Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV., št. 27C Ljubljana, četrtek 26. novembra I93I Cena Din I.— Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemšt nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din S.—, već ji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN IJPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica ti. 5 Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125 in 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--^ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. , AVSTRIJA NA PRAGU TEŽKE PREIZKUŠNJE Dr. Seipel hoče izzvati krizo vlade, da bi mogel ustoličiti fašistično diktaturo s pomočjo Stark emberga — Odločitev je v rokah socialne demokracije Dunaj, 26. novembra, (iotovi znaki ka žejo na to. da se bližajo za vlado dr. Bure-eeha kritični časi. Že od vsega početka Bu-rescheva vlada ni bila močna; v parlamentu se opira na zmerno večino, v odločilnih vprašanjih odvisna od podpore socialdemokratske opozicije, obremenjena s strašnim polomom Kreditanetalta, s krščanskimi so-rialci na čelu, ki niso nikdar sigurni, da jim bo sledilo tudi Seiplovo krilo te stranke. Heinrvvehrovski puč dne 13. septembra je bil težka preizkušnja, ki jo je Bureschovi vlada prestala lo deloma, kajti zasledovanju veleizdajalcev se je kmalu uprla ona reak-ciionarna skupina, ki ima interes na tem, da ji služi Heimwehr kot priprega in v danem trenotku tudi kot parlamentarni zaveznik. Volitve predsednika in uzakonjenje sanacijskih zakonov so samo uspeh kompromisne taktike. Velenemci so Čimdalje bolj razburjeni zaradi znižanja uradniških prejemkov, še bolj pa zaradi neprestanih napadov Seiplove klike na dr. Schobra, ki ga hočejo odvrniti od nemškega kurza njegove zunanje politike. Velenemci protestirajo in se v tej sovražni koaliciji počutijo vedno bolj neugodno. Na deželi pa ogroža njihove pozicije narodnosocialistična agitacija. Seipl in njegov organ, črnožolta *Reichs-post«, so zopet pridno na delu. Napade dr. Schobra spremljajo vedno bolj prijazne ponudbo Franciji. Širijo se glasovi o finančnem polomu in dr. Seipla se predstavlja kot ©dinefja >rešitelja<'. ki more obvarovati Av- strijo pred najhujšim. Seipl pa dozdevno uspešno snubi Heimwehr, posreduje med spretnimi skupinami v Inomostu in vodi kneza Starhenberga od narodnega socializma s sigurno roko nazaj k avstrijski ideji. Ni več nobene tajnost, da si hoče dr. Seipl vzgojiti Heimwehr kot naslednico velenem-škega zaveznika. Seveda pa goji dr. Seipl še mnogo dalekosežnejše želje, kakor samo željo po vladi in oblasti. Krščansko - socialna stranka se je že zelo resno bavila z vprašanjem izločitve parlamenta za daljšo dobo in je pristala na uvedbo uredbenega režima (Verordnungs-regimes), t. j. diktature, seveda pod Seiplo-vim vodstvom. Za vzgled kaj radi navajajo primer dr. Briininga v Nemčiji, četudi so strankarski odnošaji v Nemčiji popolnoma drucračni in kljub temu, da se je avstrijski parlament dosedaj v vseh važnejših trenutkih izkazal za popolnoma delazmožnega. Seiplovo parolo o izključitvi parlamenta Je prevzela pod Seiplovim uplivom stoječa zveza frontnih bojevnikov, zagovarja pa jo tudi znani >Tiroler Anzeiger«. glasnik kr-ščanskosocialne stranke odnosno njenega prosvetnega ministra dr. Schmitza v provinci. Agitacija, ki se vodi po vsej državi, zlasti na deželi, proti parlamentarizmu in to z najbolj odvratnimi sredstvi, ki podpihuje nezadovoljstvo zaradi splošnega gospodarskega položaja, je celo v krogih krščanskosoci-alnih poslancev naletela na ostro obsodbo. Dotraja se. da iih celo v njihovih lastnih vo- lilnih okrožjih na zborovanjih izžvižgavajo m zasramuj^jo, kar se že desetletja ni dogajalo. Težko verjetno je, da bi avstrijski parlament, v katerem sedi tudi 72 socialnih demokratov, fiam pristal na svojo smrtno obsodbo. Zato se v krogih, ki zagovarjajo Seiplove načrte, že govori, da bo parlament po sprejetju proračuna, kar se bo zgodilo do srede decembra, za dolgo dobo odgođen. Malo verjetno pa je, da bi sedanja vlada, ki ima svojo glavno oporo baš v tem parlamentu, na to pristala. Zaradi tega pa ni izključeno, da bodo seiplovci izzvali take tež-koče, da bo moral dr. Buresch podati ostavko. S tem bi dozorel Seiplov načrt; Seipl bi se nato vsilil za Bureschovega naslednika ter se takoj iznebil parlamentarne kontrole, da bi mogel nemoteno izvesti svoje še vse druge načrte. Če pride do tega, da bo moral dr. Buresch podati ostavko, potem se bo moralo zgoditi to. kar se je napovedalo že na nedavnem kongresu avstrijske socialnodemo-kratske stranke v Gradcu. Socialni demD-kratje se bodo morali odločiti za sodelovanje v vladi, ako hočejo preprečiti ustoličenje fašističnega režima v Avstriji pod vodstvom dr. Seipla, Vaugoina in kneza Starhember-ga. V tem težkem trenutku bo prešla vsa težina položaja na zveznega predsednika, ki, kakor je upati, ne bo ponovil nevarne pogreške, ki jo je zagreli meseca septembra 1990. Neuspelo posredovanje Društva narodov Kitajska vztraja na zahtevi po izpraznitvi Mandžurije — Neuspeh pariških podajanj Pariz, 26. nov. »Chicago Tribune* poroča, da so nova navodila, ki jih je prejel kitajski zastopnik dr. Sze, učinkovala kakor bomba. Pravijo, da je kitajskemu zastopniku poslal ta navodila, katerih vsebina še ni znana, novi kitajski zunanji minister dr, We!lington Koo. Pariz, 26. nov. Kakor pravi »Matin«, je spnčo novih navodil, ki jih je dobil kitajski zastopnik na zasedanju sveta Društva narodov, nastalo silno razburjenje v vseh pariških diplomatskih krogih. Ne vedo še, ali je nova navodila dal novi kitajski zunanji minister ali njegov prednik. O dr. Kooju prevladuje v splošnem mnenje, da je miroljuben politik. Dr. Sze je izjavil novinarjem, da bodo imeli sovjeti na Kitajskem lahek posel, če bo svet Društva narodov pustil Kitajsko na cedilu. Na Kitajskem je nastalo zadnje čase takšno splošno razburjenje in neraz-položenje proti Japonski in Društvu narodov, da bodo sovjeti zlahka izkoristili ne-razpoloženje množice za boljševiško propagando. Pariz, 26. nov. Kitajsko-japonski spor se še vedno rešuje. Japonska je odklonila resolucijo, ki zahteva, da se odpošlje v Mandžurijo preiskovalna komisija Društva narodov. Kitajska vztraja na svojem dosedanjem stališču ter zahteva brezpogojno izpraznitev Mandžurije, še preden se bo odposlala preiskovalna komisija. Kitajski delegat je včeraj sporočil, da si Kitajska pridržuje svobodo za potrebne ukrepe, ako Društvo narodov ne bi sprejelo tega pred- loga. Dr. Sze je od svoje vlade dobil strikten nalog, da ne sme dovoliti nobenih nadaljnjih koncesij. Društvu narodov v teb okoliščinah ne preostaja drugega, kakor da prihodnje dni porabi za nadaljnje razgovore s kitajsko vlado. Ako intervencije pri nankingški vladi ne bi dovedle do uspeha, bo svet