GLAS SVOBODE
SIX>V1CNHKI TRDNIK
3lA K OB IBTI I)ai.ATMK(J4 Ijt'MTTA.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.

GLAS SVOBODE
SIXJVHimC WEEKLY Dif«» To Tu ImiHn o« Tu I^aoura Oi iim
Razgled po svetu.
Iz rusko-japonskega bojišča.
Ruski pooblaščenci za mir so izjavili, da ne morejo sprejeti dvoje glavnih japonskih zahtev. Ta dva pogoja sta vojna odškodnina in odstop otoka Sahalin. Sahalin je rusko ozemlje, dasi je bilo preje last Japoncev. Že pred mirovno konferenco so oficielni Rusi trdili, da nobeden Rus ne more zavzemati se za odstop Salralina. To je pa tudi sedaj povedal Sergij Witte, ruski poobla-.ščenec.
Ali naj iz tega sklepamo, da so rt jKJganjanja razbila, ali da se bodo vzlic temu jaj>onski m ruski pooblaščenci sporazumeli. Najbrže bode zadnje! Ruska financielna sila se ni izčrpana. Ali zaupanje v armado in v ljudsko pomoč je splavalo po vodi. Pod zastavo {»klicani rezervisti nočejo iti v vojno, ampak se se puntajo. V Rusiji se pa vzlic oficielnemu ta jen ju vrši revolucija. To so najhujše rane ruskega carizma. katere je treba vsekako vpoštevati. Ruska v-lada mora skleniti mir, ako noče v stoj i lastiti državi izgubiti vse.
Z druge strani pa upamo, tla bodo tudi Japonci nekoliko znižali svoje terjatve, da se bode doseglo spo-razumljenje med ruskimi in japonskimi mirovnimi pooblaščenci in se naredilo konec groznemu klanju na Daljnem Vztoku.
Z japonske strani se zatrjuje, ako bi 5e razi 'la mirovna pogajanja, da pričre O vama takoj z ofenzivo.
Rusija.
Iz Rige se zopet poroča o velicih nemirih. 20,000 delavcev je zastav-kalo in prisililo <lruge svoje tova-riše, da so prenehali z delom. V 1*> ju s kozak: je bilo več oseb rati jenih.
• Generalni p-irbernator Karakazov je poslal Jarošenka, župana Odese in voditelja liberalcev, v prognam-stvo v guljeniijo Olonec.
Kmetje so zažgali graščini grofa Krozinskega in Tikorina v okolici Bialistoka- •
V	Lodzu je vojaški poveljnik obsodil župana in |x>licajskega načelnika v sedemdnevni zapor, ker nista hotela slušati vojaških odredb.
Vojno sodišče je od 53 mernikov z ladije "Prut" 4 obsodilo na smrt, 3 v dosmrtno prisilno delo, 14 jih je spoznalo nedolžnim, drugi so obsojeni na manjše kazni. Vojno sodišče priporoča, tla se od na smrt obsojenih pomilostita dva i>a dosmrtno prisilno delo, dva pa v desetletno ječo.
Iz Petrograda se poroča, da je načrt za narodno zbornico dokončan »1 da bo proglašen na prvo letno slavljenje rojstnega dne jxrc stoloma-slednika Aleksija.
Ta narodna zbornica bode imela le posvetovalno pravico, Iqtferi bodo car in ministri predložili svoje predloge. I>e z dvetretinjsko večino bode lahko izsilila odklonitev predloga.
Zbornica bodv štela 500 članov, katere bodo volili indirektno. Prve vol'tve IkxIo v jeseni.
Ako car in njegove kreature mislijo s tako spako zadovoljiti ruski narod, tedaj se prokleto motijo.
Nemčija.
Ljudski učitelj Zeriwlt v Trieru je bil radi razžaljenja veličanstva cfrsojen v štirimesečno ječo. Nemški Caligula, Viljem št. 2, je odklonil prošnjo za pomilošoenje, dasi je učitelj v občinstvu jako priljubljen. V Nemčiji zadobe milost le še uniformirani morilci.
V	Berolmu je profesor Eitlenbitrf* obelodanil statistiko, iz katere je razvidno, <la je zadnjih sedem let zvrtflo 950 dijakov samomor. To
žalostno dejstvo dokazuje, kako se v Nemčiji podučujc. Kako so mučili te mlade dijake, da jim je bilo življenje toliko vredno, kakor piš-kav.oreh? Ob propadu mogočnega Rirrta so bih samomori na dnevnem redu. Toda takrat so samomore zvrševali le odraščeni ljudje. Kako gni'la je današnja človeška družba, dokazuje zojx-t to, da mladina beži pred njo!
Norvegija in švedija.
Na Norveškem se je pričelo s splošnim glasovanjem, li narod o-dobrava ločitev Norveške od Švedske.
IX) sedaj se je narod z ogromno več".no izrekel za ločitev.
Španija.
Grozna lakota je v Andaluziji. Kmetje ubijajo ovce l>ogatih posestnikov, [Krttin se pa ovadijo sodišču, da pridejo v zajx>r, kjer vsaj ni treba lakote umreti. Poljedelsko mmisterstvo zatrjuje, da je treba 12,000.000 pezet, ako se hoče vsaj nekoliko olajšati gorje.
V	Matagi je okoli 3,000 delavcev brez dela. V vseh občinah je gosposka napram sestradanemu ljudstvu brezmočna.
V	Cormoni je 4,000 delavcev na-padlo kmetije in odgnalo živino.
Naobratno pa v kloštrih Uune in farji obirajo p ške in pijo najfinejše vino. Tako je v državi, v kateri so farji absolutni gosjiodarji. Ali naj tudi Slovenci stremimo po taki vzondrzavi ? ? ?
Maroko,
Tvrdki Mendelssohn et Co. in Iile:chroet|er et Co. so sultanu v Maroku posodili $2,500,000. To posojilo je i>a zo|>et razburilo francoske finančnike in vse kapitalistično časopisje vpije, da je sultan kršil "status quo".	•
I11 če bi danes |»rišlo do vojne med Nemčijo in Francijo radi Maroka, bi nemško m francosko kapitalistično časopisje pisalo, da je bila vojna v interesu naroda neizogibno potrebna.
V	resnici bi se pa šlo za nenasitne malhe francoskih in nemških bankirjev.
Francija.
Pred leti so prostozitlarji v armadi ustanovili nekak informacijski biro. Radi tega je zavlatlala splošna razburjenost v vseli francoskih nazadnjaških strankah in Combese-vo ministerstvo je moralo podati ostavko. Sedaj j>a poroča "Gil Bias" o klerikalni agitaciji v vojski, ki dokazuje, da farški častniki istotako špionirajo svoje tovariše, kakor svoje dni prostozidarji.
V	francoski armadi je takozvana legija "sv." Mauricija, koje člani so le častniki, ki se prištevajo tre-tjerednikom. Njih naloga je nadzorovati niišlenje častnikov in moštva. Privrženci te legije dobivajo vpra-šaliie pole s sledečimi vprašanji. Moralno razpoloženje stotnije. Koliko protestantov in drugovercev P Koliko prostozidarjev ? Koliko družili notoričnih nevernikov? Se li posvečuje nedelja? Spolnjevali je krščanskih dolžnosti. Imena dotičnih, ki prejemajo sv. zakrament. Se li čitajo slabi Časniki in kateri P Imena častnikov, ki so pristaši sedanje vlatle.
To ovaduško podjetje je mnogo starejše, kakor informacijski biro prostozidarjev, ki je bil ustanovljen le v silobranu. V tej farški in-št tuciji se zrcali vsa hinavščina moralnih trobentačev, ki so zopet enkrat vpili "držite tatu", dasi so sami največji lopovi.
