FrttnlnB pližani i intoilnl-XII. leltnlk.
1934. oktober 20.
11. numera.
Misecn® ^erske ttovine.
Vu im&ni pritsmurske evang.  šinjorije reditel
i vodavnlk: FLiSAR JJtaOŠ, Murska SoSsofa.
Rokopisi se marajo v Puconee poiiiati.
Ček računa št. 13,586; imč  »Duševnl   list"   PuconcJ.
Cejna na cejlo leto 20 Dia., v suSnsSvo 30 din., v Araeriko 1 Doi., edne numere 2 din.
NaprejpBačils gorivzeme vsaki evang. dUhovnik i vuSitel.
Z giobokov strsnostjov Človeške, podložancne, krstšanske čutnosti se spo-tnentmo ml tiidi z onoga groznoga, stra-hcvitnoga čina, šteri je 1934. leta okto-bra rneseca 9-ga dneva v Marseji vu ništernora megnenji vosfgžso žitek naše-ga presvetJoga kralž; Aleksandra I.
Mro je krao ! Naš dober, viteški krao, svojemi narodi, svojini podložanconn, tnilijo-nom, vsem nam liiba-joči, skrben, od pošta-vanja, od podanosli obvzčti dober oia, ve-ren pžsfčr jemro! Na zždnjen počlnek se je vrno na srediai žitka ino dela svojega.
Dnert let njegoviso ne bili lehkl, ix Bto v nji nžjbogše je trfid i nevola," frplenje i var-devanje. I On tsra stoji vu pogfibelnosti, vu vheri trdno, nevklek-njeno. Njegovo vero nezlomi nikša nesreča, njegoTO volo nefrfid-noga delanja nevtere nikše vkanenje, ne-go pod tem bremenom raste moč nje-gova, liki sub pondere crescit palraa!
Modrost, trezna preniišJenost. 1Q-beznost, pravičnost ga karakterizira kak vladSra, tak človeka, Čfldno vlef€ia moč
jeNjegovo im&, štero navdfišdva, batrivi prek ognja — vode, pogiibelnosti — smrti za Njega i za svojo domovino se bojiivajoče vlteze Njegove i štero živelo bode na vfistaj i vu srdci naroda n|e-govoga od pokoknja do pokolenja.
Mjegovo QČelo'i'sko i toleranino čutnostdo naše cerkvi prevedno bodeta svedočila natn dani »Protestaniski Zakon" i Pravda(Us-tava) cerkvi naše.
»Koronauaše glžve jedolispždnola." Nje-gova pJemenita dfiša se povrnola vu večen dom mird! Njegovo prestreljeno dobrosrce počivle vu velikoj, slo-bodnoj dcroovini! AIS del njegvi lepi g!as ostdae pri nas ! Žitka poglavnik, položi na glavo njegovo kor6no žitka vekivečnoga!
BD6nok sem slžlno pri tebi ostao, ar si me ti držao za mojo desno roko. Ti me ravnaš poleg tanžča tvojega i na pokotici rae gorivzeraeš vu diko, Či litebč mam, nenjaram za nčho, ni za zeralo. I či mi dfiša i telo pogible, donok si (i Bog na »eke srca mojega trošt i moj tal," (73. Žolt. 23-27.)
Strdn 98.
DOŠEVNI LIST
oktober 20.
Stnrt Vladarja.
Plakaj carod, brliko joči V (oj temnosti grozne noči, Gda je tsoja svekla z^ezda Tak hitroma potemnela.
Mrtev |e naš junaški krao — Oh Bog, kakšo žalost si dao Na nds, Kšrod tvoj nevolni, Šteri se zdsj kleJeC moli:
VeSna Zmožncsst, Bog nebeski, KoronDj v tvojem kralestvi
Z koronov žltka večnoga NaS'ga kralž pokojnoga.
Z Bogom, V!adar naš lablčnll Zadobi blajženstvo v nčbi 1 Za tc se moli v&rod ivoj — Spomenek tvoj bfajženS boj!
Ysem ffaram š vernikoin naše pLtšp@tcfi<a!
(GoripreČteto z predgance pri božoj službi.)
Dragi Verebratje!
Gda nas je te prestraiiivi glds od tak nagle tragične preminjenosti od edne brežbožne voio-ritelske roke zadetoga vitežkoga, juaaškoga krald Aleksandra I. dosegno, se je razprestrla blžda grozadreveri^S na naše srcefnovfista isamoeto zduhavaoje se je zno^a i znova goritrlo z naše znotrešnjesti: 0 Bog, kak strašSivo ! Nemremo vervati, mtl popršjeti: naš knio Aleksander I. je rartev! I ;e konec zda to ? Jeii $e suoce za ste-nov oblakov dolipcgrozl vu noč ? Je resan mr-te? On, je plemenite dfiše čiovek, tč zmzgoviten bojevnik i vodite!, t^ viteški, dobroga srca i to~ leranten krao, tfc pravičen ino moder vladar? Je resan vsega koaec ? Li je td tak, fe ne preosfžja nairi driigoga, kakor plakanje. Či je s stnrtjov vsega konec, či je resan noč, te ndmaino drflgo za činiti, kak z boleznostfov za tim vopremino-ilm glčdati. AH rai bi te moiali tak činit!. či bi pogs«je fcili; mi smo pa krstšanje, ki vc-rjemo goristanenje i znarao: či se na zdhodl sunce za
etesvet naglble, te m&. veličanstno goristanenje vu edaora drugom svžii! Zahajanje sunca eti je goriidenje sunca za večnost. Ntgledatno tak tiidi rni za našim drLgttn kralom Aleksandrom I, za tčm pravičnim prijatelom naše evangeličanske cerkvi, vu drž€!o ser.ce preminjenost!, nego g!e-danuo za njitn vu nebesko svekloščo vekiveč-nosti i verjemo ino se vflpamo, ka Bog svojga slugo, šteroga je eti na zemli tak bogato bla-goslovo, neosfa?i, nego ga blagoslovi vu večnosti.
Krao Aleksander I. je natn ne mro, njcgov duh ma nadale živeti med n&ml Velki je bio On, dokeč jc med nami prebivao ino hodo i domovino vodo, ali nigdar je ne vdkši bio, kak vu onom raegnenji, gda je vu slfižbi domovine, na srždi obečanja puni nashafov za narodov mlr naprepomdgajočega svojega državljanskoga de-lanja, vtmrajoč svoj žitek na aldov prinesao. On je mro, naj za Jugoslavijo i za svoj narod ne-rartelen bode.
Naioj evangeKčanskoj cdrkvi vu kralfevini Jugoslaviji, šleroj je On od diiha vadluvanjske i naclonalne tolerancije (potrplivosti) svedoččči pro(eštantski zakon i cerkveno ustavo (prdvdo) dao, kakio ji samo malo evangeličanski cerkveo na sveti tnž, je On pravičen ino dobroželni pod-pornik i prijatel bio. Naša cerkec ino vsi njčni vernici ga vu zahvžinom spomini obarjejo! Vso našo hvalo pa, ino našo vernost ščemo zda po Njegovcj boleztioj pretninjenosti njegovonii kra-levskomi sini f naslednikš krali Petri II. nevklek-njeno chržniti.
Zagreb, 1934. okt. 12. Z verebratinskim pozdršvom
Dr. POPP pušpek.
Živio Krao!
Vu herb blagoslovlenoga sporaina Viteškega kra!a Aleksandra I. Zedinitelja je stopo Njegov prvorodjeni sin Nj. Vel. krao Peter. II. I kako je nigda narod hraelski Davidovogaksalevskcga potomca, Šaiatnona z ves^lim kiičanjetti pozdrav-lao, tak tiidi vu našoj domovini viista miiijonov kričija: Ži?io krao ! Zevsetni navkiip z podlo-žanskov vernosljov pozdravlamo tfidi tni naše svete materž cerkvi novoga najvižjega zemel-skoga varitela, branitela; Živlo krao! I prosimo Vsamogočega, vekivečnoga Boga, gospodov Gospoda, kralov Krala, nsj včini ktaiavanje Nje-govo za blagoslov ndroda i podložancov!
okfober 20.
