ŠTEVILKA 37
\ H. T O XI lil IG SI Pil .ViiU R 5bl I CENA i.48 EUR
©%WH!TE RABBIT
mesfle
ODKUP, SORTIRANJE IN PRODAJA ODPADNIH SUROVIN
SRD AN PANIČ s.p Kckarje 1. S331 Nazarje
Tal.: 031 GflS 19B D&IOvni tSfi: od B.tiD da 1^.00 in od 13.00 do 13.00
Pogo:' noielfie nagradne ak^ ia so ofcjavl.enr na fteriftA.' padje^a v Krtkarjah 1
BENCINSKI SERVIS
2
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Tretja stran
w
Škoda po poplavah delno sanirana, kaj pa poplavna varnost?
Ta konec tedna bo minilo leto dni, odkar so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo v skoraj vseh občinah. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je 174 občin takrat utrpelo za skoraj 221 milijonov evrov škode. Ministrstvo za okolje in prostor je za nujna dela na vodotokih takoj po poplavah zagotovilo dva milijona evrov, za nujne sanacije plazenja tal 600 tisoč evrov, država pa je s skoraj štirimi milijoni evrov poskrbela tudi za sanacijo državnih cest. Za preostalo škodo v gospodinjstvih, gospodarstvu, na lokalni infrastrukturi in vodotokih je namenila še slabih 28 milijonov evrov.
Za odpravo škode na lokalni infrastrukturi s pomočjo državnih sredstev morajo občine okolj-skemu ministrstvu predložiti sanacijske načrte. Od 110 prizadetih občin, ki so utrpele takšno škodo, je ministrstvo do avgusta tehnično dokumentacijo prejelo od 57 občin. Do 22. avgusta je vrednost vseh sklenjenih pogodb z ministrstvom za sanacijo lokalne infrastrukture znašala 8,9 milijona evrov. Država je do omenjenega datuma namenila 18 milijonov evrov za sanacijo vodotokov, izdanih pa je bilo tudi 70 odločb zasebnikom o sofinanciranju obnove njihovih stanovanj v skupni višini 155 tisoč evrov.
Vsa navedena sredstva so bila namenjena le sanaciji škode, ne pa povečevanju poplavne varnosti določenega območja. Poplavna varnost se ureja z državnimi prostorskimi načrti, za katere so značilni dolgotrajni postopki sprejemanja. V času, ko ministrstvo za okolje in prostor vodi Roko Žarnic, sta bila sprejeta le dva državna prostorska načrta: za zagotovitev poplavne varnosti naselja Luče in urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša.
Savinjska regija je na udaru praktično ob vsakih poplavah, spreminjajo se le posamezna območja znotraj regije, ki so še posebej prizadeta. Država, ki je pristojna za urejanje vodotokov, protipoplavne ukrepe šele pripravlja, zato strah pred obilnim jesenskim deževjem ostaja.
V tokratni temi tedna smo po vseh zgornjesa-vinjskih občinah povprašali, kaj je bilo postorje-nega v zadnjem času, da bi bila poplavna varnost boljša kot v preteklosti. Seveda pa je to le eden v široki paleti prispevkov v najnovejši številki Savinjskih novic, zato vam želim veliko zanimivega branja!

IZ VSEBINE: 37
v_.
Tema tedna:
Občine želijo čim bolj izboljšati protipoplavno varnost ..........................................
ZKZ Mozirje:
Letošnji pridelek hmelja krojila tudi toča ........ 5
PGD Nazarje:
Zgradili novo garažo za gasilski vozni park .. 7
Nazarje:
Obeležili 10-letnico športne dvorane...............8
Športna dvorana Mozirje:
Posebna plezalna stena boulder že stoji......14
Šmartno ob Dreti:
Po kolesarjenju še
na nogomet in odbojko......................................14
r
HHtKV M- I l|ii ¡1
i n |F m
ff JL
(MŠ)
Kolesarsko društvo Alpe:
Štirje člani vrstijo uspehe.................................19
Čebelarsko društvo Kokarje:
Po Zadretju pa ajda zori....................................27
4
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 37, 16. september 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 38, 23. september 2011
ID
Tema tedna, Aktualno
JESENSKE POPLAVE V ZADNJIH TREH DESETLETJIH POVZROČALE VELIKO ŠKODE
Občine želijo čim bolj izboljšati protipoplavno varnost
V zadnjih letih so pogoste jesenske poplave v septembru in novembru. Katastrofalnih poplav, kot smo jih že doživeli v Zgornji Savinjski dolini, ni mogoče predvideti, kajti povzročajo jih siloviti nalivi. Najhujša poplava, ki je povzročila ogromno škode, v ljudeh na poplavljenem območju pa zasejala večni strah pred hudourniškimi vodami, je bila 1. novembra leta 1990. Sledile so ji poplave leta 1998, 2000, 2007 in 2010.
Po poplavi leta 1990, ki je povzročila ogromno škode na infrastrukturi, kmetijskih zemljiščih in domovih, je država pohitela s sanacijo porečij, cest, mostov, plazov in pripravila velike načrte za proti-poplavno ureditev. Kar nekaj načrtov je bilo uresničenih, precej del pa je ostalo nedokončanih.
SANACIJA PLAZOV
V solčavski občini še vedno odstranjujejo posledice poplave iz leta 2000, za katero s strani države niso prejeli nobenih sredstev. Odpravljajo veliko škodo na cestah, mostovih in brveh. Tudi sanacija Macesnikovega plazu, ki se je sprožil leta 1990, še ni dokončana, čeprav je bilo veliko narejenega. Končno je zaživel projekt pro-tipoplavne zaščite Solčave, katerega financira država. Dela na področju urejanja struge ob Zadružniku so se končno pričela, je povedala direktorica občinske uprave Mateja Brlec Suhadolnik.
Plazovi povzročajo veliko težav tudi v občini Gornji Grad. Sanacija plazu nad Bočno je v teku, za Matjažev in Podbreški plaz v Tiroseku pa je z državo že podpisana pogodba o izvedbi del. Prav tako je v pogodbi 20 lokalnih in gozdnih cest, katere je treba urediti, dela se že izvajajo in po predvidevanjih bodo zaključena v prihodnjem letu, je povedala direktorica gornjegrajske občinske uprave Jožica Rihter. Po besedah župana mozirske občine Ivana Suhover-šnika so v Mozirju v zadnjem obdobju sanirali pet plazov, prav toliko jih čaka na pričetek del.
KO GRABNI POSTANEJO HUDOURNIKI
Po besedah direktorja ljubenske občinske uprave Blaža Presečni-
UREDITEV BREZIN POTOKOV
Mozirska občina je v lanskem letu izvajala protipoplavne ukrepe na reki Ljubiji, letos na Mozirnici, sanirana je bila struga Žagarjeve-ga grabna. Trenutno potekajo dela na potoku Trnava z izgradnjo pragov in prodnih zadrževalnikov ter
S pomočjo zadrževalnikov, kot je ta na reki Trnavi, se lahko tok rek upočasni. (Foto: Štefka Sem)
ka sta na njihovem območju najbolj kritični naselji Radmirje in Oko-nina. Medtem ko so juvanski graben že uredili, trenutno potekajo dela na Mlinščici. Potrebna bo tudi ureditev okoninskega in radmir-skega grabna, ki povzročata veliko škode ob nalivih. Ob lanskih poplavah je bilo največ škode na kmetijskih površinah in hišah v Okonini. Še v tem letu bodo pričeli s sanacijo enega plazu, trenutno stabilen Bukovnikov plaz pa še čaka na nadaljnje ukrepe.
Nasploh so plazovi ob poplavah vedno težava, saj ogrožajo ceste ali stanovanjske zgradbe. Lučki župan Ciril Rosc je povedal, da se je po poplavah v letih 1990 in 2000 kar veliko postorilo, v zadnjem času pa nič, saj država vsa sredstva s poplavnega sklada namenja drugam. V okviru obvoznice je načrtovana tudi sanacija Savinje, s katerim bi rešili spodnji del Luč pred poplavami. Nujna je tudi ureditev sotočja Savinje in Lučnice ter poglobitev proda teh dveh rek.
na ureditvi prepusta na cesti Žeko-vec-Goličnik, pred Mozirjem bo nastal zadrževalnik vode in vsedalnik. Ob obilnejšem deževju so najbolj
kritična: območje desnega brega Savinje od Delejevega jeza in del zaselka Lok, predvsem Nove Loke, območje levega brega Savinje vključno z vplivom Trnave in Mozir-nice (območje Trate in Nove Trate) ter območje Ljubije vzdolž struge.
Na Rečici ob Savinji imajo največ težav v naseljih ob porečju Savinje in v krajih ob reki Rečici, to so Rečica, Predkrižnik, Zavdame in Spodnja Rečica. Največ težav jim povzročajo meteorne vode, plazovi in usadi na območju Poljan. Konec leta 2008 in v začetku 2009 so sanirali levi breg Savinje, področje pod Trnovcem, delno sanirali potok Rečica na območju trga in Spodnje Rečice. Poleg tega so očistili melioracijski kanal na območju Pobrežij, očistili odvodni jarek na rečiškem polju in pod Menčoni, je povedala direktorica občinske uprave Majda Potočnik.
REŠITEV JE ČIŠČENJE VODOTOKOV
V nazarski občini so po besedah direktorja občinske uprave Sama Begiča po poplavi leta 2007, ki je povzročila ogromno škode tako na cestah, mostovih,
NAZARJE
Slovesnost ob občinskem prazniku
V Nazarjah so organizatorji v sklopu praznovanj ob občinskem prazniku pripravili številne dogodke s področja kulture, športa, zabave, gospodarstva, zgodovine in turizma. Namenu so predali nekaj pomembnih pridobitev, odmeven je bil peti lesarski praznik. Praznični dogodki so se tako začeli v petek, 26. avgusta, in se zaključujejo to nedeljo, 18. septembra, z župnijskim dnem.
Ta petek bodo namenu predali še prizidek h glasbeni šoli. Osrednji dogodek, to je slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj, bo prav tako ta petek, 16.
septembra, ob 18. uri v Domu kulture Nazarje, kjer bodo podelili letošnja občinska priznanja in priznanja županje.
Srebrni grb bodo prejeli Dobrin-ko Danojevic, Vladka Planovšek, Majda Krajner in Zvonka Zakrajšek. Bronasti grb gre v roke Petru Lam-prečniku, Burdi Ribežl, Zoranu Hrenu, Francu Punčohu in sekciji roč-nodelk Vrba pri nazarskem društvu upokojencev. Županjina priznanja bodo prejeli Dušan Žehelj, Denis Hren, Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti, Marta Šporin in Jure Mazej.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
C
Tema tedna, Aktualno
javnih objektih, številnih stanovanjskih, gospodarskih poslopjih večino zadev iz njihove pristojnosti sanirali do danes. V času poplav so se sprožili številni zemeljski plazovi, odnašalo je ceste, naplavine so ustavljale propustnost mostov, zaliti so bili številni objekti, in to na območju cele občine, od Vologa do Nazarij ob reki Dreti in območja ob reki Savinji.
»Lažje bi bilo našteti območja, ki niso bila ogrožena, kot območja, ki so bila,« je povedal Begič. Z veli-
ko truda in dobrim sodelovanjem s sektorjem za sanacijo naravnih in drugih nesreč pri okoljskem ministrstvu jim je uspela sanacija teh območij, delo pa seveda še ni končano. Da močno deževje ne bi več delalo toliko škode, bi bilo potrebno redno čiščenje vodotokov.
NA CESTAH VELIKO ŠKODE
Občino Gornji Grad je poleg poplav julija 2008 prizadelo tudi hudo neurje, v katerem je bilo poškodovanih veliko lokalnih in goz-
dnih cest ter mostov, leto prej je bilo v poplavah veliko škode na cesti Bočna-Menina. Meteorne vode povzročajo težave, saj se odtoki zabijejo, tudi propustnost mostov je marsikje premajhna, je povedala Rihterjeva. Škoda zaradi poplav ali plazov je na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, kmetijskih površinah in v gozdovih velika, a kakšna je, ne vedo, saj občani škodo prijavljajo le zavarovalnicam in okoljskemu ministrstvu.
V Solčavi pa se zaradi Mace-
snikovega plazu soočajo še z eno težavo. Okoliške kmetije spadajo pod vplivno območje plazu in zaradi tega je obstal razvoj kraja. Lastniki zemljišč namreč ne smejo in ne morejo graditi, dedovati, parceli-rati zemljišč, dokler se projekt Ma-cesnikov plaz ne zaključi. Vse, kar jim je dovoljeno, je redno vzdrževanje, o kakšnem razvoju, novogradnjah ali prejetih sredstvih za mlade prevzemnike kmetij pa lahko le sanjajo.
Štefka Sem
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE
Letošnji pridelek hmelja krojila tudi toča
V začetku septembra so na zadružnih hmeljiščih zaključili s pobiranjem hmelja. Pridelek je po količini manjši od pričakovanega, kakovost je dobra. Položaj na trgu s hmeljem po besedah direktorja zadruge Andreja Presečnika ni rožnat.
NUJNO ZDRUZEVANJE PROIZVAJALCEV
Nedavno je kmetijska zbornica pripravila okroglo mizo na temo težav pridelovalcev hmelja. Ob tej priložnosti je kmetijski minister mag. Dejan Židan povedal, da posebne pomoči hmeljarjem letos ne bo. Hmelj v Evropski skupnosti ni strateška surovina, zato so spodbude dovoljene samo v primeru oblikovanja konzorcija in skupnega nastopa na tržišču.
»Glede na to, da se v Sloveniji pridela okoli 2,5 odstotka celotne svetovne proizvodnje hmelja, bi bilo branžo treba poenotiti. Prevelika razdrobljenost in soliranje vsem pridelovalcem samo škodi. Na tak način se je pred približno petnajstimi leti proizvodnja hmelja na Češkem povsem razbila,« pravi Pre-sečnik.
