TRST, četrtek 20. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 276 (4121) DNEYNIK Cena 30 lir Teb Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Goric« 33-82 Poštnina plačana ▼ gotovini UEEDMstVO: OU MONTKCCHI št. «. II. aad. - TELEFON JMM IN 54-63« - Poštni- predal. 659 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA tt 21 - NAROČNINA: OGUŠOv” zr«°^rUZmCa ,GORICA;, UU“ S- Pe!llCO »** - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - ' CENE FLRJ: v'tedni a—- ' vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tisku mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založnlitvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. te! 21-928. tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Danes se začne republikanski kongres v Rimu Reale poudarja nujnost, da PRI ostane še dalje kritična do Fanfanijeve vlade Ali bo vlada znižala ceno bencinu na 115 lir? (Od našega dopisnika) »a i ' J9' ~ Čeprav je republikanska stranka majh-fcjjub temu njen polt/žaj zelo važen. Zaradi te-th>o F,anfani na vse pretege trudi, da bi pri repu- ;a p10111 lagala tista stru- ——— -------------- J.’ ti.56 odločno zavzema v sodelovanje v njegovi anUfls- *-em v zvezi je ra- ^ijiva tudi velika pozor-tnni,' j° posveča javno to ridane& *conSresu PRJ. Se bo zače. jutri v Rimu. sej:?col ie bilo objavljeno be-89 h° pol'tičnega poročila, ki »ilr T) p,rebral generalni taj-ni0_ .ale- iz katerega pa ni ker zvedeti n'o novega, d0, zag°varja v njem svoje ci nj-a?!e stališče; republikan-vlad vedno ostanejo izven na; e, M njihov odnos do nje ,. še nadalje, kritičen, te D -.tega se v tem pbgledu pricakujejo presenečenja. .... ^nes v Beogradu Npis sporazuma o ribolovu 19- ~ Jutri P0* t»nj “odo v tajništvu za zu-‘Pora zadeve podpisali nov S°slav^m med Bali j o in Ju-*kem ? ribolovu v Jadran-Pisai morju. Za Italijo bo pod-iliSn , minister Barattieri, za ‘lovancu1^0 pa načelnik jugo-Ko • de'eSacije Popovič. dobjiJe italijanska delegacija {e ju nove dokončne predlo-J«t>rng?,slovanske delegacije, je fora ’ nai bi se dosedanji podaljšal za drugih Učj . ni, zato da lahko pro-0ie; °ve predloge. Toda po-(j]a la dobila iz Rima navo-tišp’ .naJ novi sporazum pod-ze jutri. Verjetno se bodo delegati na kongresu v veliki večini izrekli za dosedanjo linijo stranke. V svojem poročilu pa Reale nikakor ne izključuje možnosti nastanka takega splošnega političnega položaja, v katerem bi se lahko postavilo vprašanje sodelovanja, toda v isti sapi dodaja: »Danes kot danes nikakor ne moremo misliti, da bi tak položaj mogel nastati.* Nato je Reale govoril o nevarnosti, ki izhajajo iz sfcraj nih pozicij tako imenovanih kolaboracionistov, ki jih vodi Pacciardi in čistih opozicional-cev proti vladi, ki jim načeluje La Malfa. Po Realevem mnenju gre po eni strani za konformizem, po drugi pa za maksimalizem. «To sta dve bolezni, ki sta v italijanskem političnem življenju v modi«, je dejal Reale. Zanikal je, da bi bilo njegovo stališče sredinsko, še manj pa impotentno in posredovalno med dvema skrajnima poz.cijama, ki eno drugega ne moreta premagati. »Ne gre za kompromis, ki ga narekuje impotentnost, kajti avtonomno stališče vsebuje za stranko možnost vsakodnevne izbire glede vladne politike v zvezi z našimi zahtevami in našimi skrbmi. Tako stališče vsebuje možnost, da omogočimo življenje taki vladi, ki odgovarja skrajnim potrebam, ne Svoje poročilo je tajnik PRI zaključil z zahtevo, da morajo biti odslej vsi sklepi, ki jih bo stranka spicjela, jasni in v okviru takega stališča »kritične avtonomije*, zlasti glede preiskave, ki jo vrši parlamentarna komisija o Giuffre-jevi aferi, pa tudi glede ustanovitve dežel, glede vzdrževanja glasov pri glasovanju za nekatere ministrske proračune. Nato pa je poudaril že znano resnico; «Naši glasovi, ki smo jih oddali pri glasovanju za proračun ministrstva za zunanje zadeve so rešili Fanfanijevo vlado. To pa hkrati pomeni, da kritična avtonomija ni isto kot nekako brezplodno razmišljanje, temveč konkretna politična akcija.« V parlamentu pa je ponovno na dnevnem redu vprašanje cene bencina. Doslej je vlada znižala to ceno samo za polovico tistega Deviška, ki ga je dodala med sueško krizo. Ukrep je sedaj pred finančno komisijo poslanske 'zbornice, kjer so začeli o njem razpravljati. Še včeraj se je mislilo, da bo finančni minister Preti pristal še na nadaljnje znižanje, tako da bo odstranjen ves sueški povišek in da bo hkrati obveljal zakonski predlog Faille, tako da bo cena znižala na 115 lir po litru. Toda Preti je danes izjavil, da vlada ne bo na nekaj takega pristala. Vendar pa je dodal, da bo do znižanja cene prišlo, toda samo za 10 odst., kar naj bi omogočilo zniža- nič trpela. Politični opazovalci pa še vedno komentirajo izid štiridnevnega zasedanja demokrist. janskega glavnega odbora. KOVAiia aivLaDcunudi«, ne : . - „ — da bi se s tem odrekli kriti- r Stroškov za črpanje m raki ali pa napadu, kadar je to j f mi ran.je nafte, tako da dr-potrebno. Omogoča ham, da * zavna blagajna pri tem ne bi izbiramo tisto, kar lahko odobrimo in kar moramo odkloniti ne glede na mnenje, obveze in zahteve vlade«, je pou- I danil Reale. aiiiiiiuiiti,, n, ....................m......... ti, nul ......... um, hi, umih im.........................umi. .......ih... Obe ženevski konferenci §e vedno v slepi ulici Nekdo je pripomnil, da se je ta glavni odbor izkazal za «gadje gnezdo«. Drugi pa so rekli, da ne gre za nič drugega kot za «demokristjansko zasedanje na najvišji ravni«: bratski prepir, ki se vedno zaključi s hinavskimi objemi. Vendar pa se ne more reči, da ni prišlo do določenega političnega razčiščenja. Dosedanje tri struje — levica, center in desnica — se odslej še bolj razlikujejo. Pokazalo se je tudi, da postaja mladi Andreotti vedno bolj voditelj edini voditelj — desnice in da se okrog njega zbirajo vsi nekdanji veljaki KD, ki jih je Fanfani postavil bolj ali manj v kot. A. P. ■ »»------ Atentati v Maroku RABAT, 19. — Včeraj, ob 31. obletnici kraljevanja Mohameda V. je bilo izvršenih v Maroku pet atentatov, ki so terjali 3 mrtve in 60 ranjenih. V Hemisetu severnovzhodno od Rabata je bila odvržena bomba med množico, ki je sodelovala pri uradnih manifestacijah. Ena oseba je bila ubita, 48 pa ranjenih. Pozneje je v bolnišnici umrlo še 5 ranjencev. Tako da znaša skupno število mrtvih v tem kraju šest. Atentator je bil takoj aretiran. Drugi atentat je bil izvršen ■v kraju Berkane tudi med manifestacijami. Atentator je vrgel bombo med množico. Ubita je bila ena oseba, ranjenih pa jih je bilo 6. V treh krajih vzhodnega Maroka pa so atentatorji streljali na civiliste. Pri treh aten tatih je bil eden ubit in 2 ranjena. Nagibanje h kompromisu v političnem odboru OZN glede študijske komisije o vesoljstvu $nev A, 19. Na konfe- 0 Prekinitvi jedrskih po-®v so danes nadaljevali °re o spremenjenih naši « delovnega sporeda ene "Mali8 e strani. Prav tako so ,,llske Val' razgovore o bri-dokumentu o organi-tvj - Mednarodnega nadzor-o sovjetskem in ame-k(JIJ’!, načrtu za prekinitev 'tja k Poizkusov. Prihodnja 4vbp v petek. f*5 z« delegacija je da-°8 a avr.nila včerajšnji pred-Hfth?eriškega delegata Wads-*š|a a’ naj ena in drUga stran bati nost načeti in disku-j.ajo yprašanja, ki jo zani-0 da se bodo med v*e Va!° lahko obravnavale c*knvu?e strani sporazuma o o „ jedrskih poizkusov »Caran^orstvu-» dlo» ie izjavil, da je !&v0 8 nesprejemljiv za nje-*veza delegacije. Sovjetska fttj *Jztraia, naj bi se naj-«itskit?razumeii 0 prekinitvi Nto-il Poizkusov, zatem o bočaJdvu in končno naj bi St) i Podpisali oba doku-jbtj.LvV? predlog pa je ne-‘5tije Jlv za zahodne dele- se bodo Carapkin, Stan!? b in Ormsby - Gore y*kor p°.sestali na pogajanja. Jletav no' bo uradna seja I ro a/ Popoldne. nji, deveti seji kon-J^Oih 0 preprečitvi izne-i. čtio napadov, so objavili i! j* rt p.or°čilo, ki pravi, da I? ■? nadaljevalo in da 1 ■ S*1 • Predstavniki Polj-i9vianf 'n italijanski delegat cij imenu zahodnih de-, uri,,':, Taviani je v imenu (Se,,, delegacij položil do-st deln obrazložuje drugi fl-f°kov?.Vnega načrta zahodnih Val 1l*kov. Seji j( delegat sja bi 19. — Uradni )iatij ™ imenu za k. ^nik ?viani H^Cnt delegacij St delo obrazlo jt °dnja seja bo jutri. X,1?8K. 19- - Uradni ti ittsk' asbingtona na novi a.? Pri? Predlog o imenova-lhvljalne komisije za a? *a stalnega organiz- st« prilllednarodno sodelova-i 9 h? , raziskovanju vesolj-t, «etja:*e Prišel v OZN. Toda y, Potrjujejo, da Zahod ?• a°4 sprejeti formule hj vahod - nevtralne dr->k Podiv sovjetski resolu-y korr,aga za sestav0 študij- krogih poudar-ij.<>*tafj.le potrebno pravično tu Pe i;.no predstavništvo, to-V' t ibčno politično me-'trt i it? v.sakega ravnotežja, ?ao c, “čalo znanstveno iz-W.a6te?,aii*icirane države. iCbo J? ko se i tem v zvezi iijMtsjjPradna pogajanja, so ii-.tejj govorniki na današ-in;'tacii iiUčnega odbora Or-(h.aii ,* združenih narodov Hf,zUm«?nie- da b° m°B°če -r* se ° -tupni re-vula-ii; 10 so še posebno avstrijski, turški in dekgat % Mirajt d®legat se je povrnil k v oporiie, poseh- tAe,.abodni Nemitji, ki jih vUcii- a prvotna sovjetska > ki pa je bila po- zneje umaknjena. Predstavnik ZAR je predlagal ustanovitev mednarodnega režima v zvezi z vesoljstvom, ki naj zajamči uporabljanje vesoljstva samo v miroljubne namene in ki naj zagotovi, da bodo nova odkritja v korist vsemu človeštvu brez razlike. Poleg tega naj morebitna vprašanja, kakor so nevarnosti trčenja in morebitne odškodnine, takoj reši mednarodni organizem. Namestnik vodje jugoslovanske delegacije Dobrivoje Vidič jt med razpravo opozoril na nevarnost zlorabe vesoljskih poletov v nemiroljubne namene in ugotovil, da se nevarnosti pri sedanji razdelitvi sveta, ki ogroža mir, lahko premago samo s politiko aktivne miroljubne koeksisten- ce. V skladu s to politiko jugoslovanska vlada meni, da je negativen za mir obstoj vojaških oporišč na tujih o-zemljih in obstoj vojaških zvez. Jugoslovanski delegat je pozdravil popravljeno sovjetsko resolucijo, ki predlaga ustanovitev mednarodnega odbora za sodelovanje in proučevanje vesoljskega prostora v miroljubne namene. Ta resolucija se, podobno kot resolucija 12 držav, omejuje izključno na obravnavanje vprašanj organiziranega mednarodnega sodelovanja na področju miroljubnega izkoriščanja vesolja. Vidič je v zvezi s tem izrazil mnenje, da bi bilo dobro, če bi predlagatelji obeh resolucij skuša.i približati poglede in predložiti skupno e-notno resolucijo. zavrača novi načrt Rapackega LONDON, 19. — Velika Britanija je danes zavrnila načrt Rapackega o neatomskem pod‘-ročju v Srednji Evropi. Zunanji minister Selwyn Lloyd je v spodnji zbornici izjavil: »Nisem pripravljen sprejeti nobenega načrta v Evropii, ki bi spremenil ravnotežje sil v našo škodo.« Minister je dodal, da bi načrt Rapackega povečal nestalnost v Evropi. Dodal je; »Mislim, da je bila poljska vlada povsem iskrena, ko je pripravila nov predlog. Toda vsakikrat ko se nam postavlja tako_ vprašanje, se moramo vprašati, ali to zadene ravnotežje sil v našo škodo.« Selwyn Lloyd je odgovoril laburističnemu poslancu Beva-nu, ki je poudaril, da je načrt Rapackega ((posrečena sprememba k prejšnjim predlogom«, in je vprašal vlado, ali misli dati kako pobudo s tem v zvezi. LONDON, 19. — Konservativni list «Daily Mail« piše, da je laburistična stranka mnenja, da bo vlada razpisala splošne volitve februarja, ter je že napravila načrt za organizacijo svoje volilne kampanje. Irak in petrolej nacionalizacija BAGDAD, 19. — Iraška vla-da ie ukinila petrolejske koncesije britanski družbi »Rhani-a.u,n Oil Company», ki je podružnica družbe »Anglo-Ira-nian«. Sporočila je, da bo s prihodnjim mesecem prevzela v svojo režijo izkoriščanje petrolejskih ležišč te družbe. Sporočilo, ki ga je podpisal minister za gospodarstvo Ibra-h»m Kuba, pravi, da so to sklenili v skladu z določbami sporazuma o koncesijah, ki je bil sklenjen decembra 1950. Koncesija bi morala veljati do leta 1996. Bagdadski list «Alrai Alam« poroča o tem na prvi strani z velik,m poudarkom pod naslovom: »Nacionalizacija družbe Khaniquin Oil Company». Ta družba se je bavila z rafinirani em petroleja v Severnem Iraku za notranjo uporabo. Bagdadska vlada je ukinila koncesijo nad površino 192.000 hektarov. Na sedežu britanske družbe zatrjujejo, da ta sklep nima nobenega političnega pomena, ker da je v skladu z veljavnimi pogodbami. Na podlagi pogodbe, ki je bila podpisana leta 1951, se je omenjena družba obvezala, da bo dvignila letno proizvodnjo su- ostotkov. ■iniiiitMimimiiiiiiiiiiiinHmiuuitniiMnmimniiHi rovega petroleja na dva milijona ton pred koncem leta 1958. Pred nekaj tedni pa je družba priznala, da ji ne bo mogoče doseči te višine. Sedanja proizvodnja znaša samo 200.000 ton, medtem ko je dosegla leta 1955 največ, in sicer 400.000 ton. V krogih družbe »British Petroleum« poudarjajo, da sklep iraške vlade nikakor ne prejudicira položaja družbe «Khaniquin Oil Company», kar se tiče izkoriščanja in distribucije v čistilnici v Alvandu, ki pripada iraški vladi. Ta pogodba ostane v veljavi. V endar pa je sklep iraške vlade povzročil veliko razburjenje v londonskih petrolejskih krogih, ker so že nekaj mesecev v teku pogajanja o reviziji nekaterih določb o koncesijah družbi «Iraq Petroleum Company», ki je najvažnejša družba v Iraku: njena proizvodnja znaša letno 33 milijonov ton. Iraška vlada hoče med drugim doseči od te družbe, da ji vrne del koncesij, zato da jih eventualno ponudi drugim družbam z bolj ugodnimi pogoji. Poleg tega hoče :raška vlada večji delež pri delitvi dobička, ki se od leta 1957 deli na podlagi 50 Titove izjave v Zrenjaninu «Ne bomo pokleknili!» Odgovor «Komunista» Longu Longo bi vsekakor prišel do drugačnih sklepov, če bi začel pri dejstvih, poudarja Mijatovič, član CK ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, IS. — Predsednik republike maršal Tito je danes obiskal Zrenjanin in nekatere gospodarske objekte v mestu. Na kosilu, ki ga je v njegovo čast priredil krajevni ljudski odbor, je predsednik republike odgovoril na zdravico in se dotaknil tudi sedanje proti- jugoslovanske gonje Maršal Tito je poudaril, da vsi, ki poznajo zgodovino nove Jugoslavije, morajo vedeti, da se Jugoslovani vedno upirajo, ko so prepričani, da imajo prav. »Mi • zelo dobro varujemo, kar smo dosegli, ker smo vse to dosegli s krvjo,« je poudaril Tito. «Danes nas ponovno napadajo, grozijo nam, hoteli bi nas spraviti na kolena, toda nihče nas ne more prisiliti, da pokleknemo, posebno ne tisti, ki so se svoj čas vlačili na kolenih.