Kitajsko.
Vu Ting Fang, prejšnji poslanec v Washington« m sedaj [xxlprerf-lednik zunanjih zadev, je izjavil, tla obžaluje bojkot ameriškega blaga, ali to je bilo edino sredstvo, s
katerim/ je mogoče ščistiti -sedanjo situvacijo. Kitajska zahteva te le koncesije: Nepristransko in uljud-110 obnašanje napram vsem kitajskim trgovcem, turistom in dijakom, ki pridejo v Zt|r. drž.
Neomejeno naseljevanje kitajskih delavcev na ha/vajskih in filipinskih otokih.
Kitajski vojaki v Kaifengfa so se •uprli in se pridružili vstašem. Vsta-ši so zasedli Suičingfing. Njih.vojska šteje približno 30,000 mož.
Kreta.
Ruska topniČarka "Hrabri" je bombardirala mestece Castelli na severu otoka Krete, ker so se vstaši uprli izkrcanju ruskih čet. Poveljnik topničarke "Hrabri" je zapove-dal, naj se odstranijo otroci in žene, potem je j>a pričel z bombardiranjem. Vstaši so odgovarjali iz jnišk.
Velesile so Kreto postavile pod mednarodno kontrolo. O tem pa Krečani nočejo nč Slišati, am]>ak zali te vaj o združenje z Grčijo.
Ameriške vesti.
Policajska raca.
Njujorški listi poročajo, da je predsednik Roosevelt moral na potu iz Gautauqua v New Jersey po-služiti se jx>stranske proge Eric železnice, ker je policija v Patterso-nu obvestila železniško vodstvo, da se namerava pognati vlak predsednika v zrak pri Ridgewoodu. — Ta vest je navadna, podla laž. Ako je |>olicija tako izborilo vedela, kje se mi&li pognati vlak predsednika .v zrak, zakaj pa ni prijela zločincev in tako progo očistila vsake nevarnosti. V možganih urednikov pri kapitalističnih časnikih navadno vlada velika suša, radi tega si jjo-magajo z navadnimi lažmi, da na-jjolnijo predala svojih listov.
Želja guvernerja.
La Folette, guverner države Wisconsin, je na nekem sliodu izrekel. naj bi se v svarilo vsled ninožc-čih se železniških katastrof obesil kak juredsednik kake železniške družbe. Vsled tega izreka so vsi kapitalistični časniki kar iz sebe in invenujejo guvernerja La Foletta navathiega anarhista.
Oni za nalašč prezirajo temeljno misel guvernerja, ki le zahteva, da bi železniške lopove, ki imajo že ne-broj človeških življenj 11a svoji vesti, vendar enkrat ojstno kaznovali.
Ti veliki lopovi, ki se pri vsaki priliki obnašajo kot stebri današnje gnile človeške družbe, so se več kakor 20 let norčevali iz zakona, ki jim jxreti z globo in za|x>rom, ako dovoljujejo strankam izjemne cene za tovorni pronx*t. Ako bi ti lopovi uklonili se zakonu, bi bili nemogoči dandanes trust za dlje, jeklarski trust, mesarski trust itd.
Želja guvernerja I-a Foletta je povsem upravičena, ker zahteva, tka se ojstro kaznuje ljudi, ki so sodelovali i>ri družbah, ki dandanes neusmiljeno izžemajo ameriško ljudstvo.
Agijev hlev.
Iz Washingtona se poroča, da bodo v poljedelskem ministerstvu z železno metlo [>ometali, tla odstranijo vso korrujxrijo.
Ali ne bi bilo umestno, ako bi se ves Washington tako osiražil, kakor je Herkul svoje dni osti a žil Agijev hlev? 2al, da nimamo Herkula!
' Prazen strah!
V govorancah Ixtde ' j redsednik Roosevelt kmahi posekal Viljema št. 2. Komaj je zgovorH preti pre-magarji, Že je zopet v Chatauqua v daljši gov orane i kot državnik in e-konem povedal svoje misli. Na tem shodu je posebno govoril o- Mifo-
roe doktrini glode otoka St. Domingo. Govoril je tudi proti bogatim družbam, ki se iz protitrustjionskega zakona norčujejo in izrekel, ako so zdašnji protitrustjanski zakoni pomanjkljivi, tla bode treba o-strejših, s katerimi se botle trust ja-nom prišlo do živega.
Mi imamo malo zaupanja v zadnje besede predsednika, ker vemo, da je njemu nemogoče priti trustom do živega. Mogočni trusti dandanes vladajo vlado in postavodajne zbore. Kdor se jim {Trotivi, tega pa odstranijo.
Komedija,
Roosevelt in kardinal Gibbons sta govorila premogarjem o zmernosti. Se ve nista priporočala, naj bodo premogarji zmeni i v delu, aan-pak naj ne zahtevajo, visokih plač.
Np^emo^za^fj' ometi jena gb-spoda iie prij>oročata zmernosti pre-n logarski m baronom, ki so v odiranju jrremogarjev pravi mojstri. Tu bi bilo umestno govoriti o krščanski bratovski ljtibežni, ne pa na shodu promogarjev.
I^ahko je ljudem priporočati znter-nost, ki v zmernosti žive vsled dar našnjega gospodarskega zistema. Malo težje hi bilo Rooseveltu in Gibbonstt govoriti tam, kjer se žre in pije mozeg ameriškega ljudstva. In to je v kapitalističnih krogih!
Škandal po stavki.
Komisar Walker je imel nalog, da preišče računske knjige šerifa ilarretta in poda jasno poročilo o izplačevanju pomožnih šerifov, ki so bili v|x>sleni za časa stavke voznikov v Giicagi. Komisar je vstavil jweiskavo in izjavil, da mu je nemogoče nadaljevati z delom radi velikanskega nereda, ki ga je našel v knjigah. Od nekaterih ponvožnih šerifov je nemogoče najti stanovanja, drugi so zo]>et zapisani dvakrat itd.
Iz vsega je razvidno da so gra-beži zo|>et enkrat )x>segli globoko v okrajno blagajno in sicer na račun davkoplačevalcev.
Res lepo gospodarstvo je to. Vse javno in privatno življenje je ko-rumpirano skozinskoz, da je sploh nemogoče dobiti pravo sliko!
Prepozno.
Rumena mrzlica hudo razsaja v New Orleansu in zahteva vsaki dan svoje žrtve.
Zvezna vlada je sedaj dovolila 250 tisoč tol. za sanitarne naprave v New (>rleansu, da bi se vstavila ta grozna bolezen. Seve je vlada še le sedaj odprla svoj mošnjiček, ko ji že voda v grlo teče, ker je primo-rana izvršiti to. Ako bi bil kdo preti izbruhom bolezni to svoto zahteval za ubra 11 rte v te grozne bolezni, jx>-tem bi tega človeka smatrali blaznim. Tako. kakor je v New Orleansu, je povs<* ' v naši republiki. Povsod se l/rigajo za odstranitev nalezljive bolezni, ketlar je bolezen že z vso silo pričela kositi med ljudmi.
Nalezljive lx»lczni ne poznajo lastnikov polnih mošenj denarja, ne siromakov. Na takih boleznih ohole visoki cerkveni in posvetni dostojanstveniki. kakor proletarci.
Bolezen — rumena mrzlica se je dandanes že tako razširila, da lahko trdimo, tla je 250 tisoč tol. le kaplja v morju, da bode težko s to tnalo svoto vspešno nastopiti proti strašni bolezni.
Naš dični Samuel.