ZKZ je včlanjena v hmeljarsko zadrugo, vendar ta združuje le okoli tretjine vseh slovenskih hmeljarjev. Hmelj tržijo preko Hmezad exporta. Slovenija potroši približno deset odstotkov lastne proizvodnje hmelja, vse ostalo mora prodati na svetovnem trgu, kjer sta trenutno največji proizvajalki ZDA in Nemčija. Presečnik: »Računa se, da bo letošnji pridelek v Sloveniji okoli 2.000 ton. Prodajne cene so nizke, vendar smo mi doslej uspeli prodati ves hmelj, medtem ko imajo nekateri spodnjesavinjski pridelovalci na zalogi še celo letnik 2008, pa tudi 2009 in 2010.«
ZARADI TOČE PRIDELEK NIŽJI
Hmeljišča na rečiškem polju so ena najsevernejših v Savinjski dolini. Letos je zadruga obirala večinoma drugoletni hmelj, in sicer na 12 ha. Na 4 ha imajo prvoletni nasad, v žičnicah pa so na 14 ha namesto hmelja nasadili koruzo. Hmeljišča so večletni nasadi. Trenutno imajo nasajeno sorto aurora, vendar je na trgu povečano povpraševanje po goldingu in nekaterih novejših sortah.
Po besedah vodje lastne proizvodnje v ZKZ Primoža Budne je letošnji pridelek dodobra oklestila toča, ki je hmeljišča prizadela 4. junija in zlasti pustošila po vrhovih hmeljevih rastlin. Računali so na pridelek okoli 25 ton, tako pa ga bodo pobrali le okoli 17 ton. Kljub povedanemu je hmelj dobre kakovosti, ni bilo napada rje niti ne rdečega pajka, ki se je množično pojavljal v Spodnji Savinjski dolini. Zato je bilo na zadružnih hmeljiščih potrebno le eno škropljenje.
OBIRANJE NEKOČ IN DANES
Nekoč je mesec avgust prinesel v savinjske konce in enolično življenje razgibanost, veselje in zabavo, saj so takrat prišli obiralci hmelja od drugod, tudi iz Hrvaške, obiranje je bilo ročno in je bilo potrebno res veliko število ljudi. Tako tudi družbe, smeha pa celo ljubezni ni manjkalo.
Hmelj, ki ga obere stroj, pada na tekoči trak. (Foto: Marija Lebar)
Dandanes je seveda drugače. Zadružne površine bi verjetno ročno obiralo okoli 70 do 80 ljudi. To opravi sedaj okoli 14 ljudi, nekaj prerazporedijo redno zaposlenih, nekaj pa jih za ta namen zaposlijo sezonsko. Posebna naprava na traktorju poreže hmeljeve rastline,
ki jih nato z njiv pripeljejo v lopo, kjer je nameščen obiralni stroj. Ta potrga hmeljeve storžke, ki jih nato še spihajo in presejejo, saj je dovoljeno le dva odstotka primesi listja. Od tukaj gre hmelj na sušenje in nato, če gre vse po sreči, v prodajo.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
ID
Iz občin, Organizacije, Oglasi
OBČINA NAZARJE
Prenova ceste za udobnejšo vožnjo in večjo varnost
Cesto sta z rezanjem traku slovesno predala namenu županja Majda Podkrižnik in krajan Anton Lesjak. (Foto: Marija Lebar)
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
Komisija letos ocenjevala okoliške zaselke
Hiše v okolici Mozirja so lepo urejene. (Foto: Rok Rakun)
V četrtek, 8. septembra, je v so-organizaciji nazarskega krajevnega odbora (KO) potekala svečanost ob otvoritvi prenovljenega dela ceste Nazarje-Kokarje-Lačja vas, odcep Kos-Vrhovnik. Novo cesto je blagoslovil župnik Franci Kovše, z rezanjem traku pa sta jo slovesno predala namenu županja Majda Podkrižnik in krajan Anton Lesjak. Slovesnosti so se udeležili tudi člani odbora in predsednica turističnega društva Vanja Hofbauer.
Uvodni nagovor je pripravil predsednik KO Matej Pečovnik. Povedal je, da je bila ta cesta asfaltirana že pred desetletji in je bila zaradi starosti že povsem dotrajana. Še zlasti je bila preobremenjena v času, ko se je gradila cesta v Zavodicah, zato je bila nujno potrebna prenove.
Županja Majda Podkrižnik je dejala, da si je občinska uprava veliko prizadevala, da je pripravila projektno dokumentacijo in dobila odobrena letošnja sredstva za sanaci-
jo cest po poplavah 2007. Čeprav je bila že podpisana pogodba, se je izplačilo države zaradi rebalansa proračuna pomaknilo v prvo tretjino prihodnjega leta in po besedah županje bo treba še veliko napora, da bodo sredstva občini tudi dejansko nakazana. Za prenovo tega dela in za protipoplavne mulde
Kot že več let zapored je pred svetovnim dnevom turizma v Mozirju tudi letos potekalo ocenjevanje najbolj urejenih objektov. Za razliko od prejšnjih, ko so se ustavili predvsem v kraju, so se tokrat člani komisije podali na ocenjevanje okoliških zaselkov.
V preteklem mesecu so člani komisije, ki je delovala pod okriljem mozirskega turističnega društva, obiskali okoliške zaselke. Med njimi so izbrali tista gospodinjstva, ki po njihovem mnenju glede urejenosti izstopajo iz povprečja. Opazovali so ocvetli-čenost stanovanjskih hiš, urejenost dvorišč in gospodarskih po-
na cesti Črni graben bo porabljenih okoli 80.000 evrov sredstev.
Županja se je zahvalila krajanom ob cesti za potrpežljivost med gradbenimi deli. »Vedno novi metri asfalta ne bodo več sami po sebi razumljivi, saj se povsod pozna kriza. Prav je, da zato take pridobitve, kot jo danes predajamo namenu, tudi ustrezno cenimo in se ne hu-dujemo na vsak kamenček, ki med delom na trasi pade na naše zemljišče,« je še dejala.
Sledilo je rezanje traku. Dogajanje je z veselo glasbo na harmoniki popestril David Urtelj.
Marija Lebar
slopij. Ugotovili so, da občani lepo skrbijo za svoje domove in s tem prispevajo k upravičenosti različnih priznanj, ki jih mozirska občina prejema v okviru različnih projektov. Tudi ob letošnjem Moja dežela - lepa in gostoljubna, kjer rezultati regijskega ocenjevanja kažejo, da je Mozirje ponovno najlepši izletniški kraj.
Najbolje ocenjeni bodo prejeli priznanja na prireditvi ob svetovnem dnevu turizma. Kulturno doživetje z letošnjim sloganom dneva turizma Turizem - povezovalec kultur bo 27. septembra v dvorani mozirskega hrama kulture.
Benjamin Kanjir
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si, objavlja
JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Predmet razpisa:
Štirisobno stanovanje, v izmeri 68,70 m2, Zadrečka cesta 13,
Nazarje
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Nazarje in so državljani RS.
2.	Čas razpisa od 12. 9. 2011 do vključno 12. 10. 2011.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »RAZPIS ZA NEPROFITNO STANOVANJE - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel.: 03 839 16 12
Županja
Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l.r.
6 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Zgradili novo garažo za gasilski vozni park
K dogodkom ob letošnjem praznovanju občine Nazarje so poleg številnih drugih društev svoj kamenček v mozaik pridobitev dodali tudi člani nazarskega gasilskega društva. V soboto, 10. septembra, so namenu predali novi prizidek h gasilskemu domu, v katerem so uredili garažo. Slovesnosti so se udeležili številni člani društva, občinski svetniki, krajani, spregovorila pa je tudi županja Majda Podkrižnik.
Predsednik društva Roman Krajner je v pozdravnem nagovoru dejal: »Ko smo na občnem zboru 4. februarja letos sprejeli odločitev o dograditvi garaže, nismo vedeli, s kakšnimi težavami se bomo morali spopasti. Na Upravno enoto Mozirje smo poslali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, na kar se je izkazalo, da je del zemljišča, kjer naj bi bil objekt postavljen, še v denacionalizacijskem postopku in last ljubljanske nadškofije.«
»Tako se je začela bridka bitka z nadškofijo,« je nadaljeval Krajner. Pri tem je pohvalil delo ekipe, »ki jo je vodil Matej Pečovnik in ki je uspešno izpeljala pogajanja, da lahko danes ta objekt predajamo njegovemu namenu.« Zahvalil se je načelnici upravne enote Mileni Cigale in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dograditvi garaže. Pri tem je naštel številne sponzorje in donator-je, v imenu katerih je zbrane nagovorila Irena Va-čovnik.
O pomenu nove pridobitve je spregovorila tudi županja Majda Podkrižnik. Spomnila je na dobro delo društva in na številne prostovoljne ure dela, ki so jih člani spet in spet pripravljeni žrtvovati za dobro sočloveka. »Tudi za ta objekt so bile potrebne številne ure vašega dela. Še posebej pozorno pa sem prisluhnila nagovoru predsednika, ki je naštel mnoge donatorje, ki so prispevali v različnem materialu. Prav je, da društva tudi na tak način izboljšujejo svoje finančno stanje in ne čakajo vedno na sredstva iz proračuna, pri katerih moramo biti v teh časih zelo racionalni. Želim vam, da bi vam nova garaža kar najbolje služila,« je rekla županja.
Garažo je blagoslovil duhovnik Damjan Vrač-ko, trak pa sta slovesno prerezala županja Majda Podkrižnik in predsednik Roman Krajner. Ob veseli glasbi sestava mladih članov gasilskega društva so se udeleženci zadržali na družabnem srečanju.
Marija Lebar
Predsednik Roman Krajner: »Ko smo na občnem zboru 4. februarja letos sprejeli odločitev o dograditvi garaže, nismo vedeli, s kakšnimi težavami se bomo morali spopasti.
(Foto: Marija Lebar)
KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Nova predsednica z novimi načrti za delo
Tekom poletja so v Kulturnem društvu Ljubno izvedli izredne volitve in izvolili novo predsednico. To je postala magistrica Zvonka Kladnik, ki je zamenjala Betko Jakop. Jakopova je društvo uspešno vodila pet let in bo tudi v bodoče pomagala pri dejavnostih društva. Kladnikova je profesorica biologije in kemije na Osnovni šoli Rečica ob Savinji in se je že do sedaj aktivno vključevala v delo društva. Povedala, je, da je odločitev o predsedovanju društvu sprejela po tehtnem premisleku, saj je delo odgovorno, zahteva tudi vizijo za prihodnost.
V letošnjem letu bodo predvsem delali po že sprejetem programu, poleg tega bodo poskušali popestriti kulturno dogajanje v kraju. Želja Kla-dnikove je, da bi bil kulturni dom bolj odprt in bi bilo v njem več družabnih dogodkov. Ta ideja se bo začela uresničevati že pred koncem leta, saj naj bi se v zimskem času v dvorani kulturnega doma odvijali plesno-glasbeni večeri z različno tematiko. Namenjeni bodo ljudem vseh generacij, plesalo pa se bo ob ritmih zabavne, dalmatinske, narodnozabavne in še kakšne glasbe. V kolikor bo interes, bodo organizirali plesne vaje, prav gotovo pa bo izstopal trebušni ples, za katerega je precej zanimanja.
Zvonka Kladnik je prevzela vodenje kulturnega društva Ljubno. (Foto: Štefka Sem)
»Naša želja je tudi privabiti več gostujočih dramskih skupin, težava je le v visokih cenah le-teh in upamo, da nam bodo tudi ti načrti uspeli. V okviru društva dejavno delujejo mešani pevski zbor, dramska skupina in ljudski godci. Zbor bo še letos pripravil letni koncert, ljudski godci so bili zelo aktivni preko poletja. Dramska skupina letos zaradi bolezni mentorice ni pripravila predstave, a upam, da bo zato prihodnja še toliko boljša,« je povedala Kladnikova.
Mesec december bo letos na Ljubnem bolj živahen, saj računajo na to, da bodo uspeli pripraviti dogodke, ki bodo popestrili praznične dni. Pri organizaciji proslav dobro sodelujejo tako z učenci ljubenske šole kot glasbene šole iz Nazarij. Prav tako sta redna gosta prireditev ob različnih praznikih šolska pevska zbora. Sodelovanje so ponudili tudi študentje, ki imajo prostore v kulturnem domu, tako da ni strahu za organizacijo dogodkov. Še letos bodo v dvorani uredili ozvočenje, za lepo urejeno zunanjost doma pa je lani poskrbela občina. Le-ta je naklonjena delovanju društva in jim na osnovi izdelanega letnega programa dodeli sredstva za namensko porabo.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 7
Iz občin, Zdravstvo, Organizacije
NAZARJE
Obeležili 10-letnico športne dvorane
V	letošnjem letu nazarska športna dvorana zaokrožuje deset let obstoja. Jubilej so obeležili s kratko slovesnostjo drugo septembrsko soboto. Na njej so kulturno-športno-glasbeni program pripravili učenci nazarske osnovne šole, ki čas v okviru pouka in po njem preživijo ob košarki in rokometu ter drugih športnih aktivnostih.
V	imenu občine je pozdravne besede občinstvu in gostom namenila županja Majda Podkrižnik. Poudarila je, da je s pridobitvijo dvorane nazarska občina ponudila mladini, rekreativcem in vrhunskim športnikom možnost udejstvova-nja v različnih športnih panogah. S pomočjo sredstev sponzorjev je bila v vseh teh letih zagotovljena
brezplačna vadba športnih klubov in 50-odstotni popust ostalim društvom v občini. »S tem nudimo pozitivno usmerjanje časa in energije vsem skupinam uporabnikov. Predvsem mladim nudimo zdrav način življenja brez alkohola in droge. Hvala, sponzorji in donatorji, ker pomagate in s tem izkazujete svojo solidarnost v dobro okolja,« je med drugim izpostavila Podkri-žnikova.
V imenu nazarske osnovne šole je čas gradnje oziroma prizadevanje za izgradnjo predstavil pomočnik ravnatelja Zvone Smrke. »Skozi okna nove šole smo spremljali vsakodnevni napredek pri gradnji in se veselili dneva D. Sedaj si življenja in dela na šoli brez dvorane ne
Pomočnik ravnatelja OS Nazarje Zvone Smrke je predstavil prizadevanje za izgradnjo dvorane. (Foto: Marija Šukalo)
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
Skrajšanje čakalnih dob za kardiološko
diagnostiko
Iz Bolnišnice Topolšica so sporočili, da letos jeseni pričakujejo skrajšanje čakalnih dob pri kardiološki ambulantni dejavnosti. Na pomoč jim bodo namreč priskočili tudi kolegi specialisti iz celjske in slo-venjegraške bolnišnice.
To je sicer začasna rešitev, vendar v topolški bolnišnici pričakujejo, da se bodo na ta način čakalne dobe za srčne bolnike skrajšale pod tri mesece. To je po njihovem strokovnem mnenju še v mejah sprejemljivega.