« Maršal Tito je izjavil, da se ni potrebno preveč vznemirjati zaradi sedanje gonje,'ki bo prej ali slej morala,prenehati in da je potrebno ohraniti enotnost in nadaljevati svoje delo za boljšo bodočnost Jugoslavije. Član CK Zveze komunistov Jugoslavije Mijatovič pa ugotavlja danes v glasilu ZKJ »Komunist«, da so jugoslovanski komunisti proti »solidarnosti«, s katero se opravičuje neenakopravnost in pravica močnejšega in hegemonizem »Solidarnost jugoslovanskih komunistov je na strani res nice in stvarnih socialističnih interesov, četudi za ceno ne-solidarnosti z vsemi mogočimi avtoritetami«, ugotavlja Mijatovič v odgovoru na ob tožbe namestnika gen. tajnika KP Italije Luigija Longa na lllllllllllllllllllllfimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHfltflHIIIIIHIIItllllllMIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIHIimilllllltnilHIIIIIIIHIIIIIIIIItlllllMIIIIMHH Mrzlična posvetovanja zaradi področja svobodne izmenjave Ponoven sestanek De da se prepreč[gospodarska De Gaulle pojde v Zahodno Nemčijo 26. nov. - Nov predlog držav Beneluksa Nota švedske vlade - Komentar moskovskega radia BONN, 19. — Uradno javljajo, da bo general De Gaulle prišel 26. novembra v Zahodno Nemčijo, kjer s® sestal s kanclerjem Adenauerjem. Poročilo pravi, da bosta oba državnika nadaljevala razgovore, ki sta jih začela 14. septembra v Colombey les Deux Egli- ses; razgovori bodo posvečeni proučitvi aktualnih vprašanj, ki zadevajo obe državi. Prevladuje mnenje, da bo- Kot odgovor na sovjetske obtožbe Ameriška vlada obtožuje Moskvo vmešavanja v zahodnonemške zadeve V Bonnu hočejo «vmitev» Turingi je in Saške, od koder so se Američani umaknili po kapitulaciji Nemčije WASHINGTON, 19. — Predstavnik državnega departmaja Lincoln White je danes sporočil, da je ameriška vlada obtožila Sovjetsko zvezo vmešavanja v zahodnonemške zadeve. Dodal je, da je Sovjetska zveza tega kriva zaradi »svojih prizadevanj, da obdrži nadvlado nad velittim delom nemškega ljudstva z oboroženo silo«. White je dalje izjavil, da so »smešne« sovjetske obtožr be, da ZDA uporabljajo Zahodno Nemčijo m zahodni Berlin kot oporišče za vohunsko delovanje. Ameriški poslanik v Bonnu David Bruce se bo jutri vrnil iz Washingtona v Bonu in se bo takoj ra-govarja! z Adenauerjem. Poročal mu • bo o svojih razgovorih s predsednikom Eisenhovvcrjem. Baje boi prinesel tud: Eisenho-tverjevo pismo za .Adenauerja, a katerim predsednik jav-,ja, da se ameriško stališče glede Berlina ni spremenilo. V bonnskih uradnih krogih poudarjajo danes, da pravica treh zahodnih driav, da im»-jo svoje oborožene sile v Berlinu,^izhaja iž jaltskega sporazuma, ki so ga leta 1945 podpisali Churchill, Stalin in Roosevelt, in ki določa »sklepe o ureditvi miru-. Zatem pravijo, da so zahodne države svojo prav!co, da ostanijo v Berlinu «v veliki meri plačale«, in sicer s tem. da so umaknile čete z ozemlja Turingije in Saške, ki so ga bile zasedle ameriške čete. A-meričani so namreč umaknili svoje čete proti Zahodu na fronti, dolgi približno 600 km, v globino 300 km. V teh krogih pripominjajo, da je bila »cena«, ki so jo zahodne države plačale Sovjetski zvezi, politična in vojaška napaka, ker je dala na razpolago sovjetskim okupacijskim četam o-zemlje Srednje Nemčije, ki je še dan^s» kljub atomskemu o-rožju, idealno odskočno področje za tistega, ki bi hotel zasesti rudarski bazen v Porurju. Glasilo vzhodnonemške enotne socialistične stranke «Nt-ues Deutschland« nravi, da so nesmiselne zahodne trditve, da bi bila Sovjetska zveza pravno' obvezana vrn-ti Zahodni Nemčiji Turingijo in Saško, ki spadata sedaj pod vzhodnonemško republiko, v primeru, da bi morale zahodne države zapustiti zahodni Berlin. »Ne gre za igro z žogo, kakor delajo otroci, piše ,ist, s pretvezo, da so Američani leta 1945 evakuirali in prepustili Sovjetom ta ozemlja, ki so jih zasedli ob kapitulaciji Nemčije, zato da bodo lahko sodelovali pri zasedbi Berlina, ki ga je v celoti zasedla Rdeča armada«. Vzhodnonemški list »Neue Zeit« pa objavlja članek prof. Reintanza, ki vodi zavod za mednarodno pravo na univerzi »Martin Luter« v Halle v Vzhodni Nemčiji. Reitanz a-nalizira predvsem vprašanje prometnih poti v Berlin in prihaja do zaključka, da se merajo zahodne države pogajati za rešitev tega vprašanja z vzhodnonemško vlado. Profesor trd'., da se mora uporabljanje zračnih hodnikov nad Vzhodno Nemčijo omejiti samo v vojaške namene in ne sme služiti za prevoz potnikov in blaga. Profesor zaključuje, da je potreono, da začne Zahod reševati vprašanje Berlina in nemškega vprašanja s politično realističnega in pravno pravilnega stališča ter da išče rešitev teh vprašanj s pogajanji z Vzhodno Nemčijo. Bivši vzhodnonemški o-brambni minister Mueller se je danes spet oglasi! po vzhodnoberlinski televiziji. Izjavil je, da je vodil oogajanja z zahodnonemškim ministrom Schaefferjem v vzhodnem Berlinu pred dvema letoma. Dodal je, da je Sčhaeffer predlagal federacijo med obema Nemčijama kot prvi korak za združitev. Mueller je dodal, da je Sčhaeffer ob! skal sovjetskega poslanika Puškina šele po treh urah in pol pogajanj, in da je bil kancle Adenauer v celoti obveščen o Schaeffer-jevih razgovorih. Mueller je končno izjavil, da je po pogajanjih o tem ob/estil »pr.-stojne oblasti« Vzhodne Nemčije. ata general m kancler govorila o De Gaullovih načrtih o »vecj:. koordinaciji zahodnoevropske politike«, piedvsem pa o področju svobodne izmenjave. Verjetno bo De Gaulle pozval Adenauerja, naj posreduje v francosko-angleškem sporu s tem v zvezi. Države Beneluksa pa so poslale danes ostalim trem državam skupnega tržišča — Franciji, Zahodni Nemčiji in Italiji — noto, v kateri postavljajo nove predloge, da bi premagali sedanji zastoj v pogajanjih. Nota vsebuje predloge, k: naj bi jih sporočili Veliki Britaniji in ostalim desetim državam OEEC; 1. Carinska znižanja za 10 odstotkov, ki stopijo v veljavo med šestimi državami skupnega tržišča 1-januarja, bi se morala razširiti na drugih 53 držav GATT. (splošni sporazum o tarifah). 2. Zvišanje kontingentov za 20 odst., ki bo veljalo med drža-v?.mi skupnega tržišča od istega dne dalje, bi se moralo razširiti na drugih 11 držav članic OEEC. 3. Pristojbine in kontingenti za kmetijske pridelke bi morali ostati na sedanji višini za prihodnjih 12 mesecev. V tem času bi morali začeti pogajanja, da se spo-• razumejo u njihovem mestu v j evro-psčem tržišču. Predstavnik belgijskega zU-I ranjega ministrstva je izjavil, j da bode načrt poslali 11 državam OEEC, samo če ga bodo odobrile države skupnega tržišča. Tudi v Londonu so nocoj sporočili, da je britanska vlada začela posvetovanja z vsemi državami članicami OEEC o posledicah ki bodo nastale, ko se bodo 1. januarja začele uveljavljati določbe o skupnem tržišču. Posvetovanja se vodijo po redni diplomatski poti v prestolnicah ostalih lt> držav članic OEEC in tudi v okviru tega organizma v Parizu. Z britanske strani zatrjujejo, Ua je namen teh posvetovanj predvsem preprečiti trgovske diskriminacije, ki bi nastale z uveljavitvijo rimske pogodbe. V Londonu pa nočejo povedati, ali ima Velika Britani- skupnega tržišča in ostalimi U državami OEEC. Londonski »Financial Times« tudi omenja, da imajo države izven skupnega tržišča možnost povzročiti razkroj evropske plačilne zveze. S tem v zvezi poudarja, da bi ta rakroj škodil prav tako ostalim evropskim državam kakor skupini šestih, če se izvzame posebni primer Francije. »Francija« omenja list, velika dolžnica evropske plačilne zveze. Ce bi ta evropski organizem za urejanje trgovin, skih primanjkljajev izginil, bi se Francija znašla v bolj ranljivem položaju pred gospodarskim pritiskom ostalih držav skupnega tržišča, zlasti pa Nemčije«. Moskovski radio je danes v sVojem komentarju izjavil, da je angleški sklep o prekinitvi pogajanj za področje svobodne izmenjave poteza, s katero si Anglija hoče pridobiti naklonjenost Zahodne Nemčije. Koment~‘.or je pripomnil; «S tem da se voditelji Foreign Officea prostovoljno vprezajo v voz zahodnonemške diplomacije, očitno pozabljajo, da je Zahodna Nemčija edina država v Zahodni Evropi, ki se ni odpovedala svojim ozemeljskim zahtevam. Zato bi Bonn prej ali slej . lahko potegnil svoje nesrečne zaveznike v ne. varne avanture.« slala_ vladam držav skupnega tržišča noto, š katero opozarja na nevarnost, da bi se Zahodna Evropa razcepila, če bi se uveljavilo njih skupno tržišče, preden bi bilo ustanovljeno področje svobodne izmenjave. Vlada je opozorila omenjenih šest držav, da bi preveč tvegale, če bi vztrajale pri svojem sedanjem stališču o področju svobodne izmenjave. Nota opozarja na nevarnost, da bi utegnila nastati gospodarska vojna v Zahodni Evropi in da bi prišlo do poloma evropske plačilne zveze ter drugih gospodarskih organizacij in sporazumov med sedemnajstimi državami OE EC. Nota, ki je bila poslana zahodnonemški vladi, pa pravi, da bi se utegnil znatno zmanjšati izvoz iz Zahodne Nemčije na Švedsko. List «Dagens Niheter« piše, da so sedaj tri glavne alternativ:.: 1. Odgodili l»i lahko uveljavitev sporazuma o skupnem tržišču. 2. Članice skupnega tržišča naj bi dovolile ortalim državam v OEEC enake carinske olajšave. 3. Ca-nnske ugodnosti naj bi bile skupne, kar bi pomenilo, da lahko tudi države izven skupnega tržišča začasno znižajo carino nasproti članicam GA TT. To bi bil prvi korak na poti k področju svobodne izmenjave. Tudi hamburški list «Die Welt« piše, da bi neuspeh pogajanj o področju svobodne trgovine utegnil povzročiti razcepitev Evrope v dva gospodarska bloka. Ce se bodo stvari razvijale v sedanji sme. I noviti diplomatske odnose z ri. je mogoča gospodarska Egiptom. Dodal pa je, da bi ^ vojna med šestimi državami | vendarle bilo potrebno prej j predlog ...................................................................... S. L!oyd za obnovitev odnosov z Egiptom LONDON, 19. — Angleški zunanji minister Selwyn Llojd je danes v spodnji zbornici izjavil, da bi bilo dobro ob- rešiti finančna vprašanja med obema državama. Selwyn Lloyd, ki je odgovarjal na zadevno vprašanje, je pripomnil: «V nasprotnem primeru ne verjamem, da bi vzpostavitev diplomatskih odnosov bila koristna kakor bi mora la biti.« Selwyn Lloyd je nato sporočil, da se je z jugoslovanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem razgovarjal o možnosti angleškega kredita Jugos'1-viji. Dodal je, da ni bilo še nič sklenjeno. > . — •*»—— Srdita bitka A 1 v • • • • v Alžiriji AL2IR, 19. — v francoskih vojaških krogih izjavljajo, da ie severno od Paiestra, jugovzhodno od Alžira, v teku srdita bitka med francosko in alžirsko vojsko. Francosko poveljstvo trdi, da ;e do sedaj padlo 148 Alžircev, ne omenja pa francoskih izgub. Ritka se je začela pi“d dvema dnevoma in v njej sodeiujejn francoski padalci pod poveljstvom generala Massuja. V Vitki sodeluje tudi letalstva ««----------------- NEW YORK, 19. — Arabske države so včeraj zavrnile nu-davni izraelski predlog za plačilo odškodnine palestinskim arabskim beguncem, ki bi se namestili v arabskih državah. Ta predlog je Izrael sporočil OZN med razpravo v poseo-nem političnem odboru Včeraj je saudski delegat po pev svetovanju z voditelji arabske delegacije v 0?N v omenjenem odboru zavrnil izraelski ja lasen načrt s tem v zvezi. Komisija evropske gospodarske skupnosti v .Parizu je po svoji današnji tedenski seji objavila izjavo, ki pravi, da z naklonjenostjo gleda na vse pobude, ki naj bi omogočile premaganje sedanjih težav. Svojega predsednika Hallstei-na je pooblastila, da stopi takoj v stik z vladami šestih držav članic in se z njimi posvetuje. Hallstein se je nocoj sestal z belgijskim zunanjim ministrom, prihodnje dni pa bo obiskal prestolnice drugih držav skupnosti. Nizozemski minister za gospodarske zadeve je izjavil, da njegova vlada z zaskrbljenostjo gleda na sedanji zastoj pogajanj. Dodal je, da bo Nizozemska zvesto izpolnila svoje obveznosti, ki se tičejo evropske gospodarske skupnosti. Toda če bi se izkazalo, da se področje izmenjave ne da uresničiti, se je bati, da ne (•o mogoče preprečiti napetosti v notranjosti te skupnosti zaradi tesnih gospodarskih vezi, Vi vežejo države evropske gospodarske skupnosti z osta-. limi državami Evrope. 1 Tudi švedska vlada je po- Londonska vlada je priznala sudansko vlado maršala Abuda Priznanje je prišlo tudi iz Adis Abebe - Naserjeva poslanica Abudu in njegov odgovor - Kairski tisk obtožuje ZDA vmešavanja v sudanske zadeve HARTUM, 19. — Maršal I-brahim Abud je danes prisegel kot ministrski predsednik in obrambni minister ter kot predsednik vrhovnega sveta oboroženih sil. Za 11.im so prisegli tudi drugi ministri, navzoči v prestolnici. Foreign Office pa je nocoj sporočil, da je britanska vlada priznala novo sudansko vlado, ki jo je sestavil maršal Abud. Sudanski radio javlja, da je tudi Etiooija priznala novo vlado. Poieg tega je radio javil, da ie sovjetska trgovinska delegacija, ki je i-mela obiskati Sudan, odložila svoj obisk. Sudanski radio ie dalje javil, da je nova vlada izdala danes dekret, s katerim sprejema vse obveznosti listine OZN m Arabske lige. Nova vlada bo špoštovam vse obveznosti in sporazume, ki jih je Sudan sklenil 0d svoje neodvisnosti januarja 1956 dalje. Drugi dekret določa, da o-svanejo vsi sedanji zakoni v veljavi, funkcionarji pa dolžni nadaljevati svojo javnost. Predsednik ZAR je poslal maršalu Abudu osebno poslanico. Poslanico mu je sporočil poslanik ZAR smoči med razgovorom z njim. Abud se je zahvalil Združeni arabski republiki, ker je bila prva država, ki je priznala novi sudanski režim, ter je dal zagotovila Naserju, da bo napravil vse mogoče za okrepitev prijateljskih odnosov med obema državama. Egiptovski tisk pozdravlja danes »sudansko revolucionarno vlado«. »Al Ahbar« piše, na so Američani zaradi poslabšanja političnega in gospodarskega položaja v Sudanu 1 onudili gospodarsko pogojno pomoč, ki jo je Kalilova vlada baje sprejela. List obtožuje ameriško poslaništvo, da je v enem samem dnevu razdelilo nad 10.000 šterlingov, zato da prepreči da bi poslanci, ki so nasprotovali vla- so j di, glasovali proti njej, Tede- daj je vojska prev-ela oblast da napravi konec temu polo-iaju. . - ,, »Zarja, ki je vs.ala v Sudanu, piše »Al Ahram« v svojem uvodniku; tomeni konec dolge noči, v kateri so živeli naši bratje Sudanci«. »Al Gumhurja« pa piše; «Dva naroda na severu in na jugu sta napravila konec sa-njem kolonialistov Skupno se bosta borila kljub vsem oviram in bosta skupno gradila svojo prihodnost«. »Sudan, pravi »Al Sab«, je vedno imel v ZAR iskrenega in poštenega prijatelja, ki želi z njim deliti svoje bogastvo in je pripravljen dati vse svoje sile na razpolago sudanskemu ljudstvu«. Sudanski radio v Omdur-manu je danes obtožil angleške imperialiste m poudaril, da je sudansko ljudstvo v preteklosti trpelo zaradi angleškega imperializma in »poklicnih