HaroSnina mesečno tS Din, s« iiotenc •tro 40 Dia — nedeljska izdaja ce* lo letno *> Din. ca inozemstvo 120 Din
Uredništva je v Sepitarjevi eti/m
SCO VE1SEC
ček. račun: Ljubljana it 10.690 ie 10.349 za inseratei Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Teleloai aredoJihrat daevaa služba 205« — nočna tm, 2994 la 209«
U prava: Kopitar-jeva 6. telefon 2999
Uhaja vsak dan ajutraj, rasea ponedeljka la dneva p« praznika
fCcfor seje veter -zanje vihar
Komunisti se čutijo kot poklicani mojstri revolucije. Potem, ko so sejali nemir in revolucionarno razpoloženje od Šanghaja do Španije in od Španije do Mehike in Brazilije — govore naenkrat vsi znaki zato, da imajo revolucijo tudi doma v Sovjetiji. Gotovo moremo podrobnosti le domnevati: Kajti ko govorimo o Rusiji, gre za državo, kjer ni nobene svobode in se zve v javnosti le to, kar krvava diktatura komunistov izrecno dovoli. Toda kljub skromnim vestem, ki prihajajo iz Sovjetije, ni videza, da bi se sovjetski narodi preveč udobno počutili pod diktaturo tovariša Stalina, kateremu sicer marsikak evropski komunist pod vlado buržu-jev navdušeno vzklika, ni ga pa volja, da bi šel sam osebno uživat radosti, ki jih sovjetskim podanikom naklanja sovjetska tajna policija, čeka in GPU.
Tako se zaenkrat govori le o zarotah proti diktatorju Stalinu. In zanimivo: tisti, ki so or-
fanizirali terorizem in bombne napade na rus-e carje, zato, da eo se polastili oblasti, isti, ki so desetletja proglašali silo kot edino politično sredstvo, ki je uspešno v boju z nasprotnikom; isti komunisti tožijo danes pred svetom druge komuniste, ki so se pričeli posluževati terorja proti njim samim in zahtevajo, da bi ne vemo katera sveta alijansa nastopila proti »nelegalnemu komunističnemu terorju«. V imene Zveze narodov, ki jo do zadnjega niso hoteli priznati, zahtevajo boljševiki, da Norveška izroči tovariša Trockega in sicer na podlagi sklepov, ki so bili ob umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra sklenjeni proti organiziranemu terorizmu. Bog ve, če se mogotci v Kremlju ob tej priliki kaj spominjajo na umor drugih Aleksandrov, ki so jih bolje poznali kot našega kralja, mislimo carjev Aleksandra II. in Aleksandra III.?
Nasilje komunističnih vlastodržcev je z vso silo padlo na revolucionarne tovariše izza prvih dni, ki so prišli v nemilost. S preluknja-nimi glavami jih pobirajo mrtve po pesku, kakor so pobrali mrtvega v kleti zadnjega carja Nikolaja II. in pozneje na tisoče in stotisoče drugih žrtev komunizma, ki »osvoboduje človeški rod< ... Prišel je čas, da se rablji pobijajo sami med seboj. Visoki in najvišji naslovi, ki so jih v rdečem paradižu nosili pravkar umorjeni, pričajo, da je kriza globoka in da sega bolj na široko, kakor pa bi hoteli priznati komunisti, »čiščenje«, ki je pod komunistično diktaturo itak trajen sistem, sega tokrat v najvišje politične in diplomatične krtige, sega -r poltei.jo m ,celo v rdečo armado: Vesti govore o 8000 are-tirancih, mnoge pa je šef policijske službe, tovariš Jagoda že v naprej znal tako prepričati o krivdi, da so se zatekli še pred sodbo k sa; momoru... Kako prostrana je kriza, sledi tudi iz tega, da morajo boljševiki poročati o uporih v armadi, ki je dosedaj bila edino zanesljivo sredstvo, e katerim se je komunistična diktatura v Rusiji mogla vzdržati. Od Ukrajine do Mongolije govore o kmečkih uporih Torej imajo komunisti kar doma izredno bogato revolucionarno žetev, po kateri jih toliko žeja. Vendar se trezno misleči nad ničemer ne čudijo: Kar je prišlo skupaj z nasiljem in krvjo, je mogoče nekaj časa vzdržati skupaj z istimi krvavimi metodami, a bo v svojem času zatonilo in razpadlo v krvi svojih stvariteljev. Revolucija kliče po revoluciji in kdor seje veter, bo požel vihar.	.
Sličen nauk nam v poslednjih tednih daje Španija. V Španiji so komunisti s posebno skrbjo negovali revolucionarno razpoloženje. Res, mnogo je v tej nesrečni deželi zagrešila socialna neuvidevnost vodilnih družabnih plasti, kar je bilo že ob drugi priliki poudarjeno. Toda glavni delež pri takem in tolikšnem revolucionarnem izbruhu ima vendarle Kominterna, ki je spoznala, da bi bila Španija, ako zapade boljševizmu, najsijajnejša opora za zrevolucioni-ranje Južne Amerike in Afrike, kamor je komunističnim agentom in njihovemu denarju ter brošuram iz sedanje Sovjetije nekoliko dolga pot. Prvi so se revolucionarne misli oprijeli intelektualci, katerim se je monarhija Alfonza XIII. zdela neznosna tiranija in slabotna dik-taura Primo de Rivera nepopisno suženjstvo. Gotovo: Primo de Rivera je bil nepotreben in po vrhu še neroden diktator, toda mogel je po sedmih letih, ko je odhajal, reči: vsa leta nisem prelil niti kaplje krvi! Eden prvih borite-ljev proti Riverovi diktaturi, svobodomiselni profesor Unamuno, danes, ko vidi grozote komunistične strahovlade, pripoveduje, da je bila nekdanja diktatura naravnost »svoboden režim« v primeri z nezakonitostmi in nasiljem, ki se pod »ljudsko fronto« dogaja. Toda Unamuno si lahko čestita, da je odnesel vsaj svojo glavo. Kajti med imeni mož, ki jih je ljudska fronta dala te dni postreliti, jc tudi mnogo politikov, ministrov, poslancev in intelektualcev, ki so bili glavni voditelji in tvorci republikanske revolucije pred nekaj leti...
Tisti, ki danes vladajo v Madridu, so s sleparijami in volilnimi goljufijami prišli na oblast. Kje je njih avtoriteta? Njihovo vladan je se je pričelo s političnimi preganjanji in umori — več sto političnih nasprotnikov je bilo do 17. julija, ko je izbruhnila revolucija, pobitih, ne da bi bil kdo zaslišan ali sojen od rednega sodišča in ne da bi se morilcem skrivil las. Ti danes pred celim svetom upijejo proti »upornikom«, ki. da teptajo legalno oblast, ki v res-nici nikdar ni bila legalna, ker ni spoštovala lastnih zakonov. To je poučen zgled, kako nastajajo revolucije.
Vidi se, da je edina vez, ki veze skupaj madridsko vlado, antiklerikalizem. Ves uspeh njenega vladanja so požgane cerkve, uničene umetnine, pobiti redovniki, redovnice in duhovniki; stotine mučencev svojega prepričanja, ki umirajo v strašnejših mukah kakor bi si jih mogel izmisliti NerO; masakrirani so odlični la-jiki kristjani, ki so padli kot žrtev političnega sadizmu; v državi je držuvljanska vojna, povsod pa anarhija in strahotno brezprav.ie. To je tista idealna svoboda in družabni »red«, h kateremu komunizem vodi povsod, kjer zavlada. Radikali masona Lerrouxa, ki so med glavnimi
Ko se Evropa kot je - Japonska
Dfodfffl Notranja Mongolija je postala vazalna država Japonske ■	Železnica Peking - Suijan v japonskih rokah - Homatije
v Rusiji olajšujejo delo japonskega imperijalizma
Šanghaj, 3. sept. Ne da bi srtevovna javnost veliko opazila, prodira Japonska počasi preko notranje Mongolije na zapad. Težnja Japonskre gre za tem, da bi v smeri skozi notranjemolgoski provinci Džehol in Suijan obkolila zunanjo Mongolijo, ki je vazalna država Moskve. Razmere v Evropi pridejo japonskemu cesarstvu kakor nalašč vedno v pomoč takrat, ko Japonska sama stoji pred notranjepolitičnimi težavami, ki izvirajo iz njenega težkega finančnega položaja. V sedanjem trenutku imajo Japonci to srečo, da morejo izrabiti needinost evropskih velesil, ki prekrižanih rok gledajo, kako se v Španiji razvija državljanska vojska do viška, ker so med seboj globoko sprte in ne morejo paziti na dogodke na Daljnem vzhodu, ker se same druga druge bojije in morajo vse svoje sile koncentrirati na Evropo.
Pri svojem prodiranju proti zapadu so si Japonci ustvarili v notranji Mongoliji precej trdno operacijsko bazo. Princ Teh, poglavar notranje Mongolije, ki je svojčas spretno kolebal med Japonsko in sovjetsko Rusijo, se je sedaj postavil popol-
noma na stran Japoncev, dasi na zunaj hlini lojalnost napram Kitaju, ki je formalno njegov suveren. Japonci imajo v provinci Džehol do 5000 mož svoje lastne armade, v provinci Čahar pa stoji njihova druga notranjemongolska armada, ki šteje približno enako število vojakov. To eo majidžurske čete, ki pa so pod poveljstvom japonskih oficirjev. Vse te čete tvorijo rezervo, ki je namenjena za to, da ščiti japonski predor na skrajni 6ever v provincijo Suijan. Japonska namerava zasesti predvsem železnico, ki pelje iz Pekinga v Suijan tako, da bodo na ta način zabili klin med Kitaj in med sovjetsko zunanjo Mongolijo.
V Suijanu, kjer je dosedaj odločal samo vpliv domačih mongolskih poglavarjev, ki plačujejo Nan-kingu običajen davek, deluje sedaj japonska propaganda na precej prikrit način. Japonski inženjerji gradijo ceste, mostove, radijske postaje in podobno. Te postaje imajo nadzorstvo nad lokalno upravo in na ta način prehaja čedalje bolj pod vpliv Japonske. Povsod se gradijo barake pod videzom delav-
skih stanovanj, v resnici pa bodo služile za skladišča živeža in municije za mandžursko oziroma japonsko armado, ko bo te kraje zasedla.
Japonska pa se je že polastila vseh gospodarskih prometnih žil teh ogromnih pokrajin ter si je prisvojila trgovinski predmet med Kalganom in Caharjem, tako da carinske pristojbine sedaj tečejo v japonsko blagajno namesto v Nanking. Obenem so Japonci zaprli vse prehodne točke, skozi katere se je dosedaj vršil trgovinski promet med notranjo Mongolijo in Kitajem ter ga usmerile v Mandžurijo oziroma Japonsko. Na ta način izkorišča Japonska veliko napetost med evropskimi državami v namene svojega imperijalizma in more zlasti z največjim zadovoljstvom beležiti dejstvo, da ji je prodiranje skozi Mongolijo proti ruskemu Zabajkalju in Altaju naenkrat in nenadoma olajšano po dogodkih v sovjetski Rusiji, kjer se mora Stalin boriti s čedalje bolj naraščajočo opozicijo in je obenem primo-ran, da zaščiti svojo zapadno mejo proti nemškemu in poljskemu vpadu.
Ko divja hoj za Irun -
se vrše pogajanja za premirje
Henday, 3. septembra, c. Na bojišču okoli Iru-na je ponoči bilo mirno. Rdeče čete so izrabile noč in se utrdile na črti Behovija-Irun, beli pa so se zakopali v jarke, ki jih so zapustili rdeči na vrhovih San Martina in La Punche. Vso noč so bele čete utrjevale oba griča in vlekle strojnice na vrh. Generalni štab belih se je pomaknil na bojišče tik pred Irun, tako da je bil za belimi četami komaj za en kilometer. Zmeraj bolj jasno je, da imajo beli ta načrt ofenzive, da je za vsako ceno treba zavzeti Irun in tako prosekati zvezo s Francijo skoži Hendave. Takoj nato sledi ofenziva belih na Toledo in Madrid.
Vojaške operacije so se danes začele okoli 9. Beli so začeli najprej napad na Behovijo in iz opazovališč na francoskem ozemlju so tuji časnikarji lahko lepo opazovali, kako se je borba začela in nadaljevala. Okoli 9 ure je prišla cela kolona oklopnih avtomobilov, ki je iz ozadja pripeljala 300 navarskih vojakov do zob oboroženih. Ti so se takoj razpršili in niso na veliko presenečenje napadli naravnost v skupini. Razpršili so se in po okoliških cestah skušali obkoliti Behovijo. Komaj so se ti razpršili na svoja nova mesta, že se je ustanovila cela stalna kolona, ki je nato na bojišče dovažala sveže čete. Med tem so se prvi že posamič približali Behoviji in rdeče strojnice so jx>1 ure sipale na njih plaz krogel. Rdeče čete se skrivajo za zidovi hiš v Behoviji. Le malo čet se je lahko zateklo v jarke, ki so si jih rdeči zgradili v noči.
Med tem so beli začeli razvijati svojo ofenzivo z La Punche in rdeče topništvo je začelo obstreljevati te postojanke. Toda topovi so merili zelo zgrešeno in mnogo granat sploh ni eksplodiralo. Rdeče topništvo je udarjalo čisto slepo na grič brez velikega uspeha. Med tem pa se je že moglo opaziti, kako se v ozadju na črti Alunda-Bidassoa razvija močna rezervna črta belih. Razvita ofenziva se ni mnogo spremenila do 11 ure, slišalo se je samo streljanje topov in rezgetanje strojnic.
Ob 11 se je nad Irunotn pojavilo troje rdečih vladnih letal, ki so začela bombardirali položaje belih. To bombardiranje je trajalo do 11.30, ko se je na obzorju pojavilo eno belo letalo, ki pa je kmalu izginilo.
Položaj je ostal neizpremenjen do 12.45, ko so na francosko ozemlje pribežali zadnji prebivalci iz Iruna. Povedali so, da se je rdečiii vojščakov začel lotevati obup. Med rdečimi četami nastopa resignacija in sami pravijo, da ho Irun popoldne padel.
Na črti Behovija-Irun so med tem še v naglici gradili strelske jarke. Ob 13 uri so priletela bela letala nad Irun in vrgla tri bombe nad mesto, pet bomb pa je padlo v okolici trdnjave Fontara-bije. Na La Punchi so okoli poldne beli odnesli z bojišča svoje mrliče. Ob 15.30 popoldne se je začela borba z obeh strani in so beli začeli s splošnim napadom na črto Behovija-Irun. Ob 15.50 je bila bitka v popolnem teku in premikanje čet se je le težko moglo zasledovati v dimu strojnic in lopov.
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno.
Dunajska vremenska napoved. Vzhodni vetrovi in nagnjenje k nevihtam.
Irun pade še nocoj - Rdeči se umikajo v Fuentarabio
Henday, 3. sept. b. Davi ob 6 se je pričelo novo ofenzivno gibanje proti Irunu. Dopisuik agencijo Havas poroča, da se sedaj vodi v glavnem borba na nož, ki jo spremljajo strahovite detonacije ročnih granat. Borlie se vodijo tako, da je moralo topništvo utihniti, ker bi sicer bombardiralo lastne vrste. V mestu Behoviji se še vedno vodijo krvave poulične borbe. Kljub energičnemu pritisku belih obvladajo rdeči miličniki še vedno polovico tega mesta ter pokosijo vsakogar iz nasprotnega tabora s strojnicami. Rdeči so prešli nekolikokrat v protinapad in skušali zavzeti ponovno trdnjavo St. Mjircial in Puncho, vendar pa so jih uporniki, ki so po večini sestavljeni iz španske tujske legije, odbili ter jim prizadejali hude izgube. Kljub energičnemu odporu rdečih pa se splošno pričakuje, da bodo borbe za Irun končane še nocoj in da bodo beli razvili svojo staro špansko zastavo na razvalinah mesta.
Rdeči se že počasi umikajo v Fuentarabio. Ves dopoldan se je vršil zelo živahen promet z avtomobili in tovornimi avti med Irunom in Fuentarabijo. Veliki oddelki miličnikov korakajo
Ali bo zmagala pamet?
v hrib, ki loči Fuentarabijo od morja. Prevladuje vtis, da se bodo vladni miličniki tu ponovno in poslednjič postavili v bran, če ne bo Irun padel. V ta namen ie utrjujejo svoje postojanke.
Behovia zavzeta
London, 3. sept. b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da so uporniki zavzeli vse mesto Behovijo po krvavem naskoku na postojanke rdečih vojakov. Ker imajo sedaj uporniki v rokah vse višinske točke, lahko vsak trenutek že itak porušeno mesto spremenijo v prah. Vse prebivalstvo majhnega španskega mesta Behovijo je zbežalo čez mejo, z njim pa tuli številni vladni vojaki v popolni bojni opremi. Slednje so francoski orožniki takoj razorožili. Vendar pa so španski vladni vojaki prosili, da jih pustijo takoj v Hendaye, od kjer se bodo vrnili nazaj v Španijo ter stopili med svoje-tova-riše. Francoske krajevne oblasti so zahtevale takoj navodila iz Pariza. Ker so se borbe snoči vodile tik ob meji, so morali tudi prebivalci francoske Behovije zbežati v kleti vsled strahovitega ognja strojnic. Pri tem pa sta bila ranjena dva francoska orožnika. Davi so se pa zopet pričele borbe, pred katerimi pa je francoska oblast evakuirala prebivalce iz omenjenega mesta.
General Molle je izjavil, da bo po zavzetju Iruna slelil nage! napad na St. Sebastian.
Rabat, 3. septembra. AA. (Havas) Po vesteli iz Cadiza srečuje kolona polkovnika Yagua, ki operira proti Toledu, le slaboten odpor.
Predlog o koncentracijski vladi
Madrid, 3. septembra. Argentinski poslanik v j Madridu je izjavil, da je sedaj vzpostavljena zve-
I za med rdečo vlado v Madridu in belo vlado . v Burgosu z namenom, da bi se sklenilo premirje. Pogajanja se vršijo s St. Jean de Luzu, kamor je poslala madridska vlada kot svojega izrednega opolnomočenca America Castro. Castro nima samo pooblastila, da se pogaja z nacionalisti o tem, kako bi se državljanska vojna vodila bolj človeško, t 'udi za pogajanja v svrho sklepa premirja. Pogajanja se pa vrie v neoiicijelni obuki zato, da ne bi bila madridska vlada primorana, da formalno prizna legalnost nacionalistične vlade v Burgosu.
London, 3. septembra, b. V poučenih krogih se govori, da je izdelan načrt za diplomatsko kofe-renco v San Jean de Luz, po katerem se predlaga delegatom fašistične vlade v Burgosu ustanovitev vlade narodne koncentracije. Ta predlog bo izročil bivši španski poslanik v Berlinu, Castro, ki je sedaj izredni delegat madridske vlade v San Jean de Luz. Sedanji ministrski predsednik Giral bi zadržal še nadalje svojo funkcijo. V njegovo vlado pa bi vstopila general Franco kot notranji minister in general Molle kot pravosodni minister. Po sestavu bi bila ta vlada neke vrste koncentracijska vlada, v kateri bi bila zastopana levica in desnica, enako pa tudi centrum.
Pred spravo
Cerkve in države v Nemčiji
Berlin, 3. septembra. Podoba je, da se bodo zopet začela pogajanja med katoliškim episkopatom in nemško državno vlado. Povod za to je dalo pastirsko pismo nemških škofov, ki so izjavili, da sta Cerkev in država enako interesirani na borbi za evropsko kulturo in krščanski družabni red proti judovski boljševiški nevarnosti. Na škofovski konferenci v Fuldi je bil imenovan odbor škofov, ki bo stopil v zvezo z državno vlado, da se premagajo težave, ki so doslej stale napoti iskrenemu sporazumu med katoliško cerkvijo in Hitlerjevim režimom. V to komisijo so imenovani: nadškof bratislavski kardinal Bertram, monakovski nadškof kar-
krivci, da je prišlo tako daleč, so že potisnjeni v stran. Tudi socialisti igrajo le še vlogo petega kolesa. Boljševiško navodilo, naj komunisti podpirajo povsod slabotne levičarske vlade, se je v Španiji obneslo kot šolski zgled. V danem trenutku skočijo v tukem slučaju vedno
v prve vrste komunistični voditelji, ki prevzamejo oblast. Komunistična rdeča in anarhistična črna zastava sta tisti, ki visita danes po vladni Španiji. Kdo se briga za republiko! Tisti, ki vlada, je »ljudstvo«, to se pravi ulica in tisti, ki se prvi proglasi za »ljudstvo«.
Unamuno. — da se še enkrat spomnimo tega moža usodnega vpliva, — jc naziranja, da sc bodo v slučaju, du zmagajo rdeči, potem med zmagovalci odigravali šc dolgi in krvavi boji za oblast. Krvave orgije se bodo nadaljevale, tokrat med člani same ljudske fronte. Stari profesor iz Sulamanke ima najbrže prav. Kajti zločinci, ki so bili izpuščeni iz ječ, da »branijo re-
publiko«, se najbrže po zmagi nc bodo zopet kot krotka jagnjeta vrnili nazaj zu zapahe; tisti, ki so se polastili tuje imovine, je ne bodo prostovoljno več vrnili; oni, ki so zasedli vladne palače, bodo hoteli tam tudi ostati. Ali bo anarhija, ali pa bo nova državljanska vojna izbruhnila meci sedanjimi zavezniki, med katerimi pa že danes, kakor kaže pritegnitev komunistov v vlado, prevladujejo skrajni levičarski elementi.
Tako se že ccle tedne izčrpava Španija v najbolj krvavi in uničujoči državljanski voini. Narod, ki je bil zadnje desetletje na najboljši poti, da sc kulturno in gospodarsko zopet dvigne po svetlih primerih svoje slavne zgodovine, je po zaslugi komuni/nia in ljudske fronte, ki jo je spustil do oblasti, padel nazaj na stopnjo
1>o(livjune morije, uničevanja in barbarstva, takor num je iz zadnjih desetletjih primer le še komunistična Kusija.
dinal Faulhaber, kolnski nadškofi kardinal Sohul-te, berlinski škof grof Breisig in monakovski škof grof Galen.
Člani te komisije niso samo najvišji in najstarejši zastopniki nemškega katoliškega episko-pata, ampak so obenem znani kot najbolj odločni zastopniki stališča Cerkve, za kar so v borbi s Hitlerjevim režimom doprinesli največjo žrtve.
Značilno je, da je pariška »La Croix« prinesla članek, v katerem piše, da je pastirsko pismo nemškega episkopata proti boljševiški nevarnosti gotovo znamenje za lo, da smemo upati, da bo dobi borbe med Cerkvijo in sedanjim nemškim režimom v Nemčiji sledila sprava narodnega socializma s 25 milijoni nemških katoličanov. Na to spravo dela veliko tudi Mussolini, ki je Hitlerja prepričal, da jc vendarle enkrat v korist evropskega miru in kulture, da Cerkev in vlada v Nemčiji složno sodelujeta v obrambo zoper največjega sovražnika krščanstva in katoliške cerkve.