»Vsi se zavedamo, da je stanje slovenskega zdravstva takšno, da
Osnovnošolci so pripravili kulturno-športno-glasbeni program.
(Foto: Marija Šukalo)
znamo predstavljati. V njej so številna praznovanja, vsakoletni dobrodelni koncert za brezplačno šolo, valeta ob zaključku šole. Želimo si lahko le to, da tako tudi ostane,« ni skrival veselja Smrke. Po slovesnosti je dvorana zaži-
VELENJE
vela »polno življenje«. Dopoldne so moči na parketu merile ekipe mlajših deklic v rokometu, popoldanski čas pa so namenili dvobojem pod košem. V gosteh so bili tudi košarkarji iz Odžaka.
Marija Šukalo
Še večji in še bolj pikčasto nagajiv festival
zahteva iskanje kar se da racionalnih rešitev na vseh področjih. V Bolnišnici Topolšica tako tudi v tem času z vso resnostjo preverjamo, kako lahko kar največ naredimo za zdravje prebivalcev naše regije. Splošno znano je, da smo sklenili sporazum o medsebojnem sodelovanju z nam bližnjimi bolnišnicami, da bi bila obseg in dostopnost zdravstvenih storitev čim večja,« je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Damjan Justi-nek.
Marija Lebar
Pika Nogavička še naprej ostaja zvesta Velenju, mestu, ki mali rde-čelasi nagajivki vsako leto pripravi odličen sprejem. Letos bo Pika v gosteh v času od 18. do 24. septembra, najbolj pikast otroški festival v Sloveniji pa bo po obljubah organizatorjev še večji in še bolj razigran. Tema festivala - Jeziki - je evropsko obarvana, saj je festival tudi eden izmed vodilnih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2012. Častna pokroviteljica festivala je znana novinarka in publi-cistka Bernarda Jeklin.
Festival vsem Pikam in gusarjem pripravlja številne novosti. Na osrednjem prizorišču ob Velenjskem jezeru, kjer je tudi vila Čira čara, bodo letos zrasle mestne hiše. Iz Pikine pekarne bo dišalo po sveže pečenih dobrotah, iz njene kuhinje pa po Pikinih jedeh. V Pikini mlekarni se bodo obiskovalci okrepčali, iz Pikine pošte bodo lahko poslali pozdrave svojim prijateljem. V Pikini banki si bodo naredili svoj kovanec, obiskali bodo lahko zeliščno hišico in čevljarno.
Utrujeni od dogodivščin si bodo male Pike in gusarji odpočili v počivalnici in pod drevesi v prijetni senci prisluhnili kakšni pravljici. Lahko si bodo pobližje ogledali spretnosti tabornikov in Indijancev, zaživela bo Pot čutov, kjer se bomo sprehodili po gozdičku in krepili senzorične sposobnosti. Posebnost festivala je tudi ta, da je večina dogajanj na osrednjem prizorišču za otroke brezplačna. Otroci bodo lahko ustvarjali v več kot 110 delavnicah, na ogled bo preko 50 otroških predstav, koncertov in razstav. Zadnji festivalski dan bo mesto dobilo še Umetniško ulico z art marketom, ta dan bo na velenjski skakalnici potekala tudi smučarsko-skakalna tekma.
Pikin festival tudi letos pod pokroviteljstvom mestne občine pripravljajo Festival Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Knjižnica Velenje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -OI Velenje in Muzej Velenje.
TG
Hi
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Organizacije, Šolstvo, Oglasi
PROSTOVOLJKA BARBARA RAKUN V ROMUNIJI
Čas namenjen pomoči potrebnim, ni stran vržen čas
Konec maja je bil na Rečici ob Savinji dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen pod-prtju projekta Pota, ki ga je izvajal ljubljanski Mladinski informacijski center. V okviru tega projekta so se v različne države podali številni prostovoljci in s svojimi darovi ter delom pomagali v organizacijah karitasa. V centru je delala tudi Barbara Rakun iz Šentjanža. Barbara pa se je s šestimi sodelavci podala v Romunijo v Caransabe§. V desetih dnevih bivanja v tej državi so slovenski prostovoljci spoznavali romunsko kulturo, običaje, jezik. Svoj čas so namenili predvsem druženju in delu z otroki, ostarelimi ter osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
»V Karitasov centru v Caranse-be§e sta nas gostila Johana in Ludovic Mleziva, ki že dolgo let skrbi-
Barbara Rakun je s sodelavci delala z otroki, ostarelimi ter osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. (Foto: Marija Šukalo)
ta za veliko dobrodelnih dejavnosti ob pomoči nemške karitas v mestu s 35.000 prebivalci. Da znanje tu-
PREDAVANJE ZA STARSE V MOZIRJU
Kritičen pogled na vzgojo otrok
jih jezikov in nasmeh delajo čudeže, smo kaj hitro ugotovili. Sporazumevali smo se namreč v osmih različnih jezikih. Pri našem prostovoljnem delu se nam je pridružilo več mladih romunskih prostovoljcev, ki so nam olajšali breme jezi-
kovnih ovir pri delu z otroki, mladimi in starimi ljudmi,« je nekaj vtisov strnila Rakunova in poudarila, da sta tam ravno tedaj mudila tudi zakonca Brigitte in Rolf Igel iz Aa-chna v Nemčiji, ki finančno podpirata vse projekte karitasovega centra v tem mestu. Zakonca sta jim s svojo bojevitostjo, razumevanjem in vztrajnostjo cel teden pričevala, da se veliko zmore tudi, če je človek na invalidskem vozičku - gospa ima namreč multiplo sklerozo.
»Resnično, premalo je besed, da se lahko zahvalimo za vso gostoljubje, ki so nam ga izrazili vsi, s katerimi smo se srečevali,« je prepričana Rakunova, obenem pa je mnenja, da je zelo malo potrebno, da se otroku, mlademu ali staremu človeku zasvetijo oči. Dovolj je le objem, stisk dlani, tolažilna beseda. Ob tem pa se Rakunova zaveda, da brez sredstev, ki so jih zbrali doma, projekta ne bi mogli izpeljati.
Marija Šukalo
Dr. Vesna Vuk Godina je zadnji torek v avgustu na mozirski šoli pripravila predavanje o vzgoji otrok, za starše otrok, ki obiskujejo vrtec v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Pozdravne besede je spregovorila ravnateljica vrtca Ana Reber-nik. Predavateljica je na samosvoj in kritičen način omenila napake, ki jih starši delajo pri vzgoji otrok. Prav tako je izrazila kritično mnenje do sedanje družbe in vloge očeta ter matere v njej.
Vesna Vuk Godina je izredna profesorica socialne in kulturne antropologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Znana je tudi kot kritična kolumnistka in publicistka, hkrati je zaradi svoje odkritosti in kritičnosti vse bolj priljubljena gostja različnih okroglih miz in posvetov. Leta 2005 je bila izbrana za Slovenko leta.
Štefka Sem
Predavateljica dr. Vesna Vuk Godina (levo) z ravnateljico mozirskega vrtca Ano Rebernik. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 9
Iz občin, Gospodarstvo
SPREJEM DOJENČKOV PRI ZUPANU VINKU JERAJU
Rečiški naraščaj bo zapolnil šolski »primanjkljaj«
Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj od ustanovitve občine dvakrat letno pripravlja sprejeme za najmlajše občane. Letošnji sprejem za tiste, ki so privekali na svet od marca do avgusta, je Jeraj tako pripravil prvo septembrsko sredo. Poleg staršev in njihovih malčkov sta se ga udeležila tudi ravnateljica vrtca Ana Rebernik in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek.
Malčki iz vrtca so pripravili prijeten program, o delovanju vrtca pa je spregovorila Reberniko-va. Poudarila je, da je trenutno še dovolj prostora za vse, ki bi želeli svoje otroke predati v institucionalno varstvo. V začetku septembra se je namreč odprl že peti oddelek rečiškega vrtca. Pozdravne besede udeležencem sprejema je namenil tudi Podgoršek in ob tem izrazil veselje, da se toliko mladih odloča za naraščaj in skrbi, da bo tudi šola, ki ima trenutno 169
Septembra so prisrčen sprejem pri županu Vinku Jeraju doživeli najmlajši Rečičani in njihovi starši.
(Foto: Marija Sukalo)
učencev, tako zapolnila »primanjkljaj«.	čestitk staršem izročil skromno darilo. Občina je
Župan Vinko Jeraj, ki se je tokrat znašel v dvoj- vsakemu novorojenčku namenila 150 evrov. ni vlogi, od julija je namreč tudi dedek, je poleg	Marija Šukalo
ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN V KOKARJAH
Tudi z recikliranjem do čistejšega okolja
V Kokarjah, v bivšem zadružnem domu, deluje zbirno mesto za različne odpadke, ki se nato sortirajo in pripravijo za ponovno uporabo. Ljudje so se na odpad navadili, pravi lastnik Srdan Panic, in raje, kot da bi se jim stvari vlačile okoli domov, slednje pripeljejo in prodajo.
Ravno v času našega obiska je eden izmed okoliških kmetov pripeljal na deponijo stare in odslužene radiatorje, peč, par zarjavelih žaginih listov in podobnega. Pripeljane stvari bi se mu verjetno kopičile okoli domačije in kvarile izgled, sedaj pa je zanje dobil nekaj evrov, ki jih bo lahko koristno vložil v nakup česa potrebnejšega.
Panic pravi, da so se ljudje, predvsem kmetje, privadili na njegovo dejavnost in množično vozi-
jo različne, njim nekoristne predmete. Na deponiji se slednji nato sortirajo, ena vrsta kovine se loči od druge in tako postane koristen produkt za ponovno uporabo. Lastnik se je z dejavnostjo začel ukvarjati pred slabimi petnajstimi leti. V zbiranju odpadnih kovin in podobnega je videl poslovno priložnost. Izkoristil jo je in sedaj s pridom uporablja s trudom in garaškim delom nabrane izkušnje.
Ob pogledu na pripeljano stvar takoj vidi, iz česa je sestavljena, kako jo bo mogoče po potrebi razdreti, večinoma ločiti plastiko od kovine in pripraviti za ponovno uporabo. Dolga leta je to delal ročno, sedaj si pomaga z nekaterimi stroji. Tako s pomočjo tehnike predeluje odpadne ele-
Poleg stiskalnice stoji močan drobilec, ki določeno vrsto kovine zdrobi na manjše kose.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Q0) Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
ktro kable, iz katerih nastane granulat plastike in na drugi strani drobni bakreni delci. Za stiskanje pločevine je nabavil ogromno stiskalnico, ki volumen pločevine zmanjša kar desetkratno. Poleg stiskalnice stoji močan drobilec, ki določeno vrsto kovine zdrobi na manjše kose.
Ločevanje kosovnih odpadkov se vsekakor izplača, tako lastnikom kakor Panicu, ki jih zbira. Slednji pravi, da so ljudje vse bolj ozaveščeni, da je bolje z dotrajanimi ali pokvarjenimi predmeti na deponijo, kakor na kakšno črno odlagališče. Konec koncev je v ozadju tudi ekologija, če ob tem pade v denarnico kakšen evro, pa še toliko bolje.
Benjamin Kanjir
Most v Bočni prevozen
Zaradi izgradnje novega mostu v Bočni je bil do konca avgusta na regionalni cesti Gornji Grad-Nazarje obvoz preko Radmirja. V prvih dneh septembra so most odprli in se lahko uporablja polovično. Potrebno je še urediti okolico in opraviti zaključna dela na mostu, to je montažo zaščitnih ograj. Tudi preostala dela v Bočni potekajo po planu. Del ceste preko vasi ima že asfaltno podlago, drugi del naj bi le-to dobil v dobrem mesecu dni, odvisno od vremena. Nadaljevala se bodo tudi dela na javni razsvetljavi ob regionalni cesti. Do zaključka projekta se predvideva polovična zapora regionalne ceste med opravljanjem določenih del.
Štefka Sem
Kultura, Oglasi
DALMACIJA PLEŠE, POJE IN IGRA
Polni temperamenta in značilnega
melosa
V mozirski športni dvorani je v organizaciji Kulturnega društva Slap Gornji Grad v soboto potekal koncert z naslovom Dalmacija poje, pleše in igra. Gostje iz Zadra in okolice so obiskovalcem približali kulturni utrip tega dela Dalmacije, svoje običaje in tradicijo.
Po izmenjavi vljudnostnih besed s strani predsednika društva Stanka Gašpariča, županov Ivana Suhoveršnika, Stanka Ogradija in gosta iz Biograda se je koncert pričel. V
Kot zadnja med gostujočimi nastopajočimi se je predstavila zadarska kantavtorica Tea Vidaic. S prepevanjem lastnih skladb je pokazala, zakaj je dobitnica mnogih najvišjih priznanj z različnih hrvaških glasbenih festivalov. Ob koncu so nastopili še člani Suške bande, ob zvokih katere so Dalmatinci zaplesali in zraven zapeli. S tem so še enkrat dokazali svojo odprtost in namen razveseliti občinstvo, kar jim je prav gotovo uspelo.
Dragan Kutija je z napitnico voščil dobrodošlico vsem zbranim. (Foto: Benjamin Kanjir)
kakšnem ritmu in s kakšnim temperamentom bo potekal, je uvodoma napovedala voditeljica dogodka Nikolina Mo-jic iz Zadarskega kulturnega združenja MareArtis. Obiskovalcem je potrkala na srca in jim zaželela globokega doživljanja pripravljenega programa.
Dragan Kutija je k poslušanju povabil z recitiranjem na-pitnice prijateljem, poslušalcem in nastopajočim v programu. Slednjega so pričele pevke klape Moreta iz Biograda na moru - vse učiteljice. Ob izvajanju jih je spremljal orkester zadarske glasbene šole, ki je nato še samostojno odigral pester samostojni program.
Tradicionalne plese, pesmi in običaje so prikazali člani Kulturno umetniškega društva Bokolje iz Dobropoljane na otoku Pašmanu. Dekleta so izžarevala ponos na svojo bogato tradicijo, ki jo ohranja društvo, izrazit temperament ob plesih in zbornost med prepevanjem tradicionalnih pesmi. Obiskovalci so njihovo izvajanje nagradili z bučnimi aplavzi.
V	nedeljo so dalmatinske obiskovalce predstavniki Kulturnega društva Slap popeljali na ogled Zgornje Savinjske doline. Avtobus obiskovalcev sta sprejela tudi solčavski in gornjegrajski župan.