politikantov«. oktobrskem plenumu CK KP Italije. Poudarjajoč, da jugoslovanski komunisti cenijo Longa in njegovo udeležbo v sodelovanju obeh partij v zadnjih ■dtveh letih, Mijatovič ugotavlja, da KP Italije in Zveza komunistov Jugoslavije tudi prej nista imeli istih ideoloških pogledov, toda to ju ni oviralo, da razvijata široko sodelovanje na enakopravnih osnovah in da tovariško razpravljata o spornih vprašanjih. V zvezi z Longovo .r-ditvijo, da «stališče jugoslovanskih tovarišev zadeva v bistvo osnovnih razlogov naše lastne politike«. Mijatovič ugotavlja, da so Jugoslovani prepričani, de s svojim stališčem in zunanjo politiko v odnosu na bloke ne škodujejo interesom italijanskega delovnega gibanja. Nasprotno: prav taka politika je na liniji interesov tudi italijanskega delavskega razreda. »Vsakdo ve, poudarja Mijatovič, da v našem stališču do »socialističnega tabora« ne gre za neko abstraktno izvenblo-kovsko stališče, temveč za od. nose med socialističnimi državami in za metode sodobne borbe za socializem. S teh pozicij kritiziramo koncepcije, ki danes vladajo v mednarodnem delavskem gibanju o vprašanju »tabora« in »blokov«. »Komunist« ugotavlja, da je Jugoslavija vedno bila solidarna in da bo solidarna z ostalimi socialističnimi silami, ko gre za stvarno borbo za socializem. Mijatovič ugotavlja, da bi Longo prišel do drugačnih sklepov, če bi začel pri dejstvih. Toda če se vnaprej izhaja od postavk, da se »iz solidarnosti« in nekih drugih »višjih« razlogov, mora nekaj braniti ne glede na prakso in dejstva, tedaj se lahko vse dokazuje, čeprav se ne more dokazati, tedaj se neizogibno prihaja do raznih in celo absurdnih sklepov, do kakršnih je prišla kitajska »logika« in »logika« nekaterih drugih. #Mi bi hoteli, ugotavlja Mijatovič, ločiti dve stvari. Eno so nesoglasja z nami, ki jih prikazuje Longo in o katerih smo pripravljeni potrpežljiv« razpravljati, v kolikor stvarno gre za naša stališča, a ne za samovoljna tolmačenja in za nekatere postavke, ki nimajo nič opraviti z našimi pogledi, ki jih na žalost najdemo tudi pri Longu. Drugo pa je dejstvo, da se zamolčujejo stvari in problemi, ki se ne moreio zanikati, ker že leta razburjajo mednarodno delavsko gibanje. Kako in s čim opravičiti metode, da se na primer v primeru protijugoslovanske gonje sistematično hvali ali zamolčuje na eni strani vse. kar je očitno negativno, a na drugi strani napada oziroma zamolčuje Vse, kar je očitno oozitivno. To je vprašanje, o katerem bi se meralo razpravljati.« (Nadaljevanje na J. strani) ««—- Angleška resolucija o Cipru NEW YORK, 19. — Britanska delegacija je položila nocoj v političnem odboru OZN načrt resolucije o Cipru. Resolucija poziva britansko vlado, naj se še nadalje truii, da pride do rešitve spora, ki bo sprejemljiva za vse in ki naj bo v skladu s smotri in načel: listine OZN. Resolucija poziva druge prizadete strani, naj sodelujejo, da se uresniči ta smoter. Resolucija poziva tudi vse prizadete, naj se trudijo, da na otoku preneha terorizem in nasilje. ftedtem pa nadaljuje britan-skh vojska teroristično akcijo na otoku. V številnih grških vaseh so aretirali veliko število ljudi. Angleške oblasti trdijo, da so ujele enega voditelja EOKA, enega pa ubile. ««----------------- Znižanje števila ameriških vojakov , VVASHINGTON, 19. — Ameriški tajnik za ibrambo je fa. povedal, da bod«> 30. junija zni *aji število ameriških vojakov za 71 tisoč. McBlroy j* poslal spomenico podtajnikom za mornarico, vojsko in letalstvo z zahtevo, naj mu predložijo načrte za znižanje števila ameriških vojakov od sedanjih 2.596.282 na 2.525,000. ——«« --------------- Cavalletti pri L. Babiču BEOGRAD, 19. - Predsednik odbora za zunanjo trgovino Ljubo Babič je sprejel danes novega italijanskega veleposlanika v Beogradu Fran-cesca Cavallettija. Babič in Cavalletti sta Izmenjala mišljenja o splošnih vprašanjih medsebojnih gospodarskih od-rosov, posebno v zvezi s trgovinskimi pogajanji, ki se bodtt pričeli 25. novembra v Rimu, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. novembra Vrem« vpnraj: NajvMMa tempe-ratura 14.2, najnižja 115, zračni tlak 1024,7 ne dviga, veter 32 lom severovzhodnik, vloga 63 odst, nebo jasno, morje razgibano, tem. peratura morja 14.6 stopinje. Tržaški i dnevnik Danes, ČETRTEK 2# BOV*mlir* Feliks, Srečko Sonce vzide ob 7.10 lopato« 1.6.30. Dolžina dneva 9.20.Lun vzide ob 13.43 In zatone ot> Jutri PETEK, 21. novembra fia« n. m. Darink* _ Vprašanje deželne avtonomije v ospredja Zanikuje, ki potrjuje Poročilo agencije ASTRA Skrb za pomorsko zvezo med Trstom inNew Yorkom Ni še nobenega načrta za nadomestitev starih ladij «Saturnie» in Battello pa je rekel, . bodp glede tega predložili ®terPelacijo na prihodnji se Nato h občinskega sveta. .V' se je nadaljevala dis-•Ja o poročilu podžupana predstavnik občinske-sveta v posvetovalni komi-2a prosto cono. Svetova- ste z'a 0 pravilniku pro-c°ne. Najprej je govoril sovec Crocetti, ki je govo-kot (a ti ji lec ja ]e Poudaril, da je vpra-")«. ki so ga na predzadnji ,v 1 občinskega sveta sprožili pe.Hvalci Battello, Attems ir. ty tDa*> on načel že v po-ovalni komisiji, ko je bi/8*31 te Predstavnike, *e bnel občinski svet pravi-p ’ ^a odloča o pravilniku H c°ne. že takrat pa so svet sede tbo: odgovorili, da občinski ne bo imel odločilne be-ampak samo Trgovinska .htica, kateri po zakona pravica, da upravlja wPada t9,s‘o cono. P a«ell0 pa je rekel, da dr. ii tr2io nš pravilno usmeril v. Usije, ko je rekel, da se razpravljalo, če je bilo do- Sečan dt>b: 'al Je delovanje proste cone r° ali slabo, ampak bi mo-Pozvati občinski svet, naj j sv°j prispevek k še bolj-1,1 delovanju te ustanove. 0 je prešel k analizi poteznih členov pravilnika zvetovalec rekel, da je iz ^8seenika Trgovinske zborni-,’h sicer iz prehrambene jj fbovne skupine po indeksu bo, dtih lenjskih razvid- Sbtii stroškov da je naš indeks življenj-stroškov kljub prosti co-^aad državnim povprečjem. rav tako po govornikovem lenju prosta bi cona ne nekaterim ose- j£?a služiti ^ > da so si z njeno pomočil bakupili posestva, ampak ..■»orali ta denarna sredstva j.^di za ustvarjanje novih °vnih mezd. ^ahteval je, naj Sovodnje, s° na podrcčju proste cone, bJetnajo vsaj prehrambene 'aša proste cone v taki me-j Itot Gorica. P» zgledu Me-,e e ^olina-Aosta pa naj bi ^ zahtevalo od lastnikov . 1sstnih avtobusnih prog im-a'e cene voznih listkov ter *H|| stev na podlagi davčnih dajatev teh podjetij. Najvažnejše pa je spoštovanje delovnih pogodb in obstoječih socialnih zakonov v podjetjih proste cone. Na koncu je še zahteval redno objavljanje količin nakazil kontingentiranega blaga podjetjem proste cone. Ljudsko knjižnico Ljudska knjižnica v Gorici prejema od časa do časa vse nove izdaje domačih in tujih pisateljev in pesnikov. S tem si je ustvarila res bogato knjižno izbiro, ki nam je lahko po pravici v ponos. Knjižnica daje knjige naposodo po zelo nizki ceni. Kdor se želi razvedriti ob dobri knjigi, naj pride v uradnih urah v knjižnico v Ul. Ascoli, kjer bo lahko dobil čtivo po svojem okusu. Ker je zimski čas bolj kot kateri koli drug letni čas primeren za čitanje, priporočamo vsem, da ustanovo čim-prej obiščejo, še Dosebej velja to priporočilo podeželskemu človeku, ki je spravil večji del letošnjega pridelka in ima več časa, da vzame v roko kakšno strokovno, poučno, zabavno čtivo ali kakšen lep roman. V NEDELJO V RONKAH Prva seja občinskega sveta V Ronkah se bo v nedeljo zjutraj prvič sestal novoizvoljeni občinski svet. Na prvi seji, ki bo v rdeči dvorani občinske palače bo prefektur-ni komisar predal svoje posle občinskim svetovalcem, k: bodo izvolili župana in odbornike. Ni še znano, kdo bo prvi župan. Kot je znano je novi občinski svet sestavljen iz 16 levičarjev (devet komunistov in sedem socialistov) in štirih demokristjanov. pa se postiropresionizmu> Jutri zvečer bo v dvorani Petrarca drugo predavanje iz ciklusa o moderni umetnosti, ki ga prireja zavod za kulturne prireditve »Citti di Go-rizia*. Predaval bo tudi tokrat ravnatelj čedadskega muzeja prof. Mutinelli. Naslov predavanja jte »postimpresioni-zem». •iiiimiiiiiiiiiHiiniMiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiMiimitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiiim Seja pokrajinskega odbora Da bi odpraviti bodo fiuoriziraii Nocoj ponovna seja odbora Na torkovi seji pokrajinskega odbora so sprejeli važen higienski sklep. Kot je znano so v nekaterih evropskih državah pričeli fluorizirati pitno vodo, da bi odpravili zobne bolezni. Tovrstno iniciativo so pričel-i izvajati tudi v nekaterih italijanskih mestih, zlasti v Milanu, kjer so fiuoriziraii vodo, ki jo potrebujejo v! občinskih zavodih za otroke. Tudi v goriški pokrajini bodo po sklepu pokrajinskega odbora pričeli s tovrstno akcijo, brž ko bodo dobili vsa potrebna pojasnila iz Milana. Na dnevnem redu torkove seje so bila tudi nekatera druga vprašanja, med katerimi zavzema zelo važno mesto razprava o ureditv’ mest za nekatere uslužbence in pomoč nezakonskim otrokom. Razpravljali so tudi o enoletnem uspehu delovanja gostišča «Lanterna d’oro» na gradu Kar se javnih del tiče, bodo uporabili 315.000 lir za popravila v stavbi zavoda Duca d’Aosta v Gradiški. 360.000 lir za nakup nove opreme v realni gimnaziji v Tržiču. Stroški za pleskanje stavbe pokrajine so znašali 876.000 lir. Zaradi številnih vprašanj še bodo odborniki ponovno sestali danes zvečer. Delavec iz Ločnika zadel v in blizu 1000 dele-b av aa občinske konference, 1 j.0^0 v naslednjih mesecih. V^ ^iPliniranum prihodom na V*a in visoko udeležbo na HjJ .ah je članstvo vnovič e-t>alT*-t'0 manifestiralo svojo hi n° zavest in pripadnost tj j j Najbolj množični organiza- Huu°lil0 je 94,2 odstotka čla-‘ To je številka, ki kaže, „ ^oštevamo še tiste, ki iz jj. av>člj;vih vzrokov niso mo-UP ®a volišča (bolni in odsot-)>a ’ .^a je bila volilna udelež-faz 1Zrehno visoka. Se zlasti ^Veseljiva pa je ugotovitev, j)t se je med predvolilnimi priti Vami, ko so dosedanji odboja P.°r(>eall o svojem delu in Sin Volitev včlanilo v or-HovUacii'> nad 6800 novih čla-jit-j Največ novih članov so O* v občini Kanal, Aj-hca *na’ Šempeter, Nova Go-tia ‘h Idrija. Volilna udeležil 9p0 občinah pa se giblje od Hi’ °hxtoitka v kobariški obči-tbči°. ^ ° “ °'koU 16- UrB' pritisk volilcev na vo-i, ua je bil skoraj povsod do ltlju^*, zjutraj. Najprej so za- !U*U volitve v obmejnih va- aa Krasu in na Kobari-^ Livških Ravnah so lhit' Vs' volivci že do 6. ure Uforai- v Jevščku so končali ti b°*neje, kmalu za njimi ** »aprli volišč« tudi V! Ro- bedišču, Temnici na Krasu in v nekaterih drugih vaseh. Ponekod so zaradi posebnih krajevnih razmer odprli volišča že ob 5. uri zjutraj, da so o-mogočili glasovanje tistim, ki so odšli na delo ali po drugih opravkih. V nekaterih vaseh so skupine članov Socialistične zveze, zlasti mlajši, po o-pravljenih volitvah odšli na delo pri urejanju vaških poti in drugih komunalnih objektov. Na predmeji, kjer mladina gradi največje smučarsko skakalnico na Primorskem, so ta dan še bolj zavihteli krampe in lopate, da bi bila skakalnica že letos zgrajena. J. J. zo Pellizon iz Ul. Rialto 15 v Ločniku. Nekaj dni se njegovo ime ni moglo izvedeti, ker na igralnem listku ni bilo imena. Ze v torek popoldne pa se je po vasi vedno vztrajneje širila vest, da je tisti srečnež zidar Pellizon. ki je zaposlen v SAFOG. Dobil bo 4.170.000 lir. Živi z materjo in brati, ki obdelujejo že . več let Attemsovo posestvo kot koloni. Pellizon je igral samo dva stolpca v igralnici gostilne Marega v Ul. Gdulio Cesare. ---- Danes dražba v zastavljalnici Danes dopoldne ob 10. uri bo v pritličnih prostorih go-riške hranilnice dražba predmetov, ki so bili , zastavljeni do letošnjega septembra. Variete z Marianinijem jutri v Verdiju Jutri -zvečer bo v Verdijevem gledališču zanimiva varietejska prireditev, na kateri bosta glavni točki pianist Lu-ciano Sangiorgi in Gianluigi Marianini, ki je postal slaven v Italiji zaradi svojih nastopov v televiziji. Program je razdeljen v dva dela. V prvem bodo nastopili pevci-dile-tanti iz naše dežele, ki tekmujejo za neko državno nagrado, v drugem pa nekateri znani pevci zabavnih melodij in manekenke, ki bodo prikazale nekaj oblek turinskih modnih hiš. Igral bo orkester Jazz Sami. Vstopnice po 1000 in 700 lir se dobijo pri blagajni gledališka. «»------ Več najdenih predmetov na poveljstvu mestnih stražnikov V zadnjem času so pošteni najditelji prinesli na poveljstvo mestnih stražnikov v Ul. Mazzini več najdenih predmetov, ki jih oškodovane osebe lahko dobijo, samo če dokažejo, da so njihova last. Ti predmeti so; dve ženski uri, zlata verižica z obeskom, zlat okrasek, volnen šal in usnjena listnica. Na trgu na debelo prodajajo tudi na drobno Kakor smo v našem listu že poročali, je bil izdan 17. oktobra dekret, na podlagi katerega lahko vsi trgovci na debelo prodajajo na velikem trgu v Ul. Boccaccio količine zelenjave in sadja na drobno. Pred 17. oktobrom nobeden ni mogel prodajati blaga na drobno, ker mu tega niso niti dovolili. Seveda tudi ta dekret ne daje trgovcem povsem proste roke. Zgodaj zjutraj se prodaja lahko samo na debelo, po 9. uri pa je dovoljena tudi prodaja na drobno. Navajamo nekaj cen s tržišča, ki kažejo, da je razlika cenah prodaje na debelo in na drobno: ohrovt je bil predvčerajšnjim po 42 in po 90 lir, cvetača po ’8 m po 100 lir, čebula po 38 in 70 lir, posušen fižol po 124 in 150, solata po 130 in 225. navaden krompir 28 in 40 lir, paradižniki 65 - 80, peteršilj 103 - 190, -adič 200 - 320, špinača 77 in J 00 lir. Sindikalni aktiv FIOM CRDA Zaradi pomanjkanja zelo nejasno perspektive Skoraj 800 začasno odpuščenih delavcev Ob prisotnosti generalnega tajnika FIOM Luciana Lame se je sestal sindikalni' aktiv FIOM ladjedelnice v Tržiču, ki je razpravljalo o položaju podjetij IRI. Na sestanku so u-gotovili, da načrt za preureditev podjetij IRI skoraj ne o-menja tržiške ladjedelnice in da je perspektiva za nadaljnjo zaposlitev delavcev kljub odpustitvi 200 delavcev, ki so bili stari nad 60 let, zeio nejasna, V oddelku OMFA je začasno odpuščenih 250 delavcev, dokončno pa so zaprli tehnični urad za popravilo železniških vagonov. V elektromehaničnih delavnicah so začasno odpustili 125 delavcev, naročila pojemajo, v obratu pa se dela po 40 ur tedensko. V ladjedelniškem oddelku je začasno odpuščenih 400 delavcev, že več kot dve leti ni prišlo nobeno naročilo, tako da oddelek sedaj opravlja samo dela, ki so bila v programu za leto 1956. V zadnjem tednu se je število suspendiranih spet povečalo; štiriletni načrt za podjetja IRI ne nudi nobene prave rešitve vprašanja zaposlitve delavcev. Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva je aktiv.sklenil prikazati položaj v CRDA čimšir-ši javnosti in doseči, s pomočjo borb delavcev, izdelavo takega načrta podjetij IM, ki bo ustrezal državnim interesom. Aktiv se bo znova sestal danes in proučil, kaj naj se napravi, da se v CRDA znova zaposlijo vsi začasno odpuščeni delavci. V Gorici podaljšajo pregledovanje žarometov ? Pregledovanje žarometov v Tržiču, Drevored sv. Marka 52, so sklenili podaljšati do petka, ker zaradi velikega navala ni mogoče pregledati vseh avtomobilov v tako kratkem času. Akcija se je zaključila v Gorici, vendar ni izključeno, da bo avtomobilski klub zamudnikom omogočil, da pod- Tihotapci odkriti na Reki KAKO JE blago iz Gorice Jugoslovanske oblasti našle za okoli 1.3 milijona din blaga Izvedelo se je za podrobno-. kamnov, 300 svilenih robčkov, sti tihotapljenja raznega bla- večjo količino ženskih nogavic ga iz Gorice v Jugoslavijo, in 1 iz r.ylona ter drugo blago v sicer na Reko, kjer so tihotapcem prišli na sled pred nekaj meseci z aretacijo Goričana Egona Sterrija, ki še vedno v reških zaporih čaka na proces. Jugoslovanske pristojne o-blasti so izvedele, da so blago najprej spravljali v Novo Gorico, od tam jo je Sterri osebno z avtomobilom peljal na Reko. Pri preiskavi v nekaterih stanovanjih oseb, ki so se ukvarjale s to nedovoljeno trgovino, so našli 155 kovinskih pasov za zapestne ure, okoli 100 ogrlic iz «zla-ta», 120 ogrlic iz umetnih PREMIERA SNG V GORICI V soboto 22. nov. 1958 oh 21. uri bo v Prosvetni dvorani v Gorici premiera francoske komedije v dveh dejanjih «GIGI» ki jo je po Istoimenski noveli pisateljice CO-LETTE dramatizirala ANITA LOOS. Prevod VLADKE JAN ŠEDLBAUER priredila N. G. Režiser: NADA GA- BRUELCICEVA Scenograf: VLADIMIR RIJAVEC Osebe: Gigi - Bogdana Bratuževa; Mme Al-varez - Ema Starčeva; Andrče - Zlata Rodoške-va; Gaston Lachaille • Miha Baloh; Victor Silvij Kobal; Alicia de St. Ephlam - Leli Nakr-stova. Ponovitev v nedeljo 23. novembra ob K. uti. Gradnja jameljske osnovne šole zelo naglo napreduje, ker je vreme zeio ugodno Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD, v kavarni Bratuž ter pri blagajni dvorane pred pričetkom predstave. Vstopnina: sedeži 300 in 200 lir, stojišča 150 lir, dijaki 100 lir Ne- vrednosti 1.300.000 dinarjev. Karel Kodrič 90-letnik Malokomu je dano, da učaka tako visoko starost, kot jo je pred nekaj dnevi dočakal Karel Kodrič iz Standreža; še vržejo žaromete pregledu v kakšni delavnici v mestu, k: jo bodo nalašč zato izbrali. Na poveljstvu prometne policije so preglodali skupno 1418 avtomobilov, od katerih jih je imelo svetlobne naprave v redu sam0 586, slabe 726, povprečne Pa 10*. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Komisar Mai-gret», J. Gabin. VERDI. 17.00: »Par modrih oči», M Koch in K. Holm. VITTORIA. 17.15: »Mitšchu, prostodušna grešnicao, D. Delorme in F. Gravey, barv-ni film. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Dogodivščina v Soho«, B. Lee in J. Gregson. barvni film. MODERNO. 17.00: »Dekle na Donavi*. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ve^ dan in ponoči lekarna Pontom e Bas-si, Raštel 36, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 13,4 stopinje ob 10. uri, najnižjo pa 9 stopinj ob 1. uri. Še o padcu prometa v pristanišču Obratno znižanje števila prihodov in odhodov ladij Po tonaži priplulih tujih ladij so jugoslovanske ladje na drugem mestu takoj za Liberijo, katere zastava služi pretežno za kritje raznih špekulacij Podrobno smo že poročali o resnem padcu prometa tržaškega pristanišča, do katerega je prišlo v vseh mesecih tekočega leta, predvsem zaradi novih pogodb med Avstrijo in deželami vzhodrfega bloka glede nabav premoga in železne rude. Vendar pa i-majo posredno vlogo tudi pomorska vprašanja, saj smo letos zabeležili manjše število ladij, ki so pristale v pristanišču, kot jih je bilo lani. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je tako v pristanišču pristalo 2979 ladij, med. tem ko so lani v istem razdobju pristale 3304 ladje. Iz obeh številk je razvidno, da gre za občuten padec, zlasti ker podatki o obalni plovbi ne kažejo bistvenih izprememb in so tudi podatki o prevozu surovega mineralnega olja na približno isti ravni. To znižanje ne more pomeniti drugega kot da so brodarji potegnili iz prometa vse starejše ladje manjše tonaže, ki le s težavami vzdrže sedanjo konkurenco, ko smo v razdobju nizkih brodnin in ki zlasti težko konkurirajo pri prevozih masovnega blaga. To trditev potrjuje tudi dejstvo, da se je »kupna čista tonaža ladij, ki so priplule v pristanišče, celo nekoliko povišala in dosegla v letošnjem obravnavanem razdobju 2,967.232 ton, medtem ko je znašala lani 2,813.240 ton. Opravka imamo z bistvenim znižanjem prihodov in odhodov in torej tudi z manj šipa številom rednih pomorskih zvez, kar se je nujno moralo odraziti na celotnem pomorskem prometu tržaškega pristanišča in kar je še poslabšalo njegovo konkutenčno spo. sobnost. Zlasti je žalostno dejstvo, da se je ponovno znižalo število ladij z domačo zastavo in je pod italijansko zastavo v prvih osmih mesecih preteklega leta priplulo lani 696 ladij in letos le še 648. Pri teh podatkih nismo upoštevali o-oalne plovbe, kjer je bilo prav tako zabeleženo pomemb. no znižanje prometa. Pod tujimi zastavami pa je priplulo v pristanišče v obravnavanem razdobju letos 741 ladij, medtem ko jih je lani priplulo 830. Delež italijanskega ladjevja v pristaniškem prometu je torej še vedno dokaj nizek in je tako lani kot letos (računajoč čisto tonažo priplulega ladjevja) dosegel komaj 45,9, odnosno letos 45,7 odstotka in se je torej celo nekoliko znižal. Razumljivo je, da je iz navedenih razlogov tuje ladjevje dokaj pomembno v našem pristanišču. Med tujimi ladjami je po čisti tonaži priplulih ladij na prvem mestu zastava Liberije in je od januarja do oktobra priplulo v pristanišče 34 liberijskih ladij v skupni tonaži 213.960 ton. Ne smemo iimiHiiiiiiHniiiiiiiuiNiiiiiiiiitiuiiiiuiiiiiiuiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuii Iz koprskega okraja Prvi del operativne obale v koprski luki je dograjen Gostovanje reškega gledališča e Prometna nesreča - Avtobus v gostilno • Popravljanje ceste v Truške • Nov predsednik OBLO Koper .. - X' i. 4 'J * * L . . f . Pogled na dograjeni del operativne obale v novem koprskem pristanišču. manj pa je takih, ki bi pri tolikšni starosti bili tako ir vahni, bistri in čili, kot je naš jubilant. Ko smo mu čestitali in rekli, da bi radi objavili v listu njegovo sliko in kratek življenjepis, nam ni nasprotoval, ker iz lastne prakse ve da imajo »časnikarji, policaji in rubež-niki* pravico, da povsod vtaknejo nos in da se jim pri tem ne more nasprotovati. Hitro smo bili v neprisiljenem razgovoru, v katerem nam je povedal, da je že spomladi napravil prošnjo za na-naljnjih deset let življenja, vendar mu je za sedaj še niso odobrili. »Veste — nam je rekel — take stvari je treba napraviti, dokler ne poteče rok*. Rodil se je v Gorici, krščen je bil v Rihembergu, birman in poročen v Trstu, kjer je dolgo let opravljal službo avstrijskega redarskega vodje. Sedaj živi kot upokojenec v Standrežu. Pri vseh svojih letih zvesto čita naš list, od blizu pa spremlja tudi delovanje prosvetnega društva. Skupno z vaščani, ki ga zelo spoštujejo, mu želimo, da bi bila srečno rešena njegova prošnja in da bi dočakal stoletnico tvojega rojstva. Pred dnevi so bila zaključena gradbena dela na novi o-parativni obali v Kopru. Delavci so zadnje dni, čeprav jih je močno motilo s abo vre me, s pospešenim tempom na. daljevali delo in jim je tako uspelo dela zaključiti. Njihov uspeh sedaj krasi okrašena zastava in smreka, ki je znak, da so dela gotova. Pred otvoritvijo pristanišča je treba samo še dokončati cestišče, k: vodi k obali in končno de’j na pristanu. * * # Včeraj je gostovalo v Kopru gledališče »Ivan Zajec* z Reke, ki je uprizorilo Boo nieresovo komedijo v treh dejanjih «L’albergo del buon ri-po&o*. Avditorij je bil polu gledalcev, ki so bili z izvajanjem reških gledališčnikov žela zadovoljni. • * • V torek zvečer ->ta na poti iz Gorice proti Kooru utrpela poškodbe prometne nesrečo predsednik in tajnuc .rgov'n ske zbornice iz Kopra Avte lancia, katerega je vozil šofer zbornice, je na cesti začri drseti in se zadel v skarpo. Šofer se zdravi v novogoriški bolnici, medtem ko sta ostala ava potnika po piejeti prvi pomoči odpotovala domov Na avtomobilu je prečei škode, saj je prvi del popolnoma zdrobljen. • * * Zelo interesantna nezgoda pa se je pripetila v ponedeljek v Nova vasi pri Šmarjah nad Koprom. Pri zaviranju •'vtobusa, ki je bil poln potnikov, so zavore popustile in iznajdljivi šofer je našel za najboljšo rešitev to. da je zapeljal z vozilom v gostilno in tako preprečil hujšo nezgodo. Interesantno pri nezgodi je, da je pri zadnjem rezervoarju na stisnjen zrak za zavore bila pipa za izpust vode odprta. Kamen z gramoznega cestišča je namreč udaril v ročico take močno, da ni mogla več delovati, zrak je uhajal iz zavore, zaradi česar niso prijele in skoraj bi prišlo do hujše nesreče. Na vozilu je 600.000 din škode, medtem ko niso pothiki utrpeli nikakšnih poškodb, zadnji trenutek pa je ušel nezgodi neki mimoidoči pešec. V vasi Truške nad Marezigami je zelo rodoviten kraj, kjer v veliki meri pridelajo vsako leto lepo količino groz-ja in vina, kraj sam pa slovi po zelo dobrem -efošku. Dostop do Trušk in ostalih sosednih vasi pa je zaradi slabe ceste predvsem v deževnem vremenu otežkočen, zato »o se vaščani zavzeli za to, da cesto popravijo in so dela že začeli. Poleg vaščanov pri delih pomaga tudi ljudska oblast, ki se je zavzela za pobudo avtobusnega podjetja Slavnik, da v najkrajšem času uvede tu li avtobusno progo, saj imajo tamkajšnji ljudje tudi več kot eno uro hoda do najbližje postaje, kamor morajo v vsakem vremenu, da prispejo pravočasno na avtobus in od tam na delo, • * » * V ponedeljek je bil na seji občinskega ljudskega odbora Koper izvoljen za novega predsednika dosedanji podpredsednik Miran Bertok. Bivši predsednik je ored mesecem dni odšel za dve leti na študij. Podpredsedniško mesto pa je zasedel dosedanji direktor Zavoda za stanovanj-' sko izgradnjo Marico Rainer, ki ima nemalo zaslug za to, da je gradnja stanovanj v zadnjih letih tako hitro napredovala. Samomor mladeniča V torek pozno popoldne so ob izlivu Rižane pri novem nasipu Koper-Ankaran našli truplo 25-letnega Alojza Nussdorferja iz Santome pri Kopru, ki je izginil od doma pred dvema tednoma. Nussdorfer si je hotel že nekajkrat prej vzeti življenje, pa mu ni uspelo, ker so ga pravočasno zapazili in preprečili njegov namen. Prve dni tega meseca je skočil v potok, ki teče pri Rantomi, toda miličniki so ga pravočasno rešili. Tudi pri zadnjem poskuau sta ga zapazila dva prijatelja, ko je skočil v Rižano. Takoj sta oba skočila v reko, da bi rešila nesrečneža, toda opešala sta in sta le videla, kako je Nussdorfer izginil. Njegov brat je takoj obve-•til policijo; dva očividca pa se čuditi tako masovnemu prihajanju ladjevja prve črnske republike, saj gre v resni, ci le za špekulacijsko zastavo, za katero se skrivajo grški veliki brodarji, ki imajo skoro monopolno v rokah prevoz surove nafte in ki na ta način oskrbujejo tudi tržaške čistilnice mineralnih olj. V koliko* pa ne gre neposredno za njihove ladje, so se tudi druge podobne družbe iz konkurenčnih razlogov poslužile iste zastave, ki omogoča ogibanje davčnih obveznosti predpisov o varnosti plovbe, sindikalnih pogodb itd. Iz podobnih razlogov je na četrtem mestu zastava Paname s 110.627 tonami. Bopolnoma drugačne pa so stvari s prometom jugoslovanskih ladij, ki so na drugem mestu z 204.853 tonami in je njih tonaža skoro enaka, kot je bila lansko leto. Gre za lad. jevje, ki vzdržuje nekatere zelo važne pomorske zveze (zlasti proti Daljnemu vzhodu) in ki torej po tej plati nedvomno koristi tržaškemu pristanišču, saj bi pristanišče brez tega ladjevja sploh ne razpolagalo z določenimi zelo pomembnimi rednimi pomorskimi zvezami. Po drugi strani pa gre seveda za konkurenčno ladjevje, ki nedvomno služi prvenstveno interesom lastnih pristanišč. Na tretjem mestu so ameriške ladje z 202.736 tonami, pri čemer gre prvenstveno za «tramp» ladje, ki dovažajo v pristanišče premog in rude a-meriškega izvora za potrebe avstrijske težke industrije. Prav ta promet je dobil s pogodbami med Avstrijo in sovjetskim blokom najhujši udarec, ki pa v obravnavanem razdobju še ni prišel povsem do izraza, čeprav so že zabeležili padec prihodov ameriških ladij (lani 240.287 ton). Lahko pa z gotovostjo predvidevamo da bo to ladjevje v bližnji prihodnosti skoro izginilo iz pristanišča. Navedenemu ladjevju sledi še ladjevje številnih pomorskih držav; tako je priplulo v pristanišče v obravnavanem razdobju letos ood tujimi zastavami 741 ladij v skupni tonaži 1,241.277 ton in lani 830 ladij v tonaži 1,195.209 ton. Kongres tajnikov FILM Prihodnji teden bo v Trstu kongres pokrajinske zveze pomorščakov FILM CGIL. Kongres spada v okvir priprav na prvi vsedržavni in enotni kongres te stroke, ki bo v prihodnjih tednih. sta povedala, kako in kje je Nussdo-fer izginil. Koprski gasilci so iskali truplo vse te dni, dokler ga niso našli. Pravijo, da je resrečnež ’-mel hud kompleks manjvrednosti in da si je verjetno zaradi tega vzel živ;jzn;e. B02. «»------- Nesreča med igro Včeraj popoldne se je okoli cerkve S. Vincenzo de Paoli igralo nekaj otrok, med katerimi je bil tudi 8 let stari Roberto Lichian iz Ul. Piccardi 42. Otroci so plezali po lesenem ogrodju, ki je postavljeno okoli cerkve kakih 50 cm od tal, in med njimi je bil tudi Roberto. Toda smola je hotela, da je deček nenadoma izgubil ravnotežje in padel z deske na tla, kjer je nepremično obležal. Mati, 32 let stara Emiliia Zerni. se je hudo prestrašila in takoj poklica, la rešilno postajo, od koder so poslali avto RK in dečka skupaj z materjo odpeljali v bolnišnico. Tu so Roberta sprejeli na nevrološki oddelek, kjer bo moral ostati 10 do 20 dni. Zdravniki so namreč ugotovili, da si je deček pri padcu poškodoval desno sence in da je zaradi tega tudi izgubil zavest. Restavracijo «Posta» obiskali tatovi Ko je predvčerajšnjim zjutraj sin najemnika restavracije «Alla Posta* odprl lokal v Ul Galatti 18, je takoj ugotovil, da so ga ponoči obiskali tatovi. Najprej je malo pogledal naokoli, in ko je videl, da so odprti vsi predali in omare, je lokal spet zaprl ter odšel na centralni policijski komisariat, kjer je tatvino prijavil. V restavracijo se ie 36 let stari Sabino Peterlini vrnil s policijskimi agenti, ki so takoj uvedli preiskavo. Tako so ugotovili, da so v noči med ponedeljkom in torkom prišli tatovi skozi vežo hiše št. 28 v Ul. Roma na dvorišče, od tod pa skozi odprto okno v stranišče lokala. Najprej so prebrskali omare, potem pa so odšli v sobo, kjer so iz predala pisalne mize odnesli 20.000 lri in zlat prstan. Očitno je. da s plenom niso bili zadovoljni, kajti odprli so še hladilnik in iz njega odnesli nekaj kilogramov mesa. Po isti poti so se vrnili spet na cesto in se izgubili v noči. Peterlini je prijavil skupno 70.000 lir škode. Prijavljena tatvina Včeraj je Vittorio Novacco iz Ul. Buonarroti 5 prijavil policijskemu komisariatu v Ul. Cologna, da so mu neznanci med 21. in 21.30 odpeljali njegov motor TS 23005, ki ga je bil pustil v bližini begunskega taborišča v Ul. delle Doc-ce. Policija je uvedla preiskavo. Juiic onCjičinah predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro barvni cinema-scope film: (I tre moschettieri) Igrajo: LANA TURNER, GENE KELLY, JUNE ALLYSON, VAN HEF-LIN in ANGELA LAN-SBURY. DU NUN AJUB: Svetnikov grob »Niti najhujši peklenšček bi se ne mogel postaviti po ro-bu Saidu Ibrahimu, sinu Saida Ismaila.