DUSEVNI LIST
Stržn 99.
NJ. VEL. KRAO PETER II.
Posvetšiivanje cerkvi ¦¦¦**•-      vu Lendavi.
Ta najtnenša evangeličanska gmajtia ?u Prekmurji je že od svojega začefka (1902) hre-penela, da Gospodnomi Bogi i svojoj sv. matcrl cerkvi na dilco prircčrno Božo hižo gori posišvi. Eden plan jeste že od 1902 leta. Po tora bl cerkev bila, kak Sobotška ev cerkev, samo — rszmi se — mčnša.
Naii verevreli očevje i predniki so vnogo aidova prinesli za i€ svdti cio. Eden Balogh Arpad, ki je to prso fundacio djao (presforgde farov stoji i 2 urbanalnlpravici); GustavAdolfa drfištvo; Vogrsko evang. podporno društvo; ič velikodflšen r. kat. v8re plemenital, herceg Esterhžzy Miklčš, ki je darfivao tisti Ičpi prestor, gde zda cerkev, že prvle zozldano kantorsko stanovžaje i molitsarnica (ka je zda za šolo v5 ddno); stoji; Czipott Režč Puconski, Lendavske evangdičance oskrblavajoči dfihovnik, Dr. Petrik Gyula prvi inšpektor, Teke Deaeš t^ prvi dflhov-nik gmajne, Vučk!č Ferenc, Sakonji Žigmond i drugi naprehodeči, šteri imena bi dugo vrsto dale v6 — so z svojov navdfiienostjov, pomo-Čjov i žldovnostjov doprincsli to, da je gmana z ničesa — lehko pra>imo to — spovala lepi farov, raolitvdrnlco 1 kžatorsko stanovžnje. Ali njihova najlepša senja, cerkev zidanje, se je ne
spunila v njihovom živlenji. Od gori laenuvani se je toga po Božoj milošči samo Teke Deneš včako. ki je zda v Ssndi (Scmogyska županija) diihovnik.
Tisti aldovi, šfere je gmana pred bojnov nabržia vkuper (okoii 15 000 K.) so zgoreli v odiirjavanja plaoini svetovne bojne. Nova graaica je to mi\o gmajno na d\?6je vsekla,' dahovnik Teke je tiidi slobod vzeo od nj^ (1923 1.) Ali 16 rca-i šereg z krepkov vupažnostjov vu Bogi dale živž csrkveno, gmansko živlenje.
Pod vodstvora Vukan Lajoša inšpektora (od 1923 napre) i f Vaiga Matjaša kuratora (1919-1933) i Hari Lipčla adminis rafora je gtnanfc dale naberala na cerkvani fond. Ščell so k molitvatmci tčjrem zidaii. AH te p!ati je bio zavržen,,
Leta 1928 ga si je gmana Skaiič Sdndoia zvolila za diiho^nilja, ki je vu zidarji cerkve eden svoj žitka clo vido. Potom njega i Vukan inšpektora navdušen! verniki so 1. 1931 nidrc. 15.-gs na gjiiieši edncglasno skončalf, da bodo cžrkev zidaii, Aug. 9.-ga je polcženi fundacieata! kamen. Okt, 25.-ga sta posvetšaniva 2 zvonž. Ali z tem ]e zidanje za edno vremen heajati moglo, ar so sfalili penezje i je do 50 000 Din dugS nastalo. T^ diig se je pa 1. 1932 i 33-ga poravno z pomočjSv Gustav Adolfa drfištva, naši Prekm. vcrebratov, piiipekije i banovine.
Gospodnomi Bogi bojdi predvsem hvala sa vse t6 nam vozkazano IuWzen! Boža vola i milošča je bila, ka smo na sprotoletje etoga leta lehko nadaljžvali i skončali to velko delo. Vsi verniki so zndva lepe aldove prinesli na Gos-podnov oltar. Polgg diihovnika i inšpekfora se je vnogo trdio gmajne novi, skrben kurator (cd 1934—) Šavel Karol, da cčrkev gotova bode.
I lepe senje naši očakov i prcdRlkov, hre-penenje našega srcd se je spunilo. Stojila 10-ta evang. cerkev v Prekmurji nam na radost i Go-spodnotnl Bogi na diko!
Sept. 16,-ga je dana prek svojetni sv^totni clli. PosvetSenje so zvršili preCast. uai pflšpek Dr. Popp Filip z Zžgreba.
Nepozableniva lepiva dneva sta za nas sept. 15. i 16.
Prečast. POšpek so se že 15 ga, v soboto popoldnepi ob V22 vori pripelali knatn, VLen-davi je že takrat na vsakoj hiži (zvun edno par natn iievošfeni) plahotala zastava. Pušpeka so sprejčli zviin gtnane vsi uradi i društva i izraelska
Strdn 100.
DOSEVNl LIST
oktober 20.
verska obLina. Pod slavoiokcm, na šterom je napisano bi!6: »Blagoslovljeni, ki prihaja v imeni Gospodnovoml", so jih pozdravili: Žgur Danfca v iiueni dece z cdnim mL\im veršušom i šopi-čom z rož, pofem Dr. Kartln, srez. nsčelnik, Bačič, predsedn»k občfne i v itnčni gmane Sk&lič diih. Na srčne pozdrave so Piišpek vsškomi do srca" s segajočf mi rečanii odgovoiilL Pri' sprejetni je vnogo liidi bilo.
Pfišpek so potem Šli vu farof. SSedi so po-glednoli cerkveni presfor I cerkev.
Na drugi den, na tisto lepo, sunčavno ne-deio, z šterov nam |e Gospodin Bog soskdzo svojo liibezen, je Lendava že okčii 7 vore v gojdno živa posfala, kak roalo gda. Auto za Eutom je prišo i pripelo vercbrate i druge vore biižnje naše z GoriČkcga, Ravenskoga I tiidi z Apač i Radgonje (Austrijske), da se radiijejo z timi raduvajočimi, z narai. Prišli so Teke Dčsieš prvSši diih. gtnajne z žcno/, kak ludi zastopnik g. piiipeka D. Kapi Bčle v Gyori. Potera g. šinjor Kovatš Štefan i šinjorski Inšpektcr Benko Jožef, Šitar Kžrol Bodonski, Luthar Adžm Pu-conski, Darvaš Aladar Križesski, Godlna Štef<sn G. PeSrovski, Heiner G^za Hodoški.Lfc. Goschen-hcfer Henrich Radgonski, Hari Lfpoi Domanj-ševski dflhovnik, Liška Endre Legradski, Kfihar Ferenc Morž?ski adrainistrator i Kerčriiar Zoltdn missionar z Apač. Zastopniki vseh Prekmurskih e?. gman i Radgonske gmane. Zastopniki Pii-conskoga i Moravskoga ženskoga drfišiYa. Prišla je ioga najprvoga verevreloga gmanskoga in» špektora eiče živoSa hči z raožom z Budapešta. Kak odličen gost, Dr. Kartin srez. nač. kak ladi zastopnik g. bana Dr. Marušiča, Hajdinjak Anton, poslžnec Lendavskoga sreza. Zsstopniki Hradov i difištev v Lenda^l i izrael. verske ob-čine i izr, ženskoga društva.
Okoli 8 i 9 e vore so se z biciklinami i automobili pripelali vrli gasilci z Sobotškoga i Lendsvskoga sreza, da goridržijo t€d. BiSo jih je okoli 300. Tudi po etoj priliki njim ndjlepše zahvalimo trfld njihov. Kak iudi Stukovskim na-šim goslaroni, ki so pri zvunešnjoj Božojslužbi igrali i t6 brezplžčno.