V	Solčavi jim je Alojz Lipnik na kratko predstavil značilnosti svoje občine. Ogledali so si multivizijsko predstavitev Solčavskega. V Centru Rinka so si obiskovalci nakupili spominke. Pot jih je vodila skozi Logarsko dolino vse do krožišča pod slapom Rinka, do katerega so se povzpeli.
Nazaj grede so obiskali še Gornji Grad, kjer jih je v družbi domačih muzikantov pričakal župan Stanko Ogradi. Goste je popeljal na ogled znamenite katedrale, z duhovitimi besedami pa je opisal tudi svojo občino. Ogledali so si še muzejsko zbirko. Slovo je bilo v znamenju obljub, da Zgor-njesavinjčani drugo leto obisk vrnejo.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: da10gg).
Benjamin Kanjir, Marija Lebar
E 8
§ í um
■k c 5= co
IS'faZIO'MMM
tj :=,
(D > "5
> s
_	CD
.2	'c	N
o	s	>
TS	i	g
E	O)
._	O	<D C
%	2	"ČT "(D
o	—	S? »N
>	ra	> ra Oh5 c ■O	C	CD o
O	Q)	> r
>	o	to E
(D CO
1° h
"E ° CD .E
-Q ._ TJ
2 .S5,
O) >
s s
jo "Z
— CD
CD iS
ČE
CO CO
-Q C/J
083 09 OZ £0
Spominska fotografija pred gornjegrajsko katedralo (Foto: Marija Lobar)
Savinjske novice št. 37,16.september 2011
Kultura, Čestitke
GALERIJA 19 DOLSKO
Goran Horvat predstavlja najnovejša likovna dela
V petek, 9. septembra, so ob 23. obletnici Galerije 19 na Kračevi domačiji v Dolskem odprli razstavo slik Gorana Horvata iz Nizke, ki je v omenjeni galeriji prvič razstavljal leta 1990. Takrat je na ogled postavil nekaj svetopisemskih slik in nekaj del iz opusa Pasjeglavci, sedaj pa razstavlja 27 novejših likovnih del, pretežno plovila, poleg teh pa tudi dve skulpturi iz hrasta Petelin in Kozliček. Horvat je preko poletja namreč veliko kiparil.
Kračeva hiša v Dolskem je med drugim znana po tem, da je v njej leta 1992 potekal zadnji sestanek Demosa, preden je le-ta razpadel, zato tudi tokrat v programu odprtja ni šlo brez obujanja spominov na slovensko osamosvajanje, posebno slovesno vzdušje pa je ustvaril domači mešani pevski zbor sv. Helene pod vodstvom Marka Selška. Kot eden izmed prvih razstavljavcev v Galeriji 19 je spregovoril tudi Goran Horvat, ki se je ob tej priložnosti spomnil akademika dr. Emilijana Cevca - umetnostnega zgodovinarja, profesorja in znanstvenika evropskega slovesa, ki je s posebej izbranimi besedami odprl raz-
Goran Horvat (četrti z desne) je preko poletja veliko kiparil in v Dolskem razstavlja tudi dve leseni skulpturi. (Foto: Jana Vejnovič)
stavo pred 21 leti in je tudi sicer zelo cenil Horva-	Horvata odprtje razstave v Izoli, ki bo potekala v
tovo plodovito umetniško ustvarjanje.	sklopu 1. mednarodne razstave navtike Sloveni-
Razstava v Dolskem bo odprta do konca te-	an boat show 2011. ga meseca, že prihodnji teden pa čaka Gorana Franci Kotnik
RAZSTAVA SKULPTUR VERONIKE BENDA IN VLADA CENCLA
Umetnika povezuje skupna ljubezen do lesa
Anamarija Stibilj Šajn je predstavila oba ustvarjalca in njune skulpture. (Foto: Tatiana Golob)
Odbor za pripravo lesarskega praznika v Nazarjah je pripravil razstavo skulptur dveh umetnikov, Veronike Benda in Vlada Cencla. Oba ustvarjalca in njune skulpture je zbranim predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn, za glasbeni vložek pa so poskrbele učenke Glasbene šole Nazarje. Otvoritev razstave je v avli doma kulture potekala 31. avgusta. Predstavitvi dela ustvarjalcev so številni zbrani prisluhnili skozi besede Stibilj-Šajnove.
V predstavitvi Veronike Benda je poudarila, da se umetnica prepušča ustvarjalnemu trenutku, saj se njena dela stilno razlikujejo. »Avtorica ob različnih stopnjah stilizacije, redukcije na bistveno in ob povsem intimističnih kreativnih izži-vetjih izbrane ideje vse izraziteje uresničuje tendenco po antropomorfnih izhodiščih. Tako nastajajo številne skulpture, ki motivno izhajajo in nazorno pripadajo svetu figuralnega.«
Za Vlada Cencla je umetnostna zgodovinarka povedala, da je v likovne sfere vstopal postopoma, v zadnjih dveh letih pa je kiparskemu delovanju v lesu dal poseben značaj, saj je klasič-
na orodja za obdelavo lesa zamenjal za motorno žago. Po besedah Stibilj-Šajnove umetnika navdihujejo asociativne oblike drevesnih debel in vej: »To so tiste danosti, iz katerih izhaja in razpreda svoje ideje ter ustvarja oseben oblikovni svet. Ta pripada človeški ali živalski figuri, ki je realistična, pogosto pa tudi fantazijsko nadgrajena, zaradi česar postaja vse bolj dinamična in avtonomno učinkovita stvaritev.«
Oba razstavljavca povezuje les in sledenje njegovim naravnim zakonitostim ter modulaci-jam, je še za konec poudarila Stibilj-Šajnova, njenim čestitkam obema umetnikoma pa se je pridružila tudi županja občine Nazarje Majda Pod-križnik. Celotno prireditev je glasbeno dopolnil nastop treh učenk nazarske glasbene šole, La-rise Kotnik, Urške Bider in Polone Lamprečnik.
Tatiana Golob
p m
is
v septembru pr^m^u
Danica in Sabina Golob
2«lim vama veliko zdravja, s reje in naj s« vama uresničijo vse skrite želje.
Svanka i drtiano
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Zgodovina in narodopisje
Stare mozirske listine (2)
Piše: Aleksander Videčnik
KONEČNIKI
Konečnik je bila družina, ki je imela hišo na trgu, to je pozneje odkupil Vasle in tam uredil gostilno. Vasle se je po nekaj letih preselil v Šoštanj. Kot sta vedeli povedati moji sogovornici, je bil Vasle stari oče partizanskega pesnika Ka-juha.
ŠE O HOFBAUERJIH
O Hofbauerjih smo zadnjič napisali, da so imeli kar dve usnjarski delavnici. Ljudje so pripovedovali, da so se v raztopino čreslovine v usnjarni ob Trnavi hodile kopati trške lepotice, baje je to ohranjalo lepoto. Karl iz družine Hofbauer je bil nekaj časa v Ameriki, pozneje pa se je vrnil v Mozirje in delal kot usnjar. Njegova hčerka Dragica se je poročila v Šoštanj.
KAPELA NA TRATAH
Ta je nekoč stala nekoliko nižje od sedanje. Ko so Šusterji zidali svojo hišo, so jo podrli in uporabili kamne za zidavo. Tedaj je prevladovala miselnost, da bo hiša, v katero so vzidani »sveti« (blagoslovljeni) kamni, srečna. Stara kapela je bila kot zaščitnica proti divji Trnavi, ki je pogosto poplavljala celotne Trate. Pokojni Breznik je sklenil postaviti novo kapelo, zbiral je denar za gradnjo, Muhovčevi pa so jo dovolili postaviti na mestu kjer stoji še danes (nasproti hiše št. 124). Kapela je bila dokončana leta 1908, s prispevki vseh Tračanov. Domačini imenujejo kapelo kar Prislanova kapela.
Trnava je bila, kot sta povedali sogovornici, zelo divja voda. Pred prvo svetovno vojno je bila huda poplava in so samo iz neposredne bližine sedanjih kopelc odpeljali več kot 100 merskih vozov gramoza, ki ga je naplavila Trnava.
KUŽNO ZNAMENJE PRED JURIČEVO HIŠO
Terezija Širko je vedela povedati, da je tam stalo kužno znamenje, ki so ga pred prvo vojno, ko so delali cesto proti Lokam, morali podreti. Na njegovo mesto so posadili kostanj. Tu naj še povem, da me je nekdo v trgu pobaral, češ, tam na Tratah ste naredili »britaf«, ki ga nikoli prej bilo. Žal so take pikrosti še vedno v navadi.
SPOMIN TEREZIJE ŠIRKO
Spominjala se je tehle županov trga Mozirje: Anton Goričar, gostilničar in prvi poštar v Mozirju, dr. Jože Goričar, okrožni zdravnik v Mozirju, Matija Goričar, banovinski svetnik, in Rudolf Pe-
vec, veletrgovec v Mozirju. Spominjala pa se je tudi svojega učitelja Stanka Gradišnika, ki je v Mozirju učil od leta 1916 do 1921. Bil je Celjan in organizator gledališke dejavnosti v Mozirju. Nadomestil ga je Ivan Pušenjak, ki je prišel iz Šmi-hela.
GOLIČNIKI ...
... so imeli v lasti posestvo na začetku trga v Mozirju, tam, kjer je sedaj gostilna Majerhold. Šlo je za odlično trško družino, ki je dala vrsto uglednih ljudi. Tako tudi slovitega slovenskega čebelarja in župnika Goličnika, ki ima v Mozirju spomenik. Vrsto let so bili sodniki ali svetovalci sodnika. Ni znano, zakaj so posestvo prodali. Dejstvo je, da ga je kupil Ivan Lipold. Pozneje je gostilno in posestvo kupil Franc Goltnik, ki je vse skupaj prodal Majerholdovim.
ŽIGA LAYKAUF
Terezija Širko je o njem vedela veliko, saj se je pri Laykaufovi ženi učila šiviljskega poklica. Opisovala ga je kot zelo nadarjenega mladeniča, ki je na željo očima študiral veterino, pa je študij prekinil in se vrnil v Mozirje. Tu se je najprej zaposlil v ekspozituri Okrajnega glavarstva (Zvero-va hiša na klancu). Zaradi nerednosti pa je mo-
ko zapustil in po malem popival. Njegovo delo je bila tudi prva objavljena Kronika trga Mozirje, ki je izhajala v celjski Novi dobi. Še danes je ta zapis odličen vir zgodovine Mozirja.
TURIZEM V MOZIRJU
V poročilu o delovanju turističnega društva (sprva Turistično-olepševalno društvo) je razbrati marsikaj zanimivega, marsikaj kar velja vedeti. Dne 12. maja 1892 so se zbrali pobudniki razvoja turizma v kraju in ustanovili društvo. Vodil ga je petčlanski odbor pod vodstvom Alojza Goričarja. Že leto kasneje je v letnem poročilu o delu društva pisalo, »da je novo društvo v kratkem času svojega obstoja prav uspešno delovalo. Popravilo in posulo je več trških ulic. Oskrbelo je stare in posadilo nove cvetlične nasade. Dalo pobudo hišnim lastnikom v trgu, da so svoje domove okinčali ...«.
Leta 1894 je društvo ob Mozirski strugi uredilo kopališče (kopelce) s petimi prostornimi kabinami. Prvi letoviščarji so bile slovenske družine iz Celja in Maribora, pa tudi iz Ljubljane. Celo dva avstrijska ministra, baron Beck in Režek, sta se nekaj časa mudila v Mozirju, kjer sta imela poznanstvo. Mnogo je bilo rednih obiskovalcev med rekonvalescenti iz Rogaške Slatine.
Hotel Ilirija in gostilničar z družino - Vasle pred prvo svetovno vojno. Fotografijo nam je poslala Jožica Zakošek - Aubreht iz Celja.
ral to delo opustiti. Nekaj časa je bil občinski tajnik in trški arhivar. Ljudi so vedeli, da je veliko pisal v razne časopise in se povezoval s kulturniki v Ljubljani. Hudo si je poškodoval nogo in ni nikoli več ozdravel. Tako je ostajal na breme žene šivilje največ doma. Sicer pa si je pridobil poklic zasebnega uradnika, ki je pisal ljudem razne prošnje in pritožbe na razne urade. Tega dela je bil zelo vešč. Njegovemu zdravstvenemu stanju je pripomogel tudi trdnjavski zapor, saj so ga takoj po začetku prve svetovne vojne avstrijske oblasti aretirale in zaprle kot politično sumljivega. Vse to je zapustilo posledice, da se je nekoli-
Leta 1910 so v bližini savinjskega mostu, na desnem bregu Savinje, uredili prvo teniško igrišče v Mozirju. To je bil enkraten podvig, saj kaj podobnega ni imel nobeden drug slovenski trg.
Letoviščarji so stanovali največkrat privatno, pa tudi v dveh gostilnah, ki sta razpolagali s tujskimi sobami.
Znano je, da so tiste čase Mozirjani sprejemali goste v svojih domovih, sami pa so se umaknili na zasilna bivališča (marofe in podobno). Tako je bilo vse do konca prve svetovne vojne.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 13
Šport, Kotiček za voznike
ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE
Posebna plezalna stena boulder že stoji
Z otvoritvijo športne dvorane v Mozirju so se pričele v njej odvijati mnoge nove športne aktivnosti, za razvoj katerih prej ni bilo pogojev. Med njimi tudi plezanje, veliki plezalni steni pa se je pridružil še boulder.
Mladi plezalci, na čelu katerih je Boštjan Štiglic, so ob otvoritvi dvo-
rane pričeli z vadbo najmlajših. Ustanovili so športno plezalno sekcijo, ki odtlej deluje pod okriljem Planinskega društva Mozirje. Pod plezalno steno v dvorani se že vse od začetka zbira okoli 80 mladih športnikov, ki iz tedna v teden pod vodstvom inštruktorja plezanja Eri-ha Obreza lezejo vse višje.
ŠPORTNI DAN V ŠMARTNEM OB DRETI
Po kolesarjenju še na nogomet in odbojko
Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti je na prvo septembrsko nedeljo pripravilo tradicionalno trim kolesarjenje. Na kolo se je podalo več kot 130 ljubiteljev tovrstne rekreacije vseh generacij.