(Beležimo te vesti, ne da bi jih zaenkrat še mogli potrdili kot resnične.|
V Sibiriji vre
London, 3. seplembra. b. Po vesteh iz Moskve sta bila aretirana šefa radijskih postaj v Tiflisu in Habarovsku, kjer sta širila neugodne vesti za Stalina. Splošno se je opazilo naglo pošiljanje vojaštva v Sibirijo in domneva se, da tam nekaj ni v redu, vendar pa zaenkrat še nihče ne ve, zakaj gre. V Magnitogorsku so odkrili nevarno zaroto proti Stalinu ler so bili tam aretirani številni komunisti. Predsednik krajevnega sveta se ie ustrelil, ko so ga hoteli aretirati
Enotna Ironta proti komunizmu
Rim, 3. septembra, b. Kolektivna spomenica nemškega cpiskopata, ki je naperjena proti komunizmu, je bila, kakor trdijo v vatikanskih krogih, prva manifestacija akcije, ki jo pripravlja Vatikan proti komunizmu kot največji nevarnosti za evropski in svetovni mir. V zvezi s tem trdijo tukajšnji listi, da se bodo stične spomenice, kakor je ona katoliškega episkopata v Nemčiji, izdale tudi v drugih državah. Italijanski tisk trdi, da je papež Pij XI. v razgovoru z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki z največjim zgražanjem obsodil dogodki v Španiji, enako pa je tudi obsodil akcijo komunizma v drugih državah ter dejal, da je treba storiti vse za ustanovitev skupne fronte, ki bo branila katoliško civilizacijo. Papež Pij XI., tako trdi tisk, je priporočal vsem škofom, da pozovejo katoličane vsega sveta, naj se združijo v enotno borbo proti rdeči
bolezni. NI izključeno, da bo papei Pt) XL takoj, ko se vrne iz Castel Gandolla v Vatikan, javno manifestiral ta svoj namen in pozval katoličane, da (topijo v odločno borbo proti komunizmu.
18.000 mrtvih, 15.000 ranjenih
Rim, 3. septembra, b. Po informacijah tukajšnjih listov je meščanska vojna v Španiji zahtevala doslej 18.000 smrtnih črtev in 15.000 ranjencev. Število žena, ki so postale vdove zaradi bratomornih bojev, znaša 88.000, medtem ko je 40.000 otrok izgubilo svoje očete. Materijalna škoda znaša nekaj sto milijonov pezet, ne vštevši škodo, ki jo bo morala Španija plačati za brezmiselno trošenje municije in orožja.
Odkod denar za svetovne revolucije
Nobena tajnost ni več, da ima skoro pri vsakem štrajku v Evropi, pri uporih večjega kova pa prav gotovo in dokazano vrne« svoje prste sovjetska Rusija, ki hoče s komunizmom vse evropske države notranje tako razjesti, da ne bodo zmožne nobenega odpora več in da se bo Rusija brez strahu pred njimi lahko posvetila svojim vprašanjem na vzhodu. Poleg teh političnih nagibov pa žene sovjetske oblastnike še satanska želja po popolni izvedbi brezboštva, da bi Boga in vsako misel nanj popolnoma izbrisali s tega sveta, čeprav s potoki krvi, kakor vidimo sedaj v Španiji.
Tako podtalno delovanje pa že v pripravah požre silno veliko denarja, za revolucijo samo je pa treba skoro toliko denarja kakor za vojno. In to ee more priznati: komunisti imajo denar. Nič ne vel odkod, nič se ne pehajo zanj, ker jim gre samo za »idejo« in ne marajo drugim »odjedati« kruha, pa vendar niso nikdar v skrbeh zanj. Zlasti nekateri izobraženci in bodoči izobraženci z vsem svojim obnašanjem kažejo, da ne žive od tistega poklica, pod katerim so znani med ljudmi, ampak bolj od neprestanega organiziranja, od obiskovanja strank in »ljudske fronte«. Zlasti po Srbiji in Črni gori je veliko takih izobražencev, ki so neprestano na poti in nič prav za prav ne veš, od kod njim toliko denarja, ko je vendar povsod hudo zanj. Ako jih po tem kaj vprašaš, bodo odgovorili: »Ljudi me uzdržavaju« (ljudje me vzdržujejo), veš pa prav dobro, da tiste množice, h katerim dan za dnem zahajajo, niso tako idealne, da bi za idejo znale kaj žrtvovati, ampak jim je ideja samo to, od česar pričakujejo ugodnega življenja in pri katerih je priljubljen samo tisti, ki jim veliko daje ali vsaj veliko obeta; po ideji tiste množice ne vprašajo in za njo tudi nič ne dajo. Javna tajnost je, da imajo tajne vire in da za propagando komunizma prejemajo denarne zaloge iz središča komunizma, iz sovjetske Rusije, kjer »razredno zavedni proletarijat« veliko »žrtvuje« za svetovno revolucijo. V Rusiji za take dokaze »zavednosti« ni težko. Če si kaka idržava v Evropi hoče nabrati nekaj denarja, ne da bi razpisala notranje posojilo ali po inozemstvu moledovala zanj, ustanovi podjetje, banko za podpiranje tega ali onega stanu ali kaj podobnega in uradnikom se samo malo »namigne«, tU »režim« želi, da bi pridno podpisovali delnice, ■aj so svobodni, »želi« se pa le — in takoj je dovolj denarja; ako pa je mogoče iz kakih znamenj spoznati. da je »državna zavest« padla, pa finančni minister vsakemu nekoliko odtrga pri naslednji plači, ▼ prepričanju, da bodo vsi podrejeni ob upošte-
vanju »razmer« in .»plemenitih namenov režima« njegov ukrep odobravali — in zopet je situacija rešena, vsaj do nadaljnjega. V Rusiji pa se lahko namigne ne samo uradnikom, ampak tudi delavcem, naj veliko žrtvujejo za svetovno revolucijo, do katere v interesu preloterijata mora priti, m če »prostovoljnih prispevkov« ni dovolj, se lažje kakor kjerkoli drugje ukrene vse potrebno, da so inozemski agitatorji in režiserji komunizma velno preskrbljeni.
Zato je prav dragoceno priznanje moskovske »Pravde«, ki piše v št. 218 z dne 9. avgusta t.l., da »tisoči in tisoči delavcev v sovjetski Rusiji že cele mesece niso prejeli nobene plače.« S prikritim nezadovoljstvom Ust graja, da zlasti gozdne družbe delavske plače trosijo »za vse mogoče namene« in da jih »zločinsko zapravljajo«. Po pisanju »Pravde« gredo te vsote že v težke milijone: »Mnogim tisočem drvarjem se plače ne izplačujejo. Zadrževanja in zakasnitve plač so pri narodnem komi-sarijatu za lesno industrijo prišle že kar ▼ kronično navado. Mnogim delavcem še v avgustu niso bile izplačane za junij, še več, tudi za maj še ne, Ti zaostanki v plačah gozdnih de]anrcev so dosegli vsoto 12 milijonov rubljev. Glavna uprava Severnega gozdarstva pa je z delavskimi plačami v zaostanku za 19,644.000 rubljev, glavna uprava Vzhodnega gozdarstva za 23,865.000 rubljev, glavna uprava Sibirskega gozdarstva za 5,941.000 rubljev, glavna uprava Južnega gozdarstva za 5,988.000 rubljev. Samo v teli štirih upravah od 11, ki jih vodi narodni komisarijat za lesno industrijo, znašajo zaostanki v plačah nad 55 milijonov rubljev (t. j. nad pol milijarde dinarjev). In ti zaostanki se prav nič ne zmanjšujejo, ampak še neprestano rastejo.« Tako ravnanje z delavci mora seveda, kakor toži »Pravda« v nadaljnjih izvajanjih, pozvročiti neverjetno »propadanje delovne moči«. Dobesedno pravi: »Disciplina je med delavstvom zelo padla. Zamude, popolni izostanki od dela, preziranje obratnih odredb, vse to je že na dnevnem redu. Posledice tega pa so: Programa predelave lesa ni mogoče izpeljati, odpošiljanje po splavih se prekinja, tovarne za predelavo lesa morajo omejiti delo, ritem proizvodnje pa je zelo občutno omajan.«
Nimamo povoda, da ne bi verjeE temu listu, saj izhaja v Moskvi in mu je lahko priti do takih podatkov. Takoj pa nam postane nekoliko bolj razumljivo, zakaj režiserji in dirigenti »svetova* revolucije« ne poznajo krize, za nje ima sovjetska Rusija vedno dovolj denarja, pa naj ga utrga kjerkoli ...
Potrebno čiščenje
Nedeljska »Samouprava« je pod tem naslovom objavila uvodnik, ki napoveduje konec dosedanjega popustljivega postopanja proti že na široko razviti komunistični akciji. Povod za to uvodnik je dala neka izjava ministra Spahe, ki je ostro obsodil prejšnje režime, ki so z nasiljem in gospodarsko brezbrižnostjo indirektno pospeševali zapeljivost komunističnih krilatic in ki so bili na drugi strani tako zaposleni s preganjanjem »protidržav-nih« elementov, ki so si jih v strahu za svojo oblast umišljaU, da niso imeli niti smisla niti časa, da bi več pozornosti posvetili komunizmu, najhujšemu in nevarnemu razdiralcu našega pravega reda in kulture, obenem pa so povsod zatirali svobodno besedo, da ni bilo mogoče proti komunizmu postaviti boljšega nauka, ga razlagati in zagovarjati. V tem političnem divjanju pa se je komunistom posrečilo, da so se vrinili na mnoga, za javno mnenje zelo važna in vplivna mesta, na katerih so še sedaj in s katerih hočejo tudi oni biti deležni splošnega zrahljanja političnega nadzorstva in svobode, ker vse na najnesramnejši način izrabljajo za svojo propagando. Tega stanja pod nobeno pretvezo ne bo mogoče več trpeti, ker noben pameten človek si ne more dovoliti, da bi redil gada na svojih prsih.
»Znano je na primer«, pravi »Samouprava«, »da je med ljudmi svobodnih poklicev zelo veliko protidemokratičnih levičarjev. Vsi taki pod najrazličnejšimi plaiči in skriti za najrazličnejše maske vodijo gotovo razdiralno akcijo z živo aH pisano besedo. Sodelujejo celo v nekaterih priznanih meščanskih uredništvih kot uredniki te ali one rubrike, v kateri sistematično, dan za dnem, pod vidikom kake socialno-humane zaskrbljenosti, brez sramu s tiskano besedo širijo marksistično misel. Prav tako je znano, da je v različnih podjetjih in samoupravnih uradih dosti uradnikov, po nekod celo inženjerjev, ki ne' skrivajo svoje marksistične miselnosti in ki so pripravljeni, da ob različnih prilikah predlagajo marksistične razlage in marksistične formule o tekočih dogodkih in tekočih vprašanjih. Tudi je jasno, da tudi naše gimnazije in univerze, da o naših ljudskih šolah sploh ne govorimo, niso brez simpatizerjev marksizma, ki pri pouku, v neposrednem stiku z zaupanimi jim učenci, razvijajo in širijo komunistično kugo. Pripoveduje se n. pr. tudi to, da je režiser nekega državnega gledališča na letnih počitnicah v nekem letovišču režiral neko odersko delo, ki je imelo skozi in skozi boTbeno-propagandni značaj za marksizem. Znani pa so še drugi primeri tega nečednega dela, ki more vznevoljiti vsakega poštenega državljana in ki more izzvati ne samo najostrejšo kritiko, ampak tudi najostrejši odpor.
»Samouprava« po teh izvajanjih napoveduje »sistematično čiščenje vseh naših ustanov in celokupnega državnega aparata marksističnih agitatorjev«.
Uradno poročilo banovinske hmeljarske komisije dne 3. septembra 1936: Nakupovanje letošnjega pridelka se je tudii danes nadaljevalo in je prišlo zlasti v zares prvovrstnem blagu do nekaterih več-jin zaključkov. Cene so ostale v glavnem neizpre-n.eniene ter se je plačevalo v kakovosti blago od 20 do 25 Din, za večje partije zares prvovrstnega blaga tudi po 26 Din. Za slabše in najslabše ter zlasti v barvi neodgovariaioče blago je tudi nekai Zanimanja ter se olačuie od 12 do 20 Din.
svet
Sprejemi pri predsedniku vlade na Bledu
Bled, 3. septembra.
Danes je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ves dan sprejemal tuje in domače diplomate ter druge odlične osebnosti. Eden sa drugim so prihajali diplomatski avtomobili pred Belvedere, kjer predsednik vlade stanuje. Tako je sprejel našega poslanika v Parizu dr. Puriča, turškega poslanika v Belgradu Haj-der-beja, nemškega poslanika na našem dvoru von Heerena, ki se je razgovarjal z g. predsednikom celo uro, našega poslanika v Washingtonu Konstantina Fotiča, ravnatelja »Samouprave* Jovanoviča in tiskovnega atašeja v Pragi Rankoviča. Proti večeru se je predsednik vlade odpeljal na sprehod.
Jutri dopoldne bo izročil svoja akreditivna pisma novi brazilski poslanik, ki je istočasno akreditiran tudi v Atenah. V teku današnjega in včerajšnjega dne so odpotovali številni diplomati, ki so prebili svoje počitnice na Bledu. Tako je odpotoval francoski poslanik grof de Dampierre, madžarski poslanik von Alt, naš poslanik v Bruslju dr. Laza-reviČ, bivši minister dr. Perič in drugi. Davi je odpotoval tudi italijanski poslanik grof Viola na svoje novo mesto- v Rim, kjer je imenovan za tiskovnega atašeja. Grof Viola si je kupil na Bledu krasno vilo »Zoro«, kamor bo prihajhl vsako leto na oddih.
Dr. Krek za Slovenijo
Belgrad, 3. 6ept. m. Minister dr. Krek je imel danes dopoldne sestanek s prometnim ministrom dr. Spahom zaradi železniških delavcev na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva ter zaradi popravila in obnovitve nekaterih prog v banovini. Včeraj popoldne in danes dopoldne je pa imel konferenco s finančnim ministrom dr. Letico in s kmetijskim ministrom dr. Stankovičcjn zaradi vinogradniških zadev v Sloveniji.
JRZ v moravski banovini
Belgrad, 3. sept. m. JRZ je razvila v moravski banovini živahno agitacijo za jesenske občinske volitve, ki bodo, kakor znano, v tej banovini 27. septembra. Vse občine v tej banovini so v agitacijskem načrtu razdeljene v pet različnih skupin, za katere so sestavljeni posebni volivni odbori. Volivno gibanje vodi predsednik banovinskega odbora JRZ, minister Dragiša Cvetkovič, kateremu stoje ob strani minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič, prosvetni minister Sto-šovič, gradbeni minister Kožulj in minister dr. M. Krek. Narodni poslanci tn predsedniki krajevnih odborov v posameznih občinah prirejajo vsepovsod sestanke. Omenjeni ministri bodo v prinodnjin dneh, posebno pa ob nedeljah 13. in 20. septembra imeli po tej banovini več shodov. Minister dr. M. Krek priredi shod 13. t, m. v Petrovcu in Žagubičih, 20. septembra pa v Golubcu in Kučevo. Po dosedanjih pripravah in razpolženju ljudstva sodeč, bo JRZ v moravski banorvini pri občinski!? volitvah odnesla prav lepo zmago.
Belgrad, 3. septembra. Pravosodni minister je podaljšal rok za oddajo mnenj k predhodnemu ! načrtu državljanskega zakonika do 1. jan. 1937. 1
Maribor, 8. septembra.
Nocoj je imel mariborski občinski svet svojo enajsto sojo. Obravnavali so predlog, da se odobri kredit 8000 do 5000 din za službena poučna potovanja gasilskih delegatov iz Maribora v tujino, kakršna potovanja prirejajo tudi zastopniki gasilcev iz drugih mest. — Izvoljena sta bila člana odbora za revizijo zemljišč, ki se vrši vsakih dvajset do pet in dvajset let. — Župan dr. Juvan je tudi pozval k čim večji udeležbi na sobotnih slav-nostih ob priliki rojstnega dne kralja Petra II.
POROČILA
Za prvi odsek je poročal svetnik Mtlller. Ugodi se nekaterim ugovorom zoper predpise uvozni-ne ter zoper predpise davščine na pse v onih primerih, za katere se ugotovi, da je pes v resnici čuvaj.
Za drugi odsek je poročal svetnik Hrastelj. Borza dela je odobrila oddajo prostorov v Delavskem azilu pod naslednjim pogoji: Borza dela plača samo stvarne izdatke. Občina opremi prostore s potrebnim pohištvom, v upravi mora biti tudi zastopnik Borze dela. Formalno se spremeni pravilnik mestnega oskrbništva.
Zvišanje mezd pri pomožni akciji.
Zelo obSirna debata se je vodila o vprašanju zvišanja mezd pri mestni pomožni akciji. Mezde so bile določene s posebnim pravilnikom leta 1934, ki ga mestna občina ne more spreminjati. Znašajo 2 do 2.50 Din na uro in so v resnici nizke. Odsek je sklenil, naj bi se mezde zvišale, in. sicer pri nekvalificiranih delavcih na 3 Din za samce, na 3.50 za oženjene, pri kvalificiranih pa za samce na 4 Din, za oženjene pa na 4.50 Din. Vendar občinski svet ne more odobriti teh plač, ker mora poprej banovina spremeniti tozadevni pravilnik. Zaradi tega sprejme občinski svet, da se naprosi banska uprava, da spremeni pravilnik, po katerem bi se mezde lahko zvišale, obenem pa pooblasti mestna občina, da izposluje pri banu, da bi mariborska pomožna akcija bila boljše dotirana Iz banovinskega bednostnega fonda. K temu predlogu so se oglasili poleg svetnika Hrastlja še župan dr. Juvan, podžupan Franjo Žebot ter občinska svetnika Sluga in Kores.
Odobrile so se prošnje za ubožne podpore, desetim prosilcem pa so se zvišale redne podpore od 10 na 15 Din na osebo. — Pomemben sklep je napravil občinski svet glede prošenj za redne vzgojne prispevke. Ugotovljeno je bilo, da daje občina podpore za vzgojo otrok, ki pa nimajo ničesar od tega. Občina bi v bodoče zvišala podpore, zahteva pa, da se otroci oddajo v zavetišča, kjer bodo res primerno vzgojeni. Tudi 3e bo vodilo nadzorstvo po šolah za vse otroke, ki prejemajo podporo, in se bo pri tem ugotovilo, če so te podpore v resnici potrebni. — V mestno oskrbovalni-co je bilo sprejetih pet prosilcev.
Mestna občina n starostno »varovan)«
delavstva.
Referent omenja spomenico, ki jo je poslal župan dr. .Juvan glede starostnega zavarovanja industrijskega delavstva v Mariboru banski upravi. Ta zadeva je popolnoma utemeljena, ker se občinski svet zaveda, da skoro vsi prosilci, ki prosijo za sprejem v občinsko zvezo, izhajajo iz delavskega stanu. Cim bodo postali za delo nespo-sobni, si zaradi razmer ne bodo mogli sami oskrbeti zadostne preskrbe ter bodo obremenili mestne finance. Istočasno naj se reši vprašanje starostnega zavarovanje, reši naj se pa tudi vprašanje delavskih stanovanj v Mariboru. Teh Stanovanj danes občutno primanjkuje. Občina sama ne more rešiti tega vprašanja, ker nima sredstev za to. Ce se ustanovi starostno zavarovanje, bi bilo s tem omogočenih precej denarnih sredstev, s katerimi bi se lahko gradile stanovanjske hiše za delavstvo. Tudi industrijci naj bi uvideli potrebo po zavarovanju delavstva, ki bi mu dalo gotovost za prlhodnjost, opore in veselja do dela. Občinski svet se zato zahvaljuje županu, da se je za to vprašanje zavzel ob pravem času in spregovoril odkrito besedo, ter odobrava spomenioo, ki je bila poslana banu. Obenem jemlje občinski svet na znanje, da ravnateljstva mestnih podjetij pripravljajo pravilnik za starostno zavarovanje mestnih delavcev ter bo tako dal vzgled za starostno zavarovanje v ostali industriji.
Za tretji odsek je poročal svetnik StabeJ. Križišče KopaliSke in Tattenba.chove ulice naj se izboljša na ta način, da se dvigne in nasipa. Kanalizacija se izvrši v Kacijanarjevi ulici. Stala bo 76.350 din.
Poročevalec četrtega odseka, svetnik Hrastelj, poroča med drugim, da je Mestna hranilnica pod-vzela korake, da se zasežejo eskomptni krediti pri Narodni banki, in sicer eskomptni kredit za 5 milijonov din menic mestne občine, ki jih ima ta pri Mestni hranilnici. Občinski svet to soglasno odobri. Zupan naj se pooblasti, da se odpošlje prošnja guvernerju Narodne banke za naklonjenost v tej zadevi. Obenem misli občinski svet, da je potrebno zaprositi vlado in vse merodajne člnitelje, da se pospeši podelitev 18 milijonskega po&ojila iz Hipotekarne banke. Občinski svet soglasno opozarja vlagatelje Mestne hranilnice in mestno prebivalstvo, da so vse vloge absolutno varne, ker jamči občina z vsem svojim premoŽenjem in davčno močjo, da se bodo vloge v redu izplačevale.
Za peti odsek poroča podžupan Franjo Zebot. Obrt avtoizvoščka se podeli Karlu Konečniku in Francu Fuchsu, obrt bufeta pa Veroniki Pečuh v Frankopanski ulici 41. — Obravnavalo se je tudi vprašanje ostalih prošenj za podelitev gostilniške obrti.
Sledila je tajna seja, na kateri se je obravnavalo petnajst prošenj za sprejem v občinsko zvezo in osebne zadeve občinskega uslužbenstva.
štrajk tekstilnega delavstva traja dalje
v	j«	Kranj,,3- septembra.
Zaupniki delavstva vseh. tekstilnih tovarn na Gorenjskem so Se posvetovali v četrtek, 3. septembra 1936, v pogleduMmezdnega gibanja v tek-■stilni industriji in so sklenili:
1.	Da ponovno javno poudarijo, da noče delavstvo nič drugega kot sklenitev kolektivne pogodbe in da so takojšnja pogajanja in čim hitrejša sklenitev kolektivne pogodbe edino sredstvo za takojšnjo vzpostavitev dela in reda v tekstilni industriji. Delavski zaupniki v Kranju so sprejeli z zadovoljstvom na znanje komunike o pripravljenosti industrijalcev za takojšnja pogajanja in sklenitev kolektivne pogodbe;
2.	da javno poudarijo, da je mnogo očitkov, ki se iznašajo proti postopanju delavstva v tej stvari, izmišljenih;
3.	da so delavski zaupniki pripravljeni delavstvu svetovati ukrepe, ki so zmožni odstraniti nasprotja med podjetji in delavstvom. Predvsem bodo delavstvu svetovali, da ne bodo vodstVu podjetja in njih osebju v nikakem oziru otežavali dostopa ▼ pisarne in bivanje v njih;
4.	ko pristopijo podjetja k razgovorom o kolektivni pogodbi, bodo proučili delavski zaupniki v duhu pomirljivosti, kakšni ukrepi so mogoči in potrebni v svrho daljnega olajšanja pogajanj.