Samuel Goinpers, predsednik a-meriške delavske žveze in podpredsednik znamenite kapitalistične organizacije "Civic Federation", pravi v svojem organu, tla so trije krojači iz Tooly ulice, ki so govorili v "imenu angleškega naroda" podlegli organizaciji, ki govori v imenu "Industrial Workers of the World". Gompers svari delavce naj nikar ne vsrtopijo v novo organizaci-
jo in naj ostanejo zvesti amerikan-: ski delavski zvezi.
Mi vemo, da se Gomj>ers jezi. On vidi, kako se lomi veja za vejo. Nova organizacija, ki je zidana na {Mxllagi razrednega boja, dobiva od dne do dne več članov in se razvija v mogočno silo, ki botle nekega dne uničila starokopitno ameriško delavsko zvezo. Samuel Gompers, ki je po poklicu krojač, neverno čemu tako zabavlja. Ej, njemu je dandanes lahko, ko je mošnjiček poln.
Sploh je pa najboljše priporočilo za novo organizacijo, ako Samuel Gontjjers zabavlja proti nji, tisti Samuel Gompers, ki je bil vedno prijatelj kapitalistov.
Ameriško kapitalistično časopisje.
Neki kapitalistični list piše o gra>-Jbežili j v,,," Equitable" zavanjvaJni drtubi'ttosloviro:;	('■■>'!■', rt
"Tožba, katero je državni pravd-11 ik Meyer v New Yorku pričel proti zavarovalni družbi "Equitable"; ni navadna sodnjsska preiskava, temveč je moralno zrcalo, ki nam kaže nase prvake. 2 njo se bode posvetilo v gnilobo višjih slojev. Ljudje, ki so bili do sedaj za vzor poštenosti, so si osvojili tuje blago. Milijonarji, senatorji, kapitani industrije so sedaj na sramotnem stebru."
Resnica! Ktlo pa je še v vsaki volilni borbi te ljudi, ki so sedaj razkrinkani kot tatovi, grabeži in sleparji, hvalil kot vzore poštenosti? Kdo drugi, kakor kapitalistični časniki, ki dandanes žalostno priznavajo, tla so ti vzor poštenjako-viči navadni sleparji. Kako so ti časniki občudovali in hvalili famoz-ne tIovti|>e duhovitega Chfuunoey-a P. Depe\v-a! Danes, ko je dokazano, tla je duhoviti politikar si tudi umazal svoje prste, pa molče o njegovih duhovitih dovtipih. 2e vcdO, zakaj!
Stavka pekovskih pomočnikov.
Kakih 1,200 |>ekovskih pomočnikov je zastavkalo v vzhodnem New Yorku. Vsi drugi pekovski pomočniki simpatizirajo ž njimi.
Razmere v j)ekovski obrti v New Yorku so grozne. Dela se navadno v kleti |xxlobni delavnici ]K> 18 ur dnevno. V «ol>oto zvečer so morali ti moderni sužnji v zaduhlem zraku delati celo 22 ur za tedensko pla^ čo od 6 do 15 tol.
Tu se ne more noben človek čuditi. ako so pekovski |x>močniki za-stavkali, ko so uvideli, da z lepimi besedami nič ne opravijo pri trebuš-natih mojstrih.
Stavka telegrafistov.
Telegrafisti "Northwestern" železnice so zastavkali. Stavka je splošna in le tnalo je dobiti garjev-cev. Prve dni je železniška družba razglasila, da vzlic stavki vzdržuje promet. Ta bahaška izjava se je pa |xnkazala kot navadna laž, ker je tovorni promet ustavljen, osebni vlaki pa vozijo z velikimi zanntda-mi.
Ker imajo trgovci in kmetje velike izgul>e vsled vstavljenega tovornega prometa, so zaprosili, da naj bi razsodišče sodilo mej železniškim magnatv in telegrafisti.
Kapitalističen umor.
V Albany-u, N. Y., se je zrušilo poslopje, v katerem je bila prodajalna na oddelke. Okolo 40 do 50 oseb je mrtvih, kakih 75 po ranjenih.
Kako lahkomiselno se igrajo kapitalisti dantlanes s človeškim življenjem, dokazuje to, tla so poslopje popravljali — odstranjevali-močne železne stebre, je bilo |>ce-cej kupcev v prodajalni.
Kapitalisti hodijo čez mrtva človeška trupla do svojih dobičkov. In take mnogomorilce se smatra še za finančne ženije.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	^	^	"KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 33	Chicago, 111. 18. augusta 1905	, Leto IV

Ob propadu.
Piše Josip Lo^aian,
Seve, dandanes ni treba, da bi ruski car skrbel za zverine, katerim bi metal ruske proletarce, ker ta to skrbe ruski kozaki, policaji in sodišča.
Kdo je že pozabil na zb. januar t. I., ko je car, batjuška spustil na
ljudstvo zveri — kozake, ki niso prizanašali niti'ženam in otrokom? Ali ni to obn vljenje krvavih gledaliških iger izza časa Nerota in Ka-ligule v drugi formi?
Ali je morda v tem oziru v drugih kapitalističnih državah bolje? Gotovo ne t 2e v vseh kapitalističnih državah so uniformirane zveri v interesu višjih desettisoč pošiljale smrtonosne krogljc v vrste proletarcev, ki so zahtevali kruha, Svoje delo so pa tudi zvršila sodišča, ki so proletarce pošiljala v ječe, na vislice, poti gilotino itd., ker so energično zahtevali človeških . pravic. Torej v tem ni razlike! Ali je morda v vživanju?
Oglejmo si le nekoliko pojedine višjih deset tisoč, katere prirejajo v Ameriki in K v ropi današnji para-siti.
Ena sama taka pojedina stane več tisoč tolarjev. Še ni dolgo, ko so ameriški časniki poročali o.nekem njujorškem milijonarju,	dal
pri neki pojedini sredi zime pripeljati sadno drevje iz Californije, da so njegovi gostje sami lahko trgali sveže ovočje z drevja. Zopet neki drugi milijonar je dal napraviti na dvorišču nekega londonskega hotela bazin, po katerem so plavale gondole in v gondolah so pa parasitje z ob zvokih godbe uživali lukulske jedi. Tudi glede pojedin ne zaostajajo današnji parasitje za rimljan-skimi.
Morda so pa v moralnem oziru boljši, kakor nekdanji Rimljani, bode vzkliknil naivni bralec. Ne I Tudi v moralnem oziru so ostali na isti stopnji; kakor nekdanji rimski patriciji in cesarji.
Komaj dva meseca je, kar je policija v Philadelphiji zalotila shajališče samih "uglednih" državljanov, kjer so se kršile najgrše nemoral-nosti.
Isto se je vršilo leta 1899 v Trstu, nekaj let preje na Dunaj i in Gradcu. Marsikateri bralec se bode še spominjal na senzacionelna razkritja o salonu Tuschl na Dunaji.
Tudi o Herolinu, Hamburgu in Parizu bi se lahko glede moralnosti višjih deset tisoč pisalo marsikaj takega, da bi še navadno prostitutko oblila rdečiča. Tudi morala med višjimi deset tisoč je dandanes piška-va in jalova.
Morda se pa motimo glede kleče-plaztva, lizunstva in vohunstva?
Oglejmo si v tem oziru le Rusijo. Tu se vzdržuje velikanski aparat tajne policije, ki nadzoruje ruske državljane v inozemstvu in doma. Ruska vlada vzdržuje svoje vohune v Parizu, Berolinu, Londonu, Svi-cr, Ameriki itd. Ali ruska vlada se ni zadovoljila le s plačanimi vohuni, ampak vzgojila je tudi vohune-prostovoljce. In dandanes lahko vidimo, da se je vohunstvo zajedlo v vse stanove.