Društva narodov najbrž javno izjavil, da statuti Društva narodov za sedanji spor ne prihajajo v poštev, ker gre za konflikt med državama, ki nista popolnoma organizirani. Pri tem se bo izrecno poudarilo, da s tem ni ustvarjen precen-denčni slučaj za eventuelne konflikte med evropskimi državami. Medtem se nadaljujejo vojaške akcije na Daljnjem vzhodu. Po brzojavki iz Muk-dena so vojaški atašeji Amerike. Poljske in Argentine pri poslaništvih v Tokiju sklenili, da bodo odpotovali v Mukden zaradi proučitve položaja v Mandžuriji. Šanghaj, 26. nov. AA. V torek je pa-nre- dilo 8.000 kitajskih dijakov veliko demonstracijo proti Japoncem. Dijaštvo je za več ur ustavilo ves železniški promet in prisili.lo železn-iške uradnike, da so dali na razpolago več vlakov za potovanje v Nan-king. Na poti se je pridružilo dijakom še 5000 drusrih oseb, ki so priredile v Nankin-gu ogromen shod. Govorniki so ostro napadali Japonsko in zahtevali, nad Kitajska napove vojno, izstopi iz Društva narodov in obsodi na smrt generala Cangsu-elianga, ki ga obtožujejo, da je kriv japonskega Dohoda v Mandžurijo. Burna seja romunskega parlamenta Pretep med poslanci — Sprejetje predloga o prepovedi delovanja prostozidarjev Bukarešta, 26. novembra. Na snočnji seji poslanske zbornice je prišlo do velikih nemirov in pretepov. Socijalistični poslanec German je protestiral proti predlogu poslanca Durmitresca, glavnega urednika >Cuventula«. ki je zahteval, naj da vsak poslanec 200 lejev, da bo mogla neka ru-munska umetnica v skakanju s padobrani na turnejo v Ameriko. Zaradi tega je prišlo med obema do hudega prerekanja, naposled pa so socialisti, ki jih je Durmitre-scii žalil z raznimi psovkami, navalil nanj in ga. pretepli. Po zopetni otvoritvi seje je interpeli-ral poslanec Grifu notranjega ministra Argrentojana glede prepovedi neke proti-židovske revije. Grifu je obenem zahteval, naj notranji minister predloži parlamentu zakon, s katerim se bo zabranilo nadaljnje delovanje prostozidarjev v RumunijL Kakor znano, je eden glavnih voditeljev prostozidarskega pokreta v Rumuniji bas notranji minister Argetojanu sam. Kljub temu je parlament predlog poslanca Grifua sprejel. Testiranje zimskega semestra na beograjski univerzi Beograd, 26. novembra. AA. Dekanat pravne fakultete beograjske univerze sporoča, da se bo testiranje zimskega semestra šolskega leta 1931/32 vršilo na dekanatu od srede 2, decembra t. 1. dalje. Grandi demantira New York, 26. novembra. Italijanski zunanji minister Grandi je snoči sprejel novinarje ter jim v daljši izjavi demanti-ral vesti, da je glavni cilj njegovega pose-ta v Ameriki najetje večjega posojila za Italijo. Grandi pravi, da so italijanske državne finance tako urejene, da Italiji ni treba nikjer iskati kakega posojila. Kljub temu pa se v vseh krogih mnogo komentira, da je imel Grandi v teku zadnjih dni dolgotrajne sestanke z vodilnimi ameriškimi finančnimi krogi. Zlasti njegov poset pri Morganu se spravlji v zvezo z najetjem posojila. Bethlen o madžarski politiki Budimpešta, 26. nov. Nekateri opozicijski poslanci so v parlamentu grofa Bethle-nu zasta/vuli več gospodairsko in notranjepolitičnih vprašano'. Med drugim so ga vtprašali, aLi bi ne bilo pametno, da bi madžarska vlada zaradi! madžarskih finančnih težav orogilasila moratoriji za vse svoje inozemske dolgove, ker je jasno, da ne bo mogla dolgo več prenašati teh bremen. Grof Bethlen je dejal, da je pred leti tudi Francija proglasila moratorij, pa to ni Škodilo njenemu ogledu. O vprašanju tajnega volilnega sistema je Bethlen dejal, da bi takšna volilna reforma pomenila skok v temo in da ni potitika, ka bi ga riekiral. Praski deželni zbor proti reparacijam Berlin, 36. nov. A A Pruski deželni zbor je sprejel s 184 glasovi desničarskih stranic proti 92 neglasujočim, sklep, ki zahteva, da nemška centralna vlada takoj vse ukrene za revizijo Yonmgovega načrta v tem *m*ski. da se absolutno ustavijo vsa repa-racfiska. plačila. Redakcija 13. plače državnih nameščencev v ČSR Praga, 26. nov. h. Odredba vlade, da se bo državnim nameščencem deloma ukinila trinajsta plača, }e v javnosti povzročila veliko vznemirjenje, zaradi česar je vleda danes se enkrat proučila to vprašanje. Po dolgotrajnih pogajanjih se je to vprašanje rešilo naslednje: Državni nameščenci, ki niso poročeni m imajo letno plačo 12.600 Kč, dobijo 30 odstotkov; oni. ki so poročeni, toda brez trok in imajo letno^ plačo do 19.800 Kč. 40 odstotkov; poročeni z otroci in letno plačo 39.000 pa 50 odstotkov mesečne plače Ta načr bo jutri predložen parlamentarnemu o< >ru, pojutrišnjem pa najbrže parlamentu. 67.25 odstotka Končni rezultat volitev v Narodno skupščino dne 8. no vembra 1931 Beograd. 26. nov. Glavni volilni odbor je včeraj definitivno dokončal svoje dek) ter izročil v tisk svoje poročilo, ki obsega 150 strani. V svojem poročilu ugotavlja glavni volilni odbor, da so se skupščinske volitve dne 8. novembra izvršile v vsej državi v absolutnem miru in redu in da ni prišlo nikjer do incidentov, ki bi mogli vplivati na rezultat volitev. Res je prišlo ponekod do zelo zanimivih Primerov. Tako n. pr. se je vršilo na volišču v Gotenici v dravski banovini samo do dveh popoldne, dasi-ravno predpisuje zakon, da traja glaso- vanje do 6. ure zvečer. To pa zato, ker so že do 2. popoldne oddali svoje glasove vsi volilni upravičenci na tem volišču. Drugi zelo zanimiv primer se je dogodil na volišču v Lisi v Bosni. Predsednik volilnega odbora je bil na svojem mestu vse do konca glasovanja, je volitve pravilno zaključil in podpisal zapisnik. Čim pa je odložil pero. se je zgrudil mrtev zadet od kapi. Poročilo naposled ugotavlja, da je bilo oddanih za kandidatno litso Petra Živkoviča v vsej državi 2,342.520 glasov, kar predstavlja 67.25 odstotka. Borba za samostojnost Indije Indi odklanjajo vsako ingerenco podkralja na vojsko in zunanje-politič-na vprašanja Indije — Nov sestanek Macdonalda z Oandhijem London, 26. novembra. Usoda indijske konference je zapečatena. Proračunski in zunanje-politični odbor sta sklenila, da mora biti ingerenca na vojsko in zunanje-poli-tična vprašnja v rokah podkralja Indije. Indi na to ne bodo pristali. 2e včeraj so njihovi voditelji, ki se mudijo v Londonu podpisali memorandum, ki so ga predložili britanski vladi. V n^em zvračajo vso odgovornost na vlado. Ce centralni indijski parlament ne bo imel docela svobodnih rok tudi v vprašanju zunanje politike in vojske, ne moreio prfr«*»*« dq bi tudi n^kraiinske avtonomije imele še kaj pomena. Vsak sporazum na katerikoli drugi podlagi je neme goč. Gandhi. ki se ie hotel že 29. t. m. preko Trsta vrniti r Tndiio je spremenil svoj sklep. Ostal bo v Londonu do zadnje seje* V Indiji pa bo bržkone spet izbruhnila civilna nepokorščina. London, 26. novembra. AA. Ministrski predsednik Macdonald se je iznova sestal s Gandhijeni in drugimi indskimi voditelji. London. 