Iz Račneka so se podali proti Pustemu Polju in Kokarjam, kjer so se jim pridružili še ostali kolesarji. Pot so nadaljevali do Naza-rij, od koder so se podali preko Spodnje Rečice in Pobrežij na Brdo. Od tu pa so se potem spustili nazaj na izhodišče v Šmartnem ob Dreti.
Na trim sta se podala tudi 82-le-tna Martin Remic in Adolf Govek, ki sta druženju rekreativcev zvesta od samega začetka. Letos se je prvič popeljala s kolesom županja Majda Podkrižnik, ki se je »karavani« priključila v Nazarjah.
Na cilju v Račneku so kolesarji športni dan nadaljevali ob nogometu in odbojki. Na nogometni zelenici so moči merili stari in mladi. Slednji so starejše premagali šele po kazenskih strelih, v odbojki pa je slavila ekipa Športniki.
Marija Šukalo
Boulder so postavili člani mozirske plezalne sekcije.
(Foto: Benjamin Kanjir) Pred dvema letoma so se priklju- ja, da bi poleg velike stene v mozir-
čili vzhodni slovenski plezalni ligi in odtlej uspešno zastopajo barve svojega društva. Med njimi so tudi takšni, ki posegajo po prvih mestih, od letošnje sezone pa so se nekateri vključili v osrednjo državno plezalno ligo. Zavoljo hitrega napredka, kar kaže na dobro in kontinuirano delo z najmlajšimi, pa so se zahteve po izvajanju pogostejših in zahtevnejših treningov še povečale. Zaradi polne zasedenosti dvorane je nemogoče dobiti dodatne termine, zato je v lanskem letu vznikla ide-
ski športni dvorani postavili še boulder. Ta plezalna stena je sicer manjša, nižja, kljub temu pa omogoča izvedbo zahtevnejših treningov.
Člani sekcije so se aktivno lotili zahtevnega in finančno gledano tudi obširnega projekta. Uspelo jim je pridobiti sponzorska sredstva in s podporo mozirske občine so v preteklem tednu postavili boulder. Poskrbeli so še za barvanje in privi-jačenje oprimkov. Stena bo tako na voljo za treninge in različne tekme.
Benjamin Kanjir
NOVA LANCIA YPSILON
Avtomobil, ki označuje življenjski stil
Prva lancia ypsilon je privekala na svet v davnem letu 1989 in je v tistem času veljala za pravi »life style« avtomobilček. Naslednja generacija je vsebovala tehniko od fi-atovega punta in je svojo pot začela pred davnimi enajstimi leti. Zadnja generacija je iz leta 2003 in zopet na osnovi fiatovega punta. Torej, če prav računamo, je zadnji čas, da pride na trg novi model.
Nova lancia ypsilon je ponovno pravi »life style« avtomobilček. Na 3,84 metra dolžine je razvojnemu osebju Lancije uspelo postaviti zares lušten avtomobil. Sprednji del krasi velika kromirana maska v stilu lancije, kar je pač v teh časih moderno in je prvi prinesel na svet Audi, bočno linijo krasijo zadnja vrata v stilu alfa romea, kjer je kljuka vrat skrita v kot stekla, torej tako, da je ne opazimo in da lancia ypsilon deluje kot ku-
pe izvedenka. Zadnji del se zaključuje z zanimivimi lučmi in poudarjenim spojlerjem. V tovarni Lancia navajajo, da lahko glede na barvne izvedenke (streha v drugi barvi ipd.) in ostale stopnje opreme izbiramo kar med
600 različicami lancie ypsilon.
Notranjost je prav tako oblikovana moderno in v stilu zunanjosti, krasi pa jo centralna postavitev merilnikov hitrosti in vrtljajev. Stopnje opreme so tri, in sicer srebrna, zla-
ta in platinasta. V osnovi je precej bogato opremljena. Motorna paleta za začetek vsebuje dva bencinska motorja in enega dizelskega. Dizelski agregat bo iz 1,3 litra ponujal 95 KM in 200 Nm navora. Večji bencinski agregat bo iz enake prostornine ponujal 69 KM. Najbolj pa je po prvih ocenah zanimiv dvovaljnik, ki s pomočjo turbo puhala iz 0,9 litra prostornine razvije 85 KM in 145 Nm navora pri 1.900 vrtljajih.
Po prvih ocenah tujih novinarjev je slednja različica lancie ypsilon prava izbira, ki nudi dovolj navora in veselje do vrtljajev. Seveda pa je zelo pomemben podatek, da za sto prevoženih kilometrov ne porabi več kot pet litrov goriva. Skratka lancia ypsilon je prijetna osvežitev v natrpanem segmentu malih mestnih avtomobilov.
Igor Pečnik
14 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Ljudje in dogodki, Oglasi
25-OBLETNICA VALETE ZGORNJESAVINJCANOV
Obujali spomine v ritmu njihove mladostne glasbe
Prvo septembrsko soboto je bilo v kampu Menina v Varpoljah nadvse veselo. Tam so spomine na guljenje šolskih klopi obujali bivši učenci zgornjesavinjskih osemletk, tisti, ki so osnovno šolo zaključili leta 1986. Veliko je bilo smeha in plesa, iger in druženja, za prvovrstno glasbo pa so poskrbeli Diamanti, Happy band in Zmaji.
Organizatorji srečanja so se zbrali iz vseh zgornjesavinjskih osemletk in se potrudili, da je vabilo doseglo vse sošolce. Skupne obletnice valete se jih je udeležilo kar 250, skupaj s povabljenimi učitelji pa je bilo število še višje. Vsaka osnovna šola je bila oblečena v majčke različnih barv, vsak je imel na majčki vtisnjeno svoje ime, tako da nihče ni mogel ostati neprepoznan. Zbrani so se v popoldnevu pomerili v športnih igrah, po skupnemu prigrizku pa so se od srca nasmejali kulturnemu nastopu, ki so ga pripravili predstavniki vseh osnovnih šol. Program imenovan Kulturnih 40 je bil sestavljen iz dogodkov, glasbe in plesa njihove mladosti, zato je vsem
Obletnice valete se je udeležilo kar 250 nekdanjih učencev zgornjesavinjskih osemletk.
še toliko bolj segel do srca.
Še zgodaj v jutro so sošolci obujali spomine in se vrteli v ritmu glasbe njihove mladosti. Na
koncu so si povsem resno obljubili, da se znova srečajo čez pet let.
TG
ORATORIJ V GORNJEM GRADU
V največji vročini poiskali hlad na Menini
Zadnji počitniški teden je zaživel park pred cerkvijo v Gornjem Gradu. 31 otrok je v spremstvu štirinajstih animatorjev tam sodelovalo na
oratoriju. Jutranja molitev, dvig zastave, prepevanje jutranje himne, kateheze in pogovori so bili vsakodnevna stalnica, ki so jim dnevno doda-
jali druge igre in aktivnosti.
Izdelava glinenih izdelkov in kuharska delavnica sta bili le dve od teh aktivnosti, sledile so vodne in druge igre ter izdelava otokov. V prostem času so pisali pisma, ki jih je razdelil njihov poštar. En dan so namenili izletu na Menino, kamor so se odpeljali z avtobusom. Po planini so se sprehodili in zabavali v neokrnjeni naravi.
Animatorji, ki so sodelovali, so bili prostovoljci, želja po povezavi, druženju in sodelovanju z mlajšimi pa jim pomeni največ. Za zaključno mašo na oratoriju so udeleženci pripravili pesmi in spremljevalne besede, povabili pa so svoje starše. Mašo je daroval gornjegrajski župnik Jože Belak, ki je za namene oratorija odprl vrata cerkve in mladim omogočil molitve in prepevanje.
Štefka Sem Vzdušje na Menini je bilo več kot odlično.
(Foto: Janez Pustoslemšek)
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na tr-INrU ' ^ gu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@ mra.si, http://eic.mra.si
EEN-sep-01 Inovativno francosko podjetje, ki je razvilo sistem za nadzor porabe energije za podjetja in javne organizacije (voda, gorivo, elektrika), išče distributerje, trgovske posrednike, franšizo ter podizvajanje.
EEN-sep-02 Poljsko podjetje, specializirano za proizvodnjo betonskih plošč z videzom furnirja in izdelkov iz njih, išče izvajalce.
EEN-sep-03 Manjše poljsko podjetje, specializirano v proizvodnji nogavic in bodijev za terapijo proti celulitu, išče trgovske partnerje.
EEN-sep-04 Srbsko podjetje, specializirano za dietna dopolnila, medicinske pripomočke in izdelke široke porabe, išče uvoznike, distributerje in zastopnike ter nudi možnost proizvodnje za zasebne blagovne znamke.
EEN-sep-05 Špansko podjetje, specializirano v proizvodnji in komerciali hrane za hišne živali (pse, mačke, bele dihurje), išče trgovske posrednike.
EEN-sep-06 Podjetje iz Velike Britanije, specializirano za spremljanje in nadzorovanje plina in plinskih sistemov, išče distributerje.
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 15
Organizacije, Oglasi
REGIJSKO TEKMOVANJE V GASILSKI ORIENTACIJI
Gornjegrajski mladi gasilci gredo na državno
tekmovanje
Prvo soboto v septembru je v Gornjem Gradu potekalo regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji. Organizirali so ga gasilci domačega prostovoljnega gasilskega društva, udeležilo se ga je skoraj trideset ekip iz Savinjsko-Šaleške regije. V šestih kategorijah so se pomerili mlajši in starejši pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke.
Velik uspeh so dosegle ekipe iz Gornjega Grada. Mlajše pionirke so v svoji kategoriji zmagale, starejši pionirji so z dvema ekipama zasedli prvo in drugo mesto. Te tri ekipe bodo zastopale Zgornjo Savinjsko dolino na državnem tekmovanju, ki se bo odvijalo v soboto, 17. septembra, na smučišču Črni vrh nad Cerknim.
Na regijskem tekmovanju v orientaciji so se mlajši pionirji in pionirke pomerili na progi s štirimi kontrolnimi točkami, ostale kategorije so imele progo daljšo in šest kontrolnih točk. Državnega tekmovanja se udeležita prvi dve ekipi z regijskega tekmovanja. Poleg mladih gasilcev z Gornjega Grada, ki se bodo na državnem prvenstvu potrudili za kar najboljši rezultat, so na regijskem tekmovanju nastopili še mladin-
ci iz Nazarij, starejše pionirke iz Šmartnega ob Dreti in Radmirja, starejši pionirji iz Nazarij, mlajše pionirke iz Radmirja ter mlajši pionirji iz
Šmartnega ob Dreti in Gornjega Grada z dvema ekipama.
Štefka Sem
Mladi gasilci iz Gornjega Grada z mentorji in predsednikom zgornjesavinjske gasilske zveze Jankom Žuntarjem (Fotodokumentacija PGD Gornji Grad)
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Na planinskem taboru v Bohinju
Člani gornjegrajskega planinskega društva so tudi letos organizirali »ta'mal« planinski tabor, ki je potekal v Bohinju. Tabor je bil prednostno namenjen osnovnošolcem, vendar so bili tudi malo starejši toplo sprejeti po načelu: »Več nas je, lepše je«.
Skupina 18 otrok se je s spremslvom vodnikov, kuharice in ekonoma sredi letošnjega poletja odpravila novim dogodivščinam naproti. Pregovorno velja, da ima dež mlade ravno v Bohinju. Na začetku tabora je res kazalo tako, a kaj kmalu sta otroška igrivost in smeh pregnala še
zadnji dežni oblak in sonce je še dodatno popestrilo naš tabor.
Trenutke lepega vremena niso izpustili iz rok, zato so se odpravili v planine. Prva pot jih je vodila na Vodnikov razglednik, kjer so občudovali bohinjsko panoramo ter naslednje planinske cilje. Naslednja tura jih je vodila na planino Vogar in naprej do Planine pri Jezeru. En dan so namenili poti okrog Bohinjskega jezera, ki so ga popestrili s kopanjem. Najlepši dan v tednu pa so si prihranili za vzpon na Viševnik, ki je s svojimi dobrimi 2.000 metri za marsikaterega nadobudnega planinca pomenil višinski rekord. Vsi pa so bili na vrhu nagrajeni s prečudovitim razgledom.
Kadar niso bili v planinah, so si čas krajšali s kopanjem v jezeru, družabnimi igrami, kurjenjem tabornega ognja in druženju po šotorih. Nekaj deževnih trenutkov pa so namenili dvema predavanjema, kjer sta letošnja vodnika novinca obudila njihov spomin o varni hoji v gore.
Da Bohinj res nudi za vsakogar nekaj, so okusili, ko so plezali v plezališču, tekmovali s kanuji in jezdili islandske konje v neokrnjeni naravi. Dan je imel premalo ur, da bi lahko vse ideje uresničili. Vendar se je tudi domov lepo vrniti. In tako jim je ostal še en razlog več, da se še vrnejo v prečudovit Bohinj. Hvaležni so vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi tabora.
Marko Mermal
Ljudje in dogodki, Kultura, Oglasi
MUZEJ LESARSTVA IN GOZDARSTVA VRBOVEC
»Cimpranje« lesenih objektov v preteklosti, a tudi
danes in v prihodnje
Ob praznovanju nazarskega Lesarskega praznika in desetletnici ustanovitve muzeja Vrbovec so v petek, 2. septembra, pripravili domoznanski večer. Aleksandru Vi-dečniku se je tokrat pridružil še Marijan Denša, njuno predavanje pa je zbudilo zanimanje presenetljivega števila obiskovalcev. Oba predavatelja je predstavila direktorica muzeja Barbara Šostar Rutar.
Videčnik je govoril o zgodovini lesenih gradenj in mojstrov »cimer-manov« in »cimpermanov«. Obrtniki so se v preteklosti družili v cehe, vendar ga tesarji na našem območju niso imeli. Značilno je bilo tudi, da niso imeli večjih delavnic, saj so delali na terenu ali v »štiri«, kot se je takrat reklo. Orodje so nosili s seboj v posebnih krošnjah. V video projekciji je bilo predstavljeno tako orodje, ki je nosilo precej nenavadna imena, dostikrat izpeljana iz
Aleksander Videčnik (desno) in Marijan Denša sta govorila o »cimpranju«
lesenih stavb. (Foto: Marija Lebar) nemških poimenovanj. Kot je pove- Lesene zgradbe so imele različ-
dal predavatelj, so bili med graditelji ljudje z izjemnimi sposobnostmi, saj so marsikaj naredili brez posebnih priprav in so imeli mere ter potrebna razmerja kar v glavi in »v očeh«. Zato so tudi razmeroma dobro zaslužili.
ne namene uporabe. Ko so zaradi požarne varnosti začeli hiše zidati, so iz lesa gradili gospodarska poslopja, nekatera prave umetnine tesarske in rezbarske ljudske umetnosti. Kakšna bo posamezna zgradba, je bilo odvisno od premo-
žnosti in okusa naročnika, od navad v okolju pa tudi od sposobnosti in znanja izvajalca.