Mi najdemo vohune mej profesorji, kakor med najnižjimi delavci, mej groficami in prostitutkami. Ali to vladi še ni zadostovalo. Vpre-gla je tudi pravoslavno duhovščino v vohunstvo. S tem, da je vlada duhovščino postavila v službo vohunstva, je izčrpala svojo zadnjo moč na tem polji. Česar naj še stori? Ali naj soprog vohuni svojo soprogo, mati svojega sina?
Pa tudi' v druzih kapitalističnih državah ni nič bolje. V Nemčiji znanci vsezna Viljem II., ki je nar pol Caligula napol Nero, govori v deliriju večkrat največje bedastoČc. Plemeniti dvorjani, visoki, civilni in vojaški dostajenstveniki in umetniki mu pa pojejo slavo, kakor največjemu ženiju, da se grejejo ob njegovi milosti. Gorje pa tistemu, ki bi v kaki družbi kritiziral dejanja modernega, nemškega Nerota. Plačani in prostovoljni vohuni ga ovadijo nri sodišču, servilni sodniki ga pa obsodijo v večmesečno ječo.
{Prid* I«.)
Sorijalisem je postal sQa, s katere morajo računati vse stranke.
Kralj Matjaž
Zgodovinska povest.
XVII.
Vrhniški župnik je imel v Horjulu nekaj posebno dobrih prijateljev. Tedaj, ki so Vrlmičanje naska-kovali župnišče, je hotel bežati k
tem prijateljem. Ti so mu tudi sedaj in še ponoči, ko so se kmetje začeli zbirati nad Horjulom, poslali vest da se pripravlja vstaja. Župnik je menil, da pri Horjulu zbrani kmetje udarijo na njegovo župnišče, saj je Horjul spadal pod vrhniško župnijo itv saj je vedel, da ga župljani sovražijo iz vsega srca. Strahoma je hitel klicat ZavrŠana in dal buditi Vrhničane. Domneval je sicer, da strežejo kmetje njemu po življenju, ali tega ni povedal, boječ se, da se potem ljudje ne bi posebno zavzeli proti kmetom. In zato je Završanu in sklicanim trža-nom pri|>ovcdova], da namerajo kmetje naskočiti Vrhniko in moža, ki sta ga prišla svarit, sta to rada potrdila.
Zdaj je bilo seveda vse pokonci. Zavrtan je takoj, poslal jezdeca v Ljarbl janb dv. <k-žr glavarja, Uiti i v samostan v Ilistro je poslal jezdeca s svarilom, naj IkhIo pri|n-avljeni, ker se lahko tudi tam, kaj zgodi in Utotako je obvestil sosedne grašča-ke in jih prosil pomoči.
še v temi je bila zbrana dosti številna in dobro oborožena četa. lire-zoviški giaščak, ki je prišel z večjim oddelkom in je bil izkušen vojščak, je prevzel jwvfljstvo in je s to četo odrini proti Horjulu. Razjjostavil je svoje ljudi tako, da bi ustaške kmete s treh strani zajel in veselil se je že, da j:h vse j>otolče in jim enkrat za vselej prežene veselje do p uri tov.
Toda kmetje so lrili {»stavili svoje straže in ko so jim te naznanile, da se bliža sovražna četa, je nastala med njimi zmešnjava. Eni so bili za boj, drugi so ugovarjali l>oju. češ, da morejo zmagati le, če sovražnika presenetijo, ko še ni pripravljen. tretji so zo|K't zastopal; stališče, naj se umaknejo boju in naj skušajo po ovinkih priti do Bistre, ker je vendar prva stvar, da zavzamejo samostan in m." združijo z o-stal i mi četami.
Ta nasvet je obveljal in kmetje so se takoj začeli umikati pred bližajočo se četo in potem krenili 11a stran, <la bi v malih gručah šli skozi gozd proti Bistri. Ilrezoviški graščak se je sicer čudil, da se ne prikažejo sovražniki, a šele, ko je prišel v Horjul, je spoznal, da so se mu kmetje umaknili. Sicer je takoj krenil za njimi a uvidel je kmalu, da ne opravi ničesar in se je v sled tega vrnil |*roti Vrhniki. Z griča je videl v daljavi več plamenov in s|»znal resnost položaja, si>oznal, da se to pot ne gre za navaden izraz kmetske nevolje, nego za splošen punt '11 zato je pozval svoje ljudi, naj puspeše korake.
Na Vrhniki je že vse vrvelo. nameni na Ilevkah, na Brezovici in v nekaterih drugih vaseh & ljudi navdajali s strahom. Z raznih strani pribegli ljudje so prijiavedavali, kako vstajajo kmetje m silijo svoje sosede, tla gredo ž njimi v boj za staro pravdo, in kako pripovedu jejo. da se je odprla Sveta gora in je kralj Matjaž s svojima vojščaki na potu, da osvobodi kmeta. Iz daljave se je culo tudi streljanje, zlasti od one strani, kjer je ležala Bistra.
Vrhničanje so sc bali, da naskočijo kmetje trg. Zato so v naglici napravili barikade. Vse se je oborožilo in pripravilo na boj in nestrpno čaikalo, da se vrne brezoviški graščak s svojo četo in <ki pride pomoč iz Ljubljane.
Končno se je tudi to zgodilo. Brezoviški graščak je prevzel varstvo Vrlmikc, baron Hohcnwart, ki je bil pripeljal 200 jez*fecev iz Ljubljane, pa je krenil pnoti Bistri, od koder sc je slišalo mogočno streljanje, dbkaz, da se je tam vnel tjut boj.
Gospa Regiru je stala ob oknu svojega stanovanja. Bleda je btfa ko smrt in Završanov pisar je pozneje pravil, da so jo bile same oči.
Ko so ljubljanski jezdeči pod vodstvom barona Hobenwarta jezdili mimo njene hiše, tedaj jo je obšla zavest, da so bila upanja Antona Magajne zidana na pesek. Kakor slana na mlado cvetje je padlo to spoznanje na njeno dušo in ji vzelo zavest. Ko ie zadnii iezdec izgi~ nil izpred njenih oči, se je kakor mrtva zgrudila na tla.
Skozi gosto, sivo meglo, ki je leno valovala po širnem barju, je hitel Anton Magajna od Borovnice proti samostnam v Bistri, Culi so se samo težki koraki in žvenketanje orožja. Starodavno sovraštvo proti samostanu, ki je kipelo v teli možeh, je posj>eševalo njih korake in j ill navdajalo s tistim brezmejnim gnevom, ki nima besed', ki samo lire-j>em po boju, po krvi in ubijanju, ki daje slabotnežem nadčloveške moči in dela iz bojazljivoev vel-može.
Četa je hitela, kar je mogla. Nihče ni mislil, da je treba ohraniti moči in se ne utruditi, vsakdo je koprnel po trenotku, ko začne uničevati. Skozi meglo so sijali plameni gorečih koč, ki so jih onkraj Ljubljanice zažigali ustaški kmetje in to je Magajnovo četo vzpodbujalo in razvnemalo, ter ji dajalo zavest, da ni osamljena, četudi je izostala pričakovana pomoč.
Z<laj so se v daljavi pojavili nejasni obrisi samostana in obenem je Magajna ustavil svoj tek in velel četi naj obstoji. Mirno je ležal pred ustaŠi obširni samostan, na čigar strehi so rahlo svetlikali prvi žarki vzhajajočega solnca.