PZ bo v Mariboru zidal
Maribor, 3. septembra.
V Maribor so danes prišli zastopniki Pokojninskega zavoda iz Ljubljane, med katerimi so predsednik, ravnatelj in nekaj drugih delegatov, in so si danes ves dan ogledovali zemljišča banovinske vinarske šole in Rosenberga, ki jih namerava Pokojninski zavod kupiti, da na njih zgradi stanovanjske hiše. Zvečer ob 6. so imeli sejo, na kateri so posebno zagovarjali potrebo po nakupu omenjenih posestev. Prevladalo je tudi mišljenje, naj bi Pokojninski zavod kupil ne samo eno od teh posestev, pač pa oboje hkrati.
Umor v Rušah
Maribor, 8. septembra.
Danes okoli 2. je našel neki delavec Tovarne dušika d. d. v Rušah v gozdu komaj tri korake daleč od glavne ceste in približno 60 korakov daleč od omenjene tovarne 25 letnega delavca Ignaca Vrblača z razbito glavo mrtvega. Včeraj okoli 10. bi bil moral Vrblač nastopiti nočno službo v omenjeni tovarni. Kdo ga je ubil in kako se je zgodil grd zločin, še ni znano in bo šele mrzlično poizvedovanje orožništva prineslo morda nekaj luči v to zadevo.
Naše zavarovanje
Belgrad, 3. sept. m. Včeraj je bila v kabinetu trgovinskega ministra konferenca, ki je razpravljala o načrtu uredbe o nadzoru nad zavarovalnicami. Na tej konferenci sta med drugimi bila navzočna tudi dr. Josip Dermastia, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice iz Ljubljane in bivši minister Mohorič v svojstvu generalnega tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani. Trgovinski minister Vrbanič je na predloge udeležencev sprejel vse one načrte, po katerih se mora voditi zavarovanje, da bodo popolnoma zaščiteni interesi zavarovancev in da bo mogoč uspešen razvoj in soliden obstoj najvažnejših gospodarskih panog iz našega mladega zavarovalstva.
Belgrad, 3. sept. m. Prestavljena sla za davčnega uradnika VIII. pol. skup. davčne uprave v Zaječaru Drngoljub Drobnjak, davčni uradnik v Aleksandrovem, ter za pomožnega davčnega uradnika v Županji Josip Jakob, pomožni uradnik v Delnicah.
Učiteljska napredovanja
Belgrad, 3. iept, m. Napredovali eo Hle telji in učiteljice: v V. poL skup. Ivan Štrukelj1 iz Ljubljane; Kviriht-Bml iz Kapele, 'Ivana	ia
Gorice, Franc Mermolf Ljubljarfe, IVaa Štrekelj iz Ljubljane, Rihard Gorjup a Št. JoSt*, igacci; LabefnikvizivLJubljane in Roza Bohinee iz Brežic; v VI. poL skup.; Giril Bahovec z Doba Amalija Zajec iz Marne peči, Amalija Čuk iz Kočevja, Le* opold Likar iz Blagovice, Albert Širok iz Ljubljane, Eleonora Perkoč z Vrhnike, Ana Wetterhammer iz Toplic pri Zagorju, Pelagija Pehar iz Vavte vasi, Alojzija Stoviček iz Leskovca, Elizabeta Serajnik m Maribora' Antoniia Vrež iz Dravograda, Justin Malič iz Bogojine, Ivan Močnik iz Libelič ia Aji-gela Žnideršič iz Črnuč pri Ljubljani
Športna vest
_ Belgrad, 3. sept. m. Zaradi nešportnega zadr-zanja ob priliki zadnje olimpijade ▼ Berlinu je odbor veslaškega kluba Krka izključil iz članstva dosedanje člane, ki so na olimpijadi tekmovali z osmercem in četvercem.
Zadnja poročila:
London, 3. septembra. A A. (Reuter.) Kralj Edvard VIII. bo v začetku prihodnjega tedna odpotoval iz Carigrada z orientnim ekspresom in se bo ustavil za dva ali tri dni ni Dunaju, nato se bo pa vrnil v Veliko Britanijo. Po nekaj dneh bivanja v Londonu se bo kralj odpeljal na gradič Balmoral; tam bo stanoval prvič, odkar je zasedel prestol.
Pari«, 3. septembra. »Matin« beleži vest iz dobro poučenih moskovskih krogov, da je Stalin nenadoma težko obolel. Ze 1. 1926. je Stalin ležal tri mesece zaradi obolenja na jetrih. Zaradi svojega ponovnega obolenja se Stalin ni mogel pred tedni udeležiti gledališke predstave svojih rojakov Georgicev, ki prihajajo vsako leto na njegovo željoi v Moskvo. To pot se je po gledališki predstavi vršil banket, na katerem so bile izrečene napit-mce z zeljo, da bi »odsotni in utrujeni diktator čimprej ozdravil«.
Potrjuje se vest, da bo predsednik sveta ljudskih komisarjev sovjetske unije Molotov v kratkem odstopil. Proti maršalu Blilcherju in namestniku vojnega komisarja Vorošilova, Tubačevskemu, se bo uvedla preiskava, oziroma se je že uvedla z namenom, da ju postavijo pred sodišče. Poveljnik ljeningradske posadke Sapožnikov je zaprt v moskovski ječi Lubjanki, posadka sama je prestavljena v Sibirijo in nadomeščena s tremi polki iz Georgije. Položaj v Leningradu je jako resen in kritičen in so more reči, da je vsa bivSa prestolnica Petra Velikega, oziroma earskega režima do zadnjega moia v najhujši opoziciji do Stalina.
V Helsingfors so dospele vesti, da so aretirali vrhovnega poveljnika rdeče armade v srednji Aziji, D i b e n k a, ki je bil svojčas poročen t zna-
.s"vietsko Poslanico v Stockholmu, Kolontajevo. L. 1917. je bil Dibenko od navadnega pomorščaka napredoval do vrhovnega poveljnika rdeče armade. Takrat si je pridobil sloves najbolj odločnega po-tlačitelja kmečkih uporov. Nato je postal vrhovni poveljnik srednjeazijskih rdečih čet. Res, da je bil Dibenko svojčas prijatelj Trockega, vendar pa je neverjetno, da bi bil izvršil opozicijo v srednji Aziji proti Stalinu in je najbolj verjetno to, da se ga hoče Stalin iznebiti, ker ima Dibenko prevelik vpliv v tem važnem in obširnem ozemlju.
Oslo, 3. septembra. Lev Trocki je bil pod policijskim nadzorstvom odpravljen na svoj novi kraj internacije, ki je Hurum pri Fjordu Oslo. Stanoval bo v dvonadstropni vili. Vzel je v najem drugo nadstropje. Pred hišo stoje oboroženi policisti.
Pariz, a. sent h. Cene kruhu v Franciji so zopet narasle za 20 centimov.
Veliki belokranjski vodovod že
f^FCIfiP Veljal bo do 14 milijonov Din. Imel bo 27 rezervoarjev gv UUv Dolžina glavnih vodovodnih cevi bo 87 kilometrov
Ljubljana, 3. septembra Skoraj vsa Dolenjska trpi, zlasti poleti na občutnem pomanjkanju vode. Posebno je znana Suha krajina, kjer ljudje vozijo poleti vodo po več ur daleč, in Bela krajina, ki tudi poleti rešuje problem vodne oskrbe z dovažanjem vode. Letos sq začeli graditi v Beli krajini za ozemlje nekdanjega metliškega okraja veliki skupinski vodovod za
_	e|o
krajino, ki bo veliki večini z vodo najbolj slabo oskrbovanih krajev prinesel prijetno rešitev. Sedaj grade veliko zajetje studenca Rajakoviči nad vasjo Rajakoviči, v nekaj dnevih bodo začeli kopati jarke za dovodne cevi, dne 5. septembra pa bo licitacija za potrebne železne cevi, kojih dobava je preračunana na 341.000 din.
Svet ,po katerem bo sazpredel veliki skupinski vodovod za Belo krajino svoje omrežje, ima v glavnem kraški značaj. Zato je razumljivo, da daljših studencev v teh predelih ni. In še tisti studenci, ki na krajših progah zagledajo beli dan, dokler ne izginejo zopet v podzemeljske rove, so precej slabotni in v poletju celo nestalni. Prebivalstvo se je doslej večinoma pomagalo tako, da je gradilo kap-nice. Ker pa zadosti velike kapnice stanejo precej denarja, se je poleti skoraj vedno zgodilo, da se večina kapnic ob sušah izpraznila, prebivalstvo pa je moralo dovažati vodo iz studenca Obrha, ki izvira pod Metliko. Tem neprijetnim in včasih zdravstveno tudi nevarnim razmeram bi mogel odpomo-či le velik in razsežen vodovod.
Dolgoletne priprave in raziskavanja.
Tega se je zavedala že ljubljanska oblastna samouprava, ki je dala raziskati izvire potoka Jam-nik v občini Radatoviči. Z e takrat ie bil izdelan načrt, da bi se z zajetjem tega potoka oskrbelo z vodo 45 krajev z nad 7.000 prebivalci. Ti izviri pa niso bili dosti močni ter so hkrati ležali prenizko, zaradi tega ni bilo mogoče potegniti vodovoda do najpotrebnejših krajev okoli Jugorij. Zato so se raziskavanja nadaljevala in posebne komisije banske uprave so preiskale vse v poštev prihajajoče studence ob času največje suše. Rezultat teh razis-kavanj je bil, da so določili 8 še nekaj stalnih izvirov, ki bi mogli še ob času suše dajati nad 500-tisoč litrov dobre pitne vode na dan. 2e zgrajeni vodovod v Metliki, ki ima posebno črpalno napravo, bi seveda ostal, pač pa bi se priključil na vodovodno omrežje skupinskega vodovoda, od katerega bi po potrebi prejemal ali kateremu bi oddajal vodo.
Velikanski vodovod.
Banska uprava je nato začela pri
novi
načrt za belokranjski vodovod, ki bo tako po svoji razsežnosti, kakor tudi izpeljavi prav posebna svo-jevrstnost. Pri izvedbi vsega skupinskega vodovoda, bo treba zajeti 8 izvirov in studencev, ki pa leže daleč drug gd drugega in imajo med seboi velike višinske razlike. Tako na primer bo ležal najvišji zajeti studenec Pušina severno od Oširca v nadmorski višini 924 m, medtem ko bo najnižji r zajeti studenec Jamnik, severno od Krašnega vrha ležal le 476 m nad morjem. Tudi z vodo oskrbo-
g;
3 ps
133 m nad morjem. Zato ni* kazalo drugega, kakor vse vodovodno omrežje glede na lego studencev, ki prihajajo v poštev za zajetje in glede na višinski oziroma nižinski položaj vasi, razdeliti v tri višinske pasove. Tudi to samo še ni zadoščalo in zato določa načrt ob vodovodnih ceveh posameznih višinskih pasov še posebne raztežilnike in razte-žilne rezervoarje, ki bodo zmanjševali vodni pritisk v ceveh. Jasno je seveda, da bodo vsi trije višinski pasovi med seboj zvezani ter tako oddajali vodo po potrebi drug drugemu. To prihaja v poštev zlasti za srednji višinski pas, ki ima glede na obseg oskrbovanega okrožja najslabše studence. • Temu bosta dodajala vodo tako zgornji, kakor tudi spodnji višinski pas. Pri obračunavanju porabe vode, je bilo upoštevano število prebivalcev, kakor tudi 50% prirast, pri čemer je bilo računano, da se porabi v vaseh po 80 1 dnevno na osebo, v Metliki pa po 100 litrov. V času hude suše vodovod sicer take porabe vode na bo vzdržal in bo treba z vodo malo varčevati. Druge pomoči namreč ni, ker studencev ni,
Zgornji višinski pas
bo oskrboval štiri naselja, namreč Sekuliče, Bu-Iiče, Gudale in Kuljaje, ki imajo 300 prebivalcev. Ker je vodovod raihinan za 50% prirast prebivalstva, je računana vodna poraba s 450 prebivalci po 80 litrov na dan, kar da 36.000 litrov dnevno potrošene vode. To vodo bi dobival zgornji višinski as iz studenca Pušina, ki leži zelo visoko. Zato o dovodna proga od zajetja dvakrat prekinjena z raztežilniki. Glavni rezervoar tega pasu bo ležal nad vasjo Sekuliči in bo držal 50.000 litrov. V vasi Buliči bo postavljen poseben razbremenilni rezervoar, ki bo držal 10.000 litrov. Če bo vode
pre-
ostajalo bo odtekala naprej v rezervoar v vasi Ku-ljaji, ki je oskrbovana z vodo iz višinskega pasu, a gre skozi njo že vodovod od zajetja za srednji višinski pas. Skupna dolžina cevovodne proge v zgornjem višinskem pasu bo merila 4.000 m in je preračunana nekaj nad pol milijona dinarjev.
Srednji višinski pa*
bo dovajal vodo v 28 vasi in naselij, v katerih bo potreba vode z vračunanim prirastkom za 4.600 ljudi. Vodo bo dobival iz studenca nad vasjo Rajakoviči in iz skupine 4 slabejših studencev severno od Glavice, ki so: Beli potok, Cvetkovič, Vot-njak in Podvotnjak. Vsi ti studenci oddajajo vodo v zbiralni rezervoar nad vasjo Kuljaji. V ta rezervoar bo dotekala tudi voda iz zgornjega višinskega pasu. Ker je območje tega pasu precejšnje, bo držal rezervoar 100.000 litrov vode in bodo iz njega dobivale vodo sledeče vasi in naselja: Rajakoviči, Doljani, Ravnace, Drage, Dole, Mačkovec, Škemljevec, Jugorje, Božičev vrh, Luža, Selo, Hrast, Radatoviči, Ratkoviči, Dučici, Pilatovci, Goleši, Li-ješče, Lešče, Grabrovec, Bušina vas, Gorenji Su-hor. Gorenja Lokvica, Dolenja Lokvica, Bereča vas, Trnovec in Dragomlja vas. Od glavnega rezervoarja nad vasji Kuljaji bo speljana vodovodna proga do vseh teh vasi v dveh smereh. Ena bo šla mimo vasi Doljani proti Jugorjam, druga pa mimo Pila-tovcev, Lešč, Brezovice ao Suhorja s posebnim odsekom na Trnovec in vmesne vasi. Oba ta odcepa sta potem še zvezana z vodovodno progo, ki gre iz Suhorja mimo Hrastja do vasi Dole. Ob progi Kuljaji—Jugorje bo priključenih pet vasi s posebnimi odcepi, ki imajo zaradi prevelike višinske razlike posebne rezervoarje po 10.000 litrov vode. V jugorjih bo postavljen končni rezervoar, ki bo držal 50.000 litrov. Tudi proga, ki gre mimo Pilalov-cev je večkrat raztcžena z rezervoarji po 10.000 1.
Na Glavici je še poseben rezervoar, ki drži sfo-tisoč litrov iu sc bo vanj stekala preostala voda iz spodnjega višinskega pasu. Skupna dolžina cevovoda v srednjem pasu meri skoraj 36.000 m. Zaradi tega so tudi gradbeni stroški že precej veliki in so preračunani na 6,216.000 din.
Spodnji višinski pas
bo oskrboval 19 okrajev, v katerih bo s prirastkom vred rabilo vodo okrog 6000 ljudi, pri čemer je že všteta Metlika in Križevska vas. V glavnem bo ta spodnji pas dobival vodo iz zajetih izvirov potoka Jamnik. Manjši dotok pa bo tudi iz zajetega studenca Jorgulin v dolini Loka, južnovzhod-no od cerkve Sv. Mihaela. Iz teh zajetij nabrana voda se zbira v rezervoarju ▼ Bojanjem hribu. Rezervoar bo držal 150.0001 vode in bosta iz njega izpeljani dve progi: ena bo služila kot zvezna proga s srednjim višinskim pasom in bo vodila v že omenjeni rezervoar na Glavici. Druga proga pa bo dovojala voda v vasi, ki bodo dobivale vodo iz tega rezervoarja v spodnjem višinskem pasu. Kraji, ki bodo v spodnjem višinskem pasu, so: DragoSelci, Bajanja vas, Radoie, Boldrež, Slanina vas, BraSljevica, Vidosiči, Železniki, DraSiči, Krma-čina, Božjakovo, Želebelj, Radoviči, Rozalnica, Svršak, čurile, Križevska vas in Metlika. Vodovod gre od Bojanjega hriba do Radovice, kjer se razcepi. Glavna proga bo vodila mimo Boldreža in Slamne vasi v rezervoar za Metliko, s stranskim odcepom proti Čurilskemu rezervoarju, ki bo dr-
žal 50.000 litrov. Druga proga pa bo vodila od Radovice mimo Brašljevice, Drašič, Božjakovega, Že-lebeja, Rozalnice zopet v Čurilski rezervoar. Končni del te proge se bo lahko oskrboval iz Čurilske-ga rezervoarja, ki dobiva vodo iz glavne proge. Zvezan bo vodovod z rezervoarji metliškega vodovoda, ki bo še podaljšan v Križevsko vas. Spodnji višinski pas bo imel 8 rezervoarjev po 10.000 litrov, ki bodo večinoma vsi zmanjševali vodni pritisk v ceveh. Skupna dolžina vodovodnih cevi v tem pasu meri nekaj nad 41.000 metrov. Gradbeni stroški za ta pas pa so preračunani na 6 milijonov 958.000 Din.
Slepe Številke
Ves skupinski vodovod bo z vračunanim prirastkom potreboval na dan okrog 1 milijon litrov vode in imel nevštevši rezervovar za Metliko, ki drži 150.000 litrov, Se 27 rezervoarjev, od katerih bo držal eden 150.000 litrov, dva po 100.000 litrov. 3 po 50.000 litrov in 21 po 10.000 litrov, skupna dolžina glavnih cevnih prog pa bo znašala 81 km, na katerih bo nad 100 hidrantov in nad 100 iz-livkov. Celotni stroSki so preračunani na 13 milijonov 834.000 Din. V letošnjem letu bo zgrajeno zajetje in vodovodna proga v najbblj potrebnem srednjem višinskem pasu, v naslednjih letih pa se bo skupinski vodovod dogradil popolnoma. Z njim bo rešen velik del Bele krajine pred tako neprijetnim in nevarnim pomanjkanjem vode.
Največje orgle v Jugoslaviji
Največje orgle v Jugoslaviji za StroBmayerje-vo stolnico v D j a k o v u so narejene. V š t. V i d u nad Ljubljano stoje v orgelski dvorani svojega mojstra Jenka. 72 registrov imajo; tri ma-nuale in pedal; nad 5000 piščali. Glas se od naj-tišjega, skrivnostnega, kakor iz neznanih dalj komaj slišnega šeleetanja stopnjuje do silnega, bob-nečega grmenja. — Posamezni registri so intoni-rani sijajno, značilno, pa vendar še najmogočnejše mehko, kar božajoče. Med seboj se stapljajo v draž-ljive, pogosto čarobne zveze. Najspretnejši orga-
nist bo imel leta in leta dovolj dela, da bo vso v njih skrito lepoto našel.
Orgle bodo v Št. Vidu ostale do 8. septembra, do Malega Šmarna. V sredo po Malem Šmarnu jih pa začno podirati.
Kogar mika, si te orgle vsak dan lahko ogleda in — če zna — si nanje po mili volji lahko za-orgla. Zlasti prav bo ta prilika glasbenikom, ki te dni obiščejo velesejem, pa skočijo še gledat te največje in najboljše orgle, kar jih kdaj dovršila slovenska spretnost.	K.
V Mariboru splošna stavka tekstilcev
Maribor, 3. septembra.
Danes dopoldne je bil na verandi pivovarne Union zbor tekstilnega delavstva v Mariboru. Bilo je zbranih okrog 4000 ljudi, delavcev in delavk. Tarifni odbor jim je predočil izjavo, katero eo včeraj pri pogajanjih na mestnem načelstvu podali tekstilni industrijci. Dasi je izjava za delavstvo ugodna, vendar eo jo stavkujoči odklonili ter sklenili, da štrajkajo toliko časa, dokler ne bo sklenjena kolektivna pogodba za vso Slovenijo. Motivirali so njihovi predstavniki svoj sklep e tem, da hočejo pomagati tovarišem v Kranju, da dosežejo svoje zahteve. Mariborsko delavstvo da je prepričano, da bi kranjske tekstilne tovarne raje dale izdelovati evoje blago v Mariboru, samo da bi strle odpor delavstva in jim ne bi bilo treba priznati zvišanih mezd in skrajšanega delovnega časa. Poudarili so še enkrat, da smatrajo svojo stavko zgolj za protest proti postopanju industrij-cev y Kranju, ni pa naperjena proti lastnikom mariborske tekstilne industrije. Obljubili so, da bodo vzdržali v tovarnah popolen red ter bodo varovali
Kje bo stalo novo celjsko sodišče
Celje, 2. septembra. Večkrat smo že na tem mestu pisali in razpravljali o potrebi justične palače v Celju, ker so vsi merodajni faktorji uvideli, da so prostori, v katerih so uradi okrajnega in okrožnega sodišča, jetnišnica itd v Celju, neprimerni in premajhni. Vprašanje nove justične palače je sprožil sedanji mestni svet, ki je s posebno vlogo zainteresiral vse merodajne faktorje. Potrebo nove justične palače je uvidela tudi višja justična uprava in kr. banska uprava. Sedanje neprimerne prostore si je ogledal že bivši zastopnik ministra pravde, minister za socialno politiko g. Cvetkovič. in ban dravske banovine g. dr. Natlačen. Kakor je »Slovenec« že poročal, je kr. banska uprava dravske banovine stavila centralni vladi v Belgradu predlog, naj vnese v bodoči proračun za justično palačo prvo postavko v znesku 2,000.000 Din. Pri zadnjem obisku v Belgradu je župan g. Mihelčič o potrebi justične palače v Celju zainteresiral tudi sedanjega ministra pravde g. dr. Subotiča in gradbenega ministra g. dr. Kožulja.
Danes se je v zvezi z akcijo za zgraditev justične palače sestala druga komisija, ki je imela nalogo določiti prostor, kjer naj bi stala justična palača. Komisija se je sestala ob 8. zjutraj pred magistratom, nato je pa bil komisijski ogled vseh v poštev prihajajočih stavbišč. Komisija se jc soglasno izrekla za Glazijo. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo takoj začelo z izdelavo načrtov, ki jih bo izdelal tehnični. oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. S to odločitvijo, upamo, da je stopilo vprašanje justične palače v Celju v končni štadij.