* y strahu sem se pritisnil k najmlajši ženi svojega očeta in skril glavo med »jeni drobni dojki. Bilo je to pozimi in ostala sva bila sama, ker naju je bil oče pustil doma, da bi mogel obiskati sveje druge žene in pri tem rekel, da se bo kmalu vrnil. Toda začel j« pljuskati dež in Veter se je spremenil v vihar. Moj otroški strah ni izginil vse dotlej, dokler me ni očetova najmlajša žena pomirila z besedami: »Varoval te bo A-lahov svetnik Abu Hasan, ker je vsa vas pod njegovim varstvom. Tvoj oče pa uživa njegovo posebno naklonjenost Če bi njega ne bilo, bi naše svetišče bilo še vedno le gola krpa zemlje kot ostala zem-lja tod in ljudje bi že vedno bodili tja opravljat potrebo in akrunit sveti kraj, ne vedoč, da leži pod zemljo velik svetnik, ki nas more zaščititi. Tvoj oče je v tej vasi živel Že četrto leto, ko se mu je javil svetnik in mu naročil: «Is-mail, sam Alah te je poslal sem, da pokažeš ljudem, kje počivam in da ljudi rešiš pred kaznijo, ki jih bo zadela zaradi njihovega obnašanja, pa čeprav to nenamerno počnejo. Ko je nekoč prišel nekdo od vaščanov sem in opravil nad mojim grobom malo potrebo, sem vso vas kaznoval s sušo, da je žito zgorelo m se mleko v dojkah posušilo.« ■»Naslednjega dne je tvoj o-če stopil iz hiše, se ustsvil Du Nun Ajub se prišteva med najboljše iraške književni, ke. Njegovo glavno oeio je roman «Dr. Ibrahima, ki je izšel leta 1939. Avtor te novele Je pisal tudi eseje in zgodbe, v katerih najraje opisuje življenje na vasi in vpliv starih predsodkov, proti katerim se mlade generacije borijo. sredi vasi in z dvignjenim gla-som opozarjal ljudi pred kaznimi, Ki jih čakajo v tem življenju in v življenju, ki i-ma priti.* »To noa je vsa vas ostala budna in čakala prvih sonč nih žarkov. Tvoj oče pa je molil. Se v noči je .-opil v polje lin se tu in tam za trenutek ustavil ter ponavljal molitev: »Bogov je mnogo, največji je Alah.* Naslednjega jutra so se vsi vaščani zbrali okoli njegove h;Se, da bi zvedeli, kako je s svetnikom, bodočim zaščitnikom in če je tvojemu očetu že povedal, kje je njegov grob. »Vsi eni, ki izhajajo od preroka, naj gredo za menoj m naj glasno slavijo Alaha* — je rekel tvoj oče — «da bi Vsi skupaj mogli odpreti grob, ki jem ga odkril. Sicer pa dobro pazite, kajti kdor ne izhaja od preroka Mohameda, naj mi ne sledi, ker bo . cer izgubil vid in roke se mu bodo posušile.* »Zgodilo pa se je, da je v vsej vasi izhajal od preroka le tvoj oče in zato se je edino on sam napotil proti majhni poljani kakih sto metrov od vasi.* «Ko je izkopal nekaj stopinj globoko jamo, je dvignil roko in v njej se je v soncu zableščalo kopje in ob njem nekaj zelenega —> tkanina, ki služi kot turban. Ko je množica zagledala te svete predmete, je osupnila. Vsi so pohiteli k mali poljani, toda oče je svete stvari že zakopal, ker se je bal, da bi oči onih, ki niso bile vreone teh svetinj videti, oslepele. V trenutku so na tem mestu z: postavili (kube* (sveti kamen-oltar — op. prev.), ki je sedaj v svetišču. Istega dne se je usul blag dež in namočil suho zemljo. Tvoj oče je postal čuvar svetišča in svetinj, v katere so se vaščani zaklinjali in ob njih molili in naša vas je kmalu postala božja pot, kamor so prihajali božjepotniki ‘z okoliških krajev in svetniku prinašali darove. Meki moški je svetniku obljubil svojo najlepšo hčer če mu pouari sina. Njegova žena je dotlej rodila le hčere. Tedaj je pravkar ponovno pričakovala o-troka. Po noči, ki jo je prebila ob svetnikovem grobu, je rodila sina in njen mož je v znak hvaležnosti pripeljal svetniku v dar svojo hčer. Ta hči je postala droga žena tvojega očeta. Do leia, ko si se ti rodil, se je število prebivalcev v vasi že podvojilo in postalo nato tako žtevilnč, kot ga poznaš danes.« • * • Pozneje so me poslali v visoke šole, kjer sem ostal dve leti. Zame je to bila mučna doba, kajti iz dneva v dan bolj so se verske resnice, ki sem jih nosil v sebi, majale pred novimi spoznanji, ki sem Jih pridobival. Med mojimi starimi pojmi in novimi znanstvenimi resnicami se je vodile ogorčena boroa Znanost je rušila baike, ki «o jih pri nas pripovedovale starke. Pogosto se mi je zdelo, da s temi bajkami izginja iz mene tudi del moiega življenja. Ta leta sem preživel ves prežet dvomov in negotovosti in mučnih mi^ii in skrbi. Nekega dne sem končno oparil, da se je moje spoštovanje do svetnika in njegovega svetišča povsem razbltajlo. Vrnil Atomsko sadje? Britanski fizikt priporočajo Uživanje (atomskih* jabolk, hrušk i» *liv, skratka ladja, ki so ga izpostavili učinku dovoljene doze .radioal^ivno-»ti. Angleške oblasti še niso dovolile prodaje tega «atom-rkega* sadja, o katerem trdijo znanstveniki, da ne gnije in da podaljšuje življenje. Obsevanje hrane z radioaktivnimi žarki ima to prednost, da Uniči vse kali in nrano zavaruje pred gnilobo. Njemu je tar. Morda bi zvedel, sem se bil v vas in naš svetnik s svojim spomenikom in smešnimi okrasi se mi je v trenutku zazdel podoben mački, ki si utvarja, da je lev. Ko pa sem se približal svetišču, sem ponovno občutil njegovo moč. Vse to pa še ni pomenilo, aa so moji dvomi izginili. Nasprotno, še povečali so se. Ponovno sem občutil potrebo o-biskati grob in se osebno prepričati. Nato je pritegnilo mojo pozornost kopje. Oče je trdil, da je pripadalo svetniku in da se je bil svetnik z njim boril za pravo vero proti nevernikom. Toda kopje je bilo že zarjavelo, turban pa je bil zbledel. Začudil sem se, kako to, da se turban in kopje nista spremenila prej, saj sta bila toliko let zakopana v zemlji. Od kod to, da je bil turban svet-Iozelen in da je kopje sijalo, ko ju je oče našel. Ce sta o-stala toliko časa v zemlji nepoškodovana, kako je svetnik dovolil, da sta začela razpadati sedaj, ko so ju izkopali? Ti novi dvomi so še bolj zamajali mojo vero in da bi odgnal skušnjavca, sem ponovno utonil v molitve. Sklenil sem prebiti noč na grobu in prositi svetnika, naj mi da kak znak. Izbral sem noj na petek. Ko sem se bližal vratom svetišča, se mi je zazdelo, da čujem šepet. Občuti, sem, kako me objema strah in že sem se hotel vrniti. Toda prisilil sem se stopiti bliže kraju, od koder je prihajal šepet. Prihajal je iz okna sobe, v kateri je spal moj brat. Brat je spal tu, ker je varoval svetišče. Ko sem stopil k oknu, sem slišal njegov glas: «Sada, ne morem zaspati, če mi s vojimi nežnimi prsti ne zatisneš oči.* Nato sem slišal njen glas:, »Dragi Abdu Sami, če oi se ne bala onih, ki bi naju mogli izdati, bi prihajali sem tudi v nočeh polnih mesečine.* On ji odgovori: (Ne boj se, varovat naju bo svetnik.« Ona pa vzdihne: »Bojim se zate. Moj mož je nevaren, IJje svetnik kaj malo ma: bi te ‘udi ubil, če da se tu sestajava » Po tem razgovoru sem zaslišal pridušen smeh in poljii-Lovanje. Ker nisem mogel u-šesom verjeti, sem pomislil, c a je to delo samega satana. Zato sem stopil h grobu, da bi molil k svetniku, naj z mojih oči odgrni* kopreno Tiho sem odprl vrata in stopil v svetišče in pri tem čutil, kako me obvzema srh. Sredi sobe je bil grob. Nato sem slišal neko smrčanje, ki je bilo najprej tiho, nato je postajalo vedno močnejše. Pogledal sem okoli groba, da bi videl, od kod prihaja in opazi! očeta, ki je ležal na dolgi preprogi. Nisem smatral za potrebno ga prebuditi, pač pa sem začel moliti zapovrstjo vse molitve, ki sem jih vedel. V molitvi sem prebil polno u-ro, dokler se mi niso začele veke zapirati. Nato sem se ileknil na preprogo in čutil, kako je pod njo pesek vlažen. Glavo sem položil na roke in razmišljal o svojem bratu, kako se s Sado v naročju poljublja v bližini svetnikovega groba in kako se svetnik za vse to niti ne zmeni. Mislil sem, da bo svetnik vstal iz groba in se s kopjem pognal proti onim, ki skrunijo njegov grob. Vrim ko sem se utapljal v te misli, sem zaslišal šum. Na steni sem opazil senco moškega, ki se je počasi dvigal. V žilah se mi je kri zledila. Motril sem senco kot obvzet in komaj sem mogel dihati Senca se je nekoliko pripognila in od nje se je nato slišal curek. V tihi noči sem mogel dobro slišati vse. Nato je senca ponovno legla in smrčanje «e je kmalu nadaljevalo Počasi sem spet prišel k sebi. Vprašal sem se, kako je možno, da se moj oče predrzne storiti kaj takega ob svetnikovem grobu, ko bi ga mogel svetnik za to kaznovati. Nato sem se nasmehnil. Dojel sem, da moje molitve * svetniku niso bile zaman, ker mi je takoj odgovoril in s tem vse moje dvome razblinil. Tiho sert se splaz i iz svetišča, ko sem se prepričal, da je oče ponovno trdno zaspal. Ko sem odhajal od groba, se mi je zdelo, da vidim žensko postavo, ki hiti pred menoj. Ko sem prišel domov, me je mati nestrpno pričakovala. Vprašal sem jo /& Abasovo ženo Sado, Rekla mi je, da Sada, čeprav poročena, nima otrok in zato hodi vsak teden po enkrat, v nočeh, ko ni mesečine, spat k svetnikovemu grobu. Materi sem takoj rekel, da sem prepričan, da ji bo Alah kmalu pokionil toliko zaželenega sina. Po teh spoznanjih sem se naslednjega dne ponovno napotil k svetnikovemu grobu. Poljubil sem očetu roko in nato pozorno pogledal v očetov resni obraa. V mojem pogledu je bilo več apoštovanja kot kdajkoli prej. Okjknl da je bil edino on svetn tista božanska sila, ki . cula vse te ljudi in vladali nad njihovimi dušami in nac njihovim premoženjem. V te vasi je bil moj oče močnejš od sultanove vlade. V moji! očeh je njegov ugled narastel da sem ga smatral kot neka ko božanstvo Ko so duhovniki in vernik začeli prihajati, sem sedel ii začel brati koran. Ko se j svetišče izpraznilo, «em sto pil h konju. Po dolgem napo ru tem prečital na njem na pis. V sredini je bilo v kopji vrezano: »Izdelano v Mazen rieranu*. Zasmejal tem *e, sto pi' h grobu in ponižno rekel «Mogočni svetnik, ce bi prebi. valci naše vasi vedeli za to bi mojega očeta pognali in s vzeli zemljo nazaj. Ce bi tei be ne bilo, bi tudi jaz m vsi naša družina bili siromašni kot smo bili. Sicer pa bi bre tebe niti mene r. iti mojegi brata ne bilo, ker bi še ni bila rodila.* Tega dne se je moje detinj *tvo končalo. »J — Mihec, zdej be j>ej iiher anbot kej govorili od demokracije. — Te prosem, Jakec, pestmo stat Anjeleteta in govormo kar češ druzga, magari od pevskeh zborov, — Ma sej nisem mislu govori glih od njega, ma taku od demokracije. Sm tou reč kašna ke je tista krščanska demokracija. Denmo reč tam dol u Sicilji so nekej vo-Ijli tam njeh govemo od Sicilje jen so zvolili za predsednika — se zna — anga demokristjana. (Koga pej!) Ma tistem de-mokristjanam ke komandirajo u Rimi tu ni blo prou, zatu ke so tistga siciljanskega predsednika volili tudi komunisti jen kej jest znafn še kadu. Tisti u Rimi so rekli, de more bet za predsednika tisti, ke ga čejo uani jen ne tisti, ke so ga morbet zvolili Siciljanci. Jen so mi ukazali, de more odstopet. Ma uni je reku, de njega so zvolili jen de zato ostane ien se je požvižgou na Rim. Jen zdej se Vsi iorte kregajo. — Sej smo jemeli tudi tle u Trsti nekej tašnega. Kej ni btu zvoljen tudi tisti demokristjan Verza za bet u odbori. Ma ta višji so rekli, de more odstopet, zatu ke so volili zanj tudi drugi partiti. Zatu ke u odbor je zvoljen lahko samo tisti demo- kristjan, ke so ga odločili u palačo Djana jen ne tisti, ke so ga morbet zvolili občinski očetje. — Lepa reč, ja! Jest ne znam, kej je treba še volitve! Jen kej de delajo tam tam na komuni tisti, ke smo jeh zvolili. Denmo reč, če be zdej vsi uani zvolili anga žepana, ke ga niso že prej todločli na komandi od demo-kristjanou be ne velalo neč. Zatu ke demokristjani se forte ofendirajo, če kašen vole za kašnega njeh človeka. — Ma alora kej se pej tolko sile Anje-leto, ke vide, de demokristjani niso kon-tenti če kašen vole za njeh. — Ma jest be reku, de če tu vela, be mogli odstopet od komuna še kašni demokristjani, zatu ke tudi pr volitvah so volili za njeh tudi kašni šempjasti Slovenci. Uani be mogli reč: Ne, nečem, od-stopem zatu ke so volili zame tudi Slovenci. — Z naš Jakec, kej sm jest pogruntau? Mi be lahko vrgli dol žepana na to vižo. Nečko vsi bi volili zanj jen pole u on be reku: Ne, nečem bet žepan zatu ke so volili zame tudi ti jen ti partiti. Jen be šou. Jen taku be se ga dištrigirali. Kej se te zdi? — E, Mihec, ti misleš taku, ma ne bo-neč! Uani čejo bet na komandi (sej je lepu) ma tudi od njeh ledi jem ni vsak prou po misli, jen kadu ke bo prou na vrhi odločejo u Palačo Djana ne miga na magistrati. Tam volejo za anga demokristjana lahko vsi jen se še lahko posta-vejo na glavo ma vse vkep ne bo velalo neč, če ni dakordo palačo Djana. — A, kej taku je? — Taku, taku! VZGOJA NI NIKOLI LAHKA ZADEVA Oče, bodi mi prijatelj Ni lahko z otrokom, za katerega menimo, da še nič ne razume, še teže je z onim, ki že vse razume Ko je otrok še majhen, je na starše močno navezan in ima do njih veliko zaupanje. To je povsem normalno. Po-znej,e pa, ko otrok nekoliko odraste, se v mnogih primerih njegovo zaupanje do staršev ohladi, včasih telo povsem izgine. Krivda v tem primeru ni toliko njegova kot' staršev. 