— Kakor zavetišče miru in sreče in iztočišče božjega blagoslova stoji samostan pred nami, je rekel Magajna in opiraje se ob svoj široki meč motril prijazno sliko, ki je ležala prod njim v zgodnjejutranjem pomladanskem času. In vendar je ta samostan že stoletja samo izvor nesreč in prekletstva, pribežališče
razuzdancev in hudodelcev, gnezdo hudičevo, in dokler bo ostal le en kamen te zgradbe nad drugim, dotlej ne bo odvzeto od -nas prokletje.
Molče so mu pritrjevali možje in lahko je Magajna bral v njihovih gorečih pogledih, da jih je volja, izbrisati tudi zadnje sledove, ki bi kdaj pričali, da je tu stal katoliški samostan.
—	Čete s Horjula še ni tu, je nadaljeval Magajna. Ali naj jo {»čakamo? V samostanu spi še vse. Stražarji sd leni in malomarni in gotovo ne pazijo na svojo službo, saj nič ne slutijo, da se začne danes kmetski puavt. Ce koj nasktočimo samostan, se ne bodo utegnili braniti in morda zmagamo, ne da bi kdo izmed nas obležal na bojišču.
—	Naskočimo jih takoj, so menili razni možje. Cemu bi se podajali v veliko nevarnost. Cigani so svoj čas kar planili čez zidovje in menihi in stražarji so se jim vdali. Ce bi čakali, nas znajo še zapaziti in sc pripraviti na boj in potem ne ve nihče, koliko izmod nas bi še kdaj prišlo iz samostana.
—	Prav |>ravite, je Magajna pritrjeval svojim ljudem. Skoda vsake kaplje krvi, ki bi jo mi preliii zaradi teh ljudi, ki pravijo, da so namestniki božji, pa so le služabniki Hudičevi.
Četa je obstopila svojega poveljr nika, da sliši zadnje njegove ukaze in njegova navodila. Magajna, ki je natančno poznal vso notranjost samostana in vedel, kje je najprej treba nastopiti, je možem še enkrat razložil, kako naj postojxijo, potem je četo razdelil na tri oddelke, katerih vsaki je imel od druge strani planiti ria samostan.
—	In zdaj, možje — na delo da zmaga stara pravda.
:— Za staro i>ravdo, so zamolklo odgovorili možje in določeni oddelki so so razmaknili in Četa je tilio stopa je s pripravljenim orožjem odšla proti samostanu. Magajna je šel s svojim oddelkom proti ozadju samostana, da pride na vrt, od koder bi lahko kar hipoma zavzel glavno poslopje, v katerem so prebivali menihi.
Nadaljevanje na 3. strani.
Gospod JOHN STEFAN ICH
naznanja slovenskemu občinstvu* da je sedaj vpos-len pri
365 36/ Blue Island Avenue Chicago, Illinois
hi bode vesel, akoga njegovi stari tu nori prijatelji obiščejo. On jim hode postregel vedno z naj boljši m i oblekami, klobuki, Itd. po primerno nizkih cenah. ^......................^
NIC VEC BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
''mm
SiSfcJ^
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku,
Srčno sc Vam lahvallujem iu Vaja uspcSna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega n»alei;a deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomeseCnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naj iskreni j$o zahvalo. Zajedno Vas pooblaScain, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem
priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Kutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki
Za vsacegft bolnika se posvetuje eel zdmvniiki zlHir zdravnikov, osobito ho pa ravuajo po nuveta dotičnejja zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotifini specialist predpiše ravno ista zdravila, kteru je vže prejo stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomoč jo našega imenitnega patent, električnega stroja „Statle". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev^ matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotiBo ozdravljenih. Nobena prevara. Njih Bpričevala in zalivalo so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, k te-rib slike vidite tukaj. Njili imena in naslovi so vsakemu na razlago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči lo v tem, ker ima svoj poseben zdraviliški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožno bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nqsu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za sjndske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavieo, sifilis, im-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medica! institute New York
Jai spodaj podpisani potrjujem t tem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krila, tako, da mi je bilo Življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma idrav po jednomeseCnem uživanju idravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo s mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grant ford , N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano \ mojej prisotnosti 8. septembra leta 19U3. Nikola Grill, Notary Public,99GrandSu
Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pl-fiite to v svojem jeziku; opiSite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila i>o »Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka-nade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donaiajo srečo in blagostanje k VaSe) družini.
dOPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASUOVi
Universal Medical Institute,
30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway.
AOICE UME: Vsak taa od 10. do 1. ur« pop., tor od 2. do 6 «» pop. — Ob torkih ia soboUh od t. ***
do 6. ar« pop., Ln od?, do 9. uri ir*ž«r. — Ob a*d«U*h od 10. «r« dop. do 1. ar* pop.
_ .miMitss&i.


Nadaljevanje z 2. strani. • Trikrat je Magajna, ko so bile jete na svojih must.h, zaskovikal v znamenje, da naj se začne naskok. Ljuto so se možje zapodili proti samostanskemu zidov ju, kakor hudournik so pridrveli, a ko so bili lc še nekaj korakov oddaljeni, so počile na stolpičih v zidov ju puške samostanskih stražarjev in pri vsakem oddelku se je nekaj mož zgrudilo na mokro zemljo.
Čete so nekoliko zastavile svoje korake, a v trenutku su sc kričaje rajKxlilc i znova proti samostanu. Gnev, ljutost, obup, vse Jo je izdajalo njihovo divje tuljenje. Njihova mzkaoenost je bila še narasla, ko so spoznali, da so pripravljeni na boj.
Samostanske puške so novic počile in ztj]jet je padlo nekaj kmetov tik pred zidom. Obenem so se na zidu prikazali stražarji, hlapci in menihi, in |>ubili j>rve može, ki so se povzpeli na zid.
Divje kričanje in ječanje je bob-nek> nebu jmkI oblake, ali odpor sa-mostanoev je bil taiko krepak, da je premagal celo železno voljo vstašev. Kmetje so sc odmaknili od zidovja in se umikali čedalje bolj v daljavo, ker so samostane!, ki so imeli vse polno nabitih pušk pripravljenih, neprestano nanje streljali.
Tudi Magajna se je moral umakniti. Zadet je bil koj prt prvem naskoku v levo roko, od katert? je„curkoma tekla kri, a desnica je krepko vihtela meč. Naskočil jc dvakrat samostan, a vide vsi, da so se njegovi ljudje morali umakniti, jc bil prisiljen, da jim sledi. Megla je usta-kin omogočala, da so se še <k>sti h tro odtegnili smrtnonosnim kroglam samostanskih pušk.
iztežka je zbral Magajna svojo četo. Ljudje, ki so prej v zavesti svojo zmage, brli pripravljeni žrtvovati kri in življenje, so bili zdaj zbegani in Magajna jih je komaj miril in jim vlival novega poguma.
Morjulci, I^»gatčani in Polliov-gradčani morajo vsak čas priti, je tolažil Magajna vstaše. 2 njimi vred ras bo toliko rn 1 km 110 tako moč:.i, <!a zavzamemo samostan, prei!:io 1 do menihi in njih hlapci le ei krat ir .^li ustreliti.
Jutranjo sobice je zdaj premagalo valove megle in razlilo bledo svetlobo nad samostanom in njega bližnjo okolico. In tedaj so vstaški kmetje zatrepetali, videvši ležati o-krog samostana padle svoje tovariše, ranjence' in mrliče, videvši kri. ki je rdečila svežezeleno tnito. prav kakor bi smrt hotela s škrlatastimi cvetkam: ovenčati svoje žrtve. Stra-homa so se umaknili še dlje oil samostana in začel jih je prešiti jati obvtp, da je vse izgubljeno.