Marijan Denša je preteklosti dodal še vidik sedanjosti in prihodnosti v leseni gradnji. Če je bila ta več desetletij nekoliko prezirana, se sedaj zmagovito vrača. Vse več ljudi se odloča za tak način gradnje svojih bivališč, v trendu pa so tudi poslovni in drugi leseni objekti, kot so vrtci, zdravstveni domovi in podobno.
Glede na to, da je les obnovljiv vir in se ga v Sloveniji prideluje na traj-nostni način, je gotovo najprimernejši material za gradnjo. To se bo gotovo kazalo v prihodnje v povečanju takšne gradnje, k čemur bo pripomoglo tudi vse večje pomanjkanje oziroma draga nafta. Denša je svoje izvajanje pospremil z lastnimi fotografijami s primeri dobre prakse pri uporabi lesa v stavbarslvu.
Marija Lebar
SPANZLOVA SLIKARSKA SOLA CHIAROSCURO RAZSTAVILA POLETNE SLIKE
Mozirjanka Alja Grofelnik vse bolj suverena na
slikarskih listih
Alja Grofelnik, dijakinja srednje medijske šole iz Lok pri Mozirju, je bila edina udeleženka iz Zgornje Savinjske doline v poletni likovni delavnici slovitega akademskega slikarja Rudolfa Španzla Chiaroscuro v Novem Celju. V okviru prireditev ob prazniku občine Žalec koncem avgusta je Grofelniko-va med 52 slušatelji razstavila kar štiri svoja dela.
V dvorcu v Novem Celju so v četrtek, 25. avgusta, odprli razstavo poletne slikarske delavnice Sciaro-scuro, ki jo je letos že osmič organiziral akademski slikar Rudolf Špan-zel. Slušatelji treh letnikov ter skupina starejših udeležencev, med njimi tudi akademski slikarji Dorian in Rudolf Španzel ter Rok Slana, so v avgustu ustvarjali slike s srednjeveško tematiko, izbrana dela pa so
E3RELAX ŠOLA VOŽNJE
o
MOZIRJE -
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKI STAROSTI
16 LET miljo S $pri Ul1jC*alC0!l!
TECAiCBP
mozirje, Savinjska [.29 www.avtosola-relax.si
Alja Grofelnik ob svoji
razstavili v starem dvorcu, ki je dajalo obeležje poslikav.
Otvoritvena prireditev se je pričela v srednjeveškem stilu, s sulico in z mečem pred »celjsko srednjeveško gospodo«. Ko so zagorele bakle, ko so podelili novim umetnikom priznanja (»osebno kar grof Herman Celjski«) in je glasbena skupina Ars
sliki (Foto: Jože Miklavc)
Brass zaigrala fanfare, so se dveri galerije odprle in ponudile izjemen ogled razstave. Obiskovalci so lahko občudovali likovne izdelke. Alja Grofelnik je razstavila dve miniaturi, portret japonskega dekleta, grafiko ribo, lik grofa Celjskega ter detajl srednjeveške bojne opreme.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 37,16. september 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Predsedniki na poučnem izletu
V soboto, 3. septembra, so se aktualni in nekdanji predsedniki PGD Radmirje odpravili na izlet. Skupaj so predstavljali kar 45 let delovanja društva. Maks Poličnik, Jože Podbrežnik, Maks Slatinšek, Drago Obojnik, Jurič Marinko in Damijan Nerat so se zbrali pred gasilskim domom, od koder jih je pot vodila do Celja, kjer so si ogledali poklicno gasilsko enoto.
Izlet so nadaljevali na turistični kmetiji Jelen Malus v Malkovcu, se podkrepili z domačimi dobrotami ter se polni starih in novih zgodb odpravili na kosilo v dolenjski Šentrupert. Na povabilo prijatelja Naceta Sile so se zapeljali še v Gradišče pri Trebnjem, kjer jih je sprejel župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Ob prijetnem klepetu in veselem druženjem je čas kar prehitro minil.
Domov so se odpravili z dogovorom, da kaj takšnega še kdaj ponovijo, saj so ne le gasilski tovariši, temveč tudi dobri prijatelji, vsi z enakim namenom in poslanstvom. Vsak izmed njih je ob svojem času, po svojih najboljših mo-
čeh delal za dobrobit društva in kraja. Hkrati je bilo prijetno in poučno poklepetati s starejšimi
o njihovih izkušnjah in dogodivščinah.
DN
Vsi še živeči predsedniki PGD Radmirje so si bili enotni, da bodo podobna srečanja še ponovili.
LEPA NJIVA
Koncert Gor n' dol naj bi postal tradicionalen
Konec avgusta so člani skupine Up n' downs v soorganizaciji domačega kulturnega in športnega društva na Lepi Njivi priredili rock koncert. Dogodek je bil namenjen spominu na preminulega člana Aleksa Stropnika, na koncert pa so povabili tudi gostujoče rock ansamble.
Kot uvodna skupina se je predstavil sestav Preprosto črni iz Paške vasi. Čeprav delujejo šele dobro leto, so izvedli tudi nekaj lastnih skladb. Sledila je skupina Kačji pastirji iz Luč, ki so s
Člani skupine Up n' downs s svojimi domačimi (Foto: Rok Rakun)
svojim izvajanjem med številnimi mladimi udeleženci poželi navdušenje. Nato pa so na oder prišli domačini Up n' downs in še bolj razvneli mlade poslušalce, ki so stali pod odrom in uživali v priljubljeni glasbi. Odličnega razpoloženja ni moglo pokvariti niti vreme, saj se je obljubljala nevihta, vendar na koncu hudega ni bilo.
Za zaključek dogajanja, ki so mu prisostvovali tudi ne več rosno mladi poslušalci, je bilo pripravljeno presenečenje. Starši članov skupine
Up n' downs so tem izročili darilo - veliko torto z njihovim imenom. Nato pa so se glasbeniki s svojimi domačimi še slikali.
Kot pravi eden od organizatorjev dogodka Robert Stropnik, je bil to prvi večji rock koncert na Lepi Njivi. Po odzivu in razpoloženju sodeč, je bil izredno lepo sprejet, zato že zdaj razmišljajo, da bodo podobnega pripravili tudi prihodnje leto in naj bi tako postal tradicionalen.
Marija Lebar
18 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Šport, Oglasi
KOLESARSKO DRUŠTVO ALPE
Štirje tekmovalci dosegli 35 uvrstitev za zmagovalne stopničke
Člani tekmovalne ekipe Kolesarskega društva Alpe: Nina Mermal in Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada, Aljoša Gričar iz Nazarij ter Aljaž Gorčan iz Šmartnega ob Paki se že od začetka sezone v mesecu aprilu redno uvrščajo na zmagovalne stopničke na amaterskih kolesarskih dirkah po Sloveniji. Teh je bilo letos že preko dvajset.
Sedaj lovijo zadnje točke v slovenskem pokalu, v katerem so vsi v svojih starostnih kategorijah pri vrhu. Vrhunec sezone za omenjene kolesarje je bil 5. Maraton Alpe Scott, katerega organizator je KD Alpe iz Kamnika. Člani ekipe so bili med 700 kolesarji povsem v ospredju.
Nina Mermal je kot edina ženska v ekipi pred letom in pol praktično prvič sedla na kolo. Velik uspeh je dosegla na vzponu na Golte, saj je
Uspešna kolesarska četverica (od leve): Aljoša Gričar, Nina Mermal, Luka Pustoslemšek in Aljaž Gorčan (Fotodokumentacija KD Alpe)
zasedla prvo mesto med ženskami in bila hitrejša od večine moških tekmovalcev. Na Maratonu Franja si je prikolesarila tretje mesto in na Jurišu na Vršič dosegla peto me-
sto med ženskami, v svoji starostni kategoriji je bila celo druga. Sicer je Nina v letošnji sezoni kar devetkrat stala na zmagovalnih stopničkah v svoji kategoriji mlajših žensk.
Aljoša Gričar se skoraj vsak vikend udeleži dveh dirk. V svoji prvi tekmovalni sezoni je dosegel kar enajst uvrstitev med prve tri, sezona pa še traja. Enako velja za Aljaža Gorčana, ki je v letošnji sezoni že šestkrat stal na zmagovalnih stopničkah in nemalokrat se zgodi, da med njim in Aljošo poteka oster boj, kdo bo stal višje na zmagovalnih stopničkah.
Vodja ekipe Luka Pustoslem-šek, ki je tudi aktiven tekmovalec, je v letošnji sezoni osemkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Pravi da na začetku sezone ni računal, da bodo dosegli toliko uspehov. V prihodnji sezoni se bodo okrepili z novimi tekmovalci, saj je kar nekaj kolesarjev, ki si želijo dirkati za KD Alpe.
Štefka Sem
VLADO JANKO IZ LJUBIJE
Iz Celja do Logarske doline dvajsetič zapored
Vlado Janko je prvič prehodil traso na maratonu Celje-Logarska dolina leta 1992. Od takrat je redni udeleženec, saj se je na prvo septembrsko soboto na tej progi preizkusil že dvajsetič zapored.
Prvega maratona se je udeležil na prigovarjanje prijateljev, brez kakršnega koli cilja, zgolj z željo, da premaga to razdaljo in s tem preizkusi svoje psihofizične sposobnosti. Prvi maraton ni pretekel, ampak prehodil. Ob tem, pravi, je zelo užival in se dodobra okužil. Od takrat je postal pravi pohodno tekaški zasvojenec, saj iz leta v leto
niza nove udeležbe na tradicionalnih ali novih preizkušnjah. Tako je reden udeleženec Ljubljanskega in Maratona treh src v Radencih.
Udeležuje se manj znanih preizkušenj, tudi daljših od klasičnih maratonov. V lanskem letu je tako za svoj šestdeseti rojstni dan pretekel stokilometrski maraton v švicarskem Bielu, letos pa se je maratona s podobno razdaljo udeležil v italijanskem Passatoru. Ob letošnjem 15. avgustu, ko so z Rečice ob Savinji pohodniki poromali na Brezje, je to storil tudi sam. Vendar se je na pot podal na praznični dan
Janko Vlado je letos pretekel tudi Mali maraton Mozirja.
(Foto: Benjamin Kanjir)
ob dveh zjutraj, deset ur kasneje pa se pridružil ostalim na Brezjah. V lanskem letu je postal tudi član kluba K24, saj je v enem dnevu prehodil razdaljo med kraji Črna-Žerjav-Uršlja-Sleme-Smrekovc-Travnik-Lo-ka-Raduha-Olševa-Peca-Črna.
Na vprašanje, zakaj teče, Janko Vlado odgovarja preprosto -zato, ker ga to veseli, izpopolnjuje in mu daje motivacijo za življenje. »Zadnjih petdeset metrov pred ciljem sem juckal od veselja. Vsi so mi podajali roke, jaz pa sem bil izredno vesel, da sem zopet zmo-
gel to pot in bil na cilju poln energije. Če bi bilo potrebno preteči še nadaljnjih dvajset kilometrov, bi to storil brez težav!« pravi Vlado. Začetnikom bi svetoval, da bi se prvih maratonov udeleževali kot pešci, ne tekači. Postopno je nato potrebno stopnjevati tempo, s tem pa se je po njegovem najlažje izogniti morebitnih poškodb. Janko Vlado je po dvajsetič premaganih kilometrih med Celjem in Logarsko dolino poln energije in načrtov, saj so pred njim še mnogi izzivi.
Benjamin Kanjir
Prijave in informacije na tel št. 041/688-094 (Miro) ali 041/985-736 (Uroš)
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 19
Šport
TURNIR V VELIKEM NOGOMETU V RAČNEKU
Po devetmetrovkah slavili Ljubenci
LIGA IZZREBANIH TROJK V KOŠARKI
Zmagovalna ekipa z Ljubnega ob Savinji
V soboto, 28. avgusta, se je v Račneku pomerilo šest ekip na turnirju v velikem nogometu. Sodelujoče ekipe so bile: Nova Štifta, Ljubno ob Savinji, Mozirje, Gornji Grad, Bočna in domača ekipa Šmartno ob Dreti.
Turnir se je začel s predtekmova-njem v dveh skupinah. V 1. skupini so se udarili Bočna, Nova Štifta in Šmartno. Prva v skupini je bila ekipa Šmartnega, drugo mesto pa si je zagotovila Bočna. V drugi skupini so se borili za napredovanje ekipe Mozirja, Ljubnega in Gornjega Grada. Prvo mesto v skupini si je zagotovila ekipa Ljubnega, drugo mesto pa ekipa Gornjega Grada.
Nedelje na Lazah ostajajo v znamenju trojk
Na prvi tekmi polfinala sta se udarila Šmartno in Gornji Grad. Zmago so si v izdihljaju tekme z 2:1 zagotovili domačini. Na drugi tekmi polfinala pa sta se pomerila Mozirje in Ljubno. Ljubno je zmagalo z 1:2. Za tretje mesto sta se poraženi ekipi polfinala pomerili v strelih iz bele točke, zmagala je ekipa Gornjega Grada. Finalni obračun, ki ga je pospremilo tudi veliko število gledalcev, se je po rednem delu končal z rezultatom 0:0. Tako kot za tretje mesto so za prehodni pokal ponovno odločale devet-metrovke. Uspešnejša je bila ekipa Ljubnega.
DŽ
V petek, 2. septembra, se je v športno rekreacijskem centru na Lazah s piknikom končala poletna liga izžrebanih trojk v košarki, ki jo že tradicionalno prireja Športno društvo Dreta Kokarje. V skladu s trendom prejšnjih let, se je tudi letos obisk povečal. Skupno se je nedeljske košarke udeležilo več kot 40 posameznikov.
Največ točk, ki odražajo pogostost obiska, srečno roko pri žrebu in predvsem kvaliteto posameznika, je letos uspelo zbrati Lovru Blatniku, ki je kot zmagovalec nasledil Aljaža Pauliča. Drugi po številu zbranih točk je bil Peter Polčnik
in tretji Blaž Vodončnik.