Odebelelim osebam
pomore ena čaša naravne
Franz-Josefove
grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice. Beg. po mita. *oe. pol. ln nar. ulr. S-br. 15485, 25. V. SS.
Na gričku utonil
Št. Vid pri Stični, 1. sept. V ponedeljek 31. avgusta je pasel 9 letni pastirček Sadar Jožef živino na hribčku nad Pristavijo vnsjo pri Št. Vidu. Na hribčku je luža. Pastirček se je šel kopat. Voda ni globoka. Vendar je v njej utonil. Potegnib so ga že mrtvega iz luže.
tujo imovino, prav tako pa tudi na ulici ne bodo kalili miru ter ne bodo nič ukrenili, kar bi bilo v nasprotju z zakoni. Nato so se mirno razšli zopet na domove ali v tovarne. Stavka traja sedaj naprej.
Tovarna Hutter, ki je do danes delala ter je bilo njeno delavstvo pripravljeno delati še naprej, je uvidela razpoloženje množic ter je dala svojemu delavstvu plačan dopust do ponedeljka. Upati je, da bodo medtem pogajanja, ki so se danes v Ljubljani začela, dozorela ter bo pogodba ix>d-pisana.
Geden velmjma
in pa dnevnika
„Slovenec" .n
„Slovenski Som"
Vam nudijo najugodnejšo priliko, da seznanite svoje odjemalce z novim blagom in nizkimi cenami.
Naročite oglas pravočasno Telefon št. 29-92
f Župnik Vinko Mežan
V Desklah pri Gorici je umrl v sredo ondotni župnik g. Vinko Mežan, star 68 let. Po rodu je bil z Bleda. Po končanih srednjih šolah je stopil v goriško semenišče ter ostal v goriški škofiji, kjer je vneto in požrtvovalno pasel duše svojih faranov. Služboval je najprvo kot kaplan v Kanalu, kot ku-rat v Lokovcu in nad 30 let kot župnik v Desklah Povsod je bil zaradi svoje moške plemenitosti zelo priljubljen. Blagopokojni je bratranec profesorja in prosvetnega inšpektorja v pok. g. Westra in župnika Emila Westra na Repentaboru pri Trstu. Pogreb bo danes ob desetih dopoldne v Desklah na farno pokopališče. Blagopokojnemu naj sveti večna luč; žalujočim ostalim pa nase globoko sožalje. —
— _Prl zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodce kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Stavka v Mokronogu
Mokronog, 2. sept.
Stavkajo delavci v tovarni usnja v Mokronogu. Ze. večkrat se jim je obljubilo izboljšanje plač; včeraj so dobili plačo — pa nič izboljšanega. Danes stoji obrati Nič čudnega, če so reveži segli po tem pomočku! 1 Din 25 do 1 Din 75 na uro dnevno, to je pa res tako sramotna plača, da noben delavec ne more obstati. Simpatije ljudstva so z delavci; želimo, da se urede razmere, (hi najde trpin pravico in kruh. Trg Mokronog bo pa tudi moral malo pregledati kanale in druge naprave, saj cel trg diši ali pa če hočete smrdi po odpadkih iz tovarne.
Fantovski tabor
pri Sv. Trojici
V nedeljo 6. sept. bo pri Sv. Trojici nad Moravčami velik fantovski tabor, kamor so vabljeni vsi fantje in možje ljubljanske, moravške in kamniške dekanije, da se tega tabora v velikem številu udeleže. Na taboru, ki bo ob 10 s sv. mašo na prostem govorita g. dr. Ž i t k o Stanislav in g. Pernišek France iz Ljubljane ter posamezni zastopniki fantovskih odsekov. Tabor bo ob vsakem vremenu. Fantje! Pridite od blizu in daleč Bog živi!
Slike z jeseniških slavnosti
Dr. Korošec in dr. Krek med zborovanjem
Športno gimnastični nastop fantov.
KINO UNION K
Danes predvajamo poslednjič film nepopisne lepote in pretresljive vsebine!
C INI ANGEL
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Maribor
□	V jarku ga je zadela kap. V bližini gostilne Merdavs na Koroški cesti so našli ljudje včeraj zjutraj nekega moškega, ki je močno in trdo spal, da ga ni bilo mogoče prebuditi. Mislili so, da je tako močno pijan, pa so poklicali reševalce, ki so prepeljali neznanca v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ni vinjen, ampak nezavesten. Zadela ga je namreč kap. V bolnišnici je moški umrl, ne da bi bil prišek k zavesti. Ugotovilo se je, da je to Štefan Robnik iz Brezna. Bil je na poti v Maribor, ko ga je na cesti zadela kap ter je obležal v jarku.
□	Vlomilci na gimnaziji. V noči na četrtek je bil izvršen vlomilski poskus v poslopje klasične gimnazije. Vlomilci so gotovo dompevali, da mora imeti gimnazija po vpisovanju polno blagajno ter so mislili, da jim bo padel v roke lep plen. Niso pa računali s čuječnostjo ravnatelja, katerega je prebudil ropot, ki so ga delali vlomilci pri vdiranju skozi vrata. Njegov nastop je zlikovce pregnal.
□	S strehe je padel. V Cankarjevi 23 je padel s strehe garaže 77 letni sluga pri trgovcu Haus-maningerju Jurij Lešnik. Ko je pometal teraso na strehi, je omahnil ter padel. Zadobil je hude notranje poškodbe.
□	Kača jo je pičila. Pri obiranju fižola je pičila strupena kača 37 letno železničarjevo ženo Ano Hecl v Zgornjem Radvanju. Zatekla se je v bolnišnico.
□	Konj ubil otroka. V Zgornjem Javorju je udaril konj s kopitom 8 letnega Ivana Stanovnika. Zadel je fantka v čelo ter mu zdrobil lobanjo, da se je sesedel pri priči mrtev.
□	Za 4 kovače — 4 mesece. Nenavadno stroga kazen je zadela včeraj 33 letnega delavca Luko Črešnjika iz Kokavice pri Črni. Ker je ukradel Valentinu Krofu iz zakljenjene omare 40 dinarjev, so ga obsodili na okrožnem sodišču na 4 mesece strogega zapora. Za vsakega kovača je dobil mesec dni sedenja.
Q Do četrt milijona je narastel fond za proti-jetični azil v Mariboru. V avgustu je dosegel znesek 243.375 din.
□	Obrtno gibanje. V avgusju je bilo izdanih v Mariboru 14 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa je bilo 8.
□	Preskrba nemških turistov z denarjem. —
Putnik« v Mariboru nam sporoča, da se je naša narodna banka sporazumela z nemško Reichsbanko ter bo prevzemala nemške turistične marke do 30. septembra po tečajo 14 din za eno marko. Kreditna pisma nemških turistov sprejema v izplačilo • Putnik« v Mariboru, s svojimi podružnicami v Celju, Rogaški Slatini, Gor. Radgoni, v Št. Ilju in Dravogradu ter menjalnici na mariborskem kolodvoru.
□	Za potovanje z lusuznim parnikom Kraljica Marija, ki bo 9. do 28. oktobra v sveto deželo in Egipt, sprejema prijave mariborski »Putnik« s svojimi podružnicami. Cena izletu je 5000 din za osebo.
□	Mariborčanil Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. bo v nedeljo 6. septembra praznoval svoj rojstni dan. Cela Jugoslavija bo ta dan s svojim mladim kraljem slovesno praznovala. Mesto Maribor bo pa še posebej proslavilo ta praznik na predvečer v soboto, 5, t. m. s slavnostno bakljado in sprevodom po ulicah. Udeleženci sprevoda se zbirajo v soboto ob 19 na Trgu Svobode in Jugoslovanskem trgu ter v Krekovi, Oregorčičevi, Maistrovi, CirU-Metodovi in Razlagovi, sprevod pa gre po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer bo pred mestno hišo kratka manifestacija. Vljudno vabim vse Mariborčane, da okrasijo svoje hiše z zastavami ter se udeležijo sprevoda in bakljade. — Predsednik dr. Juvan.
□	Žetev smrti. V bolnišnici je umrl v starosti 50 let postrešček Franc Weixler. V Jurčičevi ul. 9 je umrla hčerka veletrgovca Laureta Sabukošek. — V bolnišnici je umrla hči ključavničarja drž. žel. Katarina Reiser. — Pogreb blagopokojnega notarja Antona Kodra iz Murske Sobote se bo vršil danes popoldne ob četrt na 5 na pobrežkem pokopališču. Nai počivajo v miru!
□	Skok z drugega nadstropja. V Koroški ulici št. 3 je padla iz II. nadstropja na dvorišče 16 letna laborantka Zdravstvenega doma Ana Bratina. — Dekle se je pri padcu zelo hudo poškodovalo. Zlomilo si je levo roko pod komolcem in levo nogo pod kolenom in sicer so prelomi komplicirani, ker je kost predrla kožo. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico.
□	Spored proslave kraljevega rojstnega dne. Za sobotno proslavo rojstnega dne našega mladega kralja je določen sledeč spored: Zbirališča: v Ciril-Metodovi ulici se zbirajo sokoli fanfaristi, vojaška godba, predstavniki javnih institucij, pevci Ipav-ceve pevske župe. Na Jugoslovanskem trgu (med Vrazovo in Ciril-Metodovo ulico) sokoli v krojih in civilu, športna društva, gasilska godba, gasilci (dohod iz Strossmajerjeve in Krekove ulice). Na Jugoslovanskem trgu (pri Unionu) akademiki in omladina ter Jadranska straža; na Jugoslovanskem trgu (pred gradom) kulturna in prosvetna društva. Gregorčičeva ulica (med gornjo Gosposko in pa Grajsko ulico) poštarska godba, šole iz L, IV. in V. mestnega okraja; Razlagova ulica (med Ciril-Metodovo in Prešernovo) šole iz II. mestnega okraja. Trg Svobode (ob gradu) strokovna društva. Trg Svobode (ob vzhodu) godba Drave in železničarji. Na Trgu Svobode v sredini: neorganizirani. Spo-
red za sprevod je: sokolska fanfara, vojaška godba, predstavniki javnih institucij, deputacije, pevci in' akademiki ,omladina, Jadranska straža, sokoli ter športna društva, gasilska godba, gasilci, kulturna in prosvetna društva, poštaiska godba, šole strokovna društva, godba Drave, železničarji, neorganizirani. — Spored manifestacije na Glavnem trgu: Znamenje na rog >mirno«, »Molitev« — pojejo pevci lpavčeve župe, slavnostna fanlara (igra vojaška godba), »Hej Slovani«, igra vojaška godba in pojo vsi udeleženci, potem pa je razhod.
Celje
& Zaključne številke na celjski realni gimnaziji za šolsko leto 1936. Po končanih jx»pravnih izpitih je učni uspeh na drž. realni gimnaziji v Celju za šolsko leto 1935-36 sledeč: Z odličnim uspehom je izdelalo 145 (15.79 odst.), s prav dobrim 293 (31.92 odst.), z dobrim pa 384 (41.83%) dijakov in dijakinj. Skupaj jih je torej izdelalo 822 ali 89.54 odst. Izdelalo ni 96 učencev in učenk ali 10.46 odst. Nižji tečajni izpit je napravilo od 136 dijakov in dijakinj 134. Višji tečajni izpit je pa od 32 kandidatov napravilo 30, 2 sta pa padla pri popravnem izpitu.
sst Pododbor UROIR r Celju poziva vse člane v mestu in okolici, da se zanesljivo udeleže službe božje, ki se bo darovala v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II, dne 6. septembra ob 8 v cerkvi sv. Danijela, nato pa v pravoslavni in evan-geljski cerkvi. Udeležba v uniformi ali civilni obleki z znakom.
-0- Celjsko strelsko okrožje priredi dne 6. in 8. septembra svoje letošnje nagradno streljanje v Celju na strelišču v Pečovniku.
£t Položaj pri Westnu. Položaj v Westnovt tovarni, kjer v glavnem še vedno počiva delo, je od zadnjih pogajanj ostal neizpremenjen. Delavstvo je deloma v tovarni. Kakor smo čuli, je začelo podjetje sprejemati v delo nove moči. Kdaj se bodo nadaljevala pogajanja med podjetjem in zastopniki delavcev, ni znano, ker nobena stranka ničesar ne popusti.
•0r Umrl je v sredo v celjski bolnišnici 44 letni dninar Gros Vincenc iz Šmartna pri Slovenjgradcu. Naj v miru počiva.
& Romarji, za Sveto Goro se lahko priglase pri upravi »Slovenca« tudi še tekom današnjega dne. Odhod jutri zjutraj ob 5 s kolodvora.
K volitvam pri D. M. v Polja
Za nedeljo, 20. septembra, so razpisane v naši občini občinske volitve. Občina ima dvanajst vasi in okrog 1200 volivcev. V kratkem se bo torej treba odločiti, komu naj občani zaupajo vodstvo občine. Občina se v zadnjem času hitro razvija. Prelevila se je iz prejšnjega predvsem vaškega obeležja v predmestje velike Ljubljane in dobiva malomeščanski -in delavski značaj. Jasno je, da se bo moralo temu dejstvu prilagoditi tudi delo občine. Nastale so nove potrebe, nove dolžnosti, tako v gospodarskem kot v socialnem oziru. Tega se bodo morali zavedati vsi, ki se ali se bodo potegovali za oblast na občini. Treba bo imeti pred očmi, da ne gre predpostavljati enega stanu pred drugim. Napaka bi bila, če bi si em stan lastil oblast nad drugim. Samo v medsebojni stanovski vzajemnosti bodo uspehi in koristi občanov.
Priprave so v polnem teku. Najresnejša je naša krajevna organizacija Jugosl. radikalna zjh jednica, v kateri so skoro Izključno pristaši bivše SLS. Poleg imenovane se snujejo razna bratstva kot smo jih že vajeni. V koliko pa jim bo uspelo da se združijo vsi protivniki JRZ pod enim loncem, je seveda vprašanje.
Pozabiti pa tudi ne smemo pri teh volitvah na gospodarstvo bivšega JNS občinskega odbora, v katerem so imeli prvo ln glavno besedo razni tuji »generali« in dobro situirani mogotci, ki jim je bilo strankarstvo glavno, kako pa eo vodili gospodarstvo je znano iz revizije občine in tudi iz sodnijske razprave in zaslužene kazni, ki so jo prejeli za svoje vzorno gosopdarstvo. Generali JNSarskega gospodarstva so se že poskrili. Pod-generali pa preden za vedno izginejo, hočejo še enkrat šteti glasove, ki se jih pa pri teh volitvah ne upajo več šteti sami, temveč v družbi njih starih pomagačev v sili
Naša krajevna organizacija JRZ prireja po vaseh sestanke, kjer volivci svobodno odločajo, kdo jih bo zastopal v občinskem odboru. Volivci vedo da se bo vodila po teh poštenih možeh taka občinska politika, ki bo v korist občanom z ozirom na njihov stanovski značaj. ,
Program liste JRZ je stanovska vzajemnost. Red in poštenost tudi na občini. Ljudstvo je veselo, ker ve da bo svobodno glasovalo, brez groženj, brez bajonetov. Občani ne žele nazaj Jev-tiča, Puclja in drugih. Dovolj smo tudi mi Poljci občutili JNS-arski bič. Zato vsi v boj za poštenost, za pravičnost, za zakonitost, v boj za samoupravo!
Pa še nekaj je, Poljci, česar se moramo pri teb volitvah zavedati. Dokazati moramo, da stojimo tudi Poljci trdno in neomajno za svojim voditeljem dr. Anton Korošcem, ki se ni zbal ne žrtev, ne podtikanja, samo da bi nam Slovencem priboril ono mesto v državi, ki nam gre.
Pojdimo na volišče strnjeno in z navdušenjem za listo JRZ!
Ptuj
Vse za vse šole v Cirilovi!
Novi grobovi. V ptujski hiralnici sta umrli: Terezija Šefcig v visoki staroti 94 let, rojena je bila 25. avgusta 1&42 v Slovenski Bistrici, pristojna pa v Maribor, in Ana Golob iz Osluševec v starosti 68 let. Blag jima spomin!
Odlikovane narodne noše na Jesenicah
Drobne
Tabor pri Sv. Joštu
V nedeljo 6. septembra prirede gorenjske skupine Jugoslovanske strokovne zveze in Mladinske zveze pri Sv. Joštu nad Kranjem Tabor slovenskega delovnega ljudstva v počastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kreka.
Spored slavnoeti: V soboto 6. septembra zvečer gore po vsej Gorenjski kresovi v sfiomin Jan. Ev. Kreka. — V nedeljo 6. septembra pri Sv. Joštu: Ob 9. sv maša na prostem. Ob pol 10. odkritje spominske plošče dr. J. E. Kreku; odkritje izvrši min. Jože Gostinčar. Ob 10. delavsko zborovanje, na katerem govore dr. Andrej Gosar, Ivan Pestotnik, Joško Jurač in France Zagradišnik.
Ob tričetrt r.a 8 je iz Kranja skupen odhod z jeseniško Krekovo godbo na čelu. Shramba za kolesa bo v Delavskem domu v Kranju, za avtobuse pa na dvorišču hotela Stara pošta.
Vse slovensko delovno ljudstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži Krekove proslave pri Sv. Joštu, kjer je razvijal na svojih socialnih tečajih blagoslovljeno delo za' naš narod. Naša največja sramota bi bila, če se ne bi dostojno oddolžili njemu, ki je vse svoie življenje posvetil gospodarski in socialni rešitvi Slovencev.
Delu slava — delu čast!
Gorenjske skupine JSZ.
Koledar
Četrtek. 4. septembra: Rozalija, devica; Ida, grofinja.
Novi grobovi
-j- Notar Anton Koder. V sredo opoldne je nepričakovano izdihnil svojo dušo notar iz Murske Sobote g. Anton Koder. Bil je na oddihu na zelenem Pohorju, kjer pa mu ie v sredo dopoldne nenadno prišlo slabo. Iz Maribora so bili poklicani reševalci, ki so ga s svojim avtomobilom prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je v sredo ojx)l-dne izdihnil kljub najvestnejši zdravniški pomoči. Notar Anton Koder je bil doma iz Zagorja ob Savi ter je obiskoval srednje šole v Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Po svojem mirnem značaju je že kot dijak užival med tovariši veliko priljubljenost. Po prevratu se je kot notar preselili v Mursko Soboto, kjer je mnogo deloval. Po svojem prepričanju sicer ni bil v naših vrstah, vendar je bil naročnik »Slovenca« ter je bil tudi z drugače mislečimi vedno konci!janten. Zato pa so ga vsi visoko spoštovali. Njegovi gospej in njegovima hčerkama k temu bridkemu udarcu izrekamo svoje globoko 60Žal.je. Pokojniku večni pd-koj pri Bogu in blag spomin pri vseh, ki so ga poznali.
—	Vsem gasilskim četam naročamo, da proslavijo v nedeljo 6. septembra t. 1. čim svečanejše rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Čete naj se korporativno udeleže svečane službe božje v slavnostnih krojih s prapori. Po možnosti naj priredijo tudi na predvečer obhode ali bakljade. — Četne uprave naj poskrbe, da razobesijo na gasilskih domovih državne zastave. — Gasilska zajednica dravske banovine.
—	Blagoslovitev razglednega stolpa na Velikem vrhu na Pohorju je bila vsled slabega vremena preložena na torek, dne 8. septembra, na praznik Male Goepojnice. Na predvečer blagoslovitve bo iluminacija »Planinskega doma« pri Sv. Treh kraljih na Pohorju in cerkve s kresovanjem in prižiganjem raket. V torek, dne 8. septembra bo ob 10 sv. maša za planince v trikraljevski cerkvi. Po sv. maši skupen odhod k razgledniku (20'), katerega bo blagoslovil preč. g. Urh Hafner, tinj-ski župnik.	_
Ko na sejem hitite — Pri Petričku se zglasite!!!
—	Smrtni padee z voza. V petek, 28. avgusta je Markelj Ignacij, posestnik v Rtiži vasi pri Št. Vidu na vozu tlačil, ko so nakladali reso, katero so nakosili za steljo živini. V voz sta bila vprežena vola, ki sta nenadoma premaknila voz, ne da bi Markelj za to vedel. Padel je vznak raz voza in si zlomil tilnik. Prihodnji dan je že izdihnil svojo dušo. Bil je star 75 let. Zapušča 10 otrok.
—	Upoštevajte cestno-policijske predpise! Ravno zadnje čase je bilo na naših cestah nekaj težjih avtomobilskih nesreč, ki so se vse pripetile zaradi neupoštevanja cestno-policijskih predpisov. Neprijetno je dejstvo, da so bili pri teh nesrečah v večini primerov prizadeti tujci - turisti, ki so se vozili k nam na letovišče. Jasno je, da taki slučaji skrajno škodljivo vplivajo na razvoj našega tujskega prometa. Naše prebivalstvo se mora zavedati ogromnih gospodarskih koristi tujskega prometa in mora vedeti, da mu je dolžnost storiti vse, da je inozemski turist v vsakem oziru z vsem zadovoljen. Računati moramo tudi s tem, da je mototurizem vse bolj se razvijajoča oblika sodobnega turizma in da boino pri nas, posebno ko se ho zboljšalo stanje naših cest, doživeli izreden porast avtomobilskega in sploh motornega prometa na naših cestah. Da pa se more vršiti ta promet brezhibno in v redu, je potreono, da se prebivalstvo v tem oziru pouči ter da oblastva poskrbijo za strogo upoštevanje zadevnih predpisov. Zelo važno je, da se že v šolah učenci in dijaki seznanijo s cestno-policijskinii predpisi ter da dobijo jwtrebna praktična navodila. Ravno tako bi morale tudi občinske oblasti, posebno.onih občin, ki ležijo ob glavnih cestah, s pogostimi razglasi poučiti in opozoriti prebivalstvo. Končno je dolžnost posebno žandarmerijskih patrol, da posvetijo največjo pažnjo cestnemu redu in da kršitelje v težjih primerih kaznujejo z občutnimi denarnimi kazni. Na ta način bo pač brez posebnih težkoč mogoče vzfjostaviti v prometu na naših cestah red, ki je /adnie čase tako hudo zanemarjen. Tozadevno je tudi Tujsko-promelna zveza »Putnik« v Mariboru
novice
na merodajnih mestih vse potrebno ukrenila, da bi se ti nedostatki odstranili.
—	Prepovedan tisk. »Službene novine; št. 201 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 5 druge posebne izdaje »Savremene senzacije«, nadalje št. 83 časopisa »Radničke novine« in letake »Hrvatska omladina grada Sarajeva« z datumom Sarajevo, 30. avgusta t. 1.
—	»Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 71. kosu z dne 2. septembra uredbo z zakonsko močjo o dodeljevanju drž. gozdnega zemljišča ln likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini ter odredbo o plačilnem prometu z Italijo.