V tem hipu se je zaslišal «1 dru-gw strani glas troml>c in koj 11a to iz samostana veseki vriskanje. Vsta-ši so pritisnili proti samostanu. Za hip jih je obšla radostna nada. da gredo pomočniki, a ta radost se je takoj premenila v grozo, ko so zagledal: dolgo vrsto konjenikov. Je-čaje in obupani so sc pognali v Ix-g in jiotegn li Magajno za seboj.
Vsakdo je le mislil, kako otnve svoje življenje. Eden je odšel sem, drugi tja in v kratkem času je bila četa razkropljena. Zaman je Magajna kmete rotil, naj se ne razprše, naj dero na dogovorjeno pribežališče. Ljudje ga niso poslušali, nego bežali brezumno naprej, kamor so koga nesle noge.
Konjeniki so se samo malo časa mudili pri samostanu. Prijor jim je na kratko |>ovcdal kaj se je zgodilo in liaron Holiemvart se je odločil, da gre takoj zasledovat vstaše in rotil se je pri svetem križu, da ne neha prej. dokler ni zadnjemu vsta-4 šu razklana glava.
Prijor Hugon in štirje drugi menihi so zasedli konje in se pridružili baronu Hohenwartu in v divjem diru se jc močna četa zapodila za vstaši.
Začel se je grozen, krvav lov. Koder je bilo v daljavi zagledati kai-kega hežečega kmeta, tja je odposlal baron Uobenwart nekaj jezdecev in se zadovoljno smejal, opazujoč. kako so jezdeci dohajali kmeta, kako so ga podrli na tla, potem pa obrnili kopje in ga posekali, ne meneč se za to. ee «e je ustavljal ali prosil milosti.
—	Ej najlepši lov je vendar lov na to kmetsko paro, se je radoval prior Hirgon in oči so mu žarele zadovoljstva. Tisoč cekinov bi plačal, če bi videl, tak lov na tisto pasjo dušo, ki je jnovzročila to vstajo. In obrnivši se proti vojščakom je zaklical: Kdor mi prinese glavo Antona Magajne, temu jo odtehtam s suhim zlatom.
Vriskaje so vzeli vojščaki to obljubo v vednost ill vzixxlbodli konje.
Kmetje so se razpršili, se je jezil baron 1 loheirtvart in težko jih bo zaslediti.
Vojščaki so bili prišli do Borovnice. Baron Holiemvart jrm je ukazal, naj stopijo raz konj in naj preiščejo vso okolico. Nagnati je dal predse ženske in otroke, kar jih je bilo dobiti v kočah in z grožnjami in obljubami se mu je posrečilo, iztisniti iz njih, da imajo vstaši "v Peklu" kraj Borovnice posebno pribežališče, do katerega pa nihče ne ve vhoda, češ, tla je "Pekel'' nepri-
StO|K'll.
—	Za njimi, je rohnel prijor, in močna četa se je odpravila gori [»roti vrhu, pod katerem leži '"Pekel ". Ženske se morale vojščakom kazati pot.
Naenkrat se je ustavil prijor. Njegovo orlovsko oko je spoznalo na robu "Pekla" tri može, ki so _pri-pravljali nekake vrvi, da bi se spustili v "Pekel"
—	Anton Magajna vdaj se, je zakričal prijor in vojščaki so obenem namerili puške.
—	Nikdar, je odgovoril Anton Magajna in" se visoko vzravnal, v tem ko sta se njegova spremljevalca spustila v brezno.
Vojščaki so se zapodili proti njemu, med tem ko je prijor z mogočnim glasom zapel strahotno |>csem: Dies irae, dies ilia — Sol vet saecla in favilla. A komaj so vojščaki se približali Magajni. ko sc je ta nenadoma obrnil in skočil v brezno. * * *
Kmetski pun t je bil premagan in kmetsko ljudstvo je zadela strašna kazen, a spomin na kralja Matjaža vzl c tenni ni izginil.
Ko je nadvojvoda Karol pregnal evangelike iz vseh notranjcavstrij-skili dežel, tedaj sta tnorala tudi E-razem pl. t Jbričan in njegova žena Anka za vedno zapustiti domovino. PokatoHčanjenje se je izvršilo s kruto silo. samo ena oseba je bila v celem vrhniškem okraju, kateri se niti cerkveni niti posvetni oblastniki niso upali približati, dasi kljubuje vsem zakonom in ne mene se za obljubljene kazni ni hotela nikdar prejemati niti zakramentov niti je šla v cerkev. To je bila gospa Re-gina.
Ko sta Erazem in Anka pred svojim odhodom v Naučijo jemala od nje slovo, sta prvič po strašni katastrofi — omenila tudi Antona Ma-gaj.no.
Mirno jima jc gospa Regma odgovorila :
Kar sem jaz doživela, se nikdar ne pozabi. Če se človeku odseka roka, se rana pač zaceli in minejo vse bolečine a roke se več ne dobi nazaj. Tako je tudi z menoj. Izgubljeni notranji mir sem pač zopet na •šla ali sreče ^e najdem več. Eno |»a me tolaži in mi <Laje moč, da hodim neU|w»gneno svojo |*»t. Čeprav je padla moreča slana na ponosne sanje. ki sva jih sanjala z Antono-1 Magajnp, to zavest nosim v svoji duši: duh kralja Matjaža ne u-n*rje nikdar in zmagal bode, ker ima nepremagljivo še varnejše zavetišče kot je Sveta gora, namreč narodovo srce.
In jasno so sijale velike, črne oči gospe Regine, jasno kakor tnlailo soTnce, kadar budi prirodo k vstajenju.
Konec.
j Knjiga "OPATOV PKAPOR-| ŠCAK." Bpisnl F. R. je izala. i Ta zanimiva zgodovinska povest ; jo izšla kot podlistek v "Slov. j Nar." in "Glas Svob". Knjign ; obsega 211 strani in stane 50c. j poštnine prosta, j Kdor ieli knjigo prodajati, noj i se zglasi za pojasnila pri uprav-• ništvu "GLAS SVOBODE".
683 Loom Is St. Chfcsgo. III.
POSEBNI OGLAS.
Nov* prokomorska Črta—Sredozemsko in Adrtjaneko morje. —
Cunard Lino.
UBtanovljefHi leta 1840. S 2C. aprilom 1904 so prlfiell pluti parnlkt Cunard Lin« iz New Yorka pre ko Neaipolja v Trst ln Roko.
Parnikt plujejo iz Now Yorka: Slavonla (noiv parnlk, z dvojnim v.lji-kom, 10,005 ton) dne 29. auf*. t. I. Pannonla (nov parnik, z dvojnim vijakom, 9,851 ton), dne 1J>, sep. t. 1. Kasneje odplujo vsakih 14. dni en parnik.—Pri nadih agentih dobite vozno listke po najnižji ceni. Trotjl razred je opremljen z vsem modernim kom-fortom. F. G. Whiting, ravnatelj na Dearborn in Randolph ulici, Chicago.
Se iiCeJo agentje!
Slovenci, čo imate opravek v mostu zglasi te se pri
B. Režabek-u,
288 Seneca St. Cleveland, 0.
Tu dobite vodno svežo pivo, fino vino in iganjo, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 15. centov.
Kojaki v Clovelandu in okolici pozor!
Notarska pisarna.
Izdelujejo so vsa notarska dola (Vollmacht), kupna, dolžno pisma, prošnjo radi vojaščin« itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt-
. William Sitter
2<> Franklin Extension
Lakewnod, Ohio.
nine.
NAJ K M XIK & VAN A,
Izdelovalca sodoviee mineralno vodo in drugih neopojnih pijač.
h2 81 Fisk St, Tel. Canal 1405
Poaor!