Vzporedno poteka tudi tekmovanje za naj strelca lige, ki ga omogočajo vestne zapisničarke. Najbolj mirno roko je skozi poletno vročino uspel ohranjati Blaž Vodončnik, ki je povprečno dosegal več kot 29 točk na kolo.
Veseli predvsem dejstvo, da omenjena liga združuje zgornje-savinjske košarkarske navdušence različnih generacij ter poteka v športnem duhu brez konfliktov. Tako organizatorji upajo, da se jih bo v prihajajočem letu, ob poletnih nedeljah na Lazah zbiralo še več.
Matej Štrucl
Dobitniki priznanj s predsednico Antonijo Reberšek ter organizatorjema lige. (Foto: Tina Urbanc)
POHOD NA GOLTE
Na pot se je podalo skoraj petdeset pohodnikov
Na prvo septembrsko nedeljo je v organizaciji Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje in hotela Golte potekal pohod na Golte. Pohodniki so se podali izpred spodnje gondolske postaje in nato pogumno v hrib.
Gornjesavinjski smučarji so poskrbeli, da je pot potekala po označeni trasi in čim bolj varno. Nekateri so se na startu razmigali in ogreli, drugi pa so se urno podali na stezico, ki vodi proti vrhu. Zbralo se jih je okoli petdeset željnih stika z naravo, druženja in zavoljo zmernega tempa je vsem uspelo doseči cilj na hotelski terasi, kjer jih je pri-
čakala živa glasba in zasluženo okrepčilo.
Pohodniki, ki so se sprehodili iz Žekovca skozi Zagradiško pušo, mimo Kuglerja, domačij Srebovč-nik in Segoničnik, mimo Kebrov in čez Planico do vrha planine, so se prijetno utrujeni z veseljem nastavili soncu tople in prijetne prve septembrske nedelje, ki je poleg njih na Mozirsko planino zvabila precejšnje število drugih obiskovalcev.
Benjamin Kanjir
Lepa nedelja je bila kot nalašč za pohod na Mozirsko planino.
(Foto: Benjamin Kanjir)
20 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
C
Šport, Oglasi
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 2. KROG
Po igri sodeč previsok poraz »graščakov«
»Graščaki« so svojo prvo prvoligaško tekmo odigrali še pred domačim občinstvom. Kljub izredno požrtvovalni igri so na koncu oddali vse tri točke Dobovcu, ki je lahko z rezultatom še kako zadovoljen. Po prikazanem sodeč pa ne bi bilo nič narobe, če bi točke ostale doma, toda žoga je okrogla in izkušnje prvoligaških ekip so ob takšnih srečanjih vendarle v prednosti.
Prav nič se niso Nazarčani ustrašili trenutno ene najboljših slovenskih ekip dvoranskega nogometa in če bi v prvem delu izkoristili svoje »zi-cerje«, bi bilo bržkone drugače. Novo priložnost za prve prvoligaške točke bo tako potrebno iskati drugje in že današnje gostovanje pri ekipi Ca-
sino Safir v Sežani bi bilo ob podobni predstavi »graščakov« lahko uspešno.
Aleš Poredski, trener Dobovca Trgovine Jager: »Tekma je bila napeta, mi pa zelo naivni v prvem polčasu. Hitro smo naredili pet prekrškov in v nadaljevanju nismo mogli igrati prave obrambe. Domačini k sreči niso izkoristili svojih priložnosti, smo pa zato mi v drugem delu zaigrali bolje in zasluženo zmagali.«
Ilija Pezič, trener domače ekipe: »Dobro smo igrali. Žal smo zapravili dva prosta strela iz desetih metrov, pa tudi vratnici smo stresli. Resnično škoda, a to je igra, ki nas lahko hrabri za naprej.«
Franjo Pukart
KMN Nazarje Glin : KMN Dobovec Trgovine Jager 1:4 (0:1)
Strelci: 0:1 Vrabel (19), 0:2 Krivec (26), 0:3 R. Mordej (32), 0:4 Gajser (35), 1:4 Metulj (36).
KMN Nazarje Glin: Ortar, Oblak, D. Kugler, Ba-novšek, Urtelj, V. Kugler, Cigljar, Funtek, Metulj, Hren, Golob, Supin.
Rumeni karton: Hren (Nazarje Glin), Drobne, Kroflič, R. Mordej (Dobovec).
Rezultati 2. kroga:
Nazarje Glin : Dobovec Trgovine Jager 1:4, Tomi Press Bronx : Oplast Kobarid 2:7, Puntar : Casino Safir 2:0, Predilnica Litija : Kix Ajdovščina -preloženo.
Lestvica po 2. krogih:
1. Oplast Kobarid 6, 2. Dobovec Trgovine Jager 6, 3. Predilnica Litija 3, 4. Kix Ajdovščina 3, 5. Puntar 3, 6. Nazarje Glin 0, 7. Tomi Press Bronx 0, 8. Casino Safir 0.
TURNIR NAKLJUČNO IZZREBANIH TROJK - VARPOLJE 2011
Na najvišji stopnički Smrkci in Kr-Nike
Zadnje dejanje sezone odbojke na mivki v varpoljskem športnem parku je pripadlo turnirju naključno izžrebanih trojk v moški in ženski konkurenci, ki ga že vrsto let prireja domače Športno društvo Gmajna.
Predvsem obilo športne zabave, ki je nedvomno posledica naključnega izbora igralcev in prirejenih tekmovalnih pravil, privabi vsako leto vse več ljubiteljev odbojke od blizu in daleč, ki se v popolni negotovosti podajo v boj za medalje in darila pokrovitelja. Med moškimi trojkami so se tokrat naj-
bolje ujeli Tadej, Urban in Marko iz ekipe Smrkcev, ki so v polfinalu najprej premagali domače Prevarante, v finalu pa še mlade Vaterpoli-ste, medtem ko so bile Patricija, Lucija in Saša iz ekipe Kr-Nike nepremagljive pri dekletih.
Franjo Pukart
Smrkci so premagali Prevarante in Vaterpoliste. (Foto: Franjo Pukart)
Dekleta prav tako zmagovalne ekipe Kr-Nike (Foto: Franjo Pukart)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Rezultati tekem
Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo organizirali strelsko tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona. Strelci so streljali na 50 metrov, pet nabojev za preizkus in deset za oceno, tekma je štela za naslov družinskega prvaka 2011.
Rezultati: 1. Boris Purnat (82
krogov), 2. Ivko Poličnik (74), 3. Peter Bezovšek (68).
Rezultati treh tekem z MK puško leže: 1. Boris Purnat (85 krogov), 2. Ivko Poličnik (80), 3. Janez Železnik (78).
Trenutni rezultati za družinskega prvaka: 1. Peter Bezovšek, 2. Boris Purnat, 3. Franc Praznik.
Jože Gomboc
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
12D
Šport, Pisma bralcev, Oglasi
NAZARJE
Športne igre lesarjev Slovenije
V okviru Lesarskega praznika, so se v soboto, 3. septembra, na nazarskih igriščih pomerili športniki. Na prijateljskih tekmah so lesarji tekmovali v malem nogometu, rokometu in odbojki. Nastopilo je lepo število ljubiteljev športa ne le iz naše doline, ampak tudi širše.
Tekme so se na igriščih in v športni dvorani odvijale ves dan, ob koncu lesarskega praznovanja pa so se igralci zbrali na prireditvenem prostoru in tam prevzeli pri-
Spoštovani!
Vi, od nas izvoljeni, se morate s svojimi občinskimi sveti in s svojimi svetovalci končno odločili, kar je že povprečno razgledanemu človeku jasno: centralni javni zdravslveni zavod naj bo tam, kjer je prostor, kjer je že zdravstveni dom kakovostno obnovljen, kjer bodo nastali najmanjši stroški, kjer je prostor tako za dodatne investicije kot za parkirišča! Optimalen dostop je možen za poškodovane, za ljudi, ki niso mobilni in se lahko z reševalnim ali osebnim avtomobilom ali vozičkom pripeljejo v ambulanto, brez stopnic, brez panike za parkirni prostor, ki je na razpolago. Tukaj je že danes fizioterapija, laboratorij, določene specialistične ambulante ... In še pa še!!!
znanja in zaslužene pokale. V malem nogometu je prvo mesto zasedla ekipa Glina, druga stopnička je pripadla ekipi Sam - Kovač, tretja pa ekipi Sam 1. V rokometu je slavila ekipa Šoštanj, drugo mesto je pripadlo ekipi Športnega društva Nazarje, tretje ekipi Gornji Grad. Na najvišjo stopničko med odbojkar-ji je stopila ekipa Hitri in drzni, druga je pripadla Športnemu društvu Gmajna, tretjo je zasedla ekipa Ko-karje 2.
TG
In kaj ste s svojim medsebojnim pregovarjanjem naredili vi? Da sta v tem čudovitem zdravstvenem domu ostala dva zdravnika (dve zdravnici sta obupali in odšli, ker je preveč nerešenih vprašanj zaradi zgoraj navedenega), ki pokrivata javno zdravstvo, ostali zdravstveni domovi pa so »pokriti«v glavnem s koncesionar-ji, med katerimi nekateri mislijo, da dežurstvo ni njihova stvar, da bi vskočili na pomoč dvema Na-zarskima zdravnikoma, ki bosta pregorela!
Le kaj odlašate, saj so vendar Nazarje stičišče obeh dolin (nikjer ne gre za prestiž, saj je nazar-ski človek že iz preteklosti navajen sprejemati manj)!
Kolikor nam je znano, se najbolj bori za hitro in učinkovito rešitev javnega zdravstva Nazarska županja, ki je žal nova in v tako kratkem času ne more narediti veliko, toda prepričani smo, da bo vztrajala -ne dajte se, županja!
Sicer pa ima naš Javni zavod svet, ki ga sestavljajo in zastopajo vsi predstavniki občin - le kaj dela svet in s čigavo glavo mislijo nekateri člani? Verjetno ne z glavo bolnega in pomoči potrebnega človeka! Ali res niste sposobni, spoštovani župani, kaj boste odgovorili svojim volilcem? Svetujemo vam, da se takoj odpoveste svojim funkcijam in naredimo Občino Velenje in tako kot naj bi bili mi ob javno zdravstvo, bodite še vi s svojimi sodelavci ob lepe službe, plačane z našim, davkoplačevalskim denarjem, če niste nam sposobni zagotoviti osnovnega pogoja - ustanovitev in obstoj Javnega zdravstvenega zavoda s sedežem v Nazarjah, kar je najbolj smotrna in najop-timalnejša ter najcenejša rešitev za vse ljudi, ki mislijo v dobro vseh, tako za danes kot v prihodnje.
V Ljubljani se bodo smejali, da se Zgornjesavinjčani ponovno kregamo za oslovo senco, ljudje ostajamo zaskrbljeni, z grožnjo, da ostanemo brez vsega, namesto, da bi poskrbeli vi, da bi dobili v Nazarjah vsi skupaj javni zdravstveni zavod z razširitvijo dejavnosti.
Seveda se sprašujemo, kaj delajo na ministrstvu za zdravstvo. Pri bolezni ni reklamacij, temveč le najdragocenejše, kar človek ima -življenje in zdravje. Na ministrstvu za zdravje le morajo biti seznanjeni z javnimi zdravstvenimi domovi in njihovo organiziranostjo, stanjem, populacijo, ki jo pokrivajo ... le kakšen je njihov odziv na naše peripetije?
Dovolj nam je tarnanja, da zdravnikov ni. Le kdo od vas se je potrudil, da bi predstavil dolino, pogoje dela, stanovanje (vsaka občina lahko pomaga z vsemi svojimi zvezami in znanji), možnosti izgradnje individualnih hiš, možnost za-
poslitve druge polovice, dobro šolo, vrtec, športno dvorano, bližino avtoceste, saj imamo res mnogo, mnogo lepega, če le stopite skupaj. Ne imenujte ponovno komisije na komisijo, ampak pristopite, lepo vas prosimo, h konkretnemu reševanju. Prisluhnite zdravi logiki, poslušajte ljudi brez političnih in osebnih ambicij in se zavedajte, da so vas izvolili zato, da pomagate ravno njim po svojih najboljših močeh. Presezite vse strankarske zdrahe, saj je vedno in povsod najpomembnejše izključno zdravje ter človek.
Dragi upokojenci, pričnimo z akcijo mi, saj smo generacija, ki je vsega navajena. Vsi, ki ste enakega mnenja se nam pridružite, saj bomo posebej veseli mnenja stroke, ker mi želimo predvsem urejeno zdravstveno varstvo, ki se doslej rešuje nekje v tišini in pod mizo. Mogoče smo že prepozni, toda, ko smo le nekako prišli do informacij, da se nekaj čudnega dogaja, smo ukrepali. Če informacije lažejo, dokažite nasprotno. Ne igrajte se z nami, čeprav smo populacija, ki vas ne zanima; nas je pa kar nekaj. Ne pozabite, da bodo ponovno volitve.
Kdo od vas bo odgovarjal, ko bodo sredstva »odplavala« drugam in bo nekdo rekel, da jih ni več? Si boste še upali sedeti na svojih stolih in nas prijazno sprejemati, saj takrat bo čas za prave odgovore.
Opravičujemo se, ker je sestavek napisan nestrokovno, saj se v stroko nikoli ne bi upali spuščati, opisan je tako kot ga vidimo mi osebno, zdravstveno in čustveno prizadeti ljudje večjega dela zgor-nje-savinjske doline.
Stopimo skupaj iz teme in ustvarimo nesebično svetlobo na področju javnega zdravstva. pomagajmo tistim, ki mislijo dobro za nas - za vse občane zgornje-savinjske doline.
V imenu Društva upokojencev Nazarje
predsednica Vera Pečnik
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Tekmovalo je lepo število ljubiteljev športa ne le iz naše doline, ampak tudi širše. (Foto: TG)
Pobuda za urgentno reševanje zdravstva v občinah nekoč skupne občine Mozirje
22 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
C
Črna kronika, Zahvale
Č R N A K R O N I K A
•	KAZNOVANI PRODAJALCI POSODE
Mozirje: 5. septembra so v Mozirju pri trgovskem centru Tuš državljani Romunije naključnim obiskovalcem prodajali posodo. Obveščen je bil tržni inšpektor iz Tržnega inšpektorata Celje, ki je prišel na kraj in kršiteljem izdal plačilni nalog.