Med redami gasilcev — gda so se zvonovje oglasili — je Š6 spr^vod od farcfa k cerkvi ob 10. vori. Nžjnaprž dcca, potetn g. Pfilpek z g. šinjorotn i šinjorsklm inšpektorom, diihovnicke, ki so sveto posodo nesli i Biblijo, zastopniki uradov, driištev i vnogo driigi, Pri cerkvi je bluzi
3000 lQdi ~ verebratje z Prekniurja, Radgonje i tiidi difige vere ludj^ — Cakalo. Pri vhodu je bio slavolok z napisom: »Gospodne, Jfibta pre-bivaliiče hiže Tvoje!"
Zidarski majster Ašerl J. je prčk dao g. Pfišpekž klujč od cerkvi z krafkim govorora, g. Piišpek pa z genllvimi re^ami domačeiBi duhov-aiki, naj odptd cerkev. Pred odprijetri je pe?ski koruš iepo pesem: »Odprl vrata, hiža Boža..." popevo pod vodstvom izr. kantora, Adler Mikšo. Potom so vu božem imčni odprete bile cerkve-ne dyeri.
Lendavska ev. cerkev.
Boža siužba, ar se fe v cerkvi samo kakši 300 ludi moglo spravlti, ]e tfidi odzvfina cerkvi bila. Začnola se je voni i notri z cbčinskov pesraov: »VadlUvanje, oh ttBoži dar..." Potem vu cerkvi so šinjor Ko^štš Š. pri olidri molili, Šifižr K. bodonski diih. sv. Pismo čteli (Luk. 12, 32); Luthdr A Puconski dah. pa Apoitohko verevadliivanje  pravili.   Potem je pevski zbor:
oktober 20.
DUŠEVNI LIST
Stržn 101.
MB6g veiiki...* pesem popevo. Za tero so g. PQšpek siopili pred oltar i na podlagi Jan Ozn. 21, 3. so s svojim že znanini prliičnim napre-davaniem i lublenimi rečami vu srcž sčgajočo predgo držaii i so blagoslovili cerkev. Vsi nav-zoi;^ bodoči so jih navdiišeno pos!uša2L Potorra sta Š Mr Gčzova i Galitš IlušU duett popevale z srca i lepim giasom: BLubim, B6g, Tebč...« Dosta očš je posidlo skuznati. Za teai so g. Teke De :el dtih. stopili na predganco. Oni so 20 iet bili duh. Lendavske gmane i tadi fiporo želemje  se  je spunilo zda.   Razmi   se, ka so z
Notranjost Lendavske ev. cčrkvi.
srcš gučali na podlagi I. Moz. 28, 17. Potorn je pevski koruš popevo: »Radost speva dfiša na-ša..." Za to priliko napisano pesem. Nasledii-vala je predga Lic. Goschenhofer H. Radgonsko-ga dfihovnika. Predgali so na podlžgi 118 Žolt. 24 od radosti, štero je njihova gmana ne davno (1931 1.) tnela i štero zda Lcndavska gmana ma.
Naslediivala je  trio   igra   Frejer   Ladislavove, Frejer Ladlslava  i   Štern Franca,   štera je jžko iepa bila. Za tem je doniači diihovnik stopo na predganco i  na   podlagi  Žolt. 118, 24 je giišo od one velike   radosti,   štero,   kak   Lendavske gmane diihoven  pas^r,   v toj švetoj ?8ri čuii i ne najde tak lepoga jezika na sveti,  po Iterotn bi raztolmačiti, ne tak prilične reči, z šterov bi vopovedatl mogo vesd!]e svojcga srca, štcrc zna, ka jo čfltijo vs! vorniki zdas gda vidijo,  ka   je Gospodin Bog z tak lžpim aashajorn bJagoslovo njihove trude.   Čfitijo   - pravo je — to radost tudl vsi verebratje z Prekinurja i vsi onis ki so graani vu tcm velikonj deli na poimoč  bili,   ar vidijo, ka so njihovi aldovi   ne   bili   zaman — sto|i ta des&a evaog. cerkev vu Prekmurji. Stoji BCerkev Lubeztii", Itera zžto nosi to insž, ar je z saml aldovov   postdvlena   gori.   Nazddnfe je Baži  blggoslov  proso na vse one — brez rdz-ločka vadlOvanja i narodnosti - - ki so   gmani s svojlfBi aldovmi na pomoč   bili,   ali   so   nje moralno pomagali,   ksk ffldi vsetn onim je za-hvžlo, ki ne se zosagavši diige  pofi i stroškov, so prižlf, da se vkfiper radfijejo z tlmi radu?a-jočicni.   Vnogo oči je bilo   skuzndti.   Zrnolo je kratko molitev, potom so g. Pfišpek  blagoslov pravilf i Jepi sv^tek v cerkvi se   je   zakiiičo   z evangeiičanskJra himnusom:   Trdi  grdd je naš Bog ..." Cerke? ]e ceii den odpreia   ostdia i vnogo ludi jo je poglednolo i molilo v njo|.
Od zvona cžrkvi so glasili reč Božo Hari Lipot Domanjievski-, (na podlagi Lk. 9, 51—56 Mt. 6, 24); Skalič S. domači (na podlagi Žolt. 118, 24) dahovnik; Dr. Popp Filips Pušpek (na podlagi ?) i Heiner Gčza Hodoški duhovnik (na podlagi I. Kral. 9, 3.) Navdtišeae predge je vno-žina ludi posiušala, tudi drfige vere če tiidi njim je ostro zebišnjeno bi!6 (kak je to vu Lendavi navadno). Hvala Bdgi, liidje raj poslfišajo rečl lUfaezni, kak odurjžvanja.
Med predgami je igrala Striikovska banda, pod vodstvom šolsk. ravnatela Bako Karola.
Po Božoj službi tak vu cerkvi, kak voni so g. Piišpek kratek govor raeli, vu šterotn so vse nazdči bodoče opominali, ka Sv. Pistiio veli: BDajte zato, itera so casarova, casari, i štera so Boža, Bogi !K V imeni vs6 zbrani evangeličšnov je poslani telegrarn Nj. Vel. Krali, g. niin. prav-de, g. min. prosvete i g. bani Dravske banovine. Z pi?arne dvora Nj. Vel. je na pozdrav eto pismo prišlo :
\
Strdn 102.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Poštovani Gospodine Biskupe, Nje-govo Veličanstvo Kralj primio je izraze odanosti učesnika na proslavi osvečenja nove evangeličke crkve u Lendaviibla-govoleo je narediti mi, da Vama i ver-nicima Vaše crkve izjavim zahvalnost. Ministar Dvora, Milan Antič s. r.
Poteni so g. Piišpek na farcfi sprejčli za~ stopnike ržzni uradov, drflštev, ev. Ženskoga drflšti'a Puconskoga, Moravskoga i Lendavskoga, iinjorije i Lendavske gmane, ki so Njim ssojo liibezen i svoje poštGvatije  do  Njih skdzali vfi.
Ob 1 vori je v »Kroni" bfo skOpen obed, na šterom je 103 osob vzelo tao. Skupen obed je pri dobroj v61i, lžpom vkuperraetnenji prete-ko. Čfilo se je več srčni pristolni pozdršvov od g. Pušpeka,   cd   g.  Benko Josipa,   od   g. Dr. Kartin srez. nač.-a, od g. Šiftar Gčzo (od strani gmssjnaros),   od g.   komandanta mesta,   od g. Hajdinjžic nar. poslanca, od Teke Dčneia, od Luthar Adatn-, Š ftžr Kdrol- i domačegs g. da hovnika.   Lic.  Goscheohofer H. Radgonski dQ hovnik so svoj lepi pozdrav podprli z lepiro da" rom sveje gmsjne — 300 Din — iteroga so tam dali pršk.
G, Pflšpek so se okoli y2 5 včre odpelali od nas mcd vtšlitnl pozd?žvl. Drfigi so pa do kesnoga večera ostaii i so se dobro čfitili, kak malo gda.