Slovenci.
Poiorl
"Salon" x MODE UM M KEOLJ IŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in droge raznovrstne naravno pijače— najboljše in najfinejšo linijske Bntodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežbo točna ln Izborna.
Vsem Slovencem in dragim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, ' 564 S. Centre Ave, Chicago, 111
Ako hočete prihraniti nekaj dolurjev, kupite peel in pohištvo pri WST NAS
G>
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ill. Chicago, III
I	rTrrrTr7rTCTr7rr/yTTr7rttjrjJlJJJT7\
i ^ZŽflKaPsSŽOZŽ^	H
Podpisani naznaiijam
SLOVENCEM in HRVATOM,
da sem otvoril na voglu 18 Pl, in Looniis St. novourojeni
sS a 1 o o n	p
Poleg tega imam prostorno dvorane za obdrževanjo soj in zabav, oglnsite so pri moni in pokažem Vam prostore, S spoštovanje ni (Telefon Canal 7231) JOSEPH POLAOEK,
B8H ivoomia, cor. 1H Pl. Chicago, 111.

Delavnost!
BODIMO DELAVNI I Bodočnost pn.pada podjetnim in pogumnim. Stoječa voda postane kmalu kalna. Oni, ki stoji mirno, zaostane na svetovnem pozorišču za drugimi, ki sa. energično pomikajo naprej. A le samo zdravi morejo biti delavni. Zato varujte dobro svoje zdravje. Posebno bodite oprezni pred želodčnimi bolezni, ki so tako škodljive umstvenemu in telesnemu položaju človeka.
Severov
želodečni grenčec
je pravi lek zoper vse bolezni želodca. Ta grenčec je Že zadobil slavno ime kot jedini lek, 'ci pomaga nasproti vsem neprilikam, da prebavni organi bolj pravilno in redno delujejo. Ta grenčec vzbudi močan, a naraven apetit,, olajša bol v želodcu ter tvarja prijetno krepčilo.— Cena 50c in $1.00.
"Spoštovani gospod:—Vsprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo za Vaša izvrstna zdravila. Izkazala so se prav dobro, posebno želodečni grenčec, brez katerega močem biti niti ne minuto. Hudo sem trpela vsled neprebav-nosti. Po vporabi ene steklenice pa se počutim veliko boljšo."	Frančiška Meloun.
37 Berkley St., Cleveland, 0.

t Kri
je glavni Činitel našega telesa. Zato jo je treba hraniti zdravo, močno in čisto.
Severov kričistilec
ojači in sčisti kri, iz-leči izpuščaje, rane, ture in škrofeljoe. Povrne vam zopet zdrav spanec in zadovolj-nost. Cena $l.oo.
Žrtev
srčne bolezni je na milijone. In vendar se toliko neprijetno-stij vodečih do te strašne bolezni da ozdraviti z rabo.
Severovega
srčnega
krepčUca.
Ta namreč ozdravi vse pomanjkljivosti srca in krvnega pre tekanja. Prinese vam gotovo pomoč. Cena $ l.oo.
Čutni organi
v človeškem telesu so živci. Ako so ti razburjeni na katerikoli način, takoj Čutimo duševno ali telesno bol.
Severov Nervoton
ojači živce, ter je zanesljiv lek zoper živčno opešanje. Po rabi istega bo vsak nered v živcih prešel, ker ojači ves sestav telesa. Cena li .oo.
Nerednost
doHtikrat povzroči bolezen ženam in dekletom. Ženske bolezni so vzrok mnogemu trpljenju v družini.
Severov ženski regulator
je zanesljiva zaščita Ženam in dekletom. Ojači in ukrepi vse organe in povrne zdravje. Moral bi biti v vsaki družini. Cena Si .00.
Severova zdravila so na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
b&JL .________.
"Glas Svobode"
[The voice of Libehty] WEEKLY
Published by Tlio Glus Svobode Co 683 Loom i a St. Chicago, 111.
Enured (it tba Putt Offl0» »t Chio*|to, III., »• Sccoud 01*»« MitlUf. _
Subscription tl.50 par y«r.
AUvertlsonidiiU on agreement.
"Glas Svobode" lrlde vemti petek »o velj« u AMERIKO:
u celo leto ................I'-SO
u pol leta ................. 76c
ZA EVROPO:
u celo leto ............kron 10
u pol leta .............kron 5
Prvt^svobodomiselni Ust za tlovenskt narod v Amerik*.
Naslov za dopise in pošiljutve je sledeči:
'GIiih Svobode'
(>8H Loomir St. Chicago, III.
Dopisi.
Unije ni "slovenski deltfV«kt'(?f) listi — garjevcil
. Da se jxxl sedanjimi razmerami vzdržujejo plače delavcev vsaj na tej višini, na kateri so, v to le edino delavske unije pomagajo. Ako bi teh ne bilo, bi učeni delavci mogli zdaj za dolar na dan ali pa še za manj delati. Unije so trdnjava, na kateri se razbijajo navali kapitalizma na delavstvo. Nič nfe de, če sem tertje kaka delavska unija vsled ne-vspesno končanega štrajka oslabi ali če celo pogine. Udje razdružene unije se bodo združili v novo unijo. ali pa bodo raztreseni po deželi, začeli v novih krajih snovati unije svoje stroke.
Delavske unije hranijo v sedanjih časih civilizacijo. Ce bi njih ne bilo, bi življenski odnošaji vseh delavcev padli na tisto stopinjo, v katerih živi tovorna živina. Res je, da velika množina delavcev, osobito ne-strokovnjaških delavcev, ne vživa dobrot, katere unije prinašajo in zato so življenski pogoji, v katerih žive res pomilovanja vredni in se ne razločijo dosti od onih, v katerih živi nema živina, katero človek rabi, da mu pomaga na obrtnem ali kmetijskem polji.
Prišel pa bo kmalo čas, da se bodo tudi neizučeni delavci začeli družiti v unije in v tem oziru se je baš letos prvi korak storil. Ne smemo se nadejati v tem oziru hitrih vspehov, pa poduk in vstraj-nost bodo dovedle tudi te vrste delavcev do spoznanja, da je le v slogi in v uniji moč in da le slednje jamčijo bolj i obstanek njim in njihovim otrokom.
S tem ni kako ni rečeno, da so Unije sredstvo, katero bo socijahio vprašanje do iste popolnosti rešilo, katere si želi pravi človekoljub. Sedanje unije služijo v uvrstenje delavcev ene stroke v celoto, da bo ta celota enkrat prevzela kooperativno delo v državi, katero tej stroki pripada. In tako bodo vse unije vsaka dotično ulogo v kooperativnem državljanskem življenju prevzele — vsak ud bo polnopraven do celega dobička, kateri bo spadal na njega in katerega je v sodelovanji s svojimi sodrugi pridobil.
To je edini smoter, kateri zadovolji m slečega delavca; vse pri do-bitve delavcev, katere ne dosegajo ta smoter, ne morejo rešiti delavsko vprašanje. Le takrat, kadar bo kapitalizem v rokah pojedinih osob ali pojedinih družb zginil, le takrat se bo začeta pravica na svetu in te takrat bomo postali vsi enaki v vži-vanju sadov, katero delo prinaša.
Časnik, kateri ne stremi za tem smotrem ni glasilo delavcev in tudi ni njih prijatelj. Časnik, kateri ne pripozna delavske unije s tem, da delo, katero je potrebno v izvršen je časnika, ne plača po tarifu, katerega je unija dofločila, tak časnik ni delavski, temveč je sovražnik delavcev. Delavski časniki, kateri niso u^-rrijski, so garjevd in oe oni pišejo, da so delavski in da zagovarjajo pravice delavcev, lažejo m sleparijo.
