KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (1)
IN DUSTRIJSKE SVOJIN E IZDAN 1. JANUARA 1926.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 3363.
Markoni’s Wireless Telegraph Co. Ud., London.
Izboljšave pii aerialih za uporabo pri brezžičnem signaliziranju Prijava z elne 26. junija 1924.	Velja ed 1. januarija 1925.
Pričujoča iznajdba se nanaša na izboljšave Pri aerialih (aerial) za uporabo Pri bezžič-nem signaliziranju in se da Posebno uPotre-bljati za rabo s kratkimi valovi
Po Pričujoči iznajpbi je aerial konstrniran iz več vertikalnih žic ali Protov, ki so razmaknjeni vsaksebi za en drobec valovne dolžine v ravnini, ki leži Pravokotno k zaželjeni smeri delovanja Žice ali Proti so zvezani med seboj zgoraj in spodaj, in vsaki Prot z žica mi vred, ki ga vežejo z vrhom in dnom naslednjega Prota je v sozvočju z vali, ki se imajo rabiti, kadar je v svoji Poziciji v aerialu.
Tak aerial se more razširiti brezkončno, ne ‘da bi se omenjanja vredno vplivalo s tem na sozvočje. S tem, da se temu sistemu da dolžina, ki je nekajkrat večja dolžin uporabljanih valov, se zadobi Prav oster Prenos ali Prejem v horizontolni ravnini, Pri čemur je direkeijonalni učinek funkcija dolžine aeri-ala glede na valovno dolžino Nadalje, s tem da se uredi dva ali vei takih aerialov ali edi nic drugo nad drugo in se jih krmi iz skupne zaloge, se tudi lahko doseže ostre direkcijo • nalne učinke v vertikalni ravnini.
• zna dba je prikazana na spremi ajočih risbah Sl 1 je odsprednji vid, ki kaže sistem, opsegajoč dve taki edinici, viseči na drogovih A A
Sl. 2 je vid v več.em merilu, ki kaže sredstvo za dovajanje toka edinici za prenos B B so vertikalne žice zvezane na vrhu in spodaj s horizontalnimi žicami C D E F-
Vsaka obeh edinic, kakor so združene, je v sozvočju v vertikalni smeri z valom, ki se ima poslati ali vzprejeti Obe edinici sta zvezani med seboj elektrostatično po malih kondenzatorjih G. V praksi navadno zadošča kapaciteta med žicami D E kot vezoči kondenzator. Lahko se uporablja dva, tri ali več sistemov drug nad drugim, vsaki zvezan'elek-trostatično z onim med njim ali na ekvivalentni način
V kojikoli od edinic povzročene oscilacije povzročijo potem oscilacije v edinicah zgoraj in spodaj. Dolžine vertikalnih členov in vezočih kapacitet morajo biti tako priličene, da so toki v vsakem sistemu v isti fazi.
Tak aerialni sistem se da razširiti v vertikalni in horizontalni smeri, ne da bi se omenjanja vredno vplivalo na naravno sozvočje aeriala. Ako se toki v vseh vertikalnih členih aeriala pravilno krmijo od pošiljalca, bodo vsi v isti fazi in aerial bo radiiral dva „žarka" v nasprotnih smereh in pravokotno k ravnini aeriala. Koncentracija radiacije je navadna funkcija aerialovih dimenzij vertikalno in horizontalno,
Zaželjivo Je da se ne pripusti nikakih oscilacij v aerialu v horizontalni smeri, ker bi le te značile izgubo energije. Aerial se lahko odloči v sekcije, kakor na pr. s preki-njenj v horizontalnih žicah, s:cer uničijo^upori H, vstavljeni v horizontalnih členih vse take oscilacije-
Da se povzroči toke bistveno iste faze in intenzitete v vzeh vertikalni žicah takega si-
Din. 15
stema, ki je velik v primeri [z valovno dolžino, se mu mora sila dovajati hkiatu na več točkah Krmilne točke ne smejo biti vsaksebi več kot eno valovno dolžino in so prednostno nekako pol valovne dolžine vsaksebi
Menjajoče se E, M, F ob vsaki krmilni točki morajo vse biti iste faze in intenzitete. Ta rezultat se lahko doseže s tem, da se napelje kabelj od vsake krmilne točke do ge neratorja, in uredi da je dolžina tega kablja od vsake točke do generatorja ista
ki. 2 prikazuje eno uredbo za krmljenje. F je horizontalna žica spodaj. J, K L, M so enako razmaknjene krmilne točke, ki so zvezane po kondenzatorjih N in sekondarnih transformatorjih P z zemljo ali balansirajočo kapaciteto I rimarni transformatorji so vsi zve ani s kabljem Q Posebni kablji enake ■dolžine ali ekvivalentne dolžine se lahko uporabljajo električno ali pa se jih sveže, kakor prikazano, tako da je dolžina od vsakega transformatorja do generatorja ista. Za učinkovito delovanje je potrebno, da se ob krmilnih točkah ne vrši nobena refleksi|a oscilacij, pošiljanih po kablju potom generatorja. To se doseže s tem, da se razmero transfer matorjev uredi tako, da je efektivni upor vsakega dela aeriala, krmljenega po transformatorju, kakor se uporablja pri kablju enak kri tičnemu uporu, ki se potrebuje ob kabeljskih koncih, da se prepreči refleksija. Pod terni pogoji se ne zgodi nobena refleksija in se v kabljih ne povzroči nikakih stacijonarnih valovnih učinkov