26. novembra. AA. Odbor za zvezni ustroj indske ustave je včeraj raspravlja! o osnutku poročila o brambi in zunanjepolitičnih zadevah. Poročilo reeu- mira stališča, ugotovljena v zadnji debati, in ponavlja mnenje večine, da mora za prehodno dobo odgovarjati za narodno obrambo generalni guverner sporazumno z vojnim ministrstvom, ki ga bo sam imenoval, in ne zakonodajna skupščina. Večina prav tako naglasa, da naj generalni guverner vodi zu~ nanjc-politične zadeve. Zopet aretacija mlade tatinske družbe Slikarju MagoKeu so odnesli večjw število slik — Tatvine koles in cementa Ljubljana. 26. novembra. Pretekli teden je policija izročila sodišču tolpo mladih vlomilcev, o katerih smo obširno poročali, te dni so pa imele oblasti opravka z novo družbo mladostnih zločincev, ki so kradli vse, kar jih je prišlo pod roko, na vesti imajo pa tudi številne vlome v Ljubljani in bližnji oklici. Pri slikarju Magoliču stanujeta dva dijaka, ki sta bila nedavno okradena. V zvezi s tatvino je policija nedavno aretirala brata Severina in Silvestra S., ki sta znana delomržneža in sta stalno v gostih policije. Oba sta bila izročena sodišču, ki pa ju je izpustilo. Te dni je prejela policija nove prijave o tatvinah, ki so bile izvršene v stanovanju slikarja Magoliča. Inženjerju Raspoliču je bilo ukradeno za okrog 1000 Din perila in obleke, žrtev tatov je pa postal tudi magi-stratni uradnik g. Alojzij Sedei, ki so mu odnesli za 960 Din perila in obleke. Oba sta prijavila zadevo policiji, ki je brata Severina in Silvestra znova aretirala. Pri zasliševanju so prišle prav zanimive stvari na dan. Severin, ki je rojen leta 1911 v Ljubljani in po poklicu knjigovez, je že dolgo brez posla. Prav tako tudi njegov mlajši brat Silvester, ki je po poklicu brivec in rojen leta 1912 v Ljubljani. Priznala sta očitane tatvine in tudi to. da sta slikarju Magoliču odnesla nebroj oljnatih slik, večinoma pejsažev in jih prodajala. Kupoval jih je brezposelni natakar Stanko J. iz Ljubljane in jih prodajal naprej. Brata Severin in Silvester sta pa priznala še več tatvin m vlomov, v katere je bil zapleten tudi 17-letni France T. iz Majšper-ka pri Ptuju. Brata sta hodila v družbi Franca T. po raznih gostilnah in prosila za milodare, če se je pa le dalo. sta kaj ukradla. Nedavno sta šla tudi peš proti Kamniku in sta med opoldanskimi urami 20. t m. iz neke trgovine pred Kamnikom odnesla 180 Din. V ponedeljek sta odšla Severin in France T. proti Vrhniki. Med potjo sta se ustavila v neki vasi občine Brezovice in ukradla dve uri, srebrno in nikljasto. Boljšo je obdržal Severin. slabšo je pustil tovarišu, obe ie pa policija zaplenila pri njih. Potem je Severin tudi priznal, da je v StreliŠki ulici neki stranki uk.adel usnjat kovčeg, na Dunajski cesti pa v neki trgovini uro stoparico. ki jo je prodal za 60 Din. Severin Je priznal tovarišem, da je v Ljubljani izvršil okrog 16 vlomov, kje. na ni hotel povedati in tega tudi noče izdati policiji. Davi je bilo na policiji kopica prijav o raznih tatvinah. Ravnatelju Vladimirju Pin-terju je nekdo izpred hiše na Gosposvetski cesti št. 14 odpeljal 600 Din vredno kolo. Izpred delavnice na Dunajski cesti št. 25 je bilo ukradeno tapetniku Avgustu Kobilci kolo znamke Aiglon, vredno 1800 Din. Arhitekt in mestni stavbenik g. Schelt je prijavil, da mu je bilo med stavbno sezono s stavbe nove tovarne za kekse v Zg. Šiški ukradenih 100 vreč cementa v vrednosti 4000 Din. Včeraj popoldne so morali v ljubljansko bolnico prepeljati Margareto M. \z Rožne doline, ki se ie v hipni duševni zmedenosti zastrupila. Zapustila je tri pisma, \ katerih navaja, da gre v smrt zaradi nesoglasja z možem. Nesrečnico so v bolnici oddali na opazovalni oddelek. Smrtna nesreča v Vegovi ulici Ljubljana, 26. nov. Opoldne se je v Vegovi ulici pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Vrhniški avtobus, ki vozi ob 12. izpred Zvezde proti Vrhniki, je na križišču Vegove ulice in Hilšerjeve ulice podrl nekega mladeniča in ga povozil do smrti. Na pomoč je bila takoj pozvana reševalna postaja, ki pa ni intervenirala, ker je bil nesrečnež že mrtev. Mrtveca so pokrili z vrečo, o nesreči sta pa bila takoj obveščena policija in Mestni pogrebni zavod. Ponesrečenec, je vajenec Mahko-ta. 16 let star, doma iz Zg. Kašlja. 1 extnca KOLEDAR Danes: četrtek, 26. novembra: Jane« Berhmans, Silvester, Zdedrag, Konrad, pravoslavni 13. novembra: Janes Zlatoust. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kongres pleše. Kino Dvor: Žena brez sramu. Kino Ideal: 4 vragi. DEŽURNE LEKARNE Dane: Trakoczv, Mestni trg 4 in Ra-mor, Mlklošfičeva cesta 20. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2271.44—2278.28, Bruselj 787.16—789.52, Curin 1097.85 do 1101.15, London 201.58—200.08, New7ork 5647.04—5664.04, Pariz 221.76—222.42, Praga 167.64—168.14, Trst 288.09—294.09. INOZEMSKE BORZE Curi h: BeogTad 9.05, Pariz 20.195, London 18.70. New York 516.37, Bruselj 71.70. Milan 26.475, Madrid 43.60. Amsterdam 206.90, Berlin 122.35, Sofija 3.73. Traga 15.27, Varšava 57.60, Bukarešta 3.10. , Stran 2 »SLOVENSKI NM R O D«, dne 23. novembra 1931 Fran Oset mL Neusmiljeno je zamahnila smrt koso in zopet je padel pod njo odličen Sokol ve-letrgovec g. Fran Ose* na Vranskem. V največji družinski sreči, da pričaka v kratkem dediča, je snoči ob pol 18. preminul ta krepki mož, ki je njegovo življenjsko moč občudoval vsakdo, kdor gra je poznal. In vsak znanec mu je v njegovi nadvse gostoljubni hiši postal najboljši prijatelj, saj je bil zvestega prijateljstva malokdo feOr« vreden, kakor ta blaga dušn Pokojni Fran je sin ugledne premožne družine Osetove na Vranskem in je doživel komaj 39 let Po gimnazijskih študijah in Mahrovi {oli v Ljubljani je vstopil v veliko trgovsko podjetje svojega cčeta Franca, ki ga vse spoštuje kot veletrgovca v Sv. Petru v Savinjski dolini, kamor se je preselil, ko je dal trgovino na Vranskem svojemu sedaj pokojnemu sinu. Kot rezervni oficir je pokojni pretrpel vse težave svetovne vojne. Trpljenje s svetovni vojni mu je zrahljalo njegove prej tako zdrave in krepke živce, da so ga snoči tako nenadoma ugonobili. Fran Oset je bil na Vranskem in bližnji ter daljni okolici, kakor sploh v javnem življenju Spodnjega Stajerja markantna osebnost, ki jo bodo pogrešali tako na gospodarskem polju, kakor v javnem življenju, zlasti pa v naprednih vrstah in pa pri Sokolu, kjer je bil vedno najpožrtvovalnej-Ši odbornik. Seveda je bil pokojni tudi delaven član uprave tamkajšnje posojilnice in samoobsebi umevno je. da je bil s svojo darežljivo roko udeležen tudi pri vseh drugih društvenih, zlasti pa humanitarnih akcijah. Kot lovec in aviomobilist je slove! v športnih krogih