Med nobenem drugim narodom, to med nami Slovenci, se ne bo pripetilo, da bo časnik tiskal na svoje Čelo "glamlo slovenskih delavcev",
mm
ne da bi izhajal na linijski podlagi. To je nesmisel ali, kar v teh slučajih bližeje pride resnici: to je nesramno hinavstva To je imperti-nentrm sleparija, katera se ne more dosti ožigosati pred javnim svetom. Nobeden zaveden delavec bi se ne smel dotakniti takih slovenskih časnikov, kakor so to; vsak delavec, kdor jih čita, je izdajalec na svoji, delavski stvari. Kdor se nanje no-rolij pomnožuje moč svojih sovražnikov.
Te vrste časniki hočejo slovenskim delavcem k višjemu gmotnemu stanju pomagati, ko z nizko plačanim garjevskim delom svojo robo med svet spravl jajo I
Te vrste Časniki, vsled nizkih plač, katere plačujejo za izvrševanje dela, škodujejo pravim delavskim časnikom, kateri so unijski, in vsled tega plačujejo večje plačaj! i9to delo.
Ali ni to sramota l
In Čemu je delavcem 'zaščitnikov' potreba? Delavci absolutno ne potrebujejo prijateljev, zaščitnikov in mecenev — bodisi te ali druge vrste. Osobito pa ne potrebujejo takih zaščitnikov, kateri preže na žep defcmev. Lepa bi bila res, da se prvi nebodisitreba postavlja po koncu in da kliče. "Jaz sem delavski zaščitnik." Delavci takim ljudem pravijo: "Pojd rakom žvižgat in t je odkoder si prišel; prav lahko smo brez tebe — ti pa ne moreš biti brez onih izmed nami, kateri so badaki."
V	sedanjih časih je res smešno,če si kdo prideva pri me k delavski "zaščitnik" — ta stvar je že davno zastarela iti živi le še v knjigah, katere nihče ne čita.
Delavci imajo v sebi moč in silo, kateri se ne more nič na svetu ustaviti, če jo bodo inteligentno rabili in v njih inoČi je tudi "delavske prijatelje" koristnim udom človeške družbe narediti. Kako se bo to zgodilo. uče pravi delavski listi, ne pa garjevski.
Slovenski delavci! Ne podpirajte garjeve slovenske delavske (11) liste — to so pijavke, katere srkajo vašo kri 1
Slovenski unijec.
Iz Julieta, III.
16. aug. 1905.
Olm naša |>opa imata navado, da se v svojih pridigah zaletavata v socializem in "til. Sv."
V	začetku je nastopal le mlajši proti socializmu, o katerem trdijo "pobožne" ovčice, da se je že zredil, odkar kaplatiuje pri nas.
Ne bom preiskaval je-li brezdelno in brezkrbno življenje tako blagodejno vplivalo na našega bojevitega kaplaneta, da je pričel debe-liti, ali so tu vplivali drugi vzroki.
Pač znano je, da živina, ako ne dela in se jo dobro krmi tudi debeli. Cemn bi se torej prepiral o tem vprašanju!
Za mene in za druge slov. delavce je bolj važno, tla je' naš župnik, po domače Uobenčkov lepi France 1 j [*xl smrtnim grehom prepovedal či-tati "GI. Svobode '. Zagrozil je, da od tega greha (?) ne od veže nikogar, tudi tacih ne, ki imajo bralce "Glas Svobode" na stanovanj« in hrani.
Jaz mislim, da bilo bol j pametno, ako bi ta duhovna posoda povedala enkrat raz lečo, čemu je obrnila stari domovini hrbet in šla reševat duše v Ameriko.
Seve, ako g. Sušteršič ne bo hotel tega povedati, bodetn pa jaz povedal to v "Gl. Sv." Prepričan sem, da bole g. župnik dal potem vsakemu odvezo, kdor jo bode le hotel.
Ni moja navada, da bi razbrskava! osebnosti posameznika. Ce pa človek z maslom na glavi le sili na solnce, [»tem se mora ustreči njegovi želji m rnagari, če ga tudi raztopljeno maslo oblije in onesnaži! Capito Bobenčkov France!j!
Sploh pa noMeti duhovnik ne more druzwnu človeku od vezat i njegovih grehov. To je humbug, katerega so izumili rimski popje, da so tem težje izsesavali in nadzorovali lahkoverne rimske katolike.
Stari znanec..

— Dobro delavsko časopisje je
najboljSe orožje delavoev proti izkoriščanju in IcmoigaTSnjo.
Importlran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 1S1 in 17 kr.f kakor Bport, sultan in dam-ske cigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave.
POZOR t
Cenjenim rojakom v Clevelnndu, Ohio, in okolici naznanjam, da sem otvoril koncem meseca junija t. 1. svoj dobro urejeni
Saloon
pod imenom "Raihs-Keller" na St. Clair St. St. 1760, kjer točim vedno svežo Leisyjevo uležano pivo, kakor tudi importirano. Poleg tega dobiti jo pri meni dober whiskey ter fino Bmotko. Postrežba jo toč. na in solidna. > . •
Za obilen obisk se priporoča rojakom
GEORGE TRAVNIKAR,
1750 St. Clair Str., Cleveland, O.
Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina.
Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano.
John Mlakar,
tiOth. & Greenfield Aves.
Went Allis, Wis.
Raznovrstni godboni instrumenti po nizki ceni.
J08. JERAN, 459 \V. 18. St. Chicago, bo priporoča wi popravljen je god. instrumentov
Na prodaj
posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroko.
Vprašujte za imenik.
J. F. Stepi 11a,
Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev.
352 W. 18th St. Chicago, III.
Slovencem In bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojjm cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim dhištvam priporočam tudi moje dvorane za društvene bojo, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselico._
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
I®- Potujoči rojaki yedno dobro dosli!
.Priporočam bo vsem v obilen poaet.
Frank Mladič,
587 8. Centre Ave.	Chicago, III,
Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe
Compagnie Generale Transatlantique.
_LE 6 DNI NA MORJU-
SAMI BRZOPLOVNI PARNIKI.
Parniki od plujejo iz New Yorka v Havre vsaki četrtek vsakega tedna točno ob 10 uri zjutraj iz pomola 42 North River ulici. Kedur dospe paruik v Havro, odpotujejo potniki takoj z vlakom proti svojemu cilju. Vozni listki na prodaj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta:
cilj
EUGKNE DE B0CANDE,
tflnvni agent za Ameriko in Canado, 32 Broadway, New York.
MARICE W. K0ZMIN8KI,
glavni agent za zapad, 71 Dearborn St. Chicago, 111.

»VOJNO KEGLJIŠČE!
PROSTI PRIGRIZEK!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da Hem v so-boto dopoldne dne 17.jun. 1.1. odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflin in 20 u-lice in Blue Island Ave. Chicago, lil.
Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom In drugim bratom Slovanom v obilen poset.
Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpologo.
John Kumar, gostilničar.
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
444*4*4*4* 4*4*4*4*4"*"?* 4*4*4*4*4*4*4* 4*4>4**M*X
Čez malo časa ima odpluti prvi parnik novega parobrodnega društva. Mnogo nnših rojakov kupilo si je vsaj po eno delnico, a večina od njih pa po več delnic. Večinoma ho pa to ljudje, kateri bo po več let med svetom ter jim je dobro znano kake koristi donaša tako parobrodno društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem,— Priporočamo toraj, da naj ei vsak po mogočnosti nabavi kolikor mogočo več delnic, onim