•	NEZNANCI UKRADLI DRVA
Planina: 7. septembra je občanka iz Planine prijavila, da ji je neznani storilec ukradel pet kubičnih metrov drv. Drva so bila zložena ob cesti.
•	TATOVI BAKRA NA DELU
Loke pri Mozirju: 10. septembra je občanka obvestila policiste, da so ji neznanci s počitniške hiše v Lokah ukradli bakrene žlebove.
•	MOTORIST IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Ljubija: 10. septembra okoli dveh popoldan se je v Ljubiji pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik motorja. Slednji je v nepreglednem levem ovinku zapeljal na bankino, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom. Trčil je v drsno ograjo, padel po vozišču. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico Celje, saj se je huje telesno poškodoval. Policisti so prav tako ugotovili, da je voznik motornega kolesa vozil pod vplivom alkohola, saj je po odrejenem preizkusu alkoholiziranosti ta pokazal 0,12 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Ker je bil voznik začetnik, mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, prav tako mu bo izdan plačilni nalog.
•	V GOZDU ZAGOREL TRAKTOR
Podveža: 10. septembra popoldan je na lokaciji med Podvežo in Podvolovljekom v gozdu zagorel traktor. Na kraj so bili poslani gasilci. Do požara je prišlo med delom v gozdu, in sicer na starejšem traktorju. Začetek požara je bil na električni napeljavi, nakar je ogenj zajel celotno vozilo.
•	PLANINEC OBNEMOGEL
Logarska dolina: 10. septembra ob 21. uri sta reševalca GRS Celje nad slapom Rinka našla obnemoglega planinca. Pospremila sta ga v dolino, kjer je prespal v hotelu.
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah, le korak se tvoj nič večne sliši...
(J. Medvešek)
V SPOMIN
18. septembra 2011 mineva 10 let, odkar nas je za večno zapustil predragi mož, ata, stari ata in tast
Anton ZAMERNIK
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, po-stojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in mu prižigate sveče.
Vse njegovi
V življenju veliko si garal, z veseljem zemljo obdeloval, za dom in družino si skrbel, za vnuke veliko časa si imel.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, tasta, brata, ata ...
Edvarda PAPEŽA - Edija
30.6.1946 - 8.9.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, družini Go-vek, vaščanom, gasilcem PGD Nazarje in znancem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali sveče in cvetje, za svete maše in darove cerkvi, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvala provincialu p. Stanetu Zoretu za vodenje svete maše, patrom frančiškanom in duhovnikom za soma-ševanje, pevcem Frančiškove mladine Nazarje, govornikoma Marinki Napotnik in Romanu Krajnerju za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Morana, osebju Zdravstvenega doma Nazarje in Bolnišnici Topolšica.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Zdravku BREZOVNIKU
23.11.1945 - 22.9.2010
Eno leto na tvojem grobu svečke še gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče, postojite ob grobu.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 23
Za razvedrilo
Vau! Več ko spijem, večje se mi zdijo!
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
ENIM JE LAŽJE KOT DRUGIM
Antonija Reberšek, predsednica ŠD Kokarje Dreta in glavna sodnica na nazarskih občinskih vaških igrah: »No, fantje, leva, desna, leva, desna ... Če bomo usklajeno korakali, bomo hitreje na cilju!«
Janez Zagožen, prvi pomožni sodnik: »Auuuč, lahko njej govoriti .«
Aleš Boršnak, drugi pomožni sodnik: »Ja, ko ji na nič ni treba paziti .«
Stane Flere, tretji pomožni sodnik: »Dajmo fanta, potrudimo se! Prej bomo na cilji, prej bo konec trpljenja!«
VEČVNASLEDNJIŠTEVILKI PRESS
Z MESOM ALI BREZ, KROMPIR JE NAJBOLJŠI
Ciril Sem, uradni fotograf zgornjesavinjskih »taluštnih« prireditev: »Veš kaj, Mojca, če v tale »restan« krompir dodaš še malo tistih »tanajbolj« mesnatih ocvirkov, bom pa jaz tudi eno veliko por-cijo pojedel!«
Mojca Hribar, mojstrica v pripravi »restanga« krompirja: »Nič ne bo, sem slišala, da so v Nazarjah takšni ljubitelji krompirja, da bo še prehitro zmanjkalo porcij. Kaj šele, če zavohajo prave domače ocvirke!«
NAVIJAMOZAOCVIRKE PRESS
Križanka, Oglasi
Pozdravljen, nisem te videl od kar si bil
NAJDALJŠA SLOVENSKA REKA
GLAVNI ŠTEVNIK
MESTO V PROVANSI
FIZIKALNA ENOTA
PRIPADNICA AVAROV
KROM
LISTEK Z NAPISOM
ŽRTVENIK
ROKOMETAŠ KAVTIČNIK
PRODAJALNA ZLATIH IZDELKOV
KRAJ PRI OPATIJI
STENSKA OBLOGA
RAZDVOJENOST
KOTNA FUNKCIJA
ŠVEDSKA IGRALKA OLIN
avtor P. L.
ITALIJANSKO MESTO OB NADIŽI
KNJIGA VERE ALBREHT
ISLAMSKO SVETO PISMO
OLIVE THOMAS
MIKRO-BIOLOG (MIHA)
MREŽASTA TKANINA
SLADKOR (POG.) TROPSKI VETER
MAJHNA ČOKOLADA
SVEDSKI INDUSTR. KONCERN ODISEJEV OTOK
LJUBEZENSKI PESNIK
SOSEDA KANADE
KOSILO (NAR.)
AFRIŠKI VELETOK
LADO LESKOVAR
NEMŠKI ČLEN
JANEZ ERŽEN PISATELJ (JUŠ)
KOKOSNJAK (STAR.)
GORATA GRŠKA POKRAJINA
PROSTOR, KJER GOJIJO DREVESNE SADIKE
SLOVESNO KOSILO
MESTO V PADSKI NIŽINI
MODNI OBLIKOVALEC HRANITELJ
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
						TL	Ä	_	_	Sí"	s®
		4				I.	M	A	L	I	K
						-XT	E	V	I	T	A
		v.....				iÊf	N	A	P	A	D
		.				JN	A	R	O	Č	I
El		s			K	I	M	=	V	A	L
	A	N	O	R	A	K	USE!"	H	I	N	A
S	K	O	P	A	L	I	S	ČČČ	N	I	K
s	O	R	A	D	A	■ü	V	I	A	Ï8S	S
ne.	R	T	L	PS	M	A	R	S	ST	S	L
=	D	H	"ÜBT	H-	A	R	K	T	I	K	A
	S	D	O	B	R	A	■Sf	I	Z	A	K
El 3	Z	A	G	R	E	B	PSS	L	O	K	E
	A	K	N	A	JU	E	B	O	L	A	1=
iS	L	O	J	N	i	C	A		A	N	G
■sr	I	T	A	K	A	"i"	S	A	N	J	E
SŠS	V	A	R	A	N	S	K	O	T	E	L
MOSKOVSKI PATRIARH
MIKROORGANIZEM, KI POVZROČA BOLEZEN
NASIČEN OGLJIKOVODIK
KOZJI GLAS
Študentje in dijaki!
Obveščamo vas, da bomo tudi v šolskem letu 2011/12 opravljali prevoz študentov in dijakov na relaciji Luče - Mozirje - Ljubljana, vsako nedeljo zvečer in ponedeljek zjutraj ter ob petkih iz Ljubljane do Luč.
Za vse informacije smo vam na voljo na telefon 031/370 279 ali 838 41-60.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN
Ime in priimek: _
Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed): _
Savinjske novice št. 37, 16. september 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 16. september	ob 17.00. Glasbena šola Nazarje Otvoritev prizidka
	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob občinskem prazniku občine Nazarje
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev zgodovinskih dogodkov ob 780-letnici prve pisne omembe Rečice ob Savinji
Sobota, 17. september	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : Ljubno (U8 in U10)
	ob 11.00. Mozirski gaj Uradno tehtanje za najtežjo bučo v državi in otvoritev razstave
	ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Otvoritev delovne razstave 17. ex tempora
Nedelja, 18. september	ob 14.00. Frančiškanski samostan Nazarje Župnijski dan
	ob 15.00. Mozirski trg Start družinskega kolesarjenja po Mozirju
Sreda, 21. september	ob 17.00. Skakalni center Ljubno ob Savinji Skakalna tekma za pokal štajersko-koroške regije
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca sivca, starega 7 dni; gsm 041/835-658.
Prodam bikca sivca, za nadaljnjo rejo, teža 130 kg; gsm 041/940-234. Bikca črno-belega, starega 1 teden, prodam; gsm 041/942-169. Prodam teličko friziko, težko 150 kg, za nadaljnjo rejo; gsm 051/353-369. Mlado kravo za zakol ali nadaljnjo rejo prodam; tel. 583-52-58. Prodam telico simentalko, pašno, brejo 5 mesecev; gsm 041/783-987. Prodam brejo telico, sivko, pašno; gsm 041/793-519.
Prodam telico simentalko, visoko brejo in telico limuzin, 130 kg; tel. 584-34-96 ali 031/299-330.
Telici čb in sr, pašni, breji 8 mesecev ter bukova, metrska drva, prodam; gsm 041/226-251.
Dve breji ovci in telico simentalko, visoko brejo, prodam; gsm 041/239-017. Prodam prašiče 100 do150 kg za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/561-893. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor; gsm
Prodam mešana drva že na kratko rezana; tel. 040/846-551 ali 031/620-279. Prodam suha, drobno cepljena brezova drva (za kamin ali štedilnik na c.k.); gsm 041/837-612.
Prodam javorove deske, suhe, debeline 3,5 mm, cca 1,5 m3; gsm 031/427-811. Prodam suhe deske za streho, debeline 20 mm; gsm 041/942-169. Prodam krompir za ozimnico, rdeči ali beli; gsm 041/900-120. Prodam jedilni krompir calinkford, 0,50 eur/kg; gsm 031/729-933. Prodam domače češplje; gsm 041/294462.
Prodam domače bučno olje, prekmurske kvalitete, po 16 eur/l; gsm 031/287-430. Meso mladega goveda (bik), prednjo ali zadnjo četrt, prodam; gsm 051/423440.
Prodam grozdje, oddam stanovanje v hiši (brez centralne); gsm 040/344-515. Prodam prešo za sadje, 40 l ter 80 l sod, rostfrei, ugodno; gsm 040/173-141. Prodam kompresor batni abac, 100 l, 60 m žične vrvi (zajle) fi 11; gsm 031/202859.
Prodam prikolico tehnostroj 4,5 t, letnik 1993, lepo ohranjena; gsm 031/716850.
Prodam traktor zetor 35-115, cena po dogovoru: gsm 041/354-619. Prodam komplet: računalnik, 17 inč LCD monitor, miško in tipkovnico, cena 150 eur; gsm 031/477-271. Prodam ugodno otroški džip peg-pe-rego in kupim gokart na pedala; gsm 031/331-416.
VOZILA IN OPREMA- PRODAM
Prodam skuter yoanway 50, letnik 2009, prevoženih 500 km; gsm 041/727-861.
Prodam moped tomos, 2-brzinec, tip 040, letnik 1960, obnovljen; gsm 031/864-947.
Prodam škodo felicijo sport line, klima in veliko dodatne opreme, cela obnovljena; gsm 051/357-683.
Prodam avto kia pride wagon, 1.3 GLX, letnik 1999, prevož. 68.000 km; gsm 051/633-614.
NEPREMIČNINE
Prodam stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, centralna, telefon, vredno ogleda, 25.000 eur; gsm 051/206-045. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Oddam več sob v najem (okolica Mozirja); gsm 041/280-005. -
V najem oddam dvoposteljno sobo v Ljubljani; gsm 051/371-690.
041/619-372.
DRUGO - PRODAM
Drva, bukev in gaber, suha, cepljena, metrska, klaftre, prodam; gsm 031/585735.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
AERODANCE NA OŠ POLZELA
Plesno - aerobna vadba, vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00 in sredo od 17.30 do 18.30 v telovadnici OŠ Polzela. Pričetek: Ponedeljek, 3. oktobra, z brezplačno udeležbo. Info.: 041/865-502 (Meta Skornšek).
Organizator vadbe je fitnes Ahtik, FIT AM d.o.o., Velenje. Vabljeni! STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER
Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525.
Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA?
Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
Bohačev toplar v Nazarjah
Vsako soboto od 8. do 12. ure
• KMEČKA TRŽNICA
• STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS« • RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA
DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI
26 Savinjske novice št. 37, 16. september 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki
Po Zadretju pa ajda zori
ČEBELARSKO DRUŠTVO KOKARJE
V teh lepih septembrskih dneh v Zadretju še lahko občudujemo polja cvetoče ajde, stare slovenske žitarice, ki je zaradi kmetijske politike v zadnjih desetletjih na naših poljih ni bilo več videti veliko. Nekoč priljubljena rastlina z belimi in rožnatimi cvetovi, ki je rajši uspevala na skromnih kot intenzivno obdelovanih tleh, pa se je v tem letu v Zadretje opazno vrnila.
Čebelarji Čebelarskega društva Kokarje so v maju z zainteresiranimi kmeti sklenili sporazum o sejanju medonosne ajde. S tem so čebe-
Čebula velikanka
Na vrtu Stanka Pahovnika iz Luč je zrasla tale velika čebula, ki požene kazalec na tehtnici krepko čez kilogram.
o. in prav mogoče se bodo
Vreme, ki odločilno vpliva na ves utrip narave in ljudi, je bilo tudi v letošnjem letu brez pravega koncepta in tradicije. »Letos je bilo vse nekoliko prej, vsaj dva tedna prehiteva,« je slišati pridelovalce povrtnin in kmetovalce. Suša pa je »posušila« tudi gobjo podrast in tako je jesenska gobarska sezona povsem nepredvidljiva.
Poznavalci narave, gozdarji in gobarji so mnenja, da jesen vedno poskrbi tudi za gobarjenja željne ljudi, ki najdejo ob sprehodih po gozdovih dovolj različnih in užitnih gob, da zadostijo popestritvi sezonske kulinarike. Bo pa mogoče letošnja bera gob bolj pičla za »lovce« na količino, ki se radi postavljajo s polnimi prtljažniki lisičk in jurčkov.
Že zgodnje poletje, ki je ponudilo predvsem ti dve vrsti gob, je bilo netipično. Medtem ko po-
di z novo uredbo o var abiranju gozdnih sadežev, de a najstrožje zaščite. Mogoč
6. september 20