Najboljši so kablji, ki so zgrejani iz vzporednih cevi ali protov, kakor Lecherjev žični sistem, se nahajajo v kovinskih provodih, in dajejo prav veliko učinkovitost Včasih je prikladno vstaviti transfermatorje v sredi verti -kalnih delov aeriala, in ako je upor aeriala enak ali skoraj enak kritičnemu uporu kablja, se kabelj lahko direktno zveže v vertikalnih členih, ne da bi se zatekli k transformatorjem
Sekundarni transformatorji se tudi lahko vstavijo med deli aeriala, n pr med žicami D in E (glej sl l)
Našlo se je. da se lahko uporabljata dva aeriala, kakor sta prikazana na sl 1. vrejena v vzporednih ravninah drug za drugim in raz maknjena sa eno četrtino valovne dolžine ali vsaksebi za en naraven mnogokratnik četrtine valovne dolžine Ako se uporablja eden kot prenosnik, funkcijonira drugi kot reflektor in zadobi se unidirekcionaien prenos ali prejem z vsako zaželjeno stopinjo koncentracije. V tej kombinaciji je prenosni aerial, ako si želi, lahko manjši glede višine kakor reflektujoči aerial- Ker reflektujoči aerial ne potrebuje nikake uredbe za krmljenje sile, se more iz-lahka razširiti vertikalno za več valnovnih
dolžin in se tako dobi velika koncentracija v vertikalni smeri Ena možna uredba je pre-nesujoči aerial majhne višine v primeri z valovno dolžino v kombinaciji z reflektorjem v veliki primeri z valovno dolžino, urejen v obliki cilindrične parabole ki ima fokalno črto horizontalno in koincidenčno s prenosnim aerialom
Kot praktično označenje dimenzij in rezultatov, ki se imajo.doseT od takih aerialov. kakor so opisani, podajemo sledeče:
Za a rial, kakor je prikazan na sl. 1. je praktično horizontalno razmaknjenje med vertikalnim členi 1E valovne dolžine in za to razmaknjenje je razdalja med horizontalnimi členi (t j razdalja C. I) ali E F') nekako ena tretjina valovne dolžine Ako se uporabja kombinacijo prenosnega aeriala in reflektujo čega aeriala vsakega s površino ene kvadratne valovne dolžine, je energija, ki se ra-dijira ali prejme na črti pravkotno k aerialu, desetkrat tolika od one, ki bi se radiiraia ali prejela po navednem aerialu. ki radijira isto celotno energijo. Tudi za aeriale z več kot eno kvadratno valovno dolžino je učinak praktično proporcionalen površini.
Aerial od 10 kvadratnih valovnih dolžin da 100 kratno energijo v smeri, ki se jo potrebuje, in bi prejel iz te smeri stokratno po navadnem aerialu prejeto enefgijo. Kombinacija aerialov od 10 kvadratnih dolži l na pre nosni in prejemni postaji, opremljenih z re flektorji, da 10 000-krat lako veliko energijo kot je ona, ki se jo dobi z navadnimi aeriali. Ako so aeriali eno valovno dolžino visoki in deset valovnih dolžina široki se praktično nobena energija ne radijira ali prejme izven kota od 5° do 7 ’ iz smeri, sklepajoči se s postajo.
PATENTNE ZAHTEVE:
1.	) Aerial za direkcijonaino brezžjčno telegrafijo in telefonijo, označen s tem, da obsega več vertikalnih protov alt žic, zvezanih Skupaj s horizontalnimi žicami, združenimi s sredstvom za istočasno dobavljanje oscilacij v isti fazi aerialu ob več ekvidistančnih točkah.
2.	) Aerial za direkcijonaino brezžično telegrafijo in telefonijo, označen s tem, da je narejen iz več edinic, zbranih druga nad drugo in zvezanih skupaj, pri čemur obsega vsaka edinica več vertikalnih protov ali žic zvezanih skupaj s horizontalnim žicami.
3.	) Aerial po lastitvi 1 ) ali 2 ), označen s tem, da ima upore vstavljene na točkah ob horizontalnih vezočih žicah, da se prepreči, da se v aerialu ne vrše oscilecije v horizontalni smeri, dočim se pripusti oscilacije v vertikalni smeri.
4.	) Komainaeija aeriala po lastitvi 2.) ali
3 ), označena s kabeljskim krmilnim (napajalnim) sistemom za istočasno dobavljanje oscilacij v isti fazi več ekvidfstančnim točkam v aerialu
S ) Kombinacija dveh aerialov po kojikoli predidočih lastitev, označena s tem, da sta aeriala urejena paralelno drug z drugim, pri čemur deluje en aerial kot prenosni aerial, drugi pa kot reflektujoči aerial v to svrho, ^Ja se doseže unidirekcijonalno delovanje
d ) Kombinacija aeriala po lastitvah 1, 2,
3 in 4 ), s sličnim aeriaiom, označena s tem, da je slednji brez kakega krmilnega (napajalnega) sistema kot reflektor, pri čemur je reflektujoči aerial enako velik ali večji od prenosnega aeriala
7.) Aerial po kojikoli predidočih lastitev, označen s tem, da je vsaki prot skupaj z žicami, ki ga vežejo zgornjim koncem naslednjega prota, ako je v poziciji v aerialu, v sozvočju z vali, ki se imajo rabiti.
.
■

■
■
.

.
M p 3tenf broj 3363.
1
----IT