—	Avtoizleti: 5.—9 septembra Dunajski vele-sejem, 17.—24. septembra v Rim. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
—	Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-IL, ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajenške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina najnižja. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 15—18.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Priporoča sledeče knjige;
Berg, Christliche Liebestatigkeit in den Missi-onslandern; 215 str., nevez. 35 Din.
Bichlmair, Kirche im Kampi. 227 str., nevez. 55 Din.
Bremond, Was wtirde Christus tnn? Religi-ose Charaktere. 302 str., vez. 54 Din.
Clerissac, Das Haus des Lebendigen Gottes. Vom Mysterium der Kirche. 156 str., vez. 52 Din.
Kastner, Marianische Christusgestaltung der Welt. 320 str., vez. 82 Din.
Kosters, Die Kirche unseres Glaubens. Grund-legungen katholiseher Weltanschauung. 221 str., vez. 48 Din.
Mauer, Das verborgene Antlitz. Christus im Mysterium des Jahres, 329 str., ve». 91 Din.
Ruckmich, Die Helferin in der Seelsorg«. 184 str., nevez. 32 Din.
Ruiloff, Kleine Leilndogmatik. 258 str., vez. 48 Din.
Staudinger, Jesus und sein Priester. Gedanken uber die Giose und die Heiligkeit des Prioster-tums. 296 str., vez. 65 Din.
Zimmermann, Mannliche Frommigkeit. 159
str., nevez. 45 Din.
Ljubljana
© Sv. maša zndušnira po blagopoknjncm sošolcu notarju Antonu Kodru bo v Ljubljani v Križankah v soboto 5. t. m. ob 7. — Sošolci.
0 Bežigrajska narodna šola še ni dokončana. Zato naj V6i otroci od II. razreda dalje, ki so se in se bodo še vpisali v to šolo, obiskujejo do otvoritve te šole svoje lanske šole, razen vpisanih otrok novincev I. razreda, ki naj se zglasijo v ponedeljek, dne 7. septembra ob 14 pri upravitelj-stvu VI. deške narodne šole (Siška), da jim od-kaže začasne učne prostore.
0 Vincencijeva konforenca Srca Jezusovega v Ljubljani sporoča, da so vsa mesta v dijaški kuhinji v Marijinem domu oddana in se tozadevne prošnje za brezplačno hrano ne morejo več upoštevati.
— KINO SLOGA ■■■
Danes poslednjič ob 16., 19*15 in 2115 uri
Eni i! 3ann;nqs pre"S vnenT t umu
Stari oika
Jutri premiera smeha! Zabavala Vas bosta
Pat in Patachon kot gangsterja
© Karltativna zveza vabi k zahvalni sv. maši in skupnemu sv. obhajilu otroke, ki jih je poslala kinetskim družinam j»o deželi za čas šolskih počitnic. Tudi starši naj se udeležijo te zahvalne sv. maše v nedeljo 6. septembra ob 7. zjutraj v Kri-žanski cerkvi.
© Prof. France Kralj razstavlja v Jakopičevem paviljonu slike in kipe v vseh velikostih in tehnikah. Obisk priporočamo.
© Poziv. V nedeljo 6. t. m. ob 19 pridejo v Ljubljano s posebnim vlakom zastopniki slavnih Poilus dOrient, ki prihajajo tudi letos v našo državo obujat spomine na skupno trpljenje in skupno zmago. Pozivamo vse nacijonalne organizacije in vso nacijonalno javnost, naj prihiti v čim večjem številu na peron glavnega kolodvora ter izreče dragim francoskim gostom že ob njihovem prihodu iskreno dobrodošlico. — Akcijski odbor združenih nacijonalnih organizacij v Ljubljani.
© Kolektivna pogodba v pekovski obrti. Po dolgih pogajanjih so se pekovski mojstri in pomočniki včeraj menda vendarle sporazumeli. Po novi kolektivni pogodbi bodo pekarne razdeljene v tri kategorije. V prvi kategoriji so pekarne, kjer delajo več kakor štirje delavci. V drugi kategoriji so pekarne s tremi delavci. V tretji kategoriji so pa male pekarne, ki imajo manj kakor tri pomočnike. Delavci prve kategorije bi dobivali po 3'25 dinarjev na teden, oziroma po 400 dinarjev, če delajo pri peči. V drugi kategoriji bi dobivali po 250 dinarjev oziroma po 325 dinarjev. V tretji kategoriji po 200 oziroma 250 dinarjev. Ta pogodba bi imela stopiti v veljavo že s prvim septembrom tega leta. Ker pa baje niso vsi pekovski mojstri zadovoljni, še ni gotovo, ali jo bodo vsi podpisali.
© Kolesar io je povozil. V Ljubljani imamo dve kategoriji kolesarjev: nekaj takšnih, ki se zavedajo, da z neprevidno vožnjo ogražajo varnost pasantov, in nekaj takšnih, ki jim je življenje drugih malo mar. Kakor obsedeni drvijo po ulicah in zato se ni čuditi, da beleži kronika kolesarskih nesreč vsak dan po nekaj karambolov, ki pa so k sreči skoraj vedno lažjega značaja. Če se dva kolesarja zaletita skupaj, je poeledica tega trčenja navadno samo skrivljeno kolo, če pa se kolesar zaleti v pasanta, navadno sam odnese zdravo kožo in kolo, vse posledice pa mora utrpeti njegova žrtev. Vseh kolesarskih nesreč, ki se dan za dnem dogajajo v Ljubljani, niti nI mogoče sproti beležiti, ker stražniki pač ne morejo povsod imeti svojih oči. Danes dopoldne je nepreviden kolesar pomnožil število kolesarskih nesreč še za eno. Ko je 22 letna modistka Pavla Balog iz Jegličeve ulice šla čez Zmajski most, se Je kolesar z vso močjo zaletel vanjo in jo podrl na tla. Balogova je dobila pri padcu takšne poškodbe na desni nogi, da se je morala zateči na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
Nad 300 narodnih noš se je v nedeljo 30. avgusta udeležila ocene in tekme na Jesenicah. Razpisanih je bilo 15 nagrad. Ker morda vsled nein-[ormiranosti kdo napačno misli, da so to tkzv. lepotne tekme, sporočamo, da se ocenjujejo izključno noše po svoji starosti in pristnosti brez ozira na osebo. Po mnenju ocenjevalne komisije, kateri je predsedoval akad, slikar Maksim Gaspari, so bile na Jesenicah izbrane najstarejše in najbolj pristne narodne noše, kar jih hrani naša Gorenjska. Zasledile so se noše stare nad 200 let. Velike važnosti je laka tekma v sejanjem času, ko se trudimo, da bi narodne noše zopet poživili, ker so tudi del naše narodne bitnosti.
Vse nagrade so bile podane v obliki knjig. 5 knjig je podarila v ta namen Družba sv. Mohorja v Celju, ki je s tem pokazala velik smisel za ohranitev pristne slovenske narodne noše, drugih 10 knjig pa je podarila Prosvetna zveza iz svoje založbe. Bilo je to drugo tekmovanje, ki je
rodilo lepe uspehe. Prvo nagrado je dobila skupina 3 pastirjev z Jesenic, za noše stare do 200 let, druga nagrada je bila določena lepi skupini iz Breznice, ki je bila zaključna enota, tretja nagrada je bila prisojena družini Klinar z Javornika. Poleg posameznih so dobile še skupine zavijačk in pa skupina iz Dovja lepo darilo. Predolgo pa bi bilo navajati druge narodne noše, ki so po mnenju komisije zaslužile tudi nagrade, katerih bi pa morali imeli do 300 na razpolago.
Prosvetna zveza tudi na tem področju opravlja važno kulturno nalogo, saj vidimo, da so se v zadnjem času osnovale posebne organizacije po vseh soseJnjih državah za ohranitev pristnih narodnih noš, šeg in navad. Prosvetna zveza ima na razpolago tudi 3 serije skioptičnih slik o naših slovenskih narodnih nošah, o šegah in običajih in pa o narodni pesmi, na kar se posebno opozarjajo društva, ki žele v bodoči sezoni ludi na tem področju izvrševati svojo nalogo.
Gospodarstvo
Izvoz vina v Češkoslovaško
Za velik del Slovenije ni važnejšega gospodarskega in narodnega vprašanja, kakor prodaja naših vin. Zakaj marsikje je vinogradništvo kmetskemu ljudstvu edini vir dohodkov. Pred vojno so naša vina našla odjemalce zlasti t nemških krajih in nemška politika je bila izvozu naših vin naklonjena. Nemci so tedaj želeli, da se proda čim več vina, da bi tem več uživalo žganja iz špirita, s pomočjo katerega so sistematično zastrupljali naše ljudstvo ziasti na naši severni meji, da bi tako zlomili odporno silo in si tem laže napravili preko našega ozemlja pot do morja. Po nedeljah se je v trgovinah vse povsod svobodno točilo žganje iz špirita in mnogo jih je ostajalo med službo božjo pri fra-keljnu, dokler niso pognali posestva na boben. Odkar pa je v Jugoslaviji točenje alkohola v trgovinah prepovedano in se je v Sloveniji razširila šmarnica, ki s svojim mentilnim alkoholom ne dela nič manjšega puetošenja po naših domovih kakor prej špirit, je izvoz vin v Avstrijo in Nemčijo umetno onemogočen.
Naši vinogradniki zato žele vnovčiti svoje vino predvsem na Češkem. Zakaj Ceškosovaška ima kot naša iskrena zaveznica interes, da je naša severna meja, čim bolj odporna proti vsakemu napadu; razen tega ima od nas kot zaveznice tem večjo korist, čim bolj je naše ljudstvo zadovoljno radi gospodarskih razmer. Tako so se naši vinogradniki z veseljem odzvali povabilu mariborske Jugosl.-čsl. lige ki jih je ob mariborskem obisku čsl. poslanika g. V. Oirse in ljubljanskega čsl. konzula g. Minjov-skega v prvi polovici avgusta povabila na sestanek. Pri tej priliki so vpričo obeh dostojanstvenikov načeli vprašanje izvoza naših vin v Češkoslovaško. Gospodarski strokovnjaki so tedaj ugotovili, da je na naši strani mnogo ovir, ki jih moramo odstraniti, če hočemo pridobiti in trajno obdržati čsl. odjemalce za naša vina. Od tega sestanka so naši vinogradniki trajno na delu, da odstranijo te ovire.
Sam čsl. poslanik je izjavil, da naša vina bolj prijajo Cehom kakor francoska, toda le, če jih pijejo pri nas, da pa naša vina najbrž ne prenesejo dolge vožnje, ker imajo čisto drugačen okus, ko prispejo v Češkoslovaško. V resnici te spremembe seveda ni kriv prevoz, temveč brezvestno mešanje vinskih prekupčevalcev in nesolidnih trgovcev z manj vrednimi banaškimi in dalmatinskimi vini. Zato ie prvi pogoj za izvoz naših vin, da si osnujemo zadružne kleti, ki bi prevzele od vinogradnikov grozdje ali mošt takoj po stiskanju, da bi se tako m-eprečilo mešetarjem pačenje našega vina. Da ne pride vino v roke brezvestnežem tudi pozneje, ki bi vzeli našim vinom sloves v Češkoslovaški, preden bi ga tam spoznali, bi morale naše zadruge prodajati svoja vina ali naravnost čsl. nakupovalcetn, ali pa osnovati v večjih čeških mestih svoje kleti, kjer bi se prodajala zajamčeno pristna vina. Sedanja vlada je določila velike kredite za zadružne kleti. Radi neznanja pa se je mnogo občin izreklo na vprašanje proti takim kletem, češ, da imajo vinogradniki svoje kleti, dasi bi take zadružne kleti preprečile izkoriščanje kmetov, ko so v sili, da ne bi prodajali pridelka za smešno nizko ceno.
Drugi važni razlog, da se naše vino težko uveljavi. je pa ta, da se še nismo dovolj prilagodili okusu kupcev. Kakor za hrano, tako imajo tudi za vino v različnih krajih različne okuse. Vino ki na - primer pri nas ugaja, se težko proda v Ceskosl. in narobe, če ni prilagojeno tamkajšnjemu okusu. Vob-če pa se sedaj vse povsod zahtevajo sladka vina, in sicer slajša kakor zrastejo. Zato Francozi slajšajo vsa svoja vina. Naš vinski zakon, ki je prirejen v centralističnem duhu za vso državo, pa to skoraj onemogoča. Hotel je preprečiti predvsem ponarejanje dalmatinskega vina. Iz tropin dalmatinskega grozdja se da namreč s pomočjo sladkorja m špirita napraviti petkrat toliko petiota, kakor je bilo vina in ta petiot se potem prodaja za pravo dalmatinsko vino. Dalmatinska vina tudi ni treba slaj-šati, dočim je to našemu nujno potrebno. Našim vinom za izvoz je tudi potrebno zvišanje količine alkohola, kar pa je po sedanjem vinskem zakonu zelo težavno.
Velika nesreča za naš vinski izvoz je tudi v tem, da imamo preveč vrst vina. Imamo skoraj toliko različnih vrst vina, kolikor sodov. Tuji nakupovale! pa žele več tisoč hektolitrov popolnoma enakega vina Ce si hočemo te odjemalce pridobiti in zadržati, mora biti naslednje leto pridelek zopet enak, četudi se je pridelalo kislejše vino. Ko se pivci na kako vino navadijo, zlasti v nevinorodnih krajih, potem žele vedno enako, ker sicer zapuste gostilničarja, misleč, da toči ponarejeno vino.
Takih vedno enakih vin v velikanskih količinah ne more proizvajati fvosameznik, zlasti pa ne mali vingradniki.
Te dni so se zato zopet zbrali mariborski vinogradniki, da nadaljujejo posvetovanja, ki so se začela ob prihodu čsl. poslanika. OdloČili so se, da povabijo čsl. zadružne centrale, da osnujejo pri nas velike zadružne kleti. Takoj so pripravljeni dati na razpolago taki zadružni kleti v Mariboru ogromno klet in napraviti na lastne stroške ogrmne steklene cisterne, ki bi držale po 500- 1000 hI. Upravnik take kleti naj bi bil čsl. inženjer vinogradništva. Ta bi naj prilagodil naša vina češkemu okusu. Te kleli bi naj dobile pravico eksteritorialnosti, kar je jx> našem vinskem zakonu mogoče. Zato bi lahko dobile sladkor in potrebni špirit pod nadzorstvom naših finančnih organov, da bi mogle slajšati naše vino in mu povečati množino alkohola. Ceno bi določila posebno pogodba. Da ne bi bil naš vinogradnik prisiljen dajati vina za nizko ceno kakemu prekupčevalcu le zato, da bi mogel kupiti galico in plačati delavce, bi dajale te kleti nekaj denarja za take potrebščine tudi vnaprej, kar bi se potem jeseni odračunalo, ne da bi se plačalo vinogradniku manj, kakor ostalim.
Na ta način bi izdelovali nekaj vrst popolnoma enakih in dobrih vin, ki bi imela stalne odjemalce in tudi — dohre plačnike. Take kleti bi posebno koristile malemu vinogradniku, ker velevinogradniki itak izdelujejo posebna tipizirana vina, ki jih vedno lahko ugodno prodajo. Na zadnjem sestanku je bil izvoljen j>osebni odbor, da uredi s čsl. zadružnimi centralami to vprašanje. Tvorijo ga: dr. Slavko Ko-vačič iz Maribora, ing. J. Tržan iz Ruš, g. Kova-čič iz št. Petra pri Mariboru, g. Miocin iz Maribora ter prof. J. Sedivy kot zastopnik Juogosl.-čsl. lige in kot iniciator sestanka ob prihodu čsl. jx>-slanika.	—y.
Vloge pri regatativnSh hranilnicah
Četudi so v mesecu juliju 1086 vloge jiri vseh 29 slovenskih hranilnicah padlo za 2,450.349 Din na 1.046,388.325 Din, moramo vendar pri velikem številu hranilnic ugotoviti zboljšanje položaja. Pomisliti je treba, da bi znašale obresti od vlog za en mesec približno 3 in jx>1 milijona dinarjev, torej več, kakor znaša skupno nazadovanje vlog v mesecu juliju.
Razveseljivo je, da je skupno stanje vlog na knjižice pri vseh hranilnicah naraslo, četudi neznatno, in da so narasle v tem mesecu vloge na knjižice fpo zneskih) pri 10 hranilnicah, vloge v tekočem računu tudi pri 10 hranilnicah (od 20 hranilnic, ki sploh sprejemajo tudi vloge v tekočem računu) in da je tudi število tekočih računov naraslo od 7.028 na 7.036. Skupno stanje vlog je naraslo (po zneskih) pri 7 hranilnicah.
Te številke so dokaz polagoma se vračajočega zaupanja v denarne zavode, ki se kaže v stalnem porastu novih, vedno razpoložljivih vlog.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 31. avgust kaže te-le postavke (vse v milijonih Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. avgust):
Aktiva: zlato v blagajnah 1,474.045 (plus 0.01), zlato v inozemstvu 57.2, valute 0.15 (— 0.015), devize 14.44 (—29), skupno podlaga 1.545.8 (—2.9), devize izven jx>dlage 494.7 (plus 15.15), kovani denar ^0.7 (— 34.7), posojila: menična 1.381.9 (plus 5.05), lonibardna 250.76 (-rO.l), skupno 1.632.7 (plus 4.9), razna aktiva 633.2 (plus 9.94).
Pasiva : bankovci v obtoku 5.125.6 (plus 148.86), drž. terjatve 19.8 (— 6.5), žiro 620.16 (— 65.2), razni računi 811.24 (—39.1), skupno obveznosti jjo vidu 1.451.2 (—110.83), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 313.4 (plus 44.8).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.576.8 (plus 38.0), skupna podlaga s primom 1.986.4 (— 3.74), zlato v blagajnah 1.894.15 (plus 0.01), skupno kritje 30.20 (30.43)%, od lega samo z zlatom v blagajnah 28.8 (28.96)%.
Vo 'na posojila
Glasilo zagrebške Trgov.-industrijske zbornice >Privreda< prinaša na uvodnem mestu članek dr. Otona Kisnerja o izplačilu obveznic vojnih jki-
sojil bivše avstroogreke monarhije. Finančno ministrstvo je namreč na vprašanje Združenja vojvodinskih bank odgovorilo, da naša država ni sprejela nobenih obveznosti glede vojnih posojil na podlagi mirovnih jx>godb. To vprašanje ee je načelo zaradi tega, ker je država začela tožiti dolžnike za lombardna posojila, ki so jih prejeli od bivše avstroogrske banke na zastavo svojih vojnih posojil. Zaenkrat je bila vložena ena tožba pri okrajnem sodišču v Zagrebu ter je okrajno sodišče v Zagrebu odločilo, da je tožba države preuranjena, ker je država sama, torej tožiteljica, izročila zastavljene papirje drugemu uradu in se protivi državljanskemu zakonu in mirovnim pogodbam, da zahteva povračilo lorflbardnega jjoso-jila, ko ne more vrniti niti samega lombarda. To razsodbo pa je na priziv državnega pravobranilstva izpremenilo okrožno sodišče v Zagrebu ome-jivši obresti na 3 leta, dočim je država zahtevala obresti za vsa leta od 1920 nazaj. Glasilo zagrebške zbornice nadalje citira izjavo finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča z dne 3. marca 1924 v narodni skupščini, kjer je dr. Stojadinovič izjavil, da je to vprašanje v mirovnih pogodbah prepuščeno posameznim državam. Opravičeni razlogi govore zato, da se ob priliki reševanja vprašanja vojnih dolgov vodi računa o onih, ki so pod bivšim režimom bili primorani vpisovati ta posojila. Bil je mnenja, da bi bilo to vprašanje najlažje rešiti v zvezi z novim notranjim jx)sojilom, ko bi se del teh obveznic sprejemal pri vpisu tega posojila.
Včeraj je obiskal Ljubljanski velesejem, v katerega okvirju je prirejena tudi velika propagandna razstava »Za naš les« ban savske banovine dr. V. Ružič. G. ban se je o vsem, kar je videl, zelo pohvalno izrazil.
Trgovinska pogajanja z Holandijo. Iz Belgrada j)oročajo, da pride po obvestilu g. dr. llu-breclita, poluomočnega ministra Holandije v Bukarešti, te dni v Belgrad holandska trgovinska delegacija v svrho pogajanj z uašo vlado za sklenitev posebnega trgovinskega aranžmana z našo državo. Z ozirom na ta pogajanja je nacionalni odbor Holandsko-jugoslovanske trgovske zbornice v Belgradu že izročil na pristojna mesta vse želje trgovcev z Holandijo.
Najprimernejše rože za okras oken so gotovo begonije. Gorenjska mesteca ter tudi Dolenjska m Štajerska so že vsa polna cvetja teh bujnih gomoljnic, a tudi kmečke hiše in cerkvice ni več brez begonij. Od nekdaj so listnate begonije — begonia rex — zaljšale oltarje, posebno grobove smo pa krasili z vse leto cvetočimi begonijami — b. semperflorens. Z orhidejami in cvetovi najdragocenejših kaktej se pa že kosajo razne viseče begonije, ki so se tako naglo razširile po vsej deželi, la prete popolnoma izriniti naše stare nageljne. Vse vrste begonij so silno izboljšane, da skoraj njih ogromni, najčudovitejše barvani cvetovi ne spominjajo več na nekdanje begonije, saj imamo celo že take, ki imajo cvet popolnoma podoben vrtnicam, in celo take, ki ima njih cvet trom-peto, kakor nekatere narcise. Davi so begonije zamenjale v velesejemski razstavi »Sodoben vrt« dosedanjo razstavo vrtnic. Tudi begonij vseh vrst je razstavljenih okrog 500 sort, seveda večina takih, ki jih splošno še nikdar nismo videli. Ker razstava begonij traja samo tri dni, hitite, da je ne zamudite, ker boste na razstavi našli barvo in obliko begonije, ki bo najlepše krasila Vaša okna in sobe. Opozarjamo, da so skoraj vse cvetoče begonije iz Ljubljane in z Ježice.
Nabava briketov. Glavno ravnateljstvo drž. železnic je razpisalo za 22. septembra t. 1. nabavo 130.000 briketov,, ki naj služijo za rezervo za 15 let. Ker pa naša industrija ne more po poročilu belgrajske agencije »Jugoslovanski kurir« izdelovati takih briketov, ki bi držali 15 let, bodo te brikete nabavili najbrže Nemci. Skupno vrednost nabave cenijo na 45 milijonov Din. Nadalje poroča ista agencija, da namerava gl. železniško ravnateljstvo te brikete plačati tako, da bi dobavitelj briketov dobil monopol prodaje drobnega premoga za industrijske svrhe iz državnih rudnikov.
Licifacije: V pisarni referenta inženje-rije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 1. septembra t. I. licitacija za oddajo del pri do-vršitvi pota k municijskim skladiščem v Pečov-niku pri Celju.
Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani odda s 1. oktobr. t. 1. za nedoločen čas v zakup kolodvorsko restavracijo srednje vrste na postaji Celic. Potrebna glavnica za obratovanje restavra-
cije znaš« 56 000 dm. — Prošnje se vlagajo do vključno 5. septembra t. I. na naslov: Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani.
Borza
Dne 4. septembra 1980.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na H.tti do
a o r,LT'aBrebČki horzi P" le popustil na 8.5250 do 8.6250, na belgrajski pa na 8.5283 -8.6283. — Urški boni so beležili ▼ Zagrebu 90.05—30 75 v Belgradu 30 75 blago. - Angleški funt je ostal'na naaib borzah neizpremenjen ter je v Ljubljani be-
i ^-SeV *a*rebSki in belK"iski borzi
Nemški čeki so ▼ Ljubljani narasli na 1335 do 13.55, v Zagrebu na 13.20- 13.40, v Belgradu na 13.2138—13.4133. Za ultimo septembra so beležili v Zagrebu 13.15—13.35
Ljubljana. - Tečaji s primom.
Amsterdam .100 h. gold. . . . 2907\07 — 2981 67
Berlin 100 mark...... 1754.20—1768.08
Bruselj 100 belg......7S6.69— 741.75
Curih 100 frankov..... 1424.22—1431 29
London 1 funt....... 219.45— 221 £0
Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—1369.53
Pariz 100 frankov......287.68— 28012
Praga 100 kron......180.41— 181 ^i"
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 4,215.236 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20, London 15.445, Nowyork 306.75, Bruselj 51.775, Milan 24.13, Amsterdam 208.3375, Berlin 123.375, Dunaj 56.90 Stockholm 79.625, Oslo 77.60, Kopenhngen 68.95, Praga 12.675, Varšava 57.70, Budimpešta «1, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.8075, Buenos-Aires 0.87.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. posojilo 82.50- 83, agrarji 47.50-48.50, vojna škoda promptna 363—365, begluške obveznice 68.75—69.75, 8% Blerovo posojilo 83.50—84, 7% Blerovo j>osojilo 73.50—74.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86.50—87.
Zagreb. Državni papirji: 7% inve«t. posojilo 82.50 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 3<i5 -366 (365) 9. 10. 363 den., begluške obveznice 68.50—69 (68.50), 8% Blerovo posojilo 82.75-83.25 (82.87). 7% Blerovo posojilo 73.50 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87, 7% stab. posojilo 82.75'den. — Delnice: Priv. agrarna banka 233 den.. Trboveljska 133—135 (135), Osj. sladk. tov. 115—125.
Belgrad. Državni papirji: voj. škoda promptna 365.50—366 (965.50) 9. 12. 366 den., begluške obveznice 68.75—68.90 (68.80); 68.25 bi. (68.10), 8% Blerovo posojilo 84—84.50, 7% Blerovo posojilo 74—74.50. — Delnice: Narodna banka 6275 do 6325, Priv. agrarna banka 234 den.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bč., srem. 89—90, ban. 87—88. — Fižol hč., srem., beli, brez vreč, 2% 160—162.50, bč., srem. z vrečami 170—172. — Vse ostalo noizprcnienjeno. Tendenca ncizpremenjena. Promet srednji.
Živina
Ptujski sejmi. V torek 1. t. m. je bil na mestnem sejmišču konjski in goveji sejem, ki ie bil prav dobro založen in tudi kupčija je bila dobra. Prignali so 829 glav živine, in sicer 87 volov, 423 krav, 19 bikov, 48 juncev, 10B telice, 6 telet in 143 konj. Od teh so prodali 256 komadov, in sicer 42 volov, 110 krav, 16 bikov, 6 juncev, 42 telic, 3 teleta in 37 konj. Cene goveji živini se od zadnjega sejma bistveno niso spremenile in so bile naslednje: voli 3—4.50 Din, krave 2—3.50, biki 3—3.50, junci 2.8»—3.50, telice 3-4.K), teleta 4.50 do 5 Din za kg žive teže Konje so prodajali po kakovosti ml 500 do 4000 Din, žrebela pa od 1000 'do 2000 Din komad. Dva vagona konjev je bilo prodanih v Avstrijo. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 15. t. m.
Ptujski svinjski sejem, ki je by v sredo 2. t. m., je bil istotako dobro založen, kuj>čija pa je bila srednja. Pripeljali so 205 velikih svinj in 135 prasčev, skupaj 340 rilcev Od teh so prodali 97 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: pršu-tar.ji 5.50—6 Din, mastne svinje 6.50—7 Din, plemenske svinje 6—5.50 Din za kg žive teže, mrtve teže 8—8.50 Din; prasce so prodajali po kakovosti od 80—140 Din eno.
Jutri otvoritev nove sezone v KINU 1INIONU
Greta GoriM)
v svoji najboljši vlogi v velefilmu
ANA KAMNINA
Kulturni obzornik
K novi Ireski M. Sternena v frančiškanski cerkvi
Med restavracijskimi deli ee je mojstru Ster-nemi ponudila prilika, da ustvari dvoje pomembnih umetnostnih del: in sicer fresko na oboku prezbi-terija frančiškanske cerkve v Ljubljani, ki je bila doikončana že lansko leto, ter fresko na ladijskem oboku, ki pa je bila odkrita letos.
Ta fresika pokriva ladijin obok, od slavoloka do obočne oproge, ki poteka nad pevskim k/orom. Realna arhitektonska podlaga je torej bočna, v katero se zajedajo iz vzdolžnih sten ladje na vsaki strani po tri obočne kape, ves obok pa je s svojo težo iztisnil pod seboj močan venčni zidec, 'ki poteka ob ladjinih stenah. V to arhitektonsko telo je vkomponiral Sternen ta svoj novi dekorativni sistem: robovi obočnih kap dobijo profilirane arhitektonske okvirje, njihova temena dobijo nezapro-filiTan venčni zidec, ki tvori okvir za galvno slikarsko kompozicijo. Polja obočnih kap so predrta s trolistaimi odprtinami, ki spadajo po kompoziciji celotnega sistema k glavnemu okvirju, ploskve med obodnimi kapami pa dobe samostojne slikarske kompozicije.
Freska predstavlja prizore iz Kristusovega in Marijinega poveličanja. Na zemlji je zbranih več važnih svetopisemskih prizorov in postav, nad tem zemeljskim prizoriščem se loči mavrica, na njeno teme eo prihiteli trije angeli s Križanim, ob njem je na obeh straneh v polkrogu zbran zbor apostolov, prerokov in spoznavalcev. Še višje nad njimi kleči na oblakih in na svetu Mati božja, obdana od angelov, nad njo na levi Kristus s križem, na desni pa Bog Oče, ki ji polaga na glavo krono. Še višje v nebeški gloriji plove golob in nad njim angel s ke-lihom. V trolistnih odprtinah sede na profiliranih ogredjih angelci z raznimi insignijami, slike med obočnimi kapami pa vsebujejo prizore: na levi Prerokovanje Simeona in Ane, Br«m<id<»*no. ns d p.in I pa Marijino zaroko in Obiskovanje Marijino. Taka
je torej nova freska z ozirom na njeno snov ter njeno razporeditev na arhitekturo.
Poglejmo sedaj, kakšna je kot umetnostni organizem in kakšna je njena umetnostna, stilna pomembnost!
Kompozicionalno razpade fresika v tri dele. Prvi del se odigrava na zemlji, figuralna kompozicija je v glavnem simetrična, simetralno os tvori mogočna Abrahamova postava, ob njej sta si obe kompozicijski krili v ravnotežju. V vertikalni smeri zaključuje kompozicijo mavrični obok. Zgornja dva dela se oba odigravata v irealnem svetu, vendar sta s kompozicijskimi pomagali razdeljena v dvoje enot: spodnji skupinski organizem je zopet simetričen, tu tvori središče križ, ob straneh pa mu odgovarjata dve, po masah enakovredni kompozicijski skupini, v vertikalnem oziru se ta zaključi z dvema kriloma trobečih angelov, ter tvori formalno nekak krog, z ozirom na spodnjo skupino pa imamo tu še smoternejši organizem. Zgornja kompozicija je najbolj umno izdelana. Zopet je tu Marija skupinsko jedro, vendar imamo mesto simetrije v tem delu križamje dveh diagonal.
Kakor smo v kompozicionalnem oziru opazili nekako gradacijo v zamisli posameznih skupinskih enot, taiko moremo tudi opaziti neko stopnjevanje v razporeditvi barvnih elementov na slikarski ploskvi. Zemeljski prizor je izvršen v temnih, mračnih tonih; pastozni toni Abrahamove draperije, rdeče-rjavi inkarnat Kajnov, ter mračna obsvetljava, ki je razvita preko vsega, napravijo skupino masivno, zemeljsko. Mavrica, ki tvori v kompozicijskem oziru cezuro, je kot zemeljski fenomen prav tako obdelana, njene barve so žive in telesne. V naslednjem polju dominirarjo že svetlejši toni, nad viharnimi, mračnimi oblaki vsemirja je razlit enoten, srednjemočan ton polkrožne kompozicije, omiljen od svetle ploskve neba. Vrhnja skupina pa se giblje v čisto eteričnem tonskem svetu, Marija je skoraj dezmaterijalizirana, svetlost tonov je tu dosegla višek. Tako je torej tudi v barvnem oziru skala tonov od najbolj temnih do najsvetlejših.
Poglejmo še odnos slikarske dekoracije do dane arhitekture! s (ptn. da jo Sternen realno arhitekturo dopolnil z irealno (slikani okviri ob oboč-
nih kapah, trolistne odprtine, venčni zidec) ter nad n>jo odprl nebo ter tako dosegel zvezo med resničnim in irealnim svetom, se je odločil za baročni, iluzijonistični princip, moremo v glavnem nasproti renesančnemu ugotoviti naslednje: tam ni nobenega enojnega dekorativnega sistema, strop ali obok razpade v množino enakovrednih slikarskih organizmov, vsak od teh ima svojo lastno, od gledalca neodvisno perspektivo. Pri baroku je drugače. Samostojni slikarski organizmi sc morajo podrediti enotnemu sistemu, ki poslane, kar se tiče perspektive, odvisen od subjektivnega gledalčevega stališča. Poglejmo, kako je to rešil Sternen! V njegovi freski vlada, kar se tiče enotne perspektive, nekaka diskrepanca. Figure zemeljskega prizora niso podane v skrajšavi po »baročnem« principu, marveč so podrejene z ozirom na zgornji del kompozicije — s središčem okoli Marije — »renesančnemu« perspektivičnemu principu, to se pravi, da tvorijo v skupini samostojen, objeiktiven individuum. Zgornji del freske pa je polnokrvno baročen, vse figure so podane v največjih perspektivičnih skraj-šavah, stališče gledalca je z ozirom na to kompozicijo subjektivno. To nasprotje, ki se opaža v perspektivi, pa nikakor ne zmanjša pomembnosti in umetniške kvalitete tega dela. Nasprotno! Daje nam v roke ključ do onega vira, iz katerega je taka slikarska rešitev vzklila, t. j. do Sternenovega umetnostnega naziranja.
Baročnemu mojstru je šlo pri rešitvi problema slikarske dekoracije do dane arhitekture predvsem za formalne rešitve, šlo mu je za čim eksaktnejšo perspektivo, za čim večje bravure pri ekrajšavah oseb in iluzijonistične arhitekture. Pri Sternenu je drugače. Njemu ne gre zgolj za formalne probleme, temveč leži poudarek pri rešitvi slikarskega problema predvsem na idejni plati. Njemu gre predvsem za demonstracijo neke verske ideje.
Poglejmo fresko iz vsebinskega stališča! Na zemlji eo zbrane figure in prizori, ki so prav za prav čisti simboli (Izgon iz raja, Kajn, Mojzes). Centrum te spodnje kompozicije zavzema daritev — predpodoba one daritve, ki se vrši v zgornji kompoziciji. V vrhu je Marijino poveli-čanje, nad njo simbol Sv. Duha, nad njim E-vbar*»tij». Logično 'e torej, da se Sternen po svojem umetnostnem
hotenju tudi stilistično drugače izraža; zato opusti enotno perspektivično stališče kompozicije, opusti velikanske prospekte iluzijonistične arhitekture, vso skupino pomakne bližje k venčnemu zidu, da jo čim jasnejše pokaže gledalcu. Baročno razgibanost umiri, epodniji dve skupini sta mirni, negibni, toda zato monumentalmi. Še druge dokaze imamo za pravilnost tega našega mnenja. Poglejmo n. pr. glavi obeh angelov pod križem ler ju primerjajmo z glavo bradatega preroka na desni ali s telesom pol golega moža na levi. Razmerje med temi figurami je perspektivično napačno. Toda ali na,j smatramo te napake za neznanje, in to pri mojstru, ki istočasno izvrši pespelctivično tako pravilen lilk Matere božje? To je izključeno? In vse te dozdevne napake izvirajo samo iz onega zgornjega prepričanja in dasi so te figure anatomsko »napačne«, so pa toliko bolj ekspresivne. Še drugi dokazi Sternen jc impresijonist, tako vsaj ga smemo imenovati, čc pomislimo na njegove profane kompozicije. Kako obdela impresijonist človeško telo s formalnega stališča? Ker upodablja imf>resijonist vse pojave tako, kakor jih vidi, torej izključno le kot svoje vizualne dojme razpade človeško telo na množico barvnih ploskev, pri čemer vsaka trdna kontura izgine. Ali moremo govoriti o takem načinu obdelave človeškega telesa tu na celotni naši freski? Poglejmo n. pr. Abrahamovo, Mojzesovo postavo! Niti način pojmovanja barve ni več vseskozi impresionističen. Poglejmo partijo Mojzesove draperije1 Tu se vrarti n. pr. svetlomodra barva poleg temno-modre, do veljave pride torej zopet lokalna barva (modra) in ne nebroj drugih, ki se po impresionističnem nazoru nahajajo na nekem predmetu, izpostavljeni sferičnemu vplivu. Torej se tu uporablja barva sama na sebi, objektivno, idealistično. Vse to eo torei dokaz!, da sta bila pri oblikovanju te freske na delu dva umetnostna nazora, ki sc dasta na kratko označiti: naturalistični in idealistični.
Važnost te freske pa ne obstoji samo v stili-etičnem oziru, marveč tudi z zgolj estetskega stališča Liki Matere božje, Kristusa, Abrahama so morda najlepši, kar jih je ustvarila naša moderna fVeo2,VS1a„urnetno«t^wi mirno lahko trdimo, da jc ta -e«*..a ena najboljših del ta slikarske panoge pri naa'	Mikuž Stane.
- T"'' •

•. v . - A'	--V

if -j«*'*.«;-
mmmmšmm
Obstreljevanje Malage. Prvi posnetek obstreljevanja rdeče luke Malage. Granate so zadele veliko skladišče gorilnih snovi. Črni dim se vali z mesta, kamor je udarila bomba.
Papa - ata - mama
Otroci vseh narodov, tudi izven Evrope, pravijo svojim staršem »papa« in »mama«. Tako pa tudi še odrasli nazivajo svoje starše. Nekaterim se dozdeva, da je »papa« in »mama« — spakedra-no, tuje in narejeno. Vendar obe besedi izhajata iz prajezika vseh narodov in sta blebetajoči besedi iz jezikovnega prazaklada človeštva.
Papa in mama nista le besedi otrok, ki bi z njima zavestno označili pojem očeta in matere. Ta pojem so jim priučili šele odrasli, saj so v raznih jezikih tudi raznih oblik: Francozi pravijo maman in mere, latinsko je mater, slovensko mati, nemško Mutter, angleško mother, albansko ama, nordijsko amma. — Slovani rečejo tudi baba za mater, staro mater, staro žensko (babica, prababica, baba). Tudi z »n« se začenja ime za mater: V sanskrtu nana; albansko nane; grško nanne (teta); latinsko nonna: ta besedica je tudi za staro mater (v italijanščini). Tudi nuna je odtod, naziv za redovnico kot častitljivo žensko.
Tudi iz blebetajoče besede otroka »papa« je mnogo besed. Iz papa je nastalo pop in papež. Sicer pa se izvaja iz besede papa prav tako več nazivov kot iz besede mama. Tudi iz papa so besede z začetnico »b«. Italijani pravijo babba; Bolgari baba; Srbi baba, Turki baba — kot imena za stare može, očete, stare očete. Semitski jezik ima »abba«, naziv za duhovskega predstojnika (abbč, Abt). Poznamo tudi zobniške oblike iz imena papa, tako: sauskrtska tata; rusko tjatja, slovensko tata. Tudi naziv za »teto« je iz te besede. Judje kličejo očeta »tate«. V nekaterih jezikih, tako v zamorskem, angleškem, grškem, ruskem, laškem,
litavskem itd. pomeni otroška, blebetajoča besedica »zio« — stric. Iz atta, ata je izvedeno tudi ime Atila; zdaj v turščini Ata-Turk (Kemal) — oče vseh Turkov.
Danski jezikoslovec Jespersen je sestavil veliko število besed iz raznih jezikov, ki so vse v zvezi s korenom blebetajočih besed »papa« in »mama«. Preprosti nazivi za jedila in pijače izhajajo iz prazlogov »ma« in »pap«, ki z njimi otroci imenujejo vse jedače in pijače. Pravimo: papcati, pa-pati, dobra papa, paša, pupati. Iz prazloga »ma« — izhaja nemški »mus« (kaša) in francosko »man-ger« (jesti); latinsko pa mandere in manducare. Mogoče je tudi beseda »mleko«, nemško Milch iz zloga »ma«. Celo latinska beseda (amo« (ljubim) je bajč iz otroškega »am«, kakor se izraža otrok, če mu je kaj posebno všeč.
Papa in mama sta torej mednarodna izraza, ki nista prišla iz nobenih tujih jezikov, marveč sta last otroka sploh. Že Navzikaa pozdravi (v Odiseji VI, 57) svoiega očeta: »O pappa phil« — »o ljubi papa« (oče) in Homerja brez dvoma ne smemo sumničiti, da bi si bil to besedo izposodil od Francozov!
Dandanašnji pravijo, da je izraz za očeta —• papS — last višjih stanov, vendar rečejo Italijani, če so tega ali onega stanu, očetu vedno papa. Brez dvoma je to ime bolj v navadi pri romanskih narodih in je od njih prišla k nam, čeprav tudi naši otroci papajo, papcajo in pupajo. — Iz vsega pa je razvidno, kako otroško blebetanje bogati besedni zaklali vsega človeštva.
Dvigato ni iznajdba nove dobe
Priprave, ki so bile podobne našemu 'dvigalu (Hftu), so poznali že tehniki rimske države, a kasneje so spet pozabili nanje. Nekakšen »leteči stol« je pa v 17. stoletju iznašel Francoz Villayer. Ta iznajdba se je opirala na to, da se je stol s težo telesa med dvema zjdovoma poganjal navzgor in navzdol. Uspeh je bil spočetka jako velik, a se je polegel, ko je nekoč neka princesa obtičala med zidovoma in so morali zid podreti, da so jo rešili, Gospa Genlis, pisateljica iz dobe Ludvika XVI., pa poroča o »neskončno drznih dvigalih«; torej so bila tudi tedaj v modi. A šele elektrika jih je pravilno spravila na dan in šele sedanja dvigala so zares pripravna.
je Amerika borila za Modri trak. Potem si je »Persia« s 14 vozli pridobila rekord za Anglijo, ki ga je imela več kot štirideset let. »Persia« je imela na krovu razen topa tudi kravo, da je 'dajala potnikom sveže mleko. L. 1898 je Nemčija s »Kai-ser Wilhelmom« dobila rekord in je skrajšala pot, da je trajala le še 5 in pol dni. Potem je nastopil odmor za 9 let, dokler ni »Mauretania« 1. 1907 znižala pot na 5 dni. Dva in dvajset let je vladala •Mauretania« in 1.1924 je ta parnik izbolišal svoj lastni rekord. Nato je prišla »Bremen«. Štiri leta trajajoči boj za »Modri trak« je bila stvar nemških družinskih razmer: »Bremen« zoper »Evropo«, dokler ni Italija z »Rexom« osvojila Modrega traka. Lani smo 'dobili »Normandiejo«, ki je postavila oceanski rekord. Zdaj pa je dobila »Queen Mary« Modri trak s povprečno brzino 30.63 vozlov (spričo 30.31 »Normandieje«) in z vožnjo treh dni, 23 ur 57 minut, kar je za 3 ure, 37 minut manj, kakor pot »Normandie«.
Če hočete vedeti
Uslužbenec neke kemične tvornice je prav po svojsko rešil vprašanje svoje brezposelnosti. Pier-re Duval, tako se piše, doma iz Lyona, se je odpeljal v Pariz, kjer seveda ni dobil nič službe. Pa je ustanovil čistilnico na v o z u^ Od desetih zvečer do šestih zjutraj imajo Parižani priliko, da si morejo dati osnažiti maroge in lise iz oblek. Ljudje so mu dali že dosti zaslužka in Duval ima zdaj že tri take čistilnice na vozu.
Na Nizozemskem so našli nagrobni kamen nekega matematika, ki je živel v 16. stoletju ln je izračunal število »pi« na 35 decimalk. Na kamnu ni bilo drugega ko tisti račun.
Po anglešikh zavodih so za jecljajoče otroke uvedli novost, da kobacajo po vseh štirih, ker to baje odpravi jecljanje.
Na Francoskem zbirajo slike nekega slikarja z imenom Ducornet. Umrl je 1. 1856 in je slikal le z desno nogo, ker je bil brez rok prišel na svet. Njegove slike visijo po francoskih podeželskih samostanih in cerkvah.
Grozote španske državljanske vojne
Na drevesa in kandelabre so jih privezali
Kako zelo se španska žaloigra bliža svojemu vrhuncu, nam povedo nova poročila o dogodkih v Irunu, ki pač vse dosedanje grozote daleč prekašajo.
Rdeči, ki se zavedajo svoje onemoglosti, postopajo tako strahotno, da so njih dejanja vsak dan bolj mesarska. Rdeči so vse, ki niso njihovi pristaši, prisilili, 'da ostanejo v Irunu in tako zapadejo smrti na milost in nemilost.
Kakor poroča »Figaro«, so rdeči krog 35 talcev, ki jih imajo v rokah, privezali v Irunu na drevesa in kandelabre, in sicer na onih krajih, kamor bodo granate in bombe na vsak način padale. Razen tega so, kakor poroča hendyeški župan, privedli mnogo talcev v Irun, med njimi tudi nadškofa iz Valadolida in poslanca Manra. Pet talcev je radi nečloveškega ravnanja z njimi — zblaznelo. Ostalih 150 ujetnikov je še zmeraj v trdnjavi Gua-deloupe, kjer so radi obstreljevanja že povečini mrtvi.
Cerkve in samostane so požgali
Strahote španske državljanske vojne se zlasti izražajo v obstreljevanju Iruna. Bitka besni z nepopisno divjostjo.