kot najljubeznivejši in resnično kavalirski tovariš, a njegova zaradi gostoljubnosti že od nekdaj sloveča hiša je bila najljubše zbirališče domače in tuje inteligence. Smrt je potrla njegovo vzorno družico Ido. hčerki pokojnega notarja Svetine, in bodočo mater posmrtnega dediča tako, da družina trepeta za njeno zdravje. Neutolažljiv je priletni oče in za svojim najboljšim bratom žalujeta Stanko, ki ima veliko restavracijo v Belišču v Slavoniji, Simon, ki je ugleden strojni inženjer v Zagrebu, kakor tudi do dna srca pretresene sestre, namreč znana fotografska umetnica gdč. Julka in ga. Marica, soproga bančnega ravnatelja g. Jegliča v Celju, ter gdč. Danica, ki je pomagala svojemu bratu v trgovini, in Zora, ki obiskuje v Ljubljani IV. letnik učiteljišča, objokujejo ga pa tudi njegovi dve popolusestri Justi, soproga uglednega ljubljanskega trgovca Zupana, in Berr ta, učiteljiščnica v Ljubljani, ter vsi ostali člani te splošno spoštovane družine, a v soboto ob 10. ga razen njih spremijo na njegovi zadnji poti h grobnici na Vranskem tudi množice Sokolov in njegovih globoko užaloščenih prijateljev. Pokojnemu Franu Osetu časten spomin, njegovi pretežko prizadeti družini pa naše najgloblje sožalje! Praznik westSalskih Slovencem 10-!etnica Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemci?« V nedeljo 29. t. in. se bo vršila v Esse-nu na Westfalskem proslava lOlctniee obstoja Zveze jugoslovanskih delavskih in p o dp ornih društev v Nemčiji. To zvezo so pred desetimi leti ustanovili naši narodno /avLiLni rudarji, ki so šli za kruhom v Nemčijo. Zveza se je v vsem svojem začetku lepo razvijala in ustanavljala društva naših rudarjev povsod, kjerkoli se je potreba pokazala. Zveza je koncem 192S. leta štela 26 svojih društev, katere je imela v naslednjih krajih: Bottrop-Boy, Buer-Hassel. Datteln b. Kecklinchausen. Hcr-west - Dossten, Dortmund - Evmg, Dort-mund-L>orst, lirekensehvick. Eeseo-VVest, Gerthe b. H chum, Gladbeck, Mam bom, Homberg, Muls-Marl. FCarnap h. Esscn. Meerbeck b. Moers, ()>terfeld. Oberhau-seai. ReGkJinghausen, Seherlebeck, Selm-Beifans. Stoppenbcrg. Buer in Warten b. Dortmund. V zadrti jih treh letih je število teh društev znatno naraslo in je Zveza ustanovila svoja društva tudi v drugih državah. Tako trna danes Zveza svoja društva v Franciji, .Beltgiiji in Holandiji. Vsa ta društva so strogo jugoslovanska nacionalna in sbirajo okro^ sebe le jugoslovansko orijentirano in narodno zavedno delavstvo. Zve/i na čoki >toji neumorni predsednik g. Pavel Bolha, ki že dolga leta deluje med našimi izseljenci in je največ njegova zasluga, da ni na Nemškem ostalo pri starem, ko so se naši rojaki pod vplivom drugih društev, ki jugoslovanst va v svojem programu nc poznajo, izdajala za »ostrajherje«. Največ zahvale do'.gujemo ravno g. Bolhi in njegovi Zvezi, da je naš živelj ohranjen narodu in da se med njim goji ljubezen do domovine. 2 njim dela veliko Število odbornikov v vseh društvih, nam je žal, da nimamo pri roki imena vseh teh zaslužnih mož, ki delajo neumorno tudi v tujini za kralja, državo iin narod. Na čelu omenjenih društev v Nemčiji stojijo naslednji naši možje-rudarji: Tonjko Ivan, Korun Mihael, Koklič Karel, Tepez Florjan, Knez Franc, Privšek Fr., Petek Alojzij, Krešc Aleksander, Zalokar Janez, Košir Jože, Kaša Jože, Snajden Anton, Koželj Ivan, Mažgon Ivan, Kopriva Jakob, Zore Jakob, Wider Ivan, Čater Franc. Lipovšik Alojzij, Doberšek Franc, Šprajc Andrej, Ho&tnik Anton, Mrak Ivan, Reher Ivan, Oblak Franc in Žemljic Albert. Vodja naših >zseljenoev na Ho-landskcin pa je neumorni predsednik Zupane Ivan. Nekateri teh voditeljev nam je znanih iz obiskov v domovino. Zadnji obisk so nam ti dragi tovariši napravili o prilik: ekspedicije westfalskih otrok v domovino. Takrat je poleg Bolhe prišel k nam rudi eden med znanih voditeljev g Šentjurc Nikolaj, ki z mladeniško čilostjo dela v društvu za blagor naših izseljencev. Zveza jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji vrši naravnost ogromno delo med našimi izseljenci. Okrog nje se vrti celo življenje slovenskih in drugih izseljencev. Zvezi se imamo zahvaliti, če je naš živelj v Nemčiji spoštovam rn če ga vse spoštuje. Neštete prireditve Zvezinih društev, katere obiskujejo tudi domačini, so *nnogo pripomogle, da je nemški narod spoznal vse vrline našega življa. Nemci naravnost občudujejo naše izseljence, kako ti z vso spoštljivo« tj o praznujejo vsako leto 1. december in kako skrbno patrijotiono je šesta vijem program te proslave. Tudi letos bodo v Esse-nu praznovali praznik Svobode, ki bo ob- enem tudi proslava lOIetnice obstoja Zveze. Na ta dan se bodo zbrali delegati vseh društev v Essenu, zbrala pa se bo tudi odlična družba naših državnih zastopnikov im zastopstva nemške državne uprave. Tudi d omovina bo zastopana po delegatu Narodnega izseljeniškega odbora in Narodno strokovne zveze, ki so se odzvale pozivu izseljencev in se udeležijo pomembne proslave. Zvezi in vsem njenim predstavnikom iskreno čestitamo k jubileju in želimo ob tej priliki še večjega razmaha, uspeha in napredka. Ob tej priliki pa izrekamo tudi svojo gorečo željo, naj bi se našim izseljencem ki tako dostojno predstavljajo nas narod v tujini, posvečalo več pažnje in jim dalo veliko več moralne in gmotne podpore. Izseljenci nam bodo za to hvaležni in bodo njihovi uspehi gotovo še mnogo večji. Pokažimo pa tudi ob tej priliki našim izseljencem, da smo ž njimi in jim pošljimo preko naših nacionalnih društev svoje čestitke, katere bodo gotovo z veseljem sprejete. Naslov predsednika Z%*eze je: Pavel Bolha, Essen-Stoppenberg, Feld-strasse 51. Zveza jugoslovanskih delavskih ki pod-}>omih društev v Nemčiji naj ob lOletnici živ: in raste v dobrobit jugoslovanskih izseljencev! Spored novinarskega koncerta Državna himna. 1. Ljadov: Simfonične slike. Orkester Nar. želez, g-lasbenegra društva > Sloge«. Dirigent g\ Heri Svetel. 2. a) A. Foerster: Spak. b) E. Adamič: Za vrčki fantje. Moška zbora. Pevski zbor »Grafike«. Dirigent g. prof. A. Grobming. 8. a) Z. Fibioh: Tiha noč. b) R. Savin: Tehtni vzrok. Slovenski vokalni kvintet (gg. Stiber-nik. Jug, brata Petrovčiča in SuJc. ODMOR. 4. E. Grieg: Sonata G-dnr op. 18. L Lento doloroso. AUegro vivace. II. A11 e greto tranqmIlo. III. AUegro anlmato. Gosli solo s klavirjem Miran Viher, pri klavirju ga. Mira Sancinova. 5. a) P. Jereb: Pelin roža. b) Z. Prelovec: Zapoj ml pesem, o dekle. Pevski kvintet Ljubljana (gg. Grobelj-šek, Gril, Premelč, Plevelj, Križnar). 6. a) J. Pavčič: Oe rdeče rote zapade sneg. b) Gotovac: Barbari mi smo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dirigent g. Zorko Prelovec. Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Danes božanska GRETA GARBO žena brez srama OB 4., H 8. in 9. url Cene najnižje Din 4.