7 otrokom ni lahko ravnati, posebno ne, ker se odrasel človek težko vživi v duševnost doraščajpčega otroka. Velikokrat pa si; starši sami nakopljejo težave z otroki in to napako storijo, ko je otrok še v najnežnejši dobe Najhuje je, če starši pri otroku izgube zaupanje. Zato morajo že v samem začetku, že v prvih letih paziti, da ostane njihov lik v otrokovih očeh svetel. Ko bo otrok opazil, da starši niso držali besede, da mu obljube niso izpolnili; ko bo o-trok opazil, da sta se mati ali oče zlagala, pa čeprav .bi šlo za nepomembno laž; ko bi o-trok opazil, da so starši do ljudi različno razpoloženi in I kar jih je pod soncem, toda le pristranski, se njihov lik v do tedaj, ko med otrokom in njegovih očeh zamaje, zasenči in. postane manj vreden. Otrok ne pozna še vjeh o-nih dnevnih tegob in jih vsaj ne more pravilno ocenjevati. Zato gleda na vse, kar ga obdaja, s popolno iskrenostjo in če se smemo tako izrazit^, naivnostjo. Dovolj je, da otrok le enkrat ujame mamico pri neznatni laži in že si bo zapomnil. Ce se bo teh navideznih malenkosti nabralo veliko, njegova mamica ne bo več oni svetli lik, ki si ga je bil ustvaril in tudi njegov odnos do nje ne bo več tako zaupen, tako iskren. In ko bo mamica od njega kaj pričakovala ali zahtevaia, bo to »i-cer storil, toda ne več z ono neprisiljenostjo kot bi bil storil prej. In kar velja za mater velja tudi za očeta, kajti 2nano je, da so starši — pa naj gre za očeta ali za mater — za vsakega otroka v nežnih letih najboljši staiši, PO MNENJU ANGLEŠKIH UČENJAKOV IN STROKOVNJAKOV Naše življenje v letu 1999 ‘iM m 8 ^ aa -*'l Letalo iz Londona v New-York v 45 minutah - Do meja našega sončnega sistema - Gorivo bomo pridobivali na sintetični način iz zraka - Vsemirske potnice v krinolinah Angleški novinar Woo-drow Wyatt je napravil zelo zanimivo anketo; obrnil se je na nekatere znane angleške učenjake in strokovnjake in jih vprašal, kako bo svet reševal svoja prometna vprašanja v letu 1999. Po izjavi Georgea Ed-wardsa, direktorja letalske-skega zavoda «Vikers», in na temelju raziskovanj njegovih strokovnakov za aerodinamiko bodo za pot iz Londona v New York, ki traja danes 6 ur, pora- bili takrat komaj tri četrt ure, ker bodo takrat letala, oziroma druga zračna prevozna sredstva, letela s hitrostjo 4800 km na uro. Letalo bodočnosti bo imelo obliko «delte» in se bo moglo dvigniti navpično Glede tega se strinjajo vsi strokovnjaki, ker bi sicer bilo zaman priti iz Londona v New York v 45 minutah, nato pa izgubiti najmanj eno uro, da bi z avtomobilom dosegli letališče, oziroma z imiiimiiiiMitiiiiiiiiMitittimiiJiitiMttmiiiiiitiriMiii Fižolčki Spisat in narisat Milko “Bambič i Zgodilo so je, kot je ždel Čmbrk. Obrili so ga. Colo po glavi, in stanoval je v veliki hiši. Samo ,go*. spod’ mu niso pravili, temveč le »številka 13». Stražnik pa je pripovedoval, kako ga je neki duh naga voril in vodil do razbojnika. Minka je poslušala in se spomnila na nevidna šepetalca, ki sta jo rešila v šoli sramote. »Palčki so bili, palčkih je veselo zaploskala. »Naši palčki!» 1*5-fVJv - f Vi ste na tem. du se poročite z bogato iensko, toda t.ekdo se -tiam postavlja po robu, — Ze razumem, moja ženal letališča središče mesta. Arnold Hall, direktor letalske industrije «Hawker Siddley» pa smatra, da zahteva navpični vzlet trikrat večjo moč od normalne in da bi to ne bilo ekonomično. Poleg tega poudarja, da bi tak vzlet bil (preveč hrupen*, ker ropota letalskega motorja ni moč ublažiti kakor je to primer pri avtomobilskem motorju. Ha-rold Arnold Griffith, vodja študijskega oddelka tvrdke «Rolls Roys» je drugačnega mnenja: ] (Povsem sem prepričan, da se bo leta 1999 vsako civilno letalo moglo ekonomično vertikalno dvigniti, pri čemer bodo premagali tudi »ropot*, v praksi se bodo letala dvigala in' spuščala kot dvigala*. Znani učenjak Shepherd iz angleškega zavoda za letalstvo v Harwellu je mnenja, da bodo takrat že obstajali linijski izstrelki s pilotom in brez njega. g temi izstrelki bo moč doseči celo meje našega sončnega sistema. Medtem ko bodo proti koncu našega stoletja linijski izstrelki leteli s hitrostjo 28.000 km na uro, bodo avtomobili dosegli komaj hitrost 230 km na uro. ZeleznišM promet pa bo povsem izginil. Ves tovorni promet se bo v glavnem vršil po zraku. P od vi c atomske podmornice (Nautilus* je dokazal možnosti podmorskega prometa. Shepherd pravi o tem naslednje: (Ob koncu našega stoletja bomo potovali tako nad vodo, kakor tudi pod vodo. Ladje, ki bodo letele nad vodo bodo ekonomične iše od velikih letal za prevoz potnikov in blaga*. Ladja bo v letu 1999 predstavljala neko vrsto letala, ki bo vozila nekako tri metre nad površino morja Za potnike, ki trpijo na morski bolezni ali izgubi zraka, pa bodo obstajale podmornice, v katerih se ognemo takim nevšečnostim. Po mnenju Johna Coo-krofta, najvišje angleške nuklearne avtoritete, bodo v začetku tretjega tisočletja pretežni del goriva proizvajali sintetično, s pridobivanjem ogljika iz premoga ali zraku. Premoga pa ne bodo več kopali rudarji (v kolikor bi to bilo takrat sploh še potrebno), ampak se bo pridobival na hidravlični nar čin. v kolikor bi sedanje zaloge premoga in surovega petroleja izčrpali, bo človeštvo moglo črpati gorivo iz zraka, človeštvu ne bo nikoli zmanjkalo novih virov energije. Gospodinje bodo imele manj dela ker bodo vse opravljali stroji. Poleg tega se poudarja, da bodo ob koncu našega stoletja naravni prehrambeni artikli izpostavljeni hudi konkurenci sintetičnih prehrambenih proizvodov. Televizija bo v barvah in bo funkcionirala s tem, da bodo vstavljali kovance. Tisti, ki jim je v zabavo, da presedijo ure in ure pri telefonu, bodo mogli leta 1999 dati duška tej svoji strasti, ker bodo telefoni mnogo cenejši kot danes. Na koncu je omenjeni novinar postavil še nekaj vprašanj o ženski modi ob koncu stoletja. Smatrajo, da bodo na vsemirskih potovanjih ženske nosile obleko, ki po podobna steklenemu zvonu. Prav tako pa se ne bo tisti, ki bi doživel leto 1999, čudil, če bo na vsemirski ladji naletel na ženske, oblečene v krinoline. Woodrow Wyatt pravi, da bo v letu 1999 človeštvo na najvišji ravni svojega blagostanja, morda celo na previsoki ravni, ker bo življenje prelahko, da bi čloyek mogel biti povsem zadovoljen. Toda vsekakor bo mogel človek takrat Izkoristiti v največji meri svoj prosti čas in uživati mnogo več kot danes. starši vlada iskreno zaupanje in nekakšna medsebojna vera. Ko pa otrok nekoliko odraste, ko začenja spoznavati svetle in temne olati življenja, ko se začenja seznanjati z dejanskim življenjem, ko prehaja v puberte‘o in jo doživlja, je element zaupanja, element prijateljskih odnosov še veliko bolj potreben. Starši, ki so si že prej zapravili to bogastvo, bodo težko vzgojili otroka. Marsikateri oče ali mati se težko vživi v to, da pred seboj nima več otroka, ki brez pomišljanja izpolnjuje vsak njihov ukaz. Z dekletom ali mladim fantom, ki je že v dozorevajoči dobi; ki mu v šoli ali obrti že poverjajo dolžnosti in naloge, ne moremo več ravnati kot s punčko, ki smo ji prinašali lutkice, ali dečkom, ki smo mu prinašali konjičke. Ce je že pet ali šestletni otrok svojstvena osebnost, je pubertetnik še veliko bolj osebnost, in fr. osebnost je treba sicer vzgajati, vendar ji tudi priznati mesto v družini, v družbi, v okolju. Seveda ne mislimo s tem, da se je vloga staršev, da se je njih avtoriteta s tem končala. Nasprotno, njihova avtoriteta bo šele pridobila na vrednosti, toda le tedaj, če bo vez med njimi in pubertetnikom pristna, iskrena, zaupna. Ce bo med očetom in sinom, če bo med materjo in hčerjo vladalo ono zaupno in prijateljsko vzdušje, ki ga tak do-raščajoči človek potrebuje, dečku ali deklici ne bo treba iskati razne razlage drugje, kjer jih prav gotovo ne bo dobil v pravi luči. Ce smo prej rekli, da ni vzgoja lahka, velja to posebno pri sedanji generaciji, kjer je med generacijo staršev in generacijo njihovih otrok pravi prepad. Generacija se je vedno ločila od generacije in zato starši »niso mogli razumeti* sinov, kot niso sinovi mogli razumeti staršev. Toda sodobna mladina se razvija v povsem drugačni dobi kot so se razvijali ljudje, ki so danes očetje, oziroma matere 15-letnih otrok. Ne moremo in ne maramo daj; »popolne svobode* mladini, toda dejstvo je, da bodo starši mogli dati pravilno mero otrokom le tedaj, če bo med njimi pravilen prijateljski odnos. Ce tega ne bo, bodo otrokom svoje poglede mogli le vsiliti, kar pa vedno ne bo uspelo, ■ > 0 vzgoji mladine Vozil sem se z bark0?*% skim tramvajem v ie vstopila pri Zelenem itu stara ženica, kateri morala v dveh povMQa » se 4e povzpela Čez 7,*S7C.° 0Jt nico. Potem ko je placa , ni listek, se je oprijemala sedežev in dospela tako vega spredaj. Na tem i* » del deček približno 14 ■ m ca se je sklonila k -in ga vljudno prosila, te r odstopi sedež, ker da le . m da komaj stoji na Fantalin jo je P°Bleda‘ ja odgovoril: sVedite, gosp • sem plačal svoj Hste^ •« kaj bi moral, jaz stati, na mojem sedežu sede'_ olj denar ni nič manj vreden vašega.» Te daj je vstal vek, ki je sedel tik za jt)oJ linom in ponudil 0j sedež. Premotril sem 9 ^ nog do glave in ugotovi, ^ ni bil nič manj notrt dež c od omenjene starte. Seveda je nastop te0a ' talina vzbudil v tramV ^ j( liko ogorčenje ir) -at flt, od desne proti levi i no diskusija o da dini. Nikdar pa ne bom e bil preprostega dela^“je pred izstopil v Rojanu, a se ""■'"■■■^finnilkiiiiiiiuiHnnuuAniiiiinnniniHiHiiHiiinnnnuiiiUHiniiiiiiiiiiiHiiuiMiinnii MODNI POMENEK . : - n — - Obraz in pričeska Pran gotovo je fe marsikatera izmed vas ugotovila, da ji pričeska, ki jo nosi, ne pristaja, pa si ni vedela pomagati. Frizerke so ji morda svetovale že razne modne pričeske, niso pa polagale valnrsti na obliko obraza klientke, ki ni bila v skladu ž novo pričesko. Vprašanje pa ni težko rešljivo. Potrebno je le nekoliko kritičnega duha in pa smisel, za opazovanje same sebe (v ogledalii seveda). Hočemo poskusiti skupaj? Za one, ki imajo okrogel cbraz; /jnikar si ne izberite gladkih in k obrazu prilegajočih se pričesk. Plav tako si ne češite las f prečo na sredi. To obraz samo razširi. Izberite si raje pričesko, pri kateri bodo Idsje na vrhu glave bolj visoko počesani in se bodo ob 'traneh prilegali 'bbrazif. Svetujemo vam tudi, da pokrijete čelo s kodrotn tas.Jci bo šel od leve pnofi desni> / Za one, ki imajo srčasto obliko obraza: ogibajte se pričesk’ s prečo po sredi glave, ket takšna pričeska samo še bolj poudarja nepravilnost o- vala obraza. Izberite si raje Ido), naj si izberejo pričesko, pričesko, ki bo napravila de* I ki jim bo tnapolrma* spodnji lo višje, ki pa se bo ob stra- del obraza. Lasje naj bodo neh tesno prilegala licu, kar | po možnosti počesani s prečo bo poteze obraza precej zožilo. Za vse, ki imajo obraz v obliki »trapeza«. Nikar si ne izberite pričeske,' ki bi preveč odkrivala čelo in na. ta način poudarjala širino ,,'čnic. Skrbeti morate^ da vam pričeska napolni prav tisti del obraza, ki je ožji. Odločite se zato za pričesko, ki jo imenujejo edu najska pričeska». Lasje so pri tej pričeski kratko pristriženi ter so široko počesani prav ob senceh. Celo pol.,i)te s kodri, ki pa ne smejo padati prenizko. Zenske s štirioglatim obrazom ne smejo nositi gladkih pričesk, kot tudi ne prečke na strani glave. Izbrali si morajo pričesko, pri kateri bodo lasje kratko pristrižen: ter nakodrani v višini senc. Celo je lahko odkf. Jo, vendar morajo biti tudi lasje vrh glave lahno nakodrani. Vse, ki imajo špičast obraz (to pomeni obraz z ozko bra- ob strani. Na vrhu glave, naj bodo rahlo nakodrani, pramen las pa lahko pokriva čelo. Pa. žiti morajo pa, da bodo lasje oh straneh obraza počesani ob licu ter bodo pokrivali u-šesa. In še nekaj besed ta one, ki imajo podolgovit obraz; o-gibajte se gladkih pričesk, ki uatn obraz samo podaljšajo. Odločite se raje za čisto kratko pričesko, pri kateri bo čelo pokrito ter bodo kodri segali samo do ušes, ki jih bodo pokrili. Nikar se torej ne prepustite na slepo frizerki, ki bi vam hrtel,’. svetovati novo pričesko, ne da bi upoštevala vaš obraz Raje si z njo dobro o-glejte svoj obraz in šele po-. tem, ko sta skupni ugotovili njegove vrline in pommjklji-vesti, se odločite za takšno pričesko, ki bo prve poudari la, druae pa prikrila. Zagotovimo vam lahko, da boste takšno pričesko mnogo lepše in bolj privlačne. izstopom obrnil do 1 . 0. in mu rekel takole: 11 Jsiov g-avec! Ali bi mi da ^ svojega učitelja, da bi nekaj lekcij o tem, mora človek obnašati rejših. Zdi se mi, ti tvoj učitelj pra kar se vzgoje tiče.s Tedaj mi je stopil P tisti ubogi profesor, K e latinščino m ki nn” ne krivde za tako o ' današnje mladine. RnV ^rtu ■ki sistem, ki ima v vse, samo rnoiste' vzgoieslovia b. svet P p o- Prav gotovo se ney - j0p-drl, če bi od lotiusčine ^ -ganili nekaj mesečnih nr’ .0je-te.ih bi se poučevalo slonje, a to ne samo n šolah, kjer se poučuj1 šči na, ampak na g t,i0- Obhtsti bi morale tm |ci lo neč skrbi za se kvari predvsem v apetn tografih. Skoraj na jakatv drugem reklamnem r bereš, da je mladini P letom vstop prep°ve' n tr pa greš v dvorano, ST‘ž e ho-tri ravno toliko mi\rnin'd' j P<1 -h iS1- ni romani, v katertn jjo-glavno vlogo samofcre ’ ^ ]s dala in strupi? V reV^ae0b'ile oCrimenu vidiš same n ■ pl obraze roparjev, za vrsto karabinjerjev, *a -piv0-strani pa porotno o!,r gtrol drugi je oropal staro - j« t-etji je vlomil v oa ^ . odnesel milijone, m post^" Ukor starih. Kaj Pa * jgfjjo ta današnja mladina s 'la (P0" no naslado in je p2°; sebno naša), da so njo Jurčič, Cankar, ■ \^g nilc :n ar-upi velikani, k’ ! u in dar pisali „e o samo ne o bodalu. Potem je tu še črna K ^arpii ki so je polni vsi l’st'[diti, v8iH la biti za vas koristna u0i-izboljšati položaj. Ne te „ do 22 DEVICA (od 23. 8 -gvnos* 9.) Razširite svojo^ ^pd18' in ob koncu boste ie1,;. kakršnih niste pnčakov ^ ^ TEHTNICA (od 23. 9- budi; 10.) Vaši načrti bodo _ ki li zanimanje vplivne^ jzVest*' do vam jih bo poma„ ŠKORPIJON (od 24 jzpe-22. 11.) Mirno in P°^°"ite pN' ljite svoje delo in bo ^oti-vidni, da se ne bi 8 čalo. L 30 STRELEC (od 23. U- reki- 12.) Vaša odločnost »o nila podtikanja vas’ del°' cev. To velja tako kot za čustvene zadev ' ao KOZOROG (od 21. • po- 20. 1.) Vplivne osebe v do krepko ob stran:. & jn,erpo obisk, ki ga skušaj'® P Izkoristiti. ,0 19- VODNAR (od 21 n d«' 2.) Ce ste imeli nar?te n*' nes kaj kupiti, odloZ' ktip, da se ne boste k jj RIBE (od 20. 2. do " ‘ p(, Na vidiku je izbcJ.'88"J položaja, k čemur bo Pr/0(jla-glo potovanje, ki ba ne jlb šajte. Preglejte »rog prijateljev. Se ena koroška spomenica ne bodo Mi *mo poročali, da iOk Franci Zwitter in dr. *°«° Tišler, znana predli V?!ka koroških Slovencev, Uročila Itoaf, jem na posebni tiskovni erenci 16. t. m. novinar- t sPomenico, ki ja je 18. •O. izročila delegacija pod umtn vodstvom predstavam vlad Avstrije, ZDA, i Velike Britanije, Francisi- !? Ju8°»lavije. Spomenica predstavlja zelo važen doku-i , i *n zaradi tega o njej Kor tudi o konferenci sa-danes obširneje poroča- roVv,menica izraža *krbi ko* n« i Slovencev spričo uaešnjave, ki je nastala v ojsinskem šolstvu, odkar j , °r°ški deželni glavar iz-tev odlok, ki dopušča ukini-. obveznega dvojezičnega lii* I*’ Spomenica ugotav-• da je ure(jba o dvojezič-c ,m šolstvu iz leta 1946 do-tič asn**a- čeprav je prak-110 niso povsod in dosled-. izv “‘vila “ega a priznanja dvojezič-i s*stema, posebno še izliti* avstrijskih po- ov- V obširnem poglavju ?