Malaga je popolnoma v rokah iberijskih anarhistov. Vse sile vzdolž morja so popolnoma razrušene. Civilno gardo so razorožili in jo v vojašnicah 6traži anarhistična milica. Vse cerkve in samostane so požgali. Izvzeta je le stolnica, kjer so rdeči postavili na podstrešje topove in strojne puške za obrambo zračnih napadov. Glavna cesta v Malagi je le še ruševina.
Tribuna! v „Klubu lepih umetnosti4'
Iz Londona poročajo:
V Madridu vlada »tribunal ljudske fronte«, ki
se je naselil v »Klubu lepih umetnosti«. Tribunal ima svoje sodnike, odvetnike, svojo policijo in svoje rablje. Obdolžence pa niti ne privedejo na to sodišče. Ze spotoma jih postrelijo in pokoljejo razne skupine rdečih tolp.
Prejšnjim sprehajalcem po mestnem parku se nudi strahoten pogled. Ljudje, ki stopajo ob Man-zanaresu, vidijo v vodi otrpla trupla, ki jih poganja voda sem in tja. Drugi spet vidijo mrliče in napol mrtve ljudi, ki jih kar podnevi mečejo iz avtomobilov.
Stene večine cerkvi so zunaj poškropljene s človeško krvjo. Uradniki po bolnišnicah se pritožujejo, 'da ne morejo bolniki spati, ker jih razbur-
jajo kriki onih, ki jih rdeči ubijajo. Takšno je noč za nočjo in dan na dan.
Neki don Perey de Guzman, sodnik se je ob začetku divjanja preselil v neki hotel. Iz hotela so bolnega 80-letnega moža odtrgali od njegove žene in njegovega zdravnika. Njegovo razmesarjeno truplo so čez 38 ur našli v mrtvašnici. Dalje je bil neki don Ramon de Madariaga, občinski madridski svetnik, ki ga je pleča milica 13. avgusta prijela v njegovi hiši. Drugo jutro so prinesli hišniku kravato in manšete dona Ramona. Nato je neki sorodnik stekel v mrtvašnico, da bi našel truplo. Videl je njegovo napol golo truplo, ki je bilo brez nog. Smetarji so bili zarana našli pohabljeno truplo dona Ramona v bližini »Kluba lepih umetnosti«. Tjakaj so ga bili vrgli, da bi ga mogli vsi videti. Na truplu je bil listič z napisom: »Ramon de Madariaga ob 4.30 zjutraj umorjen.« (»Times«.)
Ponočna procesija k angleškemu poslaniku
V eni poslednjih noči, piše londonski »Times«, se je odpravila čudna procesija h angleškemu poslaništvu. Bilo je nekaj ljudi, ki bili radi govorili s poslanikom. To so bili republikanci in socijalisti, ki so hoteli prositi poslanika, naj posreduje radi človečnosti zaradi pobijanja in mesarjenja ujetnikov. Angleški poslanik je prevzel to težavno in odgovorno delo, ki se mu pa ni mogel niti smel izogniti. Šel je k ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru, ki sta ga takoj sprejela. Kar so se ti trije pogovarjali, bo nekoč brez dvoma zanimiva povest teh dni. Ničesar ni prišlo na dan, a dogodki bodo skoraj pokazali, ali more madridska vlada kaj ukreniti ali pa nima nobene moči
več. Prihodnji teden bo najpomembnejši.
»
1200 so jih v ječah zažgali
»Daily Express« priobčuje kot veliko strašno vest poročila iz Madrida nekega človeka, ki je z letalom ušel iz Madrida. Pravi, da o kaki vladi v Madridu sploh ni govora. Vlada nima nobene besede več in ne more nadzirati, nikar pa zavirati krvavih dogodkov. Prebivalstvo je skoraj brez živil. Kaznilnico so anarhisti zažgali. Paznikom so iztrgali orožje iz rok in so jetnike podili v plamene. Tako je 1200 ljudi umrlo grozne smrti v ognju.
»Morningpost« objavlja poročilo priče, ki je bila prisotna, kako so ustrelili 27 vodilnih španskih osebnosti v Madridu. Dne 22. avgusta, pravi, so rdeči miličniki vse jetnike segnali na dvorišče kaznilnice. Ko se je zmračilo, je milica zasedla strehe krog dvorišča in je od vseh strani sipala ogenj na nesrečne žrtve. Med žrtvami so bili tudi: prejšnji predsednik skupščine Alvarez in bivša ministra Velasco in Rivas in pesnik de Hoyos y Vi-nent.
Junkerjevo brzovozno letalo Ju 86, ki je iz Des-
saua na Nemškem v 18 urah preletelo 6000 km dolgo pot v Bathurst v Vzhodni Airiki.
Boj za »Modri trak"
Ko je angleški graditelj ladij, Sam Cunard, poslal parno poštno barko na Atlantski ocean, si je z osmimi vozli priborila »Modri trak« oceana za Anglijo. In »Britanija« je mogla ta modri trak pritrditi na svojo jarbolo. V dobi Cunarda je bilo kaj nevarno prepluti ocean. Skrbi niso povzročile turbine, marveč barke alžirskih piratov, ki so bili oboroženi s topovi, z noži in s pištolami. Vendar se je »Britaniji« posrečilo dospeti v Ameriko v 14 dneh! Svet je kar strmel. Od I. 1851 do 1856 se
»Povzdignil bom svoj glas, da ga bo slišati po vsej deželi, od te meje do druge ineje, od severa do juga, od vzhoda do zahoda — da — prav tja daleč čez meje naše države ...«
Glas iz občinstva: »Prosimo bolj na glas!«
Posnetek z bojev v Sierri. Med strelci je tudi več žensk, ki se z rdečimi vred bojujejo v španskih
komunističnih vrstah.
Vpliv lune na živali
Znano je, da mesec na marsikako dogajanje na zeonlji izredno vpliva. Tako poznamo plimo in oGeko morja, ki ju povzroča privlačnost lune. Bolj skrivnostni pa so razni vplivi lune na živali, in je znanost šele v novejšem času odkrila take vplive.
Tako se na koralnih čereh južnega morja neki morski drv kaj čudno razmnožuje. Ob določenih časih odrineta oba spola tega črva svoj zadek v morje in v oceanu vidiš, kako plavajo ti deli po morju, in sicer so vedno v velikih množinah, ker vsi črvi ob istem času tako postopajo. Polinezijci dobro poznajo to prikazen, ker lovijo in pojejo te zadke, ki jim pravijo »palolo«. Prav Polinezijci so dognali, da se pojavijo paloli dvakrat na leto,
Petič svetovni prvak je poklicni letalec
■J. Scuvi vuS
)e poklicni iz Belgije.
septembra in oktobra meseca, prav ob določenem dnevu, in sicer takrat, ko se drugi dan posled-njikrat prikaže zadnji krajec lune. Znanstvena raziskavanja so dognala, da se opazovanja domačinov natančno vjemajo.
Lunina »točnost« živali
Čudno pri vsem tem je pa to, da se tudi taki črvi, ki živijo v akvarijih in ki jih ne obsije mesečina, prav takrat razmnožujejo ko oni, ki so v morju. Dolgo so menili, da imajo samo črvi palolo to lastnost. A v poslednjih letih je narastlo število onih živali, ki se ravnajo po luni. Tako leže neka školjka svoja jajčeca vedno takrat, ko je ščip. Isto so opazovali pri nekaterih vrstah polžev. Časih moremo te dobe prav za uro natančno določiti po luninem koledarju I Posebno natančno so proučevali vedenje morskih črvov, ki so sorodni palolom. Veliko teh črvov se potika ob določenih časih po morju, čeprav živijo sicer na dnu morja. Take roje ni lahko opazovati. Raziskovalci so si pripravili posebno svetilko, ki so jo pogrez-nili v morje in so časih po mesece dolgo, večer za večerom opazovali, kaj se dogajaja krog luči. Jako so se čudili, ko so videli, da se niso le nekateri črvi zbirali krog luči, marveč skoraj vsi, in sicer točno ob luninih spremembah. Seveda so se nekateri črvi pojavili samo v času polne lune, nekateri ob mlaju, drugi samo ob prvem ali zadnjem krajcu. Če je nebo tedaj oblačno ali jasno, nima nobenega pomena.
Nerazrešene uganke
Priroda se večkrat'izkaže, kako zna vse lepo »organizirati«. Odprto morje je veliko in obširno. Vprašanje vsega rodu je na tehtnici. Tako bi mar-sikak morski črv izumrl, če ne bi vsi črvi istega rodu ob istem času rojili.
Tem zagonetnejše pa je vprašanje: Kako črvi »opazijo«, da je čas za roje? Da mesečina ne vpliva nanje, je dokaz, ker se pojavijo črvi tudi tedaj, če je nebo oblačno in da se prav tako vedejo črvi v akvariju. Drugi menijo, 'da jih mogoče ravna nlima. Toda v akvariju ni plime, na ie poiav isti. Tretji pravijo, da vpliva na te živali elektrika zraka, a za to domnevo še ni dokaza. Vendar znanost dandanes nič več ne zdvaja o tem, da ima luna na veliko število bitij, tudi na nekatere ptiče, močan vpliv. Katere sile so pa tu prizadete, o tem nima znanost niti najmanjših podatkov.
Kleparski pomočnik padel s strehe in se ubit
Celj«, 2. septembra.
• »V »Slovencu« smo že poročali, da v Marijini cerkvi obnavljajo cerkev. Popolnoma prenovljena bo notranjost cerkve, predvsem fresko-slika v glavnem oltarju. Potrebna so bila pa tudi nekatera popravila zunaj cerkva, predvsem na strehi. Žal se je davi pri popravilu žlebov na atrehi cerkvene hiš«, ki stoji prav poleg stolpa Marijine cferkve, zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, komaj 32 let etarega kleparskega pomočnika Belcla Franca.	• • H 1 1 : ! i Nekoliko pred 8. zjutraj je kleparski'pomočnik Belci Franc, ki je usluiben pri kleparskem-mojstru g. Kranjcu, popravljal na strehi cerkvene hiše žlebove hi se je nahajal prav na robu strehe. Pri ilelu mu je pomagal 16-letni vajenec Sulič Metod. Naenkrat je pa Belclu pod nogami zdrsnilo, strmoglavil je s strehe kakih 15 m globoko in priletel na cesto tik itrotoarja. Vsa nesreča se je zgodila v trenutku in z velikim ropotom. Sulič se
je v zadnjem trenutku ujel za žleb in se pri tem rešil gotove smrti. Belci je pri padcu na cesto obležal nezavesten, Zlomil si je tilnik, hrbtenico m obe roki, počila mu je pa tudi lobanja. Iz glave se je ulila kri.
v Na kraj nesreče je takoj priskočil g. Bučar m odnesel .ponesrečenca na rešilno postajo, od koder so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali ta-kto} v bolnišnico, vendar je bila vsaka pomoč iz-klj^ena, ker je bil palec s strehe smrtonosen ii fe nastopila smrt tik po prevozu v bolnišnico, tako da. so Belcla položili takoj na mrtvaški oder v bolnišnici. Pokojni Betcl je bil doma iz Slamnja-ka pp Ljutomeru in je bil priden in vesten delavec. Zelo tragično je tudi dejstvo, da je Belclu pred nedavnim umrla žena na posledicah poroda iff mu zapustila komaj nekaj mescev stara dvojčka, ki, sta sedaj ostala siroti brez očeta in matere. P6gr«b pokojnega Belcla bo v soboto, dne 5. septembra ob 15. na okoliško pokopališče. Naj mu sveti večna luči	.
Niti 300
Da, niti tristo članov ni štela »Družba sv. Rafaela« do letos v Sloveniji. In vendar je to organizacija slovenskega naroda za zaščito svojih štiri-»totlsoč sinov in hčera v tujini?!
Kje so stotisoči najbližnjih sorodnikov naiih na tujem? Njihovi očetje? Kaj je res mogoče, da tudi tem ni prav nič pri srcu, kako se njihovim otrokom, bratom in sestram godi? Da tudi ti niso pripravljeni niti malenkostne vsotice žrtvovati za to, da bi bili njihovi otroci, bratje in sestre na tujem zaščiteni? Da bi imeli nekoga, ki bi zanje skrbel in jim pomagal v tujini, kjer so prepuščeni samim sebi?
Kje so naši inteligentje, ki pravijo, da ljubijo svoj narod? Kje so naši zavodi, kje so naše družine, naše trgovine, ki so imeli in le imajo ogromne finančne dobičke od izseljencev? Kje so naše občine, naše župnije, naše družine, ki so dobile že toliko krvavih izseljenskih žuljev v dar in podporo is tujine? Naj je res za vse ogromne žrtve Izseljencev odgovor domovine — molk, nezanima-nje, za naše izseljensko vprašanje? Pa vendar ne!
Zato je Družba sv. Rafaela sklenila, da mora za letošnjo izseljensko nedeljo 1. adventno nedeljo pridobiti vsaj dva tisoč novih članov, katere bo za to nedeljo poklonila svojim 400 tisoč bratom in sestram v tujini v dokaz obnovljene ljubezni in skrbi domovine zanje.
Zato se s tem obrača na Vas čitatelje »Slovenca« z zaupno prošnjo, da se ji takoj danes pridružite kot njeni člani. Letna članarina je 10 Din za posameznika, za društva, zavode in trgovine po 100 Din.
Za leto 1937 bo Družba sv. Rafaela izdala »Koledar Izseljencev«, kjer bo pregled vsega našega izseljenstva po vsem svetu z natančnimi podatki vseh naselbin. Obenem bomo pa priobčili . tudi imenik članov Družbesv. Rafaela. Naj domovina ve, kje so vsi naši ljudje po svetu, kako so organizirani itd. Naj pa tudi izseljenci vedo, kdo so v domovini tisti, ki so njihovi prijatelji in koliko jih je.
Nov razgledni stolp na Pohorju
Številni planinci, ki so dosedaj posečali južno Pohorje — Veliki vrh — so močno pogrešali razgledni stolp. Agilna slovenjebistriška podružnica SPD je letos z velikimi žrtvami zgradila razgled-nik, dobro se zavedajoč, da le stalni napredek pospešuje tujski promet. Za prihodnje leto bo uredila novo pešpot ob romantični plovnici — ob Bistrici.
Ker je izredno slabo vreme preprečilo blagoslovitev novega razglednega stolpa na Velikem vrhu na Pohorju, je bila slovesnost preložena na torek, dne 8. septembra 1936, na Malo Oospojnico.. 16 m visok razgledni stolp je z velikimi stroški zgradila slovenjebistriška podružnica SPD. — Na stolp vodijo prav udobne in 1 meter široke, dobro zavarovane stopnice, tako da se tudi najmlajši planinci brez nevarnosti podajo nanj.
Z novega razglednika se nudi prekrasen razgled, najlepši in največji na vsem Pohorju. V neposredni bližini leži idilično Črno jezero med plazečim borovjem, dalje Areh z Ruško kočo, Klopni vrh, Roglja, Kozjak, Golica, Peca s prekrasnimi Savinjskimi alpami, celo Gradec so videli s prostim očesom. Nepregleden pa je razgled na jug preko Konjiške gore, Boča, Donačke gore, Slemena, Kuma ter Dravsko-ptujskega polja. Torej nepozaben razgled. Pečat se nahaja v »Planinskem domu«.
Novi stolp bo blagoslovljen na Malo Gospoj-nico v torek, dne 8. septembra po sv. maši. Na predvečer bo ponovitev ituminacije trikraljevske cerkve ter »Planinskega doma« z novo veliko verando s kresovanjem in prižiganjem raket. V torek je ob 10 sv. maša za planince v veliki tri-kraljevski cerkvi, pri kateri bo pel zbor planincev. Iz posebne prijaznosti bo sodeloval šentlovrenski tam&uraški zbor.
Najlepši dostop je iz Slov. Bistrice ob riži (3 ure), preko Tinja in Smarfna (3 ure), iz Oplolnice preko Keblja (2 uri), po 3 ure pa iz Ruške koče, s Peska ter s Klopnega vrha. Celodnevni izlet 6 ur: Z jutranjim vlakom iz Slov. Bistrice do »Planinskega doma« pri Sv. Treh kraljih (3 ure), mimo novega razglednega stolpa (20 minut) ter Črnega jezera (30 minut) do Bajgota (1 in pol ure) mimo slapa »Šumika«, preko Smolnika v Ruše. Zelo hvaležna je ista tura iz Ruš v Slov. Bistrico. Avtomobili preko Šmartna na Poh. do Ramšaka, od koder imajo samo 1 uro pešhoje. Vse poti so na novo markirane ter opremljene z novimi markacijskimi i tablami. Vsi planinci vljudno vabljeni!
JVazioi ila
<■■ ......................—T———
Liublfana
1 No/tio slnihn imajo lekarne: mr. Sušnik. Matij!« irg 5; lin'. Kurali, Gosposvotska uoslu 10, iu mr. Bohihier. ded., Rimska co.-»la SI,
i Starše opozarjajo, rta je jutri v pefel: in v to-bata dopoldne in popoldne vpisovanje v šolo IMnabene Matice ljubljanske. Razdelitev umi Mi« .ic polenu v soboto dno 5. t. m. th>iki1 i1ih> od 15 daljo v Hn hndov i pevski dvomili. Kakor te JavlJeno, naj pridejo ob 1.") val gojenci klavirja, ol) Ni vsi vpisani gojenci 7,n violini« ta ob pol 17 7,a ostalo predmete rndt dolof1 Itvo ur-liiiika pri posanneenih profesorjih. Od ponedeljka dalje j« redni pouik.
1 Zadnji dan vpisovanja nn dri kontervaloriju .le v ponedeljek dne 7. t. m. Od in do 12 >to sprejemni inpMl, od i.i unije pn raini pouk \ vsen oddelkih in predmetih. Vse podrobnosti v ve&i iuvoda.
Si. Vid pri Stični
Šentviškemu županu se je posrečilo dobiti en vagon koruze za revne občane. Nekaj te koruze so dobili stari, za delo nespiosobni ljudje. Večinoma pa 6e bo po sklepu občinskega odbora razdelila delazmožnim revnim občanom proti odslužitvi. Popravili bodo zanemarjena vaška pota. Za plačilo pa dobe primerno količino koruze. Jako pametna naredbal
tlubltnnskc Gledališče
imimniNiMM	___________________
OPERA s Začetek ob 20.
Petek, 4. septembra: Zaprto.
Sobota, 5. septembra: Pod to goro zeleno. Premijera
operete. laven. Nedelja, «. septembra: Seviljtki bri :ec. i/.ven. Znižane
cene.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, i. teptembra: 12.00 Nafia pesem Cplošie) lfl.45 PoroftiAa, vremeniska najpoved 13.00 Napoved 6aaa, spored, ofbve»Ma« 13.16 Glasbene »Mike (jplofiče) 14.00 Vremenska napoved, borzni tečaji 19.00 Najnivod čas«, vre. memska iapoved, poročila, spored, obvertil« 19.no Nacionalna ura: Mostar im mjegova vloga v preteklosti (Ilaui-za Haim) 19.50 Operetni venčiki (iploSčo) 20.10 Ženska ura: O gobah, predvsem z narodno gospodarske«« sta-lifiiSa (g. prof. LJudevit KnS&ir) 20.30 Prenos koncertnega večera iz Zagreb« 22.00 Napoved časa, vremenska ttaipoved, poro&lla, etpored 22.30 Angleške pložSe.
Dragi programit
PETRK, 4. septembra.: Belgrad I: 20.30 Prenos ta Zagreba 22.00 Slavme simfonije — Belgrad II: 20 00 Tu-i>ua o lepotah JngosJavitie — Zagreb: an.on Klavir 20.30 TamburaSki orkester 23.16 Plesna gflawba — Dunaj: 1SJ0 Zbor 21.20 Kl«vlr 22.10 ttadiijsikii orkester as.46 Plesne PdoSSe .— Bvdinrnelta: 20.36 O-pernii orkester 23.00 Vo-,ia«k« eodfea - Trst-MUan: 17.1« Plesna glasba 20.40 tUHnormi koncert 22.30 Plesna glasba — Rim-Bari: T7.1S Vokalni koncert 20.30 Pletaijev« opereta Pomladma črve. t-Plesn« gflmsba - Praga: 10.20 Vojaška godba 20.00 Narodne pesmi 20.30 Igra Ljubezenski otok 2ej0 Plošče —
Državna razredna loterija.
Z ozirom na to, da je bil spremenjen loterijski načrt tudi v preteklem 31. in 32. kolu s svojimi interesantnimi spremembami sprejet z velikim odobravanjem pri kupcih srečk, ker so bile skoro vse srečke razprodane po pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, je državna razredna loterija ta načrt tudi za naslednje 33. kolo srečk uveljavila.
Srečke I. razreda 33. kola so gotove in dane v prodajo 4. septembra 1.1-in sicer 100.000 celih srečk z žrebanjem in to:

I.	razred
II.	„
m. „ 1¥.
»» M
13.	ln 14. oktobra 1936. 10. „ 11. novembra 1936. 10. „ ll. decembra 1936.
14.	„ 13. Januarja 1937.
od 9. lebruarfa do vhl)n(no 3. marca 1937.

Cena srečk za vsaki razred je sledeča:
cela sreCha Din 200 -; polovična Din 100 —; Celfflnko Din 30
Skupna vrednost dobitkov znaša:
Pin 64,320.000 —
■■■■■■■■■■■MHHBiMHBMMi
V tem kolu je 0 premi) in sicer:
500.000 -	2 po 250 000,-
400.000.— 500.000 - 2 po 200.000' -
Din 2,000.000-„ 1,000.000 —
Poleg teh premij je tudi ogromno število dobitkov po
Din 200.000 — so.ooo — 50.000 - 50.000.-„ lOO.OOO'— 60.000— 40.000— 20.000— 10.000
itd.
V najsrečnejšem slučaju morete dobiti skupno s premijo in dobitkom v V. razredu na eni srečki
Din 3,700.000-—
Za izplačilo jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke se dobe pri pooblaščenih prodajalcih srečk in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v vseh večjih krajih.
Natančnejša navodila o loterijskem načrtu in splošnih pravilih se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Z nakupom srečk Državne razredne loterije lahko vsak poedinec poleg osebne koristi, ki je mogoča, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji ter invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli med navedene panoge.
Šport

Športne prireditve SK Planine
Zanimanje med ljudstvom za športne dneve SK Planine, ki se vrže v dneh 6., 7. in 8. septembra l 1. na Stadionu, je vedno večje. Pa je jdo-vsem razumljivo, saj se vsi športniki od atleta ter igralcev za odbojko in namizni tenis do onih, ki jx>kažejo svojo spretnost v gimnastičnih vajah kar najresneje pripravljajo.
Lahka atletika in igre.
Nedelja, dne 6. septembra, je namenjena lah-' ki atletiki in igram .Dopoldne ob 9 prične turnir v odbojki in v namiznem tenisu, popoldne ob 15 pa so na sjx>redu zanimive lahkoatletske točke, v katerih bodo merili svoje moči najboljši ljubljanski in izvenljubljanski klubi. Ljubitelji lahke atletike, ne zamudite ugodne prilike.