Čutiii smo se, kak prdvi bratje i sestre, itere je to najlepie i najvčkše čiitenje človččega srca zdrfižilo k skupnoj Božoj službi i potem k skiipnonri obedi — lubčzen.
Gospodnomi Bogi bojdi dlka i hvžlapred-vsetn za t€ nai nepozableni radostni svetek, šte-roga radost nam nišče i nikaj nemre več vzeti, niti tž velka skrb naša za volo (više 66,000 Din) duga ne. Ar vuparao se v Oči nebcskotn, vu pomoči naši verebratov i dtfigi bližnji naši.
Z vervanjetn, z vQpanjeru vu Gospodnotn Bogi i z radostjov pršvimo zdS mi, Lendavske ev. gmane kotrige:
,,Eben Ha6zer!" — ,Do tčga mao nam jc
potndgo Gospodin Bog!"
Eden vdrnlk.
MŠterikoli me bode vadllivao pred lfidmi, vadluvao bom ga i jas pred Očotn mojim, ki je vu nebesaj Šterikoli pa zataji men6 pred lOdmi, zatajim ga i jas pred Očom mojim, ki je vu nebžsaj." (Mat, 10, 32, 33.)
Na posvetsiivanje ev. cerkvi vu Lendavi.
— NSta: nNe vcagaj, oh čržda mala. —
Radost spe?a dflša naia: Gotcva je hiža Boža I Ti si bio pomSč, znamo, Oh B6g dršgi, oh smileni ! Dika bojdi, hvžla Tebi Za cerke? td nam drdgo,
Prek jo danio zda že cfli,
Naj hiža vreJe moJitvi
Bode na voke ona:                   .
Dorn zahsžiaosti, Jfibezni,
Kak je to i polnseni*)
Tž hiža Gospodnova:
*) BCerkev mbčzni" ime je dobila.
JUVENTUS.
II. Glavni siuleiS
Oustav Adolf a glavnoga
druitira wu Jugosldtiii.
Gustav Adolfa glšvno društso vu Jugosla-viji je svoj driigi Ištai gj0!ež letos septembra 22 23. vu Beški (Srera.) z Jepo vkuppostddeniin i bogžtlro prograraotn držalo. Z vsdke krajine naše države so se zberali duhovniki i svetski odposlanci, kak tiidi oni, ki so se interisirali i občiitšli dulnost lubeznosti. Nijveč ndroda se je zbrdlo z domače i sosedni sremski gman, kak tadi z Bžčke, Bosnije, Banata i z Hrvatškoga. Z našega Prekrsurja so pžneznik gldvnoga drflštva LuthSr Adam PQconski duhovnik i Kerčnoar Zoitan apaški predgar bili navzoči, ki sta zastopala naše slovenske evangeiičane.
Gosti so se že v soboto, 22 ga predpSl-dnčvom zberali, ki so pri domžči evang. drfiži-naj bili zkvartžrani. Predsednik driištva, Dr. Popp Filip ptišpek so popoldnevi ob 4. vori prišli z brzovldkom. Žnjimi sta prišla tudi dvh plemenita gosta: D. Dr. Ernst Schubert konsistorialrat z Berlina, kak odposlanec Gustav Adolfovoga društva z Nemčije i Dr. MOckel Komad farar z Braššoja (Erdelsko).
Priprdvlanje na te osvdtek i sprejem gostov je preveč lepi bio. Na hišaj so zdstave plavile i lOdstvo se je že rano začalo zbčrati na vilicaj k sprejemi piišpeka, Ob pol strtoj vori so kon-
oktober 20.
DOŠEVNI  LIST
Stržn 103.
jenički banderium, dekline vu beli oblekaj, ga-silstvo z mužikov i vnogo iDdstva Šli na kolo-dvor piišpeki proti. Lepi je bio tudi te dugiir^d kolesov i kočujov, na šteri so vu ndrodno noš-njo oblečeni mlsdčnci i starci sedeli.
Prvi sprejetn je prcd varaškov hišov bio, gde so od politične i obldstne strani sprejčli z lepim govorom gosp. pfišpeka, na štero so pOi-pek z karakterističnimi rečmi odgovorili. Pred z rdžami okinčanimi vržtami farcfa so piiipeka i goste domiči diihovnik pozdravili z navdušenfmi rečmi, vu šteri so uozdignoli teškoče i nevole evang. cčrkvi i gman, zahvalili pUlpeki na njiho-voj vrelosti i paščlivosti vu zagovarjanji evan geličanstva, kak tfidi za delavnost na poti Gustav Adolfovoga drOštva i ji prosili. da naj vu bo-dočnosti ešče bole na srci nosijo evang. cerkey( gtnane i vernike. Vu itnčni cele gmane so tol-mačili veseljč i radost ev. evrnikov vu Beški, iterim je velka radost, da letos oni majo to ve-seije, ka se tč svetek pri njlh svell i da oni z vsov tnočjov i lubčznostjos lehko sliižijo pri pri-liki toga osvetka.
Oosp. pOšpek so vu dugom gosori odgo-vžrjali na pozdršv, vu iteroni so povdžrjali, ka za najvekšo svojo dužnost držijo, naj evang. cčrkev vu Jugoslaviji cvefč Bogi na diko, kak tiidi Gustav Adolfovo društvo, štero sejeprinas sttno lani narodilo, se naj obilno osnavla j raz-šlirjava na pomoč tim vu nevoli boddčim.
Po pšpeka govori je edna šolska dekiina eden pozdržvlajoči veršuš pras-la gori i je pQš-peki z beli kerin naprdvleni pušlič dala. Pozdrd? je domači ženski pč?ski koru; zaklOčo z lepltn triglasnim popevanjom. Beika je te dčn eden zvonrčdno veseli svčtek tnela, šteri dugo v spo-menki ostane. Či bar ka je deždžepno vremen i velko blato bild, ali na licaj toga vnogoga vkiip-spravlenoga nžroda je radosti j veseljž sunce sijalo ne samo na evangeličanski obrazaj, nego na drugoga vadl&vanja vernikaj tudi i pušpeka prihod so ne samo evang. zvonovje gldsili, nego pravoslavni i kalvinski tfldi.
Ob p6 7 v8ri so voditelstvo G. A. dtOštva i odposianci krdtko sejo meli vu dporani krščan-ske mladine, na šteroj so ugotovoli večerašnji program; napredSvanja i govore, kak tudi je napre bila dana lista ti pomoč proseči gman i program razdelitve letošnji daril.
Ob 8 v5ri se je začno vu cčrkvl te »Poz-dravni veččr",   pri šteroj priliki je ta prestorna
cčrkev nakldčeno puna bila. V začčtek je skiipno popevanje bi!6. Po kratkoj molitpi so doražči duhovnik pozdravili te vkiipspravlene. Za njimi so g. pušpek govorili jško navdtišeno od dela i diižnosti G. A. društva, se zahvaliii vernikom z gmane Beške, ka so se telko triidili na pri-pižvlanji toga osvetka i opominaii, ka je dčlo G. A. driištva dtižnost i pozvžnje vsakšega ev. vernika ali je dete, ali odraščeni.