*cion, šenja navedeni primeri ncmško- POUd; alističnih poskusov kr-uredbe, pri čemer je »e arjena vloga šovinistič-organizacije «Suedmarke». gg “uulverein Suedmark* ho-, riocenščino no Koroškem o likvidirati. Bila je do kraj p#n°Bno ustanovljena 4 dni (jo državne pogodbe t ' viaja 19551 in je kljub Sto zahtevi koroških »encev niso prepovedali, Prat) peja točka 7. člena ~“«ne pogodbe določa: l0 rePovedati je treba de-joco kot manjšini.* . a°ko velja za skupno or-n**acijo vseh koroških šo-“■stičnih združenj «Kaert-eriiei matdiensts. .Nadalje ugotavlja spomeni-^1 da je VVedemgov odlok tez vsake pravne osnove, *vaja rezultate odjavljanja slovenskega pouka v pri-»“rjavi z uradnimi ugoto-‘vami nacionalnega sesta-8 v posameznih krajih in l*°tavlja, da te odjave nika-k/ ne pomenijo demokra-n n* odločitve prebivalstvu dvojezičnem ozemlju. Spo-enica združuje oblike pnti-n« starše v 4 točke; uči-j Jstv°, varnostni organi, 4zno in deželno uradništvo * gospodarski faktorji. Šteti s konkretni primeri z na-°onimi podatki z vso jas-, stjo osvetljujejo položaj, v 'erem je potekala akcija Javljanja od slovenskega vouka. Enako velja za zadnje po-#avj* spomenice, ki obrav-v v* Pedagoške posledice gla-'rjevega odloka. J zaključnem odstavku spo-da eigra- j0en'c* ugotavlja, n*mško-nacionalistični ele-, *nt* v manjšinski politiki ^'t vodilno vlogo. Ti ele-^ n,i so ustvarili vzdušje, ^ ie sovražno slovenski jelr« * *n k> onemogoča ob-^ “fno ugotovitev številčne Vit ' ** rnanjšine. Ta ugoto-kefV- pa *Ploh n* potrebna, „ btla številčna moč slo-4r$ manjšine avtorjem tvne pogodbe natanko zna-k-j, C* bi obstajal kakršen-Pot* (*Vom 0 tem vprašanju, bu8nj bi bilo leta 1955 na go”8''* in v Celovcu gotovo t«ic;r °r* o tem. Tafco pa je t*n rat avstrijska delegacija a 8cn° vztrajala pri uredbi ««o potrjene in prevzete X. iebr. 1646) zaradi tega, ker je koroško ljudstvo hotelo odpraviti razmere in okoliščine, ki so vodile do grenkih izkušenj predvojnih in medvojnih let. »Želeli smo, da bi se o-troci obeh narodnosti učili v istih šolah obeh jezikov, s čimer bi bila v kali zatrta vsaka nacionalna mržnja. To želimo tudi še danes.* Novinarje je predvsem zanimalo, kaj so ukrenile slovenske organizacije spričo o-čitnih primerov pritiska s strani uradnikov, ko so na Koroškem sprožili odjavljanje od slovenskega pouka. Vsi so bili prijavljeni varnostni direkciji, ki pa ni u-krenila ničesar pismenega. Na vprašanje, zakaj je manjšinski šolski problem prav zdaj tako pereč, sta zastopnika koroških Slovencev podala historiat nacionalističnih organizacij. Prav tem organizacijam, ki so bile prva leta po vojni zaradi svoje nacionalistične preteklosti prepovedane, je pripisati sedanjo gonjo proti slovenstvu in dvojezičnemu šolstvu. Na konferenci je bilo mnogo govora tudi o tako imenovani »pravici staršev« in o «načelu narodnostne opredelitve*, ki so ga nekateri novinarji imenovali »najbolj demokratičen način urejanja manjšinskih vprašanj*. Dr. Zvvitter in dr. Tišler sta podala svoje stališče do tega vprašanja in opozorila na nasilja v zgodovinskem razvoju slovenskega naroda sploh in koroškega ljudstva posebej, na socialno odvisnost koroških Slovencev od veliko-nemških gospodarskih pozi-cinj in na strah, ki tiči sedanji generaciji v kosteh zaradi deportacij med vojno. eTakšna situacija ustvarja vzdušje, v katerem je resnično svobodna narodnostna o-predeliteu nemogoča. Primerjava z južnimi Tirolci, ki se bore za princip pravice staršev, ni na mestu, ker je bila Južna Tirolska dolga stoletja sestavni del nemške države, koroški Slovenci pa take državne tradicije nimajo.» Dr. Tišler je omenil, da je načelo pravice staršev tudi zaradi tega nesprejemljivo, ker onemogoča vsako, zakonitost in,zmanjšuje, vlogo države na minimum. To načelo zagovarjajo nacionalistični krogi zategadelj, ker vedo, da ustvarja nadvse ugodne pogoje za njihov pritisk. V nadaljevanju konference sta zastopnika Slovencev še zavrnila trditve, da je prišlo do dvojezične uredbe pod pritiskom britanske zasedbene oblasti, poudarila, da je slovenščina na Koroškem po državni pogodbi uradni jezik in da mora torej prebivalstvo dvojezičnega ozemlja obvladati oba jezika, in končno zavrnila insinuacijo enega izmed novinarjev, da se Jugoslavija vmešava v notranje zadeve Avstrije, ko zavzema svoje stališče do sprememb v manjšinskem šolstvu. «Jugoslavija je sopodpisnica državne pogodbe, kar u-praviiuje njene proteste, kadar gre za kršitev enega izmed členov te pogodbe.» Konferenca je bila zaključena z zahtevo, naj avstrijske oblasti vendar že enkrat opustijo prakso »preiskovalnega zapora*, v katerem že 13 let tiči manjšinsko šolstvo EGIPT | aiiit. AbuHoned 'P-Sudan bara verna S U DA Ondumah iCA UT UM, BlFaSer ..jei0bmid L c/ffancL tPUuruufVt Mbihtraf TIOPIOA A* KENIJA d. B.KON Glasilo ZKJ «Komunist> odgovarja na napade L Longa Zgoraj; zemljevid Sudana, ki je že tri dmi v središču paž-nje svetovnega časopisja, ker je oblast prevzel general Abud (ki ga vidite levo z dvignjeno roko) in ki je odstranil dosedanjega predsednika vlade Abdalaha Kalila (desna slika spodaj). Longova protislovja in sedanjimi izjavam med prej i o vodstvu ZKJ Medtem pa so jugoslovanski komunisti ostati na istih stališčih kot prej, da je sodelovanje med komunističnimi partijami mogoče le na osnovah enakopravnosti, spoštovanja in tovariške kritike (Nadaljevanje s pr*e strani) Glede »nesoglasij*, ki jail Longo navaja, Mijatovič ugotavlja, da je vse to samo ponavljanje starih trditev in dogmatičnih postavk, ki se hočejo vsiliti Jugoslaviji, da hi se o tem vprašanju razpravljalo. Ko se vsa ta žalostna »argumentacij«*, ki gre od prostaških psovk do »tovariških kritik*, od Kitajske do Italije, konkretno analizira, tedaj se vidi, da ne gre za načelno kritiko in ideološko borbo, temveč za poskus, da se Jugoslavija in ZKJ z gonjami in izmišljotinami in pod geslom, da namen opravičuje sredstvo*, q-nemogoči in diskvalificira, da bi se izognili razpravi in ideološki borbi, katere se nosilci protijugoslovanske gonje očitno bojijo. Zadnje čase je jasno, da se skuša ta konja čimbolj vskladiti, kar dokazuje tudi napad Longa na program in politiko Zveze komunistov Jugoslavije. V zvezi z vprašanjem enotnosti in konsolidacije socialističnega tabora, Mijatovič ugotavlja, da je potrebna velika doza cinizma, da bi se opravičilo, da je sedanja gonja posebno Kitajske, Albanije in Bolgarije v interesu miru in socializma. Mijatovič poudarja, da je nepotrebno Jugoslovane prepričevati o potrebi enotnosti delavskega gibanja in sodelovanja s socialističnimi državami, kajti Jugoslavija ni prekinila odnosov in poteptala slovesno podpisanih sporazumov. Jugoslavija ni opustila beograjske in moskovske deklaracije. Na Lo-ngovo tezo, da je nemogoče izgraditi socializem v Jugoslaviji brez pomoči ostalih socialističnih držav, »Komunist* ugotavlja, da je njen cilj opravičiti pritisk na Jugoslavijo in da je ta teza, ne le teoretično napačna, temveč tudi politično škodljiv«. Ta teza navaja na pasivnost, na čakanje pomoči od zunaj, na zanemarjanje notranjih problemov in ne more pozitivno delovati na italijansko gibanje. Končno «Komunist» ugotavlja protislovje v sedanjem govoru Longa in prejšnjih govorih, ko je cenil socialistične napore Jugoslavije in poudarja, da so jugoslovanski komunisti na istih pozicijah kot prej, da je sodelovanje med komunističnimi partijami mogoče in koristno na osnovah enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in tovariške kritike. Vsako bezanje od dejstev, skrivanje bistva nesoglasja, nenačelnosti, opravičevanja ideološkega monopolizma in skrivanje pojavov birokratske dogmatične revizije marksizma in leninizma in hajka proti jugoslovanskemu revizionizmu pa pTinaša ogromno škodo stvari socializma. Ob obletnici deklaracije dva- najstih komunističnih partij v premagovanju nasprotij, tem- Moskvi organ Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist* ugotavlja, da je ta deklaracija samo sankcionirala utvaro, s katero se samo odlaga reševanje stvarnih problemov in da vsa gonja proti Jugoslaviji, cilji in' metode te borbe jasno kažejo, da se v odnosih med socialističnimi državami še vedno uporabljajo stare metode. Deklaracija dvanajstih komunističnih partij je postavila idejno ofinovo in zastavo borbe proti »jugoslovanskemu revizionizmu* in borbe proti antibirokratskim stremljenjem v drugih socialističnih državah. »Komunist* ugotavlja, da je stališče Jugoslavije bilo vedno enako, jugoslovanski komunisti niso nikdar spreminjali svojih pogledov in politike, in da je ta politika postala »revizionistična* šele, ko so jugoslovanski komunisti odklonili podpis deklaracije dvanajstih komunističnih partij, v kateri so neka določila v neposrednem nasprotju s pogledi in sklepi XX. kongresa komunistične partije SZ, z beograjsko in moskovsko deklaracijo o odnosih med socialističnimi državami in celo z manifestom miru. »Komunist* ugotavlja* škodljivost deklaracije za razvoj socializma, ker deklaracija ne spodbuja procesa zbliževanja in združevanja socia-; lističnih sH, ne pomaga pri :r Važne izjave ameriškega učenjaka Wernhera von Brauna Sateliti «ExpIorer» so odkrili obstoj obroča žarčenja, ki se začenja v Človeku,ki bo potoval v vesolje bodo odstranili tiste organe v ušesu,ki služijo za ravnotežje Oj jezičnem šolstvu in jo sttjacevala za zgledno.. Av-tijai?ka vlada je morala po- * 1 vsebino in obseg ob-P0t ost*. ki jih je prevzela, gj enritakem odlok deželnega ijt Vari* z dne 22. septem-fcot ne more biti drugega >“9n'skrep. ki na^ bi okrnil jih *nske pravice oziroma Popolnoma zatrl. „ P°r‘° izraža pripravlje-iel^ .Movencev, da lojalno so-l#»( lej° z avstrijskimi ob-*»iK j n realizaciji pogodbe- ^ doloij, Tišler je v uvodnem bt,jV°ru omenil, da je bil »tatl *et°m dni poseben se-z novinarji o istem krat jnriu> čeprav je bil ta-tak 8e bolj načelne narave. b^° fiovora o o- g, J* manjšinskega šolske-t>t# akona, zdaj pa imamo o-»ty0 8 protizakonitim dej- namreč z odpravo u-utemeljenega dvoje-«;v#*®a šolstva. Prišlo je do h, “I1* ukinitve šolske ured-l. . (‘*dane . 3. okt. 1945 ter r> 1948 od zvezne vlade W ASHINGTON, 19. — Izvedenec za izstrelke ameriške vojske Werhner von Braun je izjavil na 65. simpoziju vojaške kirurgije v Washingtonu, da so s pomočjo znanih satelitov «Explorer» odkrili obstoj »obroča žarčenja*, ki se začne v višini 700 milj nad Zemljo. Dejal je, da bi mogla določena vesoljska platforma, ki ne bi bila preveč daleč od Zemlje, služiti kot nekaka odskočna deska, od koder bi lahko prodrli skozi pregrado, ki jo predstavljajo žarčenja o-krog Zemlje. Na istem simpoziju je general Flickinger povedal, da ameriško letalstvo pripravlja skupino opic za potovanje v vesolje. V8®ka opica tehta približno en kilogram. Predvideva se, da bodo prve opice ’iz-stielili s sateliti v juniju prihodnje leto. Kirurg major Champling pa je izjavil, da bo potrebno ljudem, ki se bodo posvetili poletom v vesolje, z operacijo odstraniti tiste organe v ušesih, ki omogočajo čut za ravnotežje. Seveda bi morali zdravniki priučiti te ljudi, da bi s pomočjo drugih čutov nadomestili čut za ravnotežje in za smer. Iz Pariza pa poročajo, da je načelnik programa za izstrelke ameriške vojske gen. Me-daris izjavil, da ima danes Za. hod iste možnosti kot Sovjetska zveza na področju izstrelna Koroškem. kov in »aktivnosti v vesolju*. iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiimiiniiniiiiiiitHitninmiiiHiiiiiiimHsiiimilMilMiiii Dokončno je znanstveno ugotovljtno: Nečist zrak množi rakasta obolenja Knjonio pa povzroča raka na pljučih W ASHINGTON, 19. — Načelnik sekcije kirurškega odseka za javno zdravstvo v ZDA dr. Leroy Burney je na nekem zasedanju o vplivu nečistega zraka na bolezni dejal: »Dokončno je potrjeno, da obstaja določen odnos med rakom in nečistim zrakom*. Povedal je nato, da je z injekcijama koncentriranega smog t. j. dima in megl.s povzročil raka pri živalih in da je odstotek smrtnih primerov zaradi raka na pljučih dvakrat v poji v velikih mestih kot na podeželju. Neki profesor i medicinske fakultete v Ohiu je izjavil, da zrak, v katerem te plin, ki izhaja iz avtomooilov, prav tako kot tobačni dim, vzrok povečanja primerov raka na pljučih. Se prav posebej je poudaril, da bi bilo mnogo bolje, če bi graditelji avtomobilov posvetili mnego več paž-nje plinu, ki izhaja iz avtomobilskih motorjev, kot pa da izgubljajo ča« a vem, da si izmišljajo vedno lepše oblike limuzin. Na omenjem sestanku zdravnikov sodeluje 70 a-meriških specialistov in več predstavnikov vlade in industrijskih podjetij. Nov izstrelek W ASHINGTON, 19. — Državno tajništvo za trgovino je sporočilo danes, da ameriško letalstvo proučuje možnost gradnje takega izstrelka, katerega pogon bi bil na podlagi kondenzacije molekul kisika s pomočjo nekega katalizatorja. Ta izstrelek se imenuje «Ha-re», letel bi na višini 95 km s hitrostjo 1440 km na uro. Molekule kisika bi pridobivali na neki poseben način iz. zraka in jih usmerili na površino katalizatorja, ki bi b'il n. pr. zlato. Tak kisik bi o-mogočil izgorevanje goriva in s tem pogon. Medaris ni hotel odgovoriti ta vprašanje, ali so resnične govorice, da bodo v ZDA 8. decembra t. 1. ponovno poskusili z izstrelitvijo rakete na Kuno. Pač pa je izrazil upanje, da bo prav gotovo v prihodnosti tak poskus uspel. Končno je dejal, da izdelujejo v ZDA tudi »protiraketne rakete* ter da delo v tej smeri zadovoljivo napreduje. Rekel je, da je prepričan, da bodo s temi protiraketami lahko zadeli vsak izstrelek. Iz drugih virov pa se je zvedelo, da v ZDA ne bodo več izstreljevali satelitov tipa »Vanguard* v letošnjem geo-fizičnem mednarodnem letu. Hočejo namreč najprej proučiti vse dosedanje satelite in šele nato bodo poskusili, z novimi izstrelitvami satelitov. Iz Moskve poročajo, da je sovjetski astronom Nikolaj Ko. zirev včeraj izjavil, da bodo imela najnovejša opazovanja vulkanske eksplozije na Luni precejšnjo važnost za prihodnje polete nanjb. Dejal je, da je proučevanje spektroftome-tričnih fotografij, ki so jih posneli med eksplozijo, pokazalo, da je iz kraterja »Alfonz* puhtel plin. Kozirev bo z nadaljnjim proučevanjem poskušal obrazložiti fizikalne okoliščine eksplozij in ugotoviti kemični sestav tega plina. ' Ravnatelj observatorija v Bochumu v Nemčiji, Heinz Kaminski, pa je izjavil, da tretji sovjetski sputnik polagoma pada in da bo > malu jiašel v atmosfero Zemlje ter v prvih tednih prihodnjega meseca razpadel. Žena ga je zabodla RIM, 19. — Danes Zjutraj so aretirali 48-letno Lucio A-malio Melchionre iz Palerma, ki je preteklo noč ranila z nožem svojega moža, trgovca Er-minia Argonija. Ranjenca