— in Din 6.—. Teodor čechak 80 letnik I«; ubijan a, 26. novembra. Markantna oseba z naših ulici! Visok i.r. širok korenjak z ogromnimi brki kraljevala Marka, vedno vesel in živahen, kakor mla-lenič, saj vam Se plava tudi pozimi po mrzlem bazenu kakor najkrenkejši športnik in nikdo ne more verjeti, da g. Teodor čechak jutri obhaja že svojo 80-letnico. Jubilant je mož trdega deda, toi je v svojem dolgem življenju vzgojil celo generacijo slovenskih mehanikov, Hvarjev, ključavničarjev, koti ar j ev hi podobnih obrtnikov. Velik del naših strojevodij so njegovi učenci, a vsi ga spoštujejo kakor svojega očeta. Ta mož dela je namreč turi mož dobrega srca. Stari orjak je bil rojen kot prvi izmed deseterih otrok 27. novembra 1. 1351 v češkem Libereu očetu, ki je bil lastnik velike in ogledne livarne. Ko je dok%>u6U domače šole, je Teodor vstopil v u.k v očetovem podjetju, kjer se je izučil ključavničarstva, strugare tv a In livarstva, nato je pa šel z bisago v tujj/ino, kakor so tedaj hodili vsi mladi obrtniki. Saižil je v trd njavskem polku v Inomostu :n r Trki en tu in se povspel do ognjlčarja. Ko je 1. 1871 odslužil vojaščino, je služboval v Dresde-nu v največji umetni livarni, nato pa v čeških Toplicah v še sedaj slavni tovarni gasilskih brizgam čermak, pozneje pa v enaki tovarni Knanst na Dunaju, v zna meniti tovann.i lokomotiv v Florrdsdorfu in je v strojni tovarni Sperbor na Dunaju uredil mehanično delavnico. Pred 50 Ifti _ tored drugi jubilej, ga je pozabila na^a znamenita zvonarna in strojna tovarna Samassa, da je pod gospodarjem Albertom prevzel vodstvo v livarni in strojnem oddelku, kjer je bilo v obeh oddelkih tedaj le 30 delavcev. Pod vodstvom silno zmožnega in marljivega čechak a se je tovarna tako razvila, da je delalo pod njegovim nadzorstvom tudi po 150 delavcev. Tovarna Samassa, sedanje naše Strojne tovarne in livarne je biia seveda tedaj urejena še po starem in je imela majhen parni stroj s samo 24 konjskimi silami, šele po zneje je pa dobila lokomobil z vročim zrakom za 70 konjskih sil, dokler se končno tovarna ni razvila v najmodernejše poi- ROUNIKA TVOftNICA CIKOtlJf LJUBLJANA. OŠc amr% g ttf I* raca &Cc lin & Ga Gava t jetde države na jugu, da je delala dolgo let za vodno mornarico vse parne armature za vojne ladje, posebno se je pa specijalizirana za cerkveno opravo in za brizgal-ne ter drugo gasilno orodje, da je slovela po vsej Avstriji. V tem velikem podjetju je naš jubilant vzgojil dolgo vrsto slovenskih celih mož in modstrov, kar stari go spod povdarja vedno znova z največjim zadoščenjem. Večkrat je imel v uku po 50 učencev najraznovrstnejših kategorij in jubidant danes s ponosom povdarja, da so vsi zmožni in pošteni možce. Nekaj njegovih učencev je doseglo tudi visoka mesta in pokojni Gaberšček se je povzpel celo do majorja, več jih je pa doseglo nižje oficirske čine dn njegov učenec je tudi delovodja arsenala v Kragujevcu. Ko je zadnjič prišel ta gospod iz Kra-gujevca v Ljubljano in srečal svojega nekdanjega mojstra in vzgojitelja, se ni mogel premagati in ga je objel sredi ceste. G. Čechak je smatral namreč vse svoje učence za svoje sinove in jim je pokazal vso strogost, nikdar pa ni niko-gar udaril. Posebno srečnega se pa srebrnolasi jubilant čuti v zavesti, da vsa desetletja njegovega vodstva v veliki tovarni ni bilo niti ene resne nesreče ter si je ves čas le en delavec zlomil roko, nekaj se jih je pa sevoda opeklo. Dvakrat je pričel tudi svoje podjetje, a šef tovarne Samassa ga je vedno pregovoril, da se je zopet vrnil v njo. Spominov je seveda polno v tej mogočni glavi, a jubilant smatra za najlepše one, ko je lahko ob preizkušnjah brizgaln razveselil tudi svoje delavce. Slavljenec vsega našega obrtnega stanu, ki mu je hvaležno za svoj napredek je bil 30 let oženjen s soprogo s Svabske, in je z njo imel sina, pokojnega inženjerja Pavla, ki se je 1. 1925. v službi smrtno ponesrečil z drezino v tunelu pri Grosupljem. Drugi njegov sin Albert je že 16 let ugleden strojni konstnukter v Kaliforniji, a hčerka ga. Gusti je soproga bivšega tehniškega uradnika \Villmanna. Orjak čudovite življenske sile se je v 71. letu poročil z lepo 22 let staro sedanjo soprogo gospo Reziko, ki ga je obdarovala s sinkm B >židarjem :>i bčecko 2 oko, ki je stara šele 6 let. Srečno živi jubilaiit ' svoji hišici n Slapničarjevi ulici v Mo-*ta-h in se jezi le na ishias. ki £a prerad mu3i. Vse svoje življenje je bil soliden in nikdar ni zaradi pijače obiskoval gostiln. p~č je v- reden 2ost kavarn 'cier prečrta vse liste in študira nove i/ume svoje stroke. Zaslužnemu veteranu dela naše naj-iskrenejše čestitke z željo, da bi ostal le dolgo let tako krepak in veciarl arodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 26. novembra. takSna je pni a. Red A. Petek, 2. novembra, zaprto. Soboto, 28. novembra. Trije vaSki svetniki. Znižane cene Izven. Nedelja, 29. novembra ob 15.: Pri hc!i'in konjičku. Znižane cene. I /ven — Ob 20. Dve nevesti. Znižane cene. (izven. Ponedeljek, 30. novembra. Zaprto. * Ljubljanska drama vprlZOM ■.' rezervirano :, obetal se je pa tudi prej sneg kot lepo vrline. Luna je zopet utrdila svoj stari sloves glede vremena. Včeraj je bil Šcip ter pravijo zlasti stari ljudje, da se vreme ni iapremenilo le po naključju. Nekateri renomirani vremenski opazovalci pa vedo tudi povedati, da je ob polni luni navadno lepo vreme ter hladno, doeim ob mlaju dežuje. Vsi ti vremenski problemi Ljubljančanov sicer ne vnemirjajo, vendar vedo, kdaj je lepo vreme ter izrabijo redko priliko. Zato je bila tudi Ljubljana včeraj popoldne precej živahnejša kot prešnje vini. —lj Ob novem čevljarskem mesta na desnem bregu Ljubljanice so včeraj zbetonirali glavni kanal, ki je še na večib krajih pre kinjen. Globok jarek ob mostu, ki je nastal pri kopanju temelja za desni mostni opornik, bodo sedaj lahko zasuli. Za gornjo mostno konstrukcijo pa polagajo armaturo. — Sadjarji in vrtnarji, člani ljubliansk*1 podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, naj ne pozabijo, da se vtM nodružnič-n: redni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v Mrakovi restavraciji na Rimsk-i cesti Udeležite se ga polnostevilno! —lj Zveza gospodinjskih pomočnic priredi letošnjo zimo ciklus poučnih predavanj o morali in nravnosti, o gospodinjstvu Tn kuhanju, o delu v organizaciji in stanovski zavednosti, o higi'eni in zdravstvu, o lepem vedenju, vljudnosti in srčni izobrazbi. Vsa ta predavanja bodo vršila strokovno naobra-žene moči. in bo vstop dovoljen le članicam »Zveze gospodinjskih pomočnic«. Dekleta, ki vam je na tem, da se izobražujete, pristopajte k naši >Zvezi<. Vpisnina stane 2 Din. mesečna članarina 3 Din. Članarina se plačuje vsaj za štiri mesece naprej. Vsaka članica dobiva brezplačno društveno