnikovo telo. Ko so te celice CAR-T v telesu, poiščejo in uničijo rakave celice, ki izražajo določeni protein (ali antigen) na svoji površini. To terapijo trenutno uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst krvnih rakov, kot so akutna limfoblastna levkemija (ALL) in difuzni velikocelični B-limfom (DVCBL), in sicer pri bolnikih, ki jim druge oblike zdravljenja niso pomagale. V prihodnosti bodo lahko ta pristop uporabljali tudi za zdravljenje drugih vrst raka. Dodajam še, da je eden izmed jedrskih fi- zikov iz Vinče po nesreči prišel v Slovenijo in tukaj opravil veliko kariero kot vrhunski strokovnjak na Institutu »Jožef Stefan«, de- setletje pa je vodil tudi Inštitut za biofiziko na ljubljanski medicinski fakulteti (1961- 1972). To je bil prof. dr. Miodrag V. Mihai- lović (1922-2014), vodilni teoretični jedrski fizik pri nas. Spletni zapis https://fivia.si/index.php/movie/varuhi-for- mule/. Film, posnet po resnični zgodbi  režiserja in igralca Dragana Bjelogrlića  Varuhi formu- le  govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest razi- skovalcev. »Čuvaji formule/Verižna reakcija  je predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958,« pove režiser Dragan Bjelogrlić. Potem ko je predsednik Jugoslavije  Josip Broz Tito 17. maja leta 1958 slovesno s pri- tiskom na gumb v okviru jugoslovanskih je- drskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še istega leta, 15. oktobra, v tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Pariža- ni, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovi- ni izvedena transplantacija kostnega mozga. V mednarodni igralski zasedbi je vidno vlo- go agenta Udbe odigral slovenski igralec Ju- rij Drevenšek, film je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Perfo in so ga lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani in v Škofji Loki. Srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić, ki v filmu tudi igra, ob njem pa nastopajo še Alexis Manenti (glavna vloga v filmu Les misérables (Nesrečniki), zmagovalcu filmskega festivala v Cannesu 2019 in francoski no- minaciji za oskarja), Radivoje Raša Bukvić, Predrag Miki Manojlović, Lionel Abelan- ski, Ognjen Mićović, Anne Serra in drugi. Film sklene pesem Put (Pot), ki sta jo sku- paj ustvarila Magnifico  in Konstrakta. Nagrade/festivali • Svetovna premiera Locarno Film Festival 2023. • Nagrada Variety Piazza Grande (žirija kritikov filmske revije Variety) za najboljši film – Locarno FF. • Nagrada Pardo Verde Ricola, t.i. zeleni leopard (posebne žirije) – Locarno FF. • Nagrada občinstva za najboljši film – Sarajevo Film Festival 2023.