V ponedeljek, 7. septembra, ob 9 dop. in ob 15 popoldne se bodo nadaljevale tekme v odbojki in namiznem tenisu, v kolikor ne bodo končane v nedeljo.
Glavni dan, na praznik 8. septembra, pa je namenjen še prav posebno onim, ki ljubijo pestrost v telesnih vajah, ki hočejo videti poleg borbenih lahkoatletskih točk še one točke, s katerimi so se atleti pripravljali, da so prišli na tako stopnjo. Ta dan bo spored izredno bogat, tako, da bo prav vsakdo prišel na svoj račun.
Dopoldne ob 9.18 sprevod kolesarjev.
Dolga vrsta nad 800 kolesarjev in kolesark se bo vila od Rakovnika po ljubljanskih ulicah na Stadion, kjer bo ob pol 11 uri sv. maša. Kolesarje bodo formirali na Rakovniku za to določeni roditelji v sprevod. CV bo pa imela kaka skupina posebno željo, da hoče biti skupaj, jo bodo pa reditelji koi posebno skupino uvrstili v sprevod.
Kako naj bodo napravljeni kolesarji.
Po možnosti naj bi imeli vsi kolesarji bele srajce, kolesarke pa bele bluze. Suknjiče (in drugo) lepo zvite ter pritrdite med sprevodom na kolo. Kolesa naj bodo okrašena s cvetjem ali papirjem. Na čelu sprevoda vozi kolesar z veliko državno zastavo, nato sledi fanfara v avtu, nato pa skupine kolesarjev in kolesark po trije v eni vrsti. Med temi bosta dva trobentaška zbora. Vozilo se bo s hitrostjo zelo hitrega pešca.
Športni nastop na praznik.
Popoldne ob 15 pa bo športni nastop, ki bo obsegal kakih 15 zelo zanimivih lahkoatletskih in gimnastičnih točk. Od lahke atletike bomo videli finalne borbe v tekih in štafetah, ki so že od nekdaj vlekle, med temi pa bodo fiosejane zanimive gimnastične točke, s katerimi se pripravljajo športniki za svoje udejstovanje na športnem polju. Izdatne vaje za telo in efektne za oko, vsega bo dovolj. Zatorej vabimo občinstvo, da poseti športne dneve SK Planine.
Nadaljevalni plezalni tečaj priredi SPD od 6. do 8. septembra na Kamniškem sedlu. V soboto, dne 5. t. m. je odhod udeležencev iz Ljubljane s popoldanskim vlakom ob 13.50. V nedeljo, dne 6. t. m., vzpon na severnovzhodno sleme Brane. V ponedeljek vzpon na severnozajiadni greben Planjave, v lorek na vzhodni steber Brane. Udeleženci morajo imeti vso plezalno oi>renio, t. j. ple-zalnike, vrvi, karabinarje, kline in kladivo. Osrednje društvo SPD nudi vsem udeležencem brezplačno prenočišče v koči na Kamniškem sedlu. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani najkasneje do petka, dne 4. t. m.
Nogometni brzoturnir v Mengšu
Nogometni brzoturnir v Mengšu. V nedeljo, dne 6. sept. ob 3 popoldne nriredi SK Mengeš na svojem športnem igrišču v Mengšu pokalni nogometni brzoturnir na katerem sodelujejo: SK Domžale, SK Kamnik, SK Zalog in SK Mengeš. Zmagovalec prejme pokal SK Mengeš. Pokal je raz-
tavljen v trgovini Frana Zalokdrja v Vel. Mengšu. ★
Začetek sabljaške sezone. Sabljaška sekcija SK »Ilirije« bo tudi letos vodila florelska tečaja za dame iti gospode. Prvi tečaj je namenjen začetnikom drugi pa udeležencem lanskega tečaja. Ker se bo na jvoolagi števila udeležencev odločalo o urah in dnevih treninga, prosimo inleresente obeh tečajev, da se čimprej vpišejo v polo v trgovini Sjiort-Kmet na Aleksandrovi cesti. V slučaju, ti« bi se prijavilo tudi dovoljno število dam, se bo vodil še posebni damski tečaj. Sestanek članov nadaljevalnega tečaja bo v sredo, dne 0. gept. ob sedmi uri zvečer v telovadnici ženskega učiteljišča, na Resijevi cesti, ?esl:mck začetnikov pa istolam dne 14, sept. ob pol 7 zvečer.
Zbor lahkoatletskih sodnikov. Za tekmovanje SK Planine, ki se vrši v nedeljo 6. in praznik 8. t. m., se odreja tale sodni zbor: vrhovni sodnik Polajnar, vodja tekmovanja Hvale, slarter za teke Cerar, starter za mete Trtnik, starter za skoke Cu-derman. Sodniki na cilju in časomeriici Gorianc, Megušar, Polajnar, Hvale in Kermavner. Sodniki /a mesta: Windisco, S. Sunein, Vidic in Kos A. Ker bo tekmovanje zelo obsežno, se določajo še naslednji zvezni sodniki: Premrl, Kalan, Koemur, Stropnik, Cirnjierman, dr. Kuhelj, Bradač, Griinfcld, Polokar, Pavelak, Gnidovec. Vsi navedeni naj bodo na igrišču Planine vsakokrat ob 14.30. Opravičila se bodo sprejemala le v izjemnih slučajih v knjigi,
ki se nahaja v kavarni »Evropa«.
★
Pred velikim športnim dogodkom. Kakor izvemo. <<e pripravljajo ljubljanski sodniki na rcvaužno tekmo z mariborskimi žvižgači. Nedavno so ti Ljubljančane namahali s 4:0. Zato ie razumljiva goreča želja ljubljanskih sodnikov, da se čimprej in temeljito osvetiio za poraz. Tekmo bodo igrali v nedeljo, začele!; in igrišče bomo pravočasno sporočili.
Z a mor r a ge iivi? Znani svetovni vratar španske nogometne reprezentance, ki naj bi bil |>o poročilih listov zadnjih dni ubit pri španski revoluciji še živi. Pariški list »Foolballc objavlja, da je dobil obvestilo madridskega lista »I';xcelsiusx, v katerem mu sporoča, da jioročila o smrti Ric-carda Zamorra niso resnična. Zamorra — tako pravi brzojavka dalje — jc pri najboljšem zdravju in se mu radi svojega jiolitičnega zadržanja ni Ireba bati kakih posledic.
Kov svetovni rekord na 800 m. Po olimpijskih
igrah so se razkropili atleti, ki so nastopali v Berlinu in ki so tudi kaj dosegli, na vse konce in kraje Evrope, kamor so jih jiovabile razne evroj>-ske reprezentance. Tako je postavil Cunningham, ki je bil v Berlinu na 1500 m drugi, nov svetovni rekord v teku na 800 m in siter Stockholmu. Omenjeno progo je pretekel v času 1:49,7 in je zboljšal dosedanji rekord, ki ga pe postavil Anglež Hani|>-son 1. 1932 v Los Angelesu za eno desetinko sekunde. Ta Amerikanee je tekel z nevrjetno hitrostjo, ki se je razvila proti koncu v divjo borbo, vsled katere je podleglo mnogo znanih tekačev. Ti proti koncu enostavno niso mogli več sodelovali. Medtem, ko se je Cunningham proti koncil odtrgal, si je izvojeval Amorikanec Povvell v času 1:50,8 drugo mesto pred Italijanom Lanzi-jcm ter dvema Švedoma.
Ob tej priliki se je dobro izkazal tudi Nemeo Hein v metu kladiva, ki je zmagal v tej panogi na olimpijskih igrah. Zalučal ga je 54.96 m daleč. Nemec WoeIlke pa je v Frankfurtu vrgel 16.00 m daleč kroglo, kar pomeni nov nemški in evropski rekord.
Razpis
modlduihskih kolesarskih dir«.
Športni! kdub Vrhnika koloumak« sekoljci primll v nedeljo 13. t. m. voll.ko modklnbsko koImarKUi dirko, v proslavo 10 letmioe prvega J tu vnosni nAstopn vlnrca g. Janka Obiakn, 7,71	d.irknV-a, kii je svoij klirh 7jt-
sbopal tudi na mednarodnih dirkah. Dirkn se vrSi na progi: Vrhnika—Oerrknioa im nnfMit) s st-antoni in ciljem jiti km lfl Can.kjirJcv trg (gost.ilma Matitova). llimka se vrgl v treh skupinah. I. ob 14 glavna dlrlin km 91. 2. o,b M..'KI dirka junionjev k.m ,10. 3. ob 16 danirtkn dirka km. C. Prijavnima za vsivko iiosanierauo toftko Je Din 10
Splolna doloHla.
Vowrf ne po pravilnikn kolesarske z veze kr. Jugo-nlrovlije. Pnavion starta hna vsak vow»S ki poseilu.le /jvoano licenco 7,a ietfl I93G. Vsak dirkae v<iKi na lastno odgovoriost in se ima ita-ogo držati eostiio-polleljskih prodipisov. Vsi vozari se morajo Javiti to^no ob 13 vod stvu dirke v gostilni Mantova — Canikarjov trg. Pro l(Wti «0 morajo vložiti najkasneje 16 minut pn Izvrienil dirki pri vodstvu dirke s takso Dim 30. f^aranelijn 7.,i hrbtno Številko |e Din lfl, ki »e po vrnitvi iste vrne. Onriln se bodo razdelila tn/koj pn dirki v nosbUni g 'JoiT.ai. Prireditev se vrSJ v vsakom vremenu.
JSK Pri morje (Kahkoatletnlra tekel ja) Oipo/nrja se vrne redno Manstvo, d« s« prijave z« meeting s K P lamine na Stadionu za nedeljo, (i. t. 111 oh V, in torek 8. t. m. oh 16 razoliefleno n« tabli v kluliski gnTdurobi.
SK Slovan. V potek, dne 4. «ai»le.nibrn oh K -oju glavnega Klim« v ront.llnl Krnftli\ Ker Je *e,|n zelo važna, prooimo, da gn iste vsi odlmrniki «ignrnn ude_ leznio. K d« ur iima nabiralno polo, nej jo n« tej sedi Vrne.
slSK Primorjr (Lahko atletska .«el.eija) V sol*,to, .1. t. m. ob IS iz.bimi meeting 7.nrndi nnslopn v Bnriji
v	tekih na 100 m in 2110 m. troskok in skok v dnll.no 7« atlete: KonV, Siifiter&iC. S ter, rrl>nuW. Centr Dr« go. Skok, VVoihl, Mahiartf. Sodnik, Kov«Sif, Hln.pnr, Perpar.
S. T. K Moste Seslnnelr vneli norromets$ev dre-
vi	ol) 20 pri Hnjc.il. Hndi preilsloJ<i,\e prvenstvene so-«>no setdnniek za vso olivezeil.
Jesenice
Taborjanom Gorenjskega tabora na Joseni-cah. Ves srečen se iz dna srca zahvaljujem taborjanom, ki ste prihiteli na Jesenice, da ste manifestirali za načela svojih očetov in ljubezen svojih mater. Oddolžili ste 6e svojim slovenskim voditeljem, čuvarjem narodnih svetinj. Taborjani, ča6t in hvala vami Fantje, dekleta, vaš popoldanski tabor je polet v novo življenje. Za zvestobo geslu: »K solncu, k svetlobi;« Čast in hvala 1 Bog živi! — Predsednik priprav, odbora: France Klinar.
Vtis katoliške manifestacijo v našem mestu bo ostal nepozaben. Nikdar, kar obstoja Jesenice, ni bilo tu take manifestacije. Prihod slovenskih voditeljev na Jesenice pa je zbral sprevode, ki so bili podobnim starim nepozabnim narodnim taborom slovenske ljudske fronte po slovenski domovini, kjer so nastopali Krek, Korošec, Rajič, Voš-njak in drugi zvesti sinovi slovenske zemlje.
Nove železarne za pločevino. V Zemunu grade novo progo za proizvajanje pločevine, prav tako se razširja taka naprava v Sinederevu. Pri nas je izmed vseh obratov še najbolj zaposlena ta stroka, ki se ji sedaj obljublja slabša doba. Trboveljskim cementarnam pa grade paralelne tovarne v Skoplju in v Dalmaciji. Vse to nas sili k velikemu, složnemu in strokovnjaškemu delu v slovenski industriji, da bo močno naše gospodarstvo, kar
Za časa Velesejma
od 1. do 13. septembra
bo izhajal SLOVENEC v znatno povečani nakladi in bo torej
oglaševanje v tem
dnevniku za vsakogar zelo korislonosno Kličite telefon 2Q-92
MILIJONSKI DOBITEK
je zadela pri glavni kotekturi drž. razredne loterije
Bančna poslovalnica BEZJAK
Maribor, Gosposka ulica št. 25
kupljena srečka št. 59971 dne 31. VIII. 1936
Nove sreike dospele, oskrbite si jih čimpreje.
Cela srečka Din 200 — polovična Din 100'— četrtinska Din 50'—
Brez srečke ni dobitka!
RAZPIS
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo zmanjieval.no ofertno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del
za prizidek k obstoječi zgradbi »Delavskega doma« v Ljubljani ob Bleivveisovi cesti. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 3. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra št. 2/II., proti povračilu nabavnih stroškov. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do 17. septembra 1936 do 10 dopoldne, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1936.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; zenttovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek ia mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm petllna vrstico po Din 2*50. Zo pismene odgovore glede malih oglosov treba prlloilll znamko.
Plačilno natakarico
z majhno kavcijo, Iščem za, solidno podjetje. Ponudbe na: Jovan Boglč, hotelir, Vukovar. (b)
Trgovski uslužbenec
se Išče za vodstvo podeželske podružnlcc na Gorenjskem. Potrebne so re-refence ln kavcija. Nastop takoj. Pismene ponudbe je poslati pod: »Veletrgovina« v Kranju, poštni predal 6.	(b)
mm\
Mesarskega vajenca
takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12866.	(v)
Moško kolo
rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12890.	(k)
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
II«
Za šolarje
vseh vrst obleke, pum-parce, perilo itd. v največji izberi dobite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1)
Šivalni stroji in kolesa
vseh najboljših nemških znamk po najnižjih cenah dobite samo v Novi trgovini na Tyrševl cesti 3 6. - Velesejem paviljon »H«, zunaj.	(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. In dtarl trg.
Kolesa
malo rabljena, nova, prvovrstnih znamk, zelo poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve.	(1)
Šivalni stroji
skoraj novi — »Singer«, »Pfaf« in »Gritzner«, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve,	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi ph Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon «ev. 2951
Pd|iestva
Večjo rentabilno hišo
z lepim vrtom prodam v Ljubljani. Naslov v upravi Slovenca št. 12867. p
itanoi/anja
Prazno in snažno sobo
Iščem s posebnim vhodom v bližini kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12889. •	(s)
Tinček in Tonček v Atlantidi
Dvosobno stanovanje
se takoj odda v Cerkveni ulici 21.	(č)
Stanovanje
2 sobi, kabinet, kopalnica ln pritlkllne — se takoj odda. Bežigrad 1 (Tyr-ševa 55).	(č)
Tužnega srca javlijamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesit, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in teitka
Marica
katero bomo spremili na zadnji poti v petek, 4. septembra, ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Galjevica 52-A, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. septembra 1936.
Žalujoča rodbina ZEVNIKAR.
147.
V zgodovino Atlantide nazaj!
Nekaj korakov od nagačenega prebivavca Saturna je stala nekakšna lesena koliba z dolgim kazalcem na zunanji strani.
»In tukaj,« je na vso moč svečano zaklical vodnik, »tukaj je stroj, s katerim se lahko popeljemo v zgodovino nazaj. Prosim, vstopite 1«
Tinček in Tonček si tega nista pustila dvakrat reči. Hitro sta stopila na leseni oder pred vrati stroja in z napeto pozornostjo čakala, kaj se bo zgodilo. Cip pa je zaklical:
»Halo, Vauhu in Muki, požurita se, če hočeta oditi z nami na potovanje v davnino!«
rmrTTnl Irrrm

Dve dijakinji
ntžješolkl, sprejme profesorska družina. Kopalnica, klavir, pomoč pri učenju. Naslov v upravi Slovenca št. 12909. (D)
Enega ali dva dijaka
sprejmem na stanovanje. Uporaba klavirja, bližina trgov, akademije in obrtne šole. Naslov v upravi Slov. pod št. 12866. (D)
Za izlete
v tu- ln inozemstvo Vam nudim 7 sedežen odprt avto. Telefon 31-87. (r)
Poizvedbe
Psici (nemški bokser)
rujavo progasti, sta se Izgubili; pošten najditelj naj Jih odda proti nagradi Iv. Dorčecu, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
Kupujte pri
naših inserentih
ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, svaka in strica, gospoda
Konrada Neuholda
hotelirja in veleposestnika
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter nam izrazili sožalje. — Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, Gostilniškemu združenju, Gasilskemu društvu in vsem darovalcem cvetja.
Slovenska Bistrica, dne 1. septembra 1936.
ŽALUJOČA RODBINA.
Alja Rahmanova:
46
Tovarna novega človeka
Roman.
In zopet je bridkost v njej narasla, kot bi ji hotelo raznesti prsi; nehote je pospešila korake in bila zdaj tik ob ograji, pod katero je tekla mimo šumeča reka. Dolgo je stala tu in zrla v temnorjavo vodo, nad katero so kipele lahne pene. Težko so udarjali valovi ob kamenite obrežne nasipe ...
Še vedno je strmela Tanja v temne valove in vsa njena bitnost je silila k novemu življenju, ki je raslo v njej. Hipoma je začutila, kako se je nekaj v njej premaknilo, lahno, čisto nežno; bil je tresljaj, drget, tako tuj, tako čuden, da se je Tanja zdrznila in zastrmela s široko odprtimi očmi v daljo, nepremična kot kamen. Dolgo je čakala, da bi se to gibanje ponovilo, toda v njej je ostalo tiho. Nežen, srečen smehljaj ji je igral okoli usten in toplo in veselo ji je postalo pri srcu. Kdo bi ji mogel vzeti to srečo, srečo matere, ki čaka svojega otroka?
Tanja je izpustila ograjo, katere se je krčevito oprijemala, in počasi, previdno šla dalje, kot bi se bala, da bi mogla s kako naglo kretnjo motiti čudo, ki je delovalo v njej. Njeno srce je bilo zdaj polno poguma. Kako bi bilo tudi mogoče, da bi umolknilo to, kar se je v njej zganilo? In kot lahki, nevidni valovi so se ji pojavile pred dušo sanje iz njene otroške dobe; spomnila se je na svojo staro dojiljo; kot bi donele zdaj skozi gosto meglo preko reke, je slišala besede, s katerimi jo je vedno pomirila, kadar je prišla s svojimi malimi otroškimi bolečinami k njej po pomoč:
»Ne boj se, samo včruj! V Bogu vse uspfe.«
»Vse se je zgodilo proti moji volji, nič ne morem za to,« je šepetala Tanja predse, kakor bi se morala pred nekom opravičiti; »a zdaj je otrok tu, živi in bo živel! Kako more tovariš Vladimirov razumeti, kaj se godi v meni? Kaj ima on opraviti s tem? In četudi naj otrok nikoli ne ve, kdo je njegov oče, nima zato niti za las manj pravice do življenja! In živel bo in mora živeti!« Napolnila sta jo ponos in navdušenje, da bo dala življenje novemu človeku!
»Otrok bo živel in mora živeti!« je ponovila skoraj čisto glasno. Mimo je šlo nekaj šolskih otrok, ki so začudeni strmeli vanjo. Tanja se jim je nasmehnila in gledala za njim, ko so tekli dalje. Gledala je zdaj otroke drugače, kot jih je gledala prej.
So pač žene, je dejala Tanja sama pri sebi, ki težko prenašajo materinstvo; takoj od vsega početka jim na-pravlja žalost in skrbi. Toda ali naj taka žena zaradi tega svojega otroka manj ljubi? Morda ga pričakuje edino ona in samo opa mu bo tudi potem v življenju dajala veselje. Ali ni torej primorana, dajati mu še v e č ljubezni kot pa mati, katere otrok lahko stopi v živ-ljenje kot v praznik?
I »Živel bo!« je rekla Tanja še enkrat polglasno sama zase, ko je zapustila park, da bi se zopet vrnila na pot, ki je držala do urada. »Živel bo in nihče ne bo zvedel, da njegov oče ni hote] njegovega življenja. Delala bom za svoje dete dan in noč, prenesla bom vsako žalitev, vso osamelost, in ne boni nikdar dovolila, da bi mi mojega otroka usmrtili!«
Ko je Tanja stopila zopet v pisarno, je njeif obraz žarel od veselja. Sedla je k delu in se ni brigala za radovedne poglede drugih souslužbencev, ki se niso mogli
dovolj načuditi, odkod je jemala Tanja ta mir in to samo-zatajevanje, to ravnodušnost nasproti zbadlivim opazkam, ki so si jih pošepetavali.
16.
Vedeževalka Nastja je stanovala na drugi strani reke. Bil je mrzel jesenski dan, temni oblaki so pokrivali nebo in droben dež je pršil na zemljo. Reka je bila siva, nemirna, srdita. Tovariš Vladimirov je mrko gledal na male valove z uinazanobelimi venci pen, med katerimi so tu pa tam plavale že majhne ledene grude. Skoro tesno mu je postalo pred temi temnimi vodami pozne jeseni.
»Morda naj vendar rajši počakam, da bo reka zamrznila in bom šel potem peš čeznjo? In tak veter!« je mrmral predse.
V resnici, veter je trgal in vlekel njegov plašč in mu pihal skozenj prav do kosti. Nekaj časa se je še obotavljal, a potem si je vendar poiskal prevoznika; veliki brod je zaradi grdega vremena že ustavil promet.
Med vožnjo je tovariš Vladimirov nadaljeval svoj samogovor: »Sploh je sramota zame, odgovornega strankinega moža, da grem k vedeževalki. Lepo me je ujela, ta strojepiska, da ji niti sam nisem več kos! No, bomo videli, kdo bo zmagal, ona ali jazi Sicer pa je le na videz tako skromna. V resnici živi kdo ve kako razposajeno življenje! Morda je vsa njena odličnost in dostojnost samo pretveza!«
Tovariš Vladimirov je sicer vedel čisto natančno, da dela Tanji krivico, toda vneto si je prizadeval, da bi spravil najbolj prostaške in najbolj umazane predstave z njo v zvezo.
} ! (8 as c
m
Soft
•S O m
™ 2 i* g S C 8 a 3
" " (8 \ * S
M
S
fl QO £
8« a fl
"OfOD W
_ •.»•.s.« g
w no B
C s s r
Q m co
s
(B -2. C -
S-3
(U
£ |
4) a
PW o
o
«'1 o O
Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Cefc.
izdajatelj: ivan Rakoveo.
urednik: Viktor uončie.