glasilo ^Gospodinjska pomočnica«. V nedeljo 29. t ni. ob 17. in četrt uri bo že drugo predavanje v tej sezoni. Priiave novih članic se sprejemajo vsako nedeljo popoldne v Prečni- ul. št. 2. Apeliramo na p. n. gosfk>dinie, da blagovolijo svoie pomočnice na to opozoriti, da bo udeležba večja, kar bo v korist ne le pomočnicam ampak tudi gospodinjam. —lj Dre >lovanski komorni deli nam zaigra g. Karlo Rupel, priznano najboljši slovenski violinist v petek na svojem koncertu * Filharmonični dvorani Tretjo točko sporeda tvori Tansmanova sonatina. Tana-nian je mlad poljski komponist moderne mineri, ki je napisal celo vrsto komornih in orkestralnih del Poleg tega pa tudi vec samospevov. V Parizu, kjer sedaj živi in deluje ima stalnega založnika za vsa svoja dela. V Parizu je zelo poznan in cenjen slovanski avtor. Kot poslednjo točko pa nam zaigra Schulhofovo sonato. Schulhof je eden najboljših čeških pianistov, ki popolnoma služi propagandi moderne in najmodernejše smeri. Kot skladatelj stremi za čisto novimi izrazi ter prav rad uporablja grotesko. Kakor smo že omenili, je izvrsten pianist ter je Še kot dijak dobil znamenito odlikovanje Mendelssohnovo nagrado leta 1913. Schul-hola so do sedaj izvajali na vseh glasbenih festivalih in je stalno na programu sodobnih koncertov. Predprodaja v Matični knigarni. —lj Ljubljanskega Sokola telovadna akademija bo, kakor že objavljeno v ponedeljek 30. t. m. točno ob 20. uri v dvorani 1'niona. Vdeležencem priporočamo. da si nabavijo vstopnice v predprodaji pri bratu Alojziju Fuchsu zlatarju (Šelenburgova ulica) ali v društveni pisarni v Narodnem domu. Dne 1. decembra, na praznik Ujedinjenja, pa bo točno ob pol 11. v telovadnici v Narodnem domu slavnostna seja upravnega odbora, s slovesno zaobljubo novega člam-stva. uvrstitvijo naraščaja v članske vrste in dere v vrste naraščaja. Na to društveno svečanost vljudno vabimo svoje članstvo, naraščaj, deco, enako tudi roditelje in vse pri-latelje Sokoistva. 630 n —lj Odhod »smrtnih voznikov«. Davi so začeli podirati manežo, v kateri so se vršile drzne motociklistične produkcije ^smrtnih voznikov«. Gotovo je. da je bila to ena največjih atrakcij letošnje sezone v Ljubljani, zanimivo je pa. da je bil obisk vse dni zelo slab in da so imeli prireditelji stalen deficit. Impresario podjetja ie izjavil, da ne pomni mesta, kjer bi bil obisk tako slab. Morda je bi! kriv neprikladen prostor, še bolj pa seveda pomanjkanje denarja. —lj Smrtna kosa. V februarju smo poročali, da sta na Karlovski cesti 26 v nedeljo 1. februarja praznovala 50-!etnico svoje poroke g. France Tanko, upokojeni uslužbenec sodišča in glavarstva, in njegova žena ga. Karolina. Danes ponoči pa je Karoiina Tankova, rojena Selan, po dolgi in mučni bolezni preminula. Za njo žalujejo poleg moža starčka sin Karel, ki je sotrudn:k znane veletrgovine 1. C. Maver, njegova soproga ima pa trgovino na Starem trgu. Drugi sin Pavel je hišni posestnik in trgovec, France je pri železnici, Albina je pa soproga g. Bogdana Malenška, uradnika v Strojnih tovarnah, dočim je gdč. Fanika, uradnica policijske direkcije, doma v tolažbo svojemu staremu očetu. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! —lj Pat in Patachon prideta v Ljubljano. ZKD ju je povabila in gostovala bosta v Elitnem kinu Matici v prvem svojem govorečem filmu: »1000 besed nemščine«. Zopet se bomo lahko od srca smejali njunim izvrstnim dovtipom. njuni komiki, ki pride zlasti v govorečem filmu do polne veljave. Pat in Patachon sta delegata v Berlinu in se morata zato naučiti nemščine. Da jima gre precej trda. boste videli v filmu. Smeha in zabave bo dovoli! Film se bo predvajal ob najnižjih ljudskih cenah! — >Pomožna akcijac. Pozivamo vse meščane, ki so pripravljeni na oklic -Pomožne akcije' darovati razno obleko, perilo, čevlje, živež itd., da javijo svoj naslov v mestnem socijalno - političnem uradu v sobi št. 42. Urad bo potem poskrbel, da pridejo iskat pripravljena darila v to poverjeni odposlanci. Kdor pa želi svoje darove osebno oddati, jih lahko odda v omenjenem uradu in sobi med uradnimi urami t. j. od 8. ure zjutraj do 14. —Ij Starešinska družina Kluba jugoslov. primorskih akademikov v Ljubljani vabi v počastitev spomina na dr. Edvarda Slavika ob tridesetdnevniei njegove smrti k maši zadušnici, ki bo v nedeljo 29. t. m. ob 9.30 uri v Križevniški cerkvi, in na komemoracijo ob 10. uri v Trgovskem domu. — Odobr. —lj Miklaviev večer priredi Sokolsko društvo Ljubljana IV. v soboto dne 5. decembra v veliki dvorani Mestnega doma za mladino točno ob pol 6. uri zvečer in za odrasle ob 8. uri zvečer s plesom. Vabljeni sle vsi. Odbor. 623-n —lj Večer primorske žene priredi ženski odsek delavskega prosvetnega in podpornega društva ^Tabore d revi ob 20. v društvenem lokalu v hotelu ^Tivoli-. — Vabljene vs;e primorske žene in dekleta! —lj Ženski Pokret ima drevi ob 18. važen sestanek v društveni sobi (Šelenburgova 7 HI). —lj šeutjakobski gledališki oder vpri-zori v soboto in v nedeljo ob 20.15 znano MoLnarjevo anekdoto >Igra v gradu« v režiji g. Karusa. Molnar je znan madžarski komedijograf in se igrajo njegove komedije po vseh večjih odrih z izredno velikim uspehom. Ena njegovih najboljših veseloiger je baš ^Isrra v graduc. Sodelujejo gg. Košak, Karus, Lavrič, Gnidovec (ki nas bo izvrstno zabaval s svojimi nastopi kot graj-ščinski sluga) Kune in PetrovČič. Po daljšem odmoru bo zopet nastopila naša priljubljena igralka gdč. Ervina Wrischerjeva. Predprodaja vstopnic kakor običajno. —Ij V kapeli slov. sta ro-k atoli šle e eerkv© na Gsposvetski cesti št. 9 — pritličje levo — se bo vršila na dr. praznik dne 1. decembra slovesna služba božja ob 9. uri. —lj Danes plesna vaja trgovskih nameščencev Z. R N. J. v veliki dvorani Union a. Začetniki točno. Igra Negode Jazz. —lj Sokol Siska priredi v soboto 5. decembra Miklavžev večer s plesom v hotelu Rellevue. 629-n —Ij Diplomirani tehniki imajo plesne vaje jutri ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Vabljeni č!?r.i in po njih vpeljani gostje. t- ---- r Te«ch sprejema mehke m škr^j j c lajlepio Izvriltev. Finančni minister je izdal na podlagi odstavka 3. § 29. uradniškega zakona naslednjo uredbo o prejemkih državnih uradnikov civilnega reda v naturi: Ministrstvo za Sume in rudnike čl. 1. — 1.) Uslužbenci šumskih uprav dobivajo brezplačno drva m sicer al uradniki 27 metrov letno, b) uradniški pripravniki in zvaničniki 12. c) služitelji 6 metrov letno. 