Bili so govori držani z diaspore (raztorje-nost) tQdi. Z več krajin, gde je evangeličanstvo med drtiga vadlflvžnja raztorjenOj gde so prsgž-njanja, ošpotavanja, nev61e velke, gde verniki ne vžfvajo on blagcslov, šteroga saprSte, mater-ne gmane tnžjo. Z tš napredavanj se je preci dalo videti, ka po drugi krajinaj je ne samo gospodžrsko siromaštvo dosta vekše, posebno pa v Bosniji, nego verska nevola je todi dosta-dcsta v^kša, kak pa prinas vu Prekmurji. Kelko tdkii krajin jeste, gde niti Bože slftžbe se netnrejo držati i deca brezi verendvuka rastč gori, kak goba vu logi, gde nega cžrkvi, kama bi v sakšo nedelo lchko se pooicHt šo, vu Božoj reči si otavit od ?sakden^šnji opravic diišo svojo, gde nega zvona giasa, iteri bi na molitev zvao, ni na sprčvod ednoga verebrata, nego gde se mrtvec! naše vere zvona briitiva vu jarek pokapajo. I či gda tč, mogoče ednok-dvakrat na lčto z daleča piide eden duhovnik Božo službo držat, se ver-niki ne zbčrajo vu lepe, oklnčane c^rkvi, nego kak naši očžki — na itere smo itak lehko giz-ddvi — pred 150 mi letaii, na dvoriščaj, sked-njaj ali pa pod drevjom. Donok te našinevolni verebratje dosta vekšo pobožnost i aldovnost prikažejo kak mi, ki se obilno kopamo vu Bo-žetn blagoslovi.
Vu imčni naSega prekmurskoga filiaJnoga društva so Kerčmžr Zoltan apački predgar držali obširen govor, vu štcrom so napredali teško stališče i nevole naši slovenski raztorjenosti. Posčbno pa nevole Dolnjelendavske i Apažke diasporalne gtnajne. Povdarjali so nigdašnje i vezdainje stališče naši gman, nevole, vadliivanj-sko živlenje i aldovnost našt vernikov, vu šte-rom so se tfldi za potnoč prosili od naši nem-ški verebratov. Njihov govor je z velkov pazli-vostjov bio posluhnjeni i dosla tdkšega je dao spoznati, od šteroga so drfigi eiče ne znali.
či bar ka je najbole interesantno diaspo-ralni govornikov napredavanje bilo, tiidi se toora omenoti, ka   toga   večerašnjega   osvetka
Stran 104.
DOŠEVNI LIST
oktober 20.
bJžfženo občGtenje je ešče bole povekislo po-pčvanfe domači razni kčrušov i deklamlraaje decd. Kak ra3adinas tak ti stsreši so ssi tdl ?zčli vu tora oseetki. Med pauzatni so mladiaskl, ženski, moški i ražšanf kdruši popžvali večglds-no cerkevae I verske pt$tnl Deca i dekline so veršuše pra?le gorL More se prizoatf, ka je program preveč lepo blo viflppostcivleGi I ži?i, ne tak rartev, kak navddno prlnas. I to }e tte satso dfihovnlki i kantori z«s zahvalitL nego ravnotak verafkom tfidi. Taai se vidi, ka nL sa-mo jTsladina, nego tfldi stareli se z veseljom paščfjo na g!ds dehoraika, ali kaettora na ?erske veččre i vaje i edeo diflgomi na roko ide. Kak je to l^po i kak biiizi je taas Bog z svojim b!a-goslovom, gde ?eraiki I posčbno raladina z voditeliaii vržd vktiper dela, se voditi da na Boži potaj I vskfioao ciropra Bože kralestvo. PisdteJ eti tedov je meo sreLo tri dni se muditi v ednoj evangeličansko] sžsi vu Petrovopolji (Bosnija), štera prek 300 hižai nutner čte I je samo vu celof včsi sdno oštarijo vido, dr jj ne-ga več. Na pitanje, kelko ošfarlj tnajo tii, so njemi odgoTOrili: ,ssaoio edno i td je tfidi pre-več, ar raiadeien i liidstro se rajši za vadlG-vdnjsko i ?ersko de!o briga, kak pa za lumpanje."
,%B\k]Iem so, ki so čistoga srca, dr oni bo-dejo Boga videii."
Na drflgi dea v nedelo 23. sept ob pol 9 vori je za deco bila Boža slfižba držžna, po šte-roj priliki so gosp. Hamm dahovnik iz Sarajeva otrokom od G. A. druiffenoga ddla med decov napršdd?alis med šteritn so deco večkrdt vopi-taii i na štera pitanja so vedno dobcr odgovcr zad6bili.
Ob 10, vori se j« začnola glavna Boža $l&iba s skiipnov pesmo?: »Diči, dflša tooja, dike vekvečnoga kiala I" Cerkev je naklačeno puna biia. Predgo so g. D. Dr. Schubert držali. Thema govora je bila: Pozvanje naroda, kak tdkšega, vu krlčanskoj cerkvi. Božo slfižbo so doniciče dalšrde z Igplm popevanjetn olepšale.
Po božoj slfižbi so gosp. pBšpek i vsi gosti vu pravosižvno cdrkev šli, gde so je pra-voslavn: dtihovnik i vndgo naroda čakalo i z velkov radostjo? sprejelo. Po kratkoj molitvi so diihovnik z dugltn govorom pozdravili našega pušpeka i vu rečaj svoj^ so povdArjali, da se tQdi prgvosla?i veselijo njihovomi obiski i se radiije njih vu njihovom krožf pozdravit/, štero je dokaz, ka kržčaoska vadlQvanja se sestridsko
prlbliž^7L]o edna k drfigoj, naj skSpno se bo« rijo za vsš nas dflševnoga poglavara Kristuša, i prOti vsakšemi hfidoml, štero bi ti|ego?re za-pd?edi i evangelioral proti biJo. Gosp. pašpek so se z lepirni rečami zahvžlili na lepom spre-jeffll i na poštenje, šfero njim je skžzano bilo I so bJagosIovili vse vernike, voditela i cžrkev prsvosla?sko vu Beški.
Po tom so vsi Š!i pa vu kalvlnskc cžrkev štera je tiidl puaa bila caroda i gde so piižpe-ka ! goste dfihoraik pozdraviH po skflpnom po-pčvsnji z regnji 133. žolfžr v. 1.: wOvo, kak dobro, kak vugodno je brafom vu ledinskn pre-bivati." K srce idočl je bio gosp. puipeka od-govor na reči kalvinskoga dfihovnika, vu iteri so omenili yse skOpne nevole obž sestritiske cerk^i za vremena pr6tireformacije i relifev Gustd« Adolfa I so je balrivil« na bratinsko vktipdelgaje i lHhizen proti edendrflgomi I tiidi n& d^lo Gusta? Adolfovoga podperacga dfflitYa.
Oba obiska sta puna bšJa" z dahom i seje obSatilo, ka Boža biagoslavlafoča roka pomaga spuniti to drugo velko zapoved: ^lflbi bližnjega tvojega, kak saspoga sebe " BlagGslovleni je bio ete ceii dčn i ki so li navzSSi bili, z lepim spominoiTi bodo mislili kk ete den, gds eden z drflgim so se pokrepili vu veri i v onom, ki je g!cWa, vu Jezui Knstuši.
Popoldn^d ob treijoj vort se jezažnodrfi-št?a glavni gjiileš z sled^Sov občinskov pesmov:
Gustav Adolf je to itne,
Ki nsm kinča zastavo.
Oa je nase vere brlge
Nigda z Iždaiijein vodo.
Mi voditno ffierca džla,
DQnok njaoio i rui meč;         ;
T6 je meč DUha svčtoga,                          ;
Luthero^a Boža ržč.                         .-.    ,
Gusta* Adolf je svoj žitek
Dao za evangelioto.
Eta smrt je večne dike
Spomin za imd njegovo.
Smo i mi gotovi vedno            .,.,,..
Aldfivati Gospodni ?
Ja, mi tiidi aldtijemo
Žitek, blšgo v radosti.                           '
Gustdv Adoif je merajoč'
Zad6bo oblždanje,
I vu želno Čakani mer
Pripelo bojiivanje.
Tak i mi ne počivajmo,
Dokeč ne obladamo,                           ;^ ¦:
Ja, dokeč po sy^tom boji       ,   . r O ,
Blžjženi m^r nžjdemo.               , .   >-.-.vi-<
oktober 2Č.
DUŠEVNI LIST
Štrdn 105.