so pripeljali v bolnišnico Santo Spirito, kjer je na opazovanju. V bolnišnico ga je spremljala njegova 21-letna hči Ana. Po prvih ugotovitvah je treba tudi poskus umora v primeru Argonda, kakor glede tragedije, ki se je pripetila pred dvema dnevoma v Ulici Denina, baje pripisati boleatni 'jubosumnosti. Zena je namreč poskušala umoriti svojega moža v prepričanju, da jo je nameraval zastrupiti, da bi se mogel posvetiti neki drugi ženski. Njeno zdravstveno stanje vsekakor ni normalno. Ze dvakrat so jo namreč morali spraviti v umobolnico. V preteklem septembru se Ji j« posrečilo zbežati iz klinike v U-lici Nomentana in mož jo je obdržal doma, ker je mislil, da njeno zdravstveno stanje ni nevarno. Zakonca imata pet otrok, A-no (21 let), Mariso (19 let), Pino (16 let), Angelo (14 let) in Paola (8 let). Argcni je med drugim tudi ,sstnik velike pekarne. Prejšnji večer je med obema nastal silovit prepir, ko je žena obdolžila moža, da Ji je nezvest. Danes zjutraj je žena v navalu ljubosumja vstala iz postelje, odšla v kuhinjo, kjer je vzela nož in zabodla moža v grlo. Zdravstveno stanje Argondja je resno, predvsem ker je izgubil precej krvi. Noža, s katerim je Lucia Melchiorre skušala ubiti moža, še niso našli. Ugotovili so, da je žena kupila nož pred dvema dnevoma, iz česar bi izhajalo, da gre za nameren poskus umor«. Hčerka Ana, ki je prv* priskočila očetu na pčmbč, je na policiji izjavila, da mati ni hotela, da bi poklicala ambulanto, rekoč: «Pusti ga naj umre. Ce umre, bo dobil, kar si je zaslužil, ker je bil nezvest tvoji materi*. _—«»-— Pogreb Tyrona Powerja HOLL YW OOD, 19. — Danes bodo prepeljali v Hollywood truplo pokojnega filmskega igralca Tyrona Potverja in ga pokopali na hollywoodskem pokopališču poleg groba znamenitega filmskega igralca Rodolfa Valentina. Mati pokojnega igralca se ne bo udeležila pogreba, ker ima že 70 let in je slabega zdravja ‘er še vedno ne ve, da ji je sin umrl. Včeraj je prišla v Holly-wood druga žena Tyrona Po-werja, Linda Christian, skupaj z dvema hčerkama, od katerih ima starejša 8, mlajša pa Nocoj bo prispela v Holly-wood tudi zadnja žena igralčeva, ki spremlja njegovo truplo. Kot smo že poročali, pričakuje otroka v februarju. Obtožbe Indijancev proti ZDA W ASHINGTON, 19. — Delegacija štirih poglavarjev Indijancev s Floride je prišla v Washington v svojih karakterističnih pisanih oblekah in s klobuk) iz perja. V Washing-tonu bodo zahtevali podporo francoske in angleške vlade, naj jih na podlagi starih pogodb podpreta prati ameriškemu napadu. Ti Indijanci se pritožujejo, da se ameriške oblasti že od leta 1950 dalje polaščajo nekaterih delov njihovega ozemlja. Gre za močvirna ozemlja na južni Floridi, kjer živi nekaj sto Indijancev, ki- se preživljajo z ribolovom in lovom. Omenjeni poglavarji poudarjajo, da so se ^6a obvezale na podlagi sporazuma s Francijo in Španijo (v času ipd*to-pitve„Louisiane), da bodo spoštovale pogodbe ki sta jih ,. dve državi prej ‘ sklenili z Indijanci, ter da bodo priznale njih suverenost nad južnim delom Floride. več celo razširja prepade, ki ločijo razne dele sociali! ga gibanja. B. - «» 1 - Trčenje treh vlakov HITCHIN (Hertfordshire), 19. — Trčenje med tremi tovornimi vlaki je danes zjutraj ustavilo promet na glavnem železniškem tiru, ki veže Lon. don z Južno Anglijo. V nesreči, ki jo je povzročila megla, so bili ranjeni štirje železničarji, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Neki tovorni vlak je zavozil v neki drugi vlak, ki je stal v Bensloiv Bridgeu nedaleč od postaje v Hitchinu; kmalu nato je 'neki tretji vlak. ki je prihajal z nasprotne strani,' zavozil proti vagonom prvih dveh. Siloviti sunek je povzročil, da je dve lokomotive in številne vagone vrglo iz tirov v vse smeri. Zakonca umorila štiri otroke ROTTERDAM, 19. — Policija je objavila, da je aretirala dva zakonca, G. C. Schaef-ferja, inštalaterja in njegovo ženo pod obtožbo, da sta v teh poslednjih sedmih letih ubila štiri svoje otroke. Kakor poročajo,' sta zakonca priznala svoje zločine, potem ko je policija našla truplo novorojenčka in okostja ostalih treh v vrečah za obleko na podstrešju hiše, kjer sta stanovala. Po tem, kar poroča policija, sta zakonca, ki sta imela leta 1951 že šest otrok, btla mnenja, da jih je preveč. Ko sta dobila novega otroka, sta ga ubila. Tragedija se je ponovila leta 1952 in 1954. Mož je zadušil novorojenčke, njihova trupla pa skril na podstrešju hiše, ki je v mestni četrti na južni periferiji Rotterdama. Preteklega 13. novembra ie žena povila novega otroka. Zakonca se v prvem trenutku nista zatekla niti k zdravniku niti sta poklicala kako bolničarko; toda žena je resno zbolela in so morali poklicat: zdravnika. Zdravnik je našel mrtvega otroka in ugotovil, zadušen. vestili policijo, je in našla okost-otrok. Schael-ferja so odpeljali v zapor, medtem kp so njegovo ženo odpeljali v bolnišnico, kjer je pod nadzorstvom policije. Glasba vesolja 1---------- Londonu iiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiitiiiiiMiiNitiiiiimiiiiiiituniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiHiitMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiuiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiitiiiii Na jezeru Michigan v ZDA Ladja se je prelomila na dvoje Vsa 35-članska posadka mrtva? Morda pa so se rešili z gumijastimi splavi ? PORT HURON (Michigan), 19. — Obalna služba v Port Huronu, ob Michiganskem jezeru, je javila danes ponoči, da se je 10.000-tonska tovorna ladja «Carl D. Bradley», ki je prevažala kamenje, prelomila na dvoje in se pogreznila v , jezero Michigan, nasproti oto-6 let. Tudi hčerkama še niso ’ ka Gul. povedali, da jima je oče umrl. Linda Christian je izjavila, da je pokojni Tyrone Power plačal zavarovanje, da bi s tem zajamčil preživljanje otroz, tako kot je določeno v sodbi o ločitvi zakona pred tremi leti. Na ldji je bilo normalno od 35 do 40 mož posadke, toda ne ve se točno, koliko mornarjev je bilo na njej, ko se je potopila. Nesreča se je zgodila mala pred šesto uro zvečer (po krajevnem času). Na jezeru divja nevihta. »Carl D. Bradley» je oddala klic na pomoč: »Prelomili smo se na dvoje; potapljamo se!». Potem pa se... ni slišalo nič več. Nemška tovorna ladja «Ohristian Sartori* je prišla prva na kraj nesreče, toda ni našla nobenega znaka o preživelih. Na vodi je plaval samo velik rezervoar in znaki strahotne eksplozije. Pri iskanju brodolomcev z ladje «Carl. D. Bradley» sodelujejo številne ladje obalne straže, eno letalo in en heli kopter. Po najnovejših vesteh, se zdi, da je; bilo na trgovski ladji »Carl 15. Bradley» 35 mož' posadke, o 'katerih niso do se- daj našli nobenega sledu. DrUt žine žrtev so upale, da je posadka mogla zapustiti ladjo, preden se5 je ta potopila in da je mogla spustiti v morje gumijaste isplave, ki so jih imeli na ladji; upale so, da so bili ti splavi že daleč od kraja nesreče preden je prišla na pomoč n e ruška ladja. To ujj*-nje se oprijema dejstva, rda je takrat na jezeru pihal močan veter, ki je dosegel 80 km na dro. Tb' nJihtrVo' upanje pa postaja vedno šibkejše. b ’ V.v - , , -s / -č- m Angleški glasbenik !n hurttorist Hoffnung tišč» »godca?** škropilnico«, mora imeti manj kot let, da bi nastopil na ^ftmeertu »glasbe vesolja*, Jti ga bo priredil vsak petek in soboto r londonski dvorani »Festival Hall*. Podrobno-‘ sti še niso znane. Toda na zadnjih koncertih v dobrodelne namene je Hoffnung opremil simfo. nične orkestre z novimi instrumenti, med drugimi tudi z električnimi sesalci, kovinastimi posteljnimi mrežami itd. Zgodovina škropilnice pa je naslednja: Pred dnevi je neki dvanajstletni deček Jonathsn Ashby, sin nekega muzika, ki je igral na oboe, pisal humoristu, da je našel neko staro škropilnico, s katero je mogoče »svirati* — seveda to- stori samo tisti, ki zna. Sedaj je Hoffnung povabil dečka, naj nastopi na njegovem koncertu, toda to se ne bo zgodilo, ker je d«£ek zbolel. Napoleonova hiša na Sv. Heleni Gospa Mabel Brookes iz Melbourna, soproga Normana Brookesa, bivšega teniškega prvaka, je ponudila francosai vladi hišo v kateri je Napoleon stanoval med svojim izgnanstvom na Sv. Heleni. Gre za dve stavbi in teren s površino enega hektara. Gospa Brookes ga je kupila od telegrafske družbe, ki je obe stavbi ho-tela podreti. Gospa Brookes je sedaj sporočila, da je francoska vlada na oo-nudbo pristala. Praded Brookseove je namreč živel na Sv. Heleni, ko je bil Napoleon tam v pregnanstvu. Bil je a-gent britanske kompani. je v Vzhodni Indiji :n se je večkrat z Napoleonom pogovarjal. Violinski proces Pred prizivnim sodiščem v Bernu v Švici se vrši tako imenovani »violinski proces*, ki spada med glavne dogodke tako imenovane »vio. linske vojne*. Ta vojna se je začela pred leti med komisijo izdelova,-cev glasbil italijanske trgovinske zbornice v Zuerichu (ki je negativno ocenila vrsto instrumentov, ki so jih z jamstvgm o avtentičnosti' prodali znani anti-k^arji) in je nato končala pred sodiščem. Glavni obtoženec je ačel 2. Vr »li, za , katere j« jamčil, da so jih ladelali znameniti • italijanski izdelovalci glasbil kot so bili Stratjivarius, Gu»r-piero, Amati. Bergonzi ih. dry*T Neko Stradi-varigpovo violino je prodal z* — 120,000 švicatv skih frankov, kor znaša okrog18 milijonov lir! Sodqa razprava bo zelo dolga. Pisateljica Ting, baje začel varati že leta 1942. prodajal je go- Na sliki vidite, kakšen je blok med sovjetsko in ameriško cono Berlina. Napis na tabli je v štirih jezikih: an-gleškem, ruskem, francoskem in nemškem. Levo pa je propagandni vzhodnonemški napis, s katerim se zahteva odprava kontrole med posameznimi deli mesta. Vprašanje razdelitve Berlina je prejšnji teden ponovno sprožil Hruščev. «.g maji boljša mesta na te* . Takoj za Hrevatina po*la mo Kovačiča, ki je v zat*Jieic, času pokazal velik nafP lgro Naj omenimo le njegovo na turnirju za pokal »v 'j v Sovodnjah, kjer^je d tu. samo en poraz in kjer J .(m di v dvojicah pokazal no igr0’ .. . česa* Tretji v tej seriji je se. rec, kateremu je *e* i0jno* zona nudila mnogo Pr' teji sti za napredek. Cesar epij možnosti ni zamud.li. re-je svojo ofenzivno tfffbjj v malo pa je še zanesi) obrambi. , „,st Disciplinsko razsodišče FIGC Trinajst izključitev in množica opominov S prepovedjo igranja do 7. dec. je bil kaznovan tudi vratar Triestine Bandini MILAN, 19. — Razsodiščna ie), Merlo (Chieti), Armano komisija italijanske nogomet-1 (Torino), Lugli (Modena), ne zveze je na svojem današ-j Mancini (Biellese), za eno ne-njem zasedanju 'zrekla zelo ■ deljo; Rimoldi (Pro Patria), estre kazni proti posameznim Luci (Cirio), Corongiu (Casa-nogometašem. Skupno je dis-'ie). kvalificirala od 1 do 3 efek- •, Opomin: Ferrario, Sivori tivne nedelje 13 igralcev, med katerimi dva iz A lige. Globe moštvom: 100.000 lir Verona in Reggiana, 70.000 lir (Juventus), Altafini (Milan), Tarabbia ' (Torino), Gatteri (Spal), Beltrandi (Napoli), David (Roma), Zaglio (Roma), Parma, 60 tisoč lir Chieti, 55 i Roncoli (Atalanta), Grossi isoč lir Padova in Pro Patria, 35 tisoč lir Genoa in Ta-ranto, 30 tisoč' lir Bologna, 25 tisoč lir Atalanta, 20 tisoč lir Simmenthal, 12 tisoč lir Car-bosarda in Lecce, 10 tisoč lir Napoli in Aquila. Izključitve: za tri nedelje: Rossi (Sambenedettese), Coc-coni (ParMa), za dve nedelji: Schiaffino (Milan' Pagani (Pro Patria), Pizziolo (Casa- (Modena), Randon (Bologna) itd. Prvenstvo rezerv-, diskvalifikacija do 19. dec.; Bodi (Bologna); do 7 dec.: Adduci (Salernitana); do 28 nov.; To-fani (Bari), Luzzi (Taranto) itd. Do 7. decembra je bil diskvalificiran tudi vratar Triestine Bandini zaradi ugovarjanja sodniku. Izpustili smo Grbca 'n janš šuto. Ta dva igralca sta ((r spadala v elitno »kupmVpjl da letos je Košuta n . /j le na prvem tekmoy*w pokal »Graphis* in Je_ 1 gdi-izgubil proti Merlaku, j . „j-ni in povrh še neusPes. v0lj stop, seveda ne nudi oce^o-podlage za njegovo .^eBi Grbec je nastopil m de-tekmovanju in s Sosig®1! je-Lil tretje in četro m Jg \e daj v zaključku sezone P sjU proti vsakemu pričako izgubil proti Vugi-se je, da je trenutno je noma izven forme ih * tel(-tudi med letom le mat gii m Oval, ga seveda nismo upoštevati. „3* Kakšna je P°*enlta'c^!Ioč ^ ša kolektivna realna P jed-tej športni panogi? Kal pristavljamo v tržaškem lu? Bo-dimo skromni m gaj tovimo, da prav m3 ma, P imamo samo enega tgra -bolj-se lahko uvršča med 0rsj° še. Naši igralci se .„ za* nauč'ti še marsičesa. t to morajo več tekmov** j£0t močnejšimi nasprotni* jrii-doslej. V Trstu je nekaj štev, ki gojijo to P*? težk° 1 J1-’ ' . v»sln , mislimo, da he bi v priti z njimi v St**- jgralce' Kopru imajo odlične ”rVe9-ki so že nastopali na-aPja ,s stvu Jugoslavije. Srec pr,-takimi igralci bi S0* njet0' pomogla k izboljšanju^^ 5* vega nivoja, tudi že marsikaj V tej smeh ................. PriPrL je Zvedeli smo na Prim*^' dohd pripravljalni odbor J- trJa- vabilo za srečanje m jport' šjro reprezentanco m . go- nim klubom iz MirnaJI” po rici), ki je zelo mo vjjal' vsej verjetnosti bo prP' .jel, * ni odbor to vacllo sp čimer bo storjen Pr naše8a k izboljšanju kvalitete^eneIn namiznega tenisa m' ... ni*" tudi k povečanju ste govih ljubiteljev. o—ll° Odgovorni aream STANISLAV HENC. _ Tfjt Tiska Tiskarski zavod mi J. P. STABL 'ftUVUMkd, 28. • Veliki hetman je v svoji dobrohotnosti pokazal z belo, okroglo roko proetor v kotu terase, kamor naj sede godec. »Tule sedi,* je dejal z žalostnim glasom, nato je zopet klonil v otopelost. Zdaj se je sunkovu zavedel: na roko mu je padla debela kaplja dežja, ^ je kakršna po navadi naznanjajo hude plohe. Grmenj ■ vibt9 še malo poprej zamolklo bobnelo, se je zdaj približalo. pilo se Je naglo bližala. Nebo Je potemnelo in ta trenute* mračno kakor ponoči. . pod »Vrnite bodalo možu,* je dejal gostu, »in pojd^1 streho!* , v ro^*' »Kakšno rezilo!* se Je čudil veljak in sukal bodal ^veJ’ »To bodalo hočem imeti,* je dejal zapovedovain . koliko stane in mi ga prodaj!* k, Njegov glas ni bil glas kupca, pač pa človeka, je bi vzame in bo tudi vzel, kar se mu zdi, da bi kupu- £ dod*1’ ukaz. Ko je starec le molčal, je samovoljni velja* »Prodaj mi ga! Denar premore vse!* c« je s «Vse!» je odvrnil stari Ukrajinec z glasom ki s* biti miren. »Kako? Tudi čast? Tudi svobodo?* rtt^ »O, da,» je vzkliknil plemenitaš, »tudi to, čemur t čast in čemur vi tu pravite svoboda.* sraIt,lJ Pogledal je v obraz namišljenemu starcu in brez odgovoril na misel, ki Jo je zbudilo godčevo vprašanje. »Ko bo Ukrajina pod Rusi obogatela, bo kaj ma pomnila, da je bila ponosna in svobodna.* ysetb. V tem trenutku je nebo preklal blisk in je treščil®- 10i cD ki so bili na terasi, tudi Mefodjevni, se je čudno * jih ni pometlo. (Nadaljevanje sleiV