2. ) Neoženjeni uslužbenci dobivajoy polovico te količine drv. 3. ) Drva se izdajajo v metrih v 3 enakih obrokih vsake štiri mesec? vnaprej brez pravice do povračila stroškov za dovoz do doma. 4. ) če bi drv ne bilo mogoče dati ali če bi veljala državo več. nego znaša njihova tržna cena. more minister za šume in rudnike odrediti odškodnino v denarju po faktičnih tržnih cenah drv v dotičnem kraju. člen 2. — 1.) Uslužbenci šumskih uprav dobivajo deputat v zemljišču (travnike ali njive ^ in sicer: a) uradniki 4 ha. b) uradniški pripravniki in zvaničniki 2 ha, c) služitelji in logarski pomočniki 1 ha. 2. ) Deputat v zemljišču se daje uslužbencem za vse ekonomsko leto (od 1. septembra enega do 30. oktobra naslednjega leta) in sicer samo na področju njihove šumske uprave. 3. ) V posebnih primerih lahko dovoli minister za šume in rudnike pod uslužben-čevo osebno odgovornostjo oddajo tega zemljišča v najem ali na polovico pridelka s tem. da najemnik a.i deležnik ne more biti aktiven državni uslužbenec. Člen. 3. — Uslužbenci državnih rudarskih podjetij dobivajo brezplačno kurjavo in razsvetljavo, kjer je električra ali plinska naprava. Poljedelsko ministrstvo člen. 4. — Uslužbenci kmetijskih oglednih in kontrolnih stanic v Topčideru, Zagrebu, Splitu, Osijeku. Ljubljani in Mariboru, enoloških stanic v Zagrebu, Splitu, Bukovu in Mariboru ter kmetijskih šol v Valjevu, Bukovu in Križevcih dobivajo za domačo porabo na teh posestvih pridelane življenjske potrebščine 30r£ ceneje od tržnih cen. člen 5. — V prejšnjem členu našteti uslužbenci, ki imajo stanovanje v ustanovi, kjer so uslužbeni dobivajo brezplačno kurjavo in razsvetljavo, če ima dotična ustanova električno ali plinsko raz-vetijavo. Pravosodno ministrstvo člen 6. Neozeiijeni zvaničniki, strokovni uslužbenci, pazniki in služitelji kaznilnic in zavodov za očuvanje varnostnih odredb, kakor tudi oni oženjem, čijih rodbine žive izven sedeža zavoda, dobivajo, če stanujejo v skupnem stanovanju-vojaš-nici brezplačno posteljo s posteljnino, ob-sojeniško postrežbo za pospravljanje sob ter kurjavo in razsvetljavo. Za te uslužbence bo država plačevala občinske in druge takse. (Vodovod, snaženje dimnikov itd.). člen 7. — 1.) Uslužbenci kaznilnic in sorodnih zavodov, izvzemši samske uslužbence, ki stanujejo v skupnem stanova-nju-vojašnici, dobivajo brezplačno drva brez pravice do povračila stroškov za dovoz do postaje in sicer a) upravnik zavoda 27 m. b) drugi uradniki 18 m, c) uradniški pripravniki in zvaničniki 12 m, d) služitelji 6 m na leto. 2. ) Neoženjeni uslužbenci, kakor tudi oni oženjeni, čijih rodbine stanujejo izven sedeža zavoda, dobivajo polovico v prejšnjem odstavku določene količine. 3. ) Vsak uslužbenec zavoda lahko odkupi od zavoda do 4 tone premoga na leto po ceni, ki jo je plačal zavod, računajoč tudi režijske stroške. 4. ) Neoženjeni uslužbenci, stanujoči v zavodovih poslopjih s centralno kurjavo, ne dobivajo drv, oženjem pa dobivajo samo četrtino v odstavku 1.) tega člena določene količine. člen. 8 — 1.) Uslužbenci zavoda dobivajo brezplačno razsvetljavo v stanovanjih zavoda. 2.) Kjer ni električne razsvetljave, se bo izdajala potrebna količina petroleja, ki jo bo odobraval na predlog posebne komisije pravosodni minister za vsako leto in sicer: a) uradnikom VTL in višje položajne skupine do 60 litrov, b) uradnikom vm.t IX. in X. položajne skupine do 45 litrov, c) uradniškim pripravnikom in ostalim uslužbencem, ki imajo pravico do brezplačne razsvetljave, do 30 litrov na leto. člen 9. — 1.) Pravico do brezplačnega hišnega vrta imajo: a) upravnik zavoda do 1000 m2, b) namestnik upravnika do 600, c) drugi uradniki 400. d) strokovni poslovodje 300 m>. 2.) Obseg vrta določi za vsakega uslužbenca posebej pravosodni minister. člen 10. — Uslužbenci zavoda dobivajo za domačo potrebo sočivje, sveže sadje, mleko in vse mlečne izdelke zavoda za 30% ceneje od tržnih cen na debelo v najbližji okolici, količino teh potrebščin pa določi upravnik zavoda po številu rodbinskih članov. 2. ) Vse druge življenjske potrebščine, ki jih kupuje zavod na debelo, se lahko prodajajo uslužbencem zavoda po lastni ceni. računajoč tudi režijske stroške, če pa prideluje te potrebščine zavod sam. se lahko prodajajo uslužbencem zavoda 10% ceneje od tržnih cen na debelo, količino teh potrebščin pa določa upravnik zavoda. 3. ) Honorarni uslužbenci (duhovniki, učitelji, zdravniki, živ'nozdravniki itd.) lahko tudi dobivajo sočivje. sveže sadje, mleko m mlečne izdelke zavoda 30Vt ceneje od tržnih cen v najbližji okolici. Člen 11. — 1.) Pazniki, ki jim je poverjeno nadzorstvo v bolnici, kuhinji in pekarni, dobivajo orezpiačno kruh in hrano, ki jo dobivajo boine kaznjenke. 2. ) Pazniki, ki opravljajo stražarsko službo pri polj3kih delih izven zaveda v razdalji nad 2 km dobivajo brezplačno hrano, ki jo dobivajo delavci-kaznjeiici. 3. ) Pazniki dobivajo na dan po en hleb, predpisan z jedilnim listom za kaznilnice. člen 12. — Za neoženjene ;n one oženjene zvaničnike in služitelje, čijih rodbine stanujejo izver. zavoda, se ustanovi pri vsakem zavodu skupna Kuhinja, ki bo deležna vseh ugodnosti iz člena 10. >. p^'eg tega bo pa dobivala brezplačno pesooo, kuharje-kaznjenet;. drva za kuho in potrebno razsvetljavo. člen 13. - Dnevničarji, ki opravljajo službo paznika dobivajo iste prejemke, kakor pazniki po določbah tc odredbe. E>rugim dnevničarjem pa gredo preje~nki, ki jih določa ta uredba za. zvaničnike odnosno služitelje. Člen 14. — 1.* Uslužbenci centrahrh sodnih zaporov in sicer upravnik, računovodja, poveljnik paznikov, njegov namestnik, strojnik, kurjač in vse pazmsko osobje. dobivajo odgovarjajoče prejemke iz členov 6—10 te odredbe. 2.) Za honorarne uslužbence in dnevničarje sodnih zaporov velja odstavek 3.) člena 10. in člen 13. te odredbe. člen 15. — 1.) Uslužbenci državnih vzgojevališč in poboljševalmc za deco in mladoletne dobivajo iste prejemke, -takor odgovarjajoči uslužbenci kaznilnic po tej odredbi, v zavodu stanujoči vzgojitelji pa še brezplačno hrano. 2.) Za honoraine uslužbence državnih vzgojevališč in poboljševalnic za deco in mladoletne velja odstavek 3.> člena 10. te odredbe. Ministrstvo socijalne tike in narodnega zdravja v;ien 16. — Uslužbenci invalidskih domov in državnih dečjih ustanov in sicer samo oni, ki stanujejo v teh domovih odnosno ustanovah, dobivajo brezplačno kurjavo in razsvetljavo, če ima ustanova električno ali plinsko napravo. člen 17. — Hrano zase in za rodbinske člane po režijski ceni dobivajo: a) v državnih bolnicah z nad 300 posteljami upravnik, ekonom, tehnični uradnik in skladiščnik, b) v državnih bolnicah od 150 do 300 postelj ekonom in skladiščnik ia c) v državnih bolnicah od 50 do 150 postelj ekonom. Člen 18. — V vseh državnih bolnicah ne glede na število postelj dobivajo: a) sekundarni zdravnik hrano po režijski ceni, b i dežurni zdravniki brezplačno hrano samo ob času službe in c) bolničarsko in strežajsko osobje stalno brezplačno hrano. člen 19. — Osobje, ki stanuje v državnih bolnicah, dobiva brezp'ačno kurjavo in razsvetljavo. Člen 20. — Hrano po režijski ceni lahko dobivajo tudi zdravniki-stažisti in volon-terji, lekarnarji in njihovi pomočniki ter pripravniki, laboranti, tehnično, obrtno in pisarniško osobje. člen 21. — Dojilje in laboranti Higijenskih zavodov, ki imajo kvalifikacije, predpisane v odstavku 1.) in 2.) § 45. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931, dobivajo brezplačno hrano, če v higijenski ustanovi ni kuh:nje za prehrano osob-ja, dobivajo hrano bodisi da se ista nabavlja v naturi, ali da se plačujejo računi za hrano v gostilni vendar pa ti izdatki ne smejo prekoračiti vsote 450 Din mesečno na osebo. člen 22. — V državnih bolnicah, kjer so tudi klinike medic'nskih fakultet, lahko dobiva bolniško osobje fakultete hrano po režijski ceni. Člen 23. — Pod režijsko ceno se razume vsota faktičnih stroškov za vse sestavne dele hrane, ki so za pripravljanje jedi predpisani po veljavnih bolnišničnih jedilnih listih in po katerih cenah jib bolnica kupuje. Tem cenam se mora dotati 10% na račun stroškov za kuhanje hrane, kolikor sc jemlle iz bolnišnične kuhinje. Splošne odredbe Člen 24. — 1.) Naturalni prejemki po določbah te odredbe se izdajajo v mejah faktične možnosti. 2.) Uslužbenci, ki imajo po tej odredbi brezplačno električno razsvetljavo, plačajo sami žarnice, številko in velikost žarnice pa določi za vsako stanovanje posebna komisija. člen 25. — Ta uredba velja od 1. oktobra 1931, ko izgube. veljavo odredbe člena 2.) odstavka G. 2. in J. pravilnika o posebnih dokladah na plačo v denarju ali naturi in druge tozadevne odredbe. Najboljše, naftrafnef&e, zato id D&jcenefŠel Rtra?» 1 >S L O V E N S K T N A R O D«, dne 26. novembra 1931 Stev. 270 Emile Gaboriau: velemesta Mornar — Križ božji! Lorgelin, ti gospodje se zanimajo celo za našo ubogo Sirotko! — Kaj, to da poreče kmetica? — je vprašai presenečeni Catenac. — To in nič drugega! A mož, ki se takoj oglasi k besedi, vam pojasni, da so dali to ime nesrečnemu dečku, ki so ga našli nekega jutra vsega premraže-nega v jarku ob cesti in ga vzeli domov. In nazadnje vam pokaže spomine na najdenčka, njegovo obleko, praznični suknjič in novo čepico, ki so mu jo bili poprej kupili. . . Perpignan, ki se na take reči spozna, ne bo imel več obstanka. Boš videl, kako vam radostno pove, da se bo zdaj lahko razvozljal ves klopčič, ker drži nit v rokah on; privede vas k otroku, če je le živ, će je pa že mrtev, pa k njegovemu grobu. Najprej vas odvede v občinski urad vasi Aze. pod katerega spada posestvo Lorerelovih. Tam pregledate listine in pridete na spis vodje komedijantov, ki so potovali skozi vas Aze letos v septembru. Vigoureux, rojen v la Bourgonce (Vogezi). Starost: 47 let. Visok: 1.72 m. Oči: majhne, rjave in krivoglede. Polt: pobarvana. Posebni znaki: prsta-nec leve roke odrezan nad prvim členkom. Tedaj poreče Perpignan, da je delo v tem kram končano in da ga bo treba nadaljevati v Parizu. Tam pa ugo-tove na policijskem ravnateljstvu, da je bil komedijant Vigoureux obsojen na dve leti ječe zaradi težke telesne poškodbe, da je kazen odsedel, da je opustil svoj poklic in toči zdaj vino na vogalu ulice Dupleix. Catenac ni brez povoda zaklical: »Trenutek, prosim!« kajti Mascarot :e s svojimi navodili preveč hitel in je že zopet nadaljeval: — Čim pridete v ulico Duplex, spoznate našega Vigoureuxa na prvi pogled. To je surovina, ki začne besneti, če le sliši ime *sirotka«. Pove vam, da je bil ta falot res skoraj deset mesecev v nie-govi tolpi. — Bil je iznajdljiv dečko, — vam poreče, — toda ponosen ko pav in len ko uš. Veselila ga je samo glasba in zato sta bila z dirigentom našega orkestra Alzačanom Fritzem najboljša prijatelja. Seveda boste takoj vprašali, kaj se je zgodilo s Fritzem in Vigoureux vam odgovori s psovkami. Toda ti, Catenac, mu zagroziš kot advokat s tožbo zaradi trpinčenja otroka. Tedaj se uda in vam obljubi, da ga začne sam iskati. Ne bo trajalo niti teden dni in Vigoureux vam pride povedat, da je že u^oci starega Fritza in sicer v sirotišnici Saint-Mag-loire, kamor se mu je posrečilo priti. V sirotišnici pa najdete starčka, ki bo vam solznih oči pravil, koliko je moral pretrpeti zaradi tega falota, ki ga je bil poslal v klavirsko šolo. Pravil vam bo, kako se je veselil, da se mu bo posrečilo spraviti ga na konservatorij, ker je bil odkril v njem velik glasbeni talent. In do solz boste ginjeni, ko vam bo starček solznih oči in z drhtečim glasom opisoval svoje razočaranie tistega dne, ko ga je ta nehvaležnež zapustil samega, v bedi, brez koščka kruha, sam se je pa preselil v krasno palačo na rue d'Arras, kjer je najel lepo sobo in poučeval klavir. Vojvoda bo gotovo zadovoljen in obdaruje zgovornega starčka, vidva pa pojdita takoj na rue d'Arras, kjer vama upravnik hotela pove, da je pri njerr. res stanoval neki najemnik, ki mu je pa pred štirimi leti odpovedal stanovanje. Će bosta le malo spretna in če žrtvujeta dvajset frankov, zvesta od njega naslov neke dijakinje, ki jo je takrat poučeval, namreč vdove Godorge-jeve na rue Saint-Louis. Ta ženska, še vedno zelo zapeljiva, zardi in vama odgovori, da za sedanii na°lov svoi'esra učitelja sicer ne ve. da ■»e na nekoč stanoval na nie de la Harne "7 Z rue de la Harpe vaju oošljejo na rue Jacob in od tod rledniič na rue Montmartre, na voKos-mos<. Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! APNENI PRAH za gnojenje pošilja v vagonih rinfuso Mirko vVeinberg-er — apnenica. Zagorje ob Savi. 3289 JABOLKA namizna in družinska razpošilja vagonske in manjše množine po Din 1—3 Peter šetina, Sevnica ob Savi. 3287 MESTO KAPELNIKA razpisuje Delavsko godbeno društvo >Zarja< (tovarna VVoschnagg) v Šoštanju. Prošnje z navedbo pogojev (služba, honorar itd.) kakor tudi z dokazilom popolne izvežba-nosti. posebno znanja godbe na pihala, naj se vlagajo do 15. decembra t. 1. na društvo *Zarja« v Šoštanju. 3288 čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kino Matice) 29/L Bombažna finopredilnica v inozemstvu (10.000 vre ten) se prav ugodno odda proti ustrezni soudeležbi in hipotekami varnosti. Zeli se event priklop k že obstoječi tkalnici. Vsa naprava se pa tudi proda proti gotovini ali zavar-ščini kupnine. Interesenti naj se javijo pod šifro VV 12942 na Publicitas (Zurich) Schweiz. 3188 Pristopajte k „Vodnikovi družbi MIKLAVŽEVO DARILO? L Dolgouhi Jernejcek 2. Princesa v pomaranči. 3. Koko in druge živalske zgodbe. 4. Mihec in princ Lenuhar. 5. Čarobni studenec. 6. Božične pripovedke. 7. Vilinske gosli. 8. O srečnem krojaču pa še druge mravljice. Knjige se dobe v knjigarni: VSE te KNJIGE stanejo s poštnino vred broš. Din 50—, vezane Din 80.—. TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA 5 Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezarfiek. — Za opravo tn inseratni del Usta: Oton Omato*. — Vat v i^Jhmj«^