Gjulčš so gosp. pušpek odprli z lepimi podžigavajočimi rečrtii, pozdrdvili vse navzoči , bodo?e vernike i kotrige driištva i je opominali na vekšo dčlavnost na poli liibčznosti etoga drQŠt?a. Za njitni so Dr. Mockel Konrad držali napreddvanje od verskoga živlenja vu Erdeiskom žit?6či nemški evangelifanov, Preveč interesantno je bllo to napreda?anje, z šteroga se je vidlo, ka oni verebratje ne vživajo telko slobodščine, kak mi i dosta včkše nevole raajo, ali vrelost njihova je tiidi vekša od naše. Graane so tam ne tartve i lfibezen k veri i k Kristuši je vn6go bole gorčča, pred šterov bi nas samo lchko sram bilo i šteroga vzrok se ne satno vu verniki, nego vu deiavnosti gtnanski voditelov i paslerov lehko ISče. Slara istina je 16; kakši je vert, fak-ša js držina. (Priglihaj Ezdkiel proroka knige 34, 1-12!)
Najbole interesžntno je bilo naprždžvanje driištvenoga iajnika g. Gerharda May, celjikoga farara, od letošnji računov i darttvanja po se--   niorataj i gmsjnaj.
Vkuper je priSlo : 55,840 25 D.   Z toga je
dariivano v Bački 14.074 25 D, vunemški gma-
i      naj Dravske banovine 9442 5 D,  v Savskoj ba-
¦    novini 9238 5 D,   v Banatl  6318 25 D,   v Prek-
raurji 5756 5 D,   v Sremi 5736 25 D,   v Bosniji
3066 D i Beogradi 2208 Din.
Eti računi ifldi nam prekmurskjm evange-ličanom majo dosta povedati. Dokeč po drugi šinjorijaj (gde je tiidi gospodarska krlza, i po vnogi krajinaj ešče v^kša kak prinas) od lanj-skoga vekšo d^lavnost i žldovnost pokdžejo te računi, tečas je naša vrelost menša gtatala. Na-ša šlnjorija je lani na drugorn mesti bila i letos . je na pLto spadnola. Druge so nas prehitile. Za driištvo se je letos povsud vcče aldova daruvalo i znabralo kak lajii, samo mi smo od lanjskoga
tnenje bili zmožni prikazati. Povsud je vekša šu-ma vkiipprišla, samo naša se je zmenšala. Naše gtnane so popreCno 45 par darOvale za dušov i vnoge ešče niti telko nš, edna komaj 7 par. Dru-ge menše, raztorjenosti pa od 2—5 Din. na dfišo. Tfidi to je interesantno, ka deca, ki nemajo toš-linov, so poprečno dosta veče dariivali, kak od-raščeni. Ali deca vfckšo vrelost mdjo k veri i Kristuši, vekšo liibdzen za vu nevoii bodoče i trpeče? Oeca so nas odraščene vu sramoto po-stavili, so bogši krščeniki, kak tni. Natn je to sratnota, ali donok je veselo, ka zdece naše po-
božneši, pošteneši liiterani bodejo, kak smo mi. BOg iče od nas bogši narod si vzgojiti.
Zato zdignimo gori glave i hodtno b&trivno na boj, pokažimo, da smo rni ne te najslednje i najzbožneše kotrige naše piišpekije. Da vu naši srcaj (Qdi gori liibčzen k Bogi, k Krisiuši, da se mi tiidi znarno smiliivati nad nevolnimi i poraa-gati ttm vu nevoli boddčim i trpdčitn. Znamo mi tudi trošt dati, ne samo iskati, da smo ini vu srci ne mrtvi, nego goii vu njem liibdzen, i na-šim ofakom, ki so bar dosta trpeli i dosta a!-diivali, na nai pokolenje njihovo se nede trbelo sramotiivati. Zmoremo tni ludi telko, kak difigi, či samo ščžrao. Vzemrao zato napre to prvo vrž-lost i zavzemmo nazaj naše staro mesto, naj ne bodemo ti zadnji, naj staro poštenje naše ostane na dale! Tudi naj nani deca ne pravijo, kasmo manjii leni. Naj se odiči vu nami očakova vera i naj naš odvetek tudi tak gizdavi bode na nas kak mi na naše očake. Naj se vse veseli nad nami, ka je vu nebesaj i naj prijetni bodemo pred Bogom, dr nas On samo tak lehko obilno blagoslovi i da miloščo, či mi tudi miloičo i lubezen činimo nad bližnjimi našimi. I koga je Bog blagosJovo, od njega tč blagoslov ne vze-me nišče. Bojdimo boži odebrani narod, kra-levski rod. (Mate 25. v. 21.)
Td svetešnji gjiilžš, šteroga je ešče pope-vanje dafard i rauzikalično napreddvanje okin-čalo, se je z siedečim veršušom občinske pesmi dokončao:             ;
nLQbdzen si zapovedo,
Naj lubčzen všdimo,               "   '        -'
Cini zato rortve srca,                .         :
Naj se gor oživejo.              -    ,  \   >r i
Vužgi plamea lubžznosti,    *¦
Da naj vsaki vidijo,                         ,
Ka vsi, kak edna kotriga,
Za enovga živemo."                  •¦''¦'
Na večar ob 8. vori je bio ešče zakifični svetešnji verski vččar, na šierom so eiče razni govorniki pobfldjavali vernike na pobožno versko živlšnje i na delajočo lOb^zen. (Gal. 5. v. 6.)
Omeniii se more tQdi gostolabnost verni-kov gmane Beška i posebno pa vržlost i neob-trudnost žen, ki so se ne samo za okinčanje cžrkvi i za svetešnjost toga gjiileša skrbele, ne-go neobtrUdjeno so se brigale, naj se vsakši gdst pri njih kak najbole prij^tno i domače po-čuti. Prviva dva dneva je vsakši gdst pri svo-jem verti bio pogoščeni, kama je zkvarterani bio, v pondelek, tork i sredo so pa vsa potreb-
Štržn 106.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
na vu farof vkiipprinesle i tam spravile za na konferenci ostanjene dOhovnike dnevni strošek, vu šterom so vse svoje gospodinjsko znan]e i kfinjske skrivnostl vQpokaza!e. Podvorilo se je vu dvorani »Krščanskoga mladinskoga društva," gde so se domanje dekline vu dvdrbi z odlič-nov pazkov i neobtfudjenostjov vOpokazale.
Za vse to je nžj Gosp. Bog  obiJno obl6 na 1 Ete osveiek ne osiane samo Beški eden ne-pozžbleni lepi sporein,   nego   ti nazoči bodoči gosti se bodo tiidi vedno sponslnali  na vrelost i Ifibčzen Beške vernikov.
Svetiijmo!
Oktobra 31. dčn je jedini evangeličanski svčtek, zato raera njegovoga svelUvanja kžže tii di našo evangeličansko ogvušanost.
Oktobra 31. dčn je svčtek pokore. Sveto odlošenje vu k prvešoj diki nevrednoj vezdaš-njosti na delo dičndše priSesfnosti.
Evang. Dijaškoga doma deset letnice hištorija.
Vu B6gi vopreminoči, pobožnoga žitka hižeopar, Kiihžr Ferenc i tavdrišica Kološa Judka, sobotškiva stančara, da njidva, je BSg n& bla-goslovo z-odvetkom, od Božega diiha reči po-biidjeniva, sta v-Soboti bodčče zetnljišče i hižo z-poročnim pi^hom po ob6 smrti sobotškoj ev. gmajni poročila, naj tara eden konfirmdnduški dom postavi gori, vu šterom se naj krajine siro-maška i vu verskom osnavlanji neposkrbiena deca vu svojoj sv^toj evangeličanskoj veri \6 osnovž i nje vrfle, slžlne kotrige bodejo.
Sobotška evang. ginajna je eio plemenito poročilo vu 1908 tnžrc. 8ga držanom gjUlžši z-navdiiševnov radostjov i zahvdlnostjov vz^la i po poročitelov (Kološa Jtidke 1906 nov. 23-ga; Kuhar Ferenca pa 1921 nov. 19 ga) preminenji v-lasnost stopila, pripravlavla se poročitelov želenje, kak najprvle vu žitek postaviti.
Po svetovnoj bojni politlčno premenjdva-nje je našo vendslovensko krajino k-Jugoslaviji prikapčilo. Tak smo tii živoči evangeličanje od naii verebrstov, z-ketni smo, z-cčrkevne strdni od več stotin vrt-mena živeli, od Slovenie sčisfa katholičanski,   evang.   vadliivanja   nepoznajoči
stančarov morja pregrajeni, kak eden ma!i zž-tou nasžbe zanihani postali. Ka se naj vere pogubelnostl 1 težkoče leži obarjeroo, smo se znosra organizerali i v 1922. ieti febr. 2-ga v-Soboti drždnom gjuleši »zosebno šinjorijo zdnlžili.
Da je n6ya vldda evang. vučitelov vekšs fal odstiranila (v pokoj djdia) i da se v-Jugoslaviji evang. vučitelje i duhovniki nedobljo: je šinjo-rija dokončala, ka v-Sobcti eden Dijaški dora posiavi gorl, vu šteroga siromaike, dobroga včenja" osnovlenike notri vzeme, ki po tom bo-dočega drža?noga re&gimr>az'uma včenje dokon-čanji vu vučitellšča i theologie rtiajo idti i tak dobi na prišestno evang. sveia mati cčrkev po-tr&bne evang. vučitele i diihovnike.
Na t^ cil, t6 je to na Dijaškoga d6ma gori posfasianje je sobotška evang. gmajna po Ku hari dariivani hram i zemlišče, da se to z-poročiteSov namenjavanjera neprotivi, proUomi dosta vekši cžrkevni cil md slfižiti, v-1923 aug. 26 ga držanoos gjaieši v-6 tom punktoeni skon-čanjem šinjoriji poniidila i vse tečas prekdal?, dokec na to potrebčina bode. Po zmenkanji po-trebčine naza spždne na sobotško evang. gm»\-no, kakti na svojega lastnika.
Šinjorija je sobotške gmajne poniidbo v-1924 jun. 11 ga, v Križevci držanom gjiileši (17 punkt protokula) sprejčla, Dijaški dom v-ono-istoga šoiskoga leta zač6tkom v-Kiiharovorn hrami odpreti i v-žitek postšviti skončala. Na del spelavanje je nazavflpstvo (upravnlšivo) odebrala. Skončano je ešče, ka se gori pozovčjo gmajn voditelje i verniki, da na osnovlenikov prehržnenje dari, peneze i naluržlie pob^rajo.
Na Dijaškoga ddma povčkšanje k-zvoneš-nji orsžgov proteštanški vernikov gmajnam prošnje pošlejo, — zvSntoga da \& nžstava tned sebno pozvanje bode služila, državno podporo tiidi bomo prosili, da se pouebna šuina vkiiper spravi. Proste t dd se vam, trupllte i odprl se vam,a svčle JezuSove reči so na občiitna vfiha, na cdpreta srdcž naišla, tak med domanjimi, senioratninii gmajnami, kak tiidi med zv5nskimi vernikmi. Hvdlevredni ^idovi so prihajali ze vse krajin, poleg premoči so aldove prirašali ti prb-močni i ti siromaSkeši. Vere navdiišenost je bU-dila ne samo veredomanje, ncgo ešče i difige vere i narodnosti prijatele. Ncmogoče nam je preceniti, što je več dartivao. Vsdka giaajna je prinesla svoj aldov v-penezaj i vnaturiali i pri-
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Strdn 107.
naša dnesdčn.   Vsi so prerazmeli   vkupdržanja,
medsebnosti potrebčino. Z-Amerike, z Milvaukee
od naši tam bodoči krvni bratov srao dobill 40
j z-Šouth Bethlehema 331, vsevkup  371   dolJar
T6 sta biJa na D jaški dom   dva   prviva ddra.
Sledi z-Nemškoga Gustdv  Adolfa  družtvo,  od
drždve, od banovine, z Švajca, z Štajara, z-Zag-
ra"ba, od senioržtne podpornice, z-Škdcije nedel-
ni   šolarje   4360   Din   itv.  Sledi pri povčkša-
nji Dijaškoga doraa so G. Petrovska, Križevska,
Hodoška gmajne dale i notri poslale   na svojoj
foringi za rušt potreben les.   Bližanje   gmajne :
Bodonska, Piiconska, Moravska  i   Sobotška so
pod cigel forlnge dalč, Sobotško e?ang. žensko
družtvo je z plesnim  napredavanjem   porragalo
na tč cil dohodke spravlati i pri dljaškoga do-
tna gori drždnji neobtrfldne opravice spunjžva i
dnesdčn. Gnsp. Benko ndrodni poslanec, senio-
ratni inšpektor, veletrgovec, so k-zfdanji   potre-
ben celi šoder i pesek više lOOkubikov z-svojim
cugom, zlasne bajce  brezpiačno  darfivaJi i 4
železne štatnpeke z-madracami obravnane   po-
stavili v-dom.  Sobotski   železni   trgovci  $o z-
kunjskov potrebčinov obravnali Dijaški dom itd.
Dijaški dom je poleg 1924 leta v-Križevci
jun. 11 ga drždnoga iinjorskoga gjDleša skon-
čanja v novom šolskom leti 1924 oktobra 1-ga,
pred desetimi letmi, z-malim zaietkom  vu  Ku-
harovom hrami z-sedem osnovlenikov gorivzet-
jem z Božov   službov osvetno odpreti. Po cčr-
kevnotn popS?anji so g. Kovžtš Števan   dfišo i
srdce genlivo  predgo  držali,   g. Luthar Adam
pficonski diihovnik   pobožno   zaprtno   molitev
raolili, V^rteš Šandor dijaškoga doma voditel k-
priliki priraerno, Ouček Franc I. razržda sirotin-
ski osnovlenik prispodobno je srdce genli«figo-
vor držao.   Nazoči   je   bil6   ženskoga družtva
odebranst?o pod Dr. ŠSmenove gospe   drfiitva
predsednikojce vodstvom. Osnovlenikov rodltelje
i ešče več driigi vernikov.
Tak je dijaškoga doma prvi letnik vu Bo-žem imčni odpreti. Pazko na osnovlenikov vče-n\b so z-tjedničnim preinenjavanjem FlisSrJanoš Darvaš Fereoc i Verteš Šandor vp. vugitelje samovolno, brezpJdčno na s^be vz€\i, te poslšd nji je spelds?ao duhovno ravnanje, te prvi pa pšnezna dugovanja. G- Senior so z pazkov spre-vajali D. d6ma dpravice. Vžrstvene opravice kfihanje je FJisžr Mari dobroga zndšanja po-božna krščenica pod ženskcga driižtva kotrig pazenjem odprdvlala, za nezdravi   zrokov   volo
je 1925 nov. 4-ga z sliižbe odstopila, na njč mesto je Pintaričova Luthar Juliška priila i do 1928 Iela dec, konca hvalevredno spunjavala na sebe vzčto pozvanje. Od onoga hipa mao Ko-loša Anna spelava dijaikoga doma ventvena dugovanja. Ženskoga driižtva neobtrUdne kotrige čuvajo, naj se esnovlenid primerno hrdnijo, v-prostoraj čistoča Jžda i strošek se šparavno niica gori.
Da je Kuharov hram vekši račun osnov-lenikov vu svoje prestore notri vzeti nespodoben bio, šfnjorija je 1925. jun, 29-ga v-G. Petrovci držaiiom gjfileii (prot. 30 punkt) njega pov^k-šanje skončala. Benk6 Jožef inšpektor so že pred gjiiieša vremenom z-Mžjer Jžnošoni, Sobotškim zidarskim meštrorn dd!i plžn i proračuti napra-viti, šteroga so gjiileši notri pokdzali, z-popolno podperajQčimi argumenti, z-navdQšenirn govo-rom njega prijčtje poračali. Šinjorski gjulžš gle-d<5či nato, ka je te prvi stopaj že z-odprdtjem včinienl, od potrebčine gn&ni, nizdrtJ nemre - po popolnom razprdvisnji, globokom tanačivanji je ednoglasno dokončao dijaškoga doma povekša-nje i zidati že v tom leti začnoti. Z-tčm želenjeni zravnao, da se potrebni prestorje že v-tom leti zgotovijo i tak vu vekšem računi se zglasčče osncvleiiike mogdči bo gorivz^li.
Odebrana zidanja kotnisija je v-delo std-plla, vse je doprmesla i pripravila tak, da je zi-danje že 1925 ga julia 26 ga popoJdndvi ob 1 vori z-fundamentoma betoneranjem vu Božem imeni začnjeno. Z-veikov vu Bogi vUpaznostjov, navdiišenostjov je vrelo teklo dclo, z-punim trdštom smo bili napunjeni, ka do nov. 15-ga kamčiedenlokalikfinjagotovabode.Alinov. 12 ga je velika povoden popiavila varaš i njega kra-jino, tak da se je vse delo zastavilo. Pri začet-ki šolskoga ieta gori vzeti 15 osnovleniki, kiso začasno vevang. š61o skvartelivani, so se duže tam stlskšvali i vsak den hodili v-dijačkoga do-ma prveši ma!i lokdl jest. Kunja i špeiz je na-teliko zgotovleni bio, ka se je kuhanje tam od-prdvlalo.
1926 ga z toplešimi dnevami prihajanjem se je delo znova nadaljdtralo i fdom se je nate-liko zgotovo, ka so se csnovlenici junia v-ndve, zdrave, vu vsera lali pripravne prestore notri zoselili.
Novoga dotna posvetšuvanje je na junia 29 ga odločeno bilo, ali zavolo vu velikoj meri po cšle krajine ladajočega škarlat (erdžčica) be-
Stnin 108.
DOŠEVNI LIST
oktober 20.
tega, je na september 12 ga predjano. Na te dčn je nied celoga prekmurskoga evangeličanstva i tiidi vu velikom računi druge vere vernikov tal-jemanjem D. Dom z velikim osvetkom poleg cčrkevnoga rituša gori posvetšeni i svojemiple-tnenitotni pozvžnji vu Božera imeni prek datii. Ousvetni govornik so bili vu cerkvi Dr. Popp Filip piišpek, onoga hipa ešče administrator. Heiner Gdza hodoški diihovnik so predgali vo-grskij vone zadrgnjenim vernikom pa Šoštarec Ferenc slovenski. Striikovska banda je cčrkevne melodie igrala.
Po slfižbi Božoj ob 11. vori je občinstvo v-peti reddj v-irnpozanskoj procesiji šlo k-Di-jaškemi Domi. Med več jezčrk vkiipspravknov vnožinov so tam bili vsi ev. diihovnici, cčrkevni inšpektorje, kuratorje, svetske oblasti, ev. žensko drfižtvo, vučitelje, izraelske gmane poslanci, vsi imeniti notabilitašje, trštci, obrtniki; z Belgrada Dr. Belduin Saria univerze profesor, mestne re-al gimnazie prof esorje, mestne i krajine inteligentie prebrdni del i brezi razločka vere i narodnosti v jezčrkaj naroda. Popevao je pod prof. Justin Ubalda vodstvom realgitnnazie choruš. Kovatš Štefan senior so vu kratkom, srce genlivora go-vorenji blagoslovili i prek dali svojemi nebes-komi pozvžnji Dijaški dom. Vsaki duhovnik je na podlžgi svdtoga pisma cden-eden kratki go-vor ali molitev držao.
Ousvetka aktuš so g. Benko Jozef inlpek-tor z-toplim, ndbfidnim gOvorora zdprlf. Vu imč-ni seniorata so prekvz^li Diački dom, budili vernike na vkflp drždnje i edno razmenje. Zah-vžlili so i visiko cenili po gmanaj i po driigi vernikaj prinešene aldove. Zahvalili so td osvet-no intercsžranje i vu našoj radosti taljemdnje, z-šterov so našega sv^tka osvetnost svojov na-zočibodočnostjov podignoli gotovi i dobri bili. Po zaprtnoj pesmi khoruSa je občinstvo nav-dfišeno popžvalo ,,Trdi grdd" himno ino po preglčdanji lokalov je odhajalo.
(Nadaljavanje i konec v prihodnji nuraeri,)
Rdzločni mali glasi.
Radosti glas. nZato tak držimo, ka se člo-vik zveliča po veri, brez d^l pravde" (Riml. 3.28)
NemSija. Miiller Lajoš, orsački pUšpek je sept. 23,-ga spelani osvetno vu ččit njegovo v berUnskom dotni. Miiller Lajoš, zda cerkveni vo-
ditel 40,000,000 nemški evangeličanov, se je 1883 leta narodo; Idni sept. 23.-ga je bio zebržni za državnoga pUšpeka.
V  AustrJji se nadaljava preganjanje evan-geličanski duhovniko?.   Do  tegaraao  so  osera evangeličanski duhovnikov dolizadržali. Z tem je potsarjajo, ka vidme narodni socialistov razšir-javajo.
HKa hasni človekl..." ? Dollfussa, biv-šega kanclera žena i Fey minšster sta evangeli-čanske vere bila i Ji vu najzadnjem časi je dao žnjima interes ostaviti svojo vero.
Evangeličanski kalendari za 1935 kto z vnogimi lepirui keptni bode ilustrerani i se nas-kori dokonča. Što žč^ djšsti vu njegaešče kakše naznaniivanje, naj to kem prvle notri poile.
Rusija. V pretečenotn leti so rusoski novi rojencov 45% okrstlli. Ti vopreminoči 55% so pokopali z cerkvenim obredom. Ovo niti to naj-nesmileneše preganjanje nemre vovtrgnoti pobož-nost z dfiše rusiškoga naroda.
DOša. Eden veren krstšenik je vu teateri najšo priliko k povnenji. Predavanje je bllo od ednoga marinara, iterl je prvle, liki so ga obe-sili, goripognao edno kupico na zdravje svoje nemrtelne dfiše. BNemrteIna dfiša"! Tevi dve r€či sta tirale toga glčdajočega, od tevi se je več ne raogao odsloboditi. Tevi sta ga pripelale k križi, k-veri i nazadnje je predgar evangelioma postao on, ki je prvle bio nevervani.
V  Puconski fari je letos pri priliki pobč-ranja dače 217 1. pšenice i 486 1. žita darQvano na Dlački Docn.  Dariivali so:   Brezovci   22  1. žita,   19 1. pSenice;   Šalamenci  26 1. žita 13 1. pšenice, Polana 23 1. žita 27 1. pšenice,   Gorfca 2 1. žita, Vaneča 12 1. žita 7 1. pšenice, Mark!-šavd 43 1. žita 16 1.  pšenice,   SebeborcJ 27 I. žlta 27 1. pšenice, Bokrači 4 1. žita 6 1. pšenice, Krnci 20 1. žita 7 1. pšenice, Pečarovci 52 I. žita, Dolina  32  1.   žita  20 1. pšenice, Lemerje 33 1. žita 41 I. pšenice, Puconci 40 1. žita 34. 1. pše-nice, fara 150 1. žita. — Od lanskoga je raenje 187 1. žita i 161 !. pšenice,   šteromi je ne zrok nateliko letošnji slabši strmcni pov, kak bole to, ka so istihlp ništerni vernfci na Porkolabov križ tiidi silje dž?ali.   Dostojno je zato velka radost naša, ka si je med vezdašnjimi težkimi verstve-nitni rezmerami itak dosta   dobri  duš  zmislilo na naio skiipno liibezni nžitavo.   Hvala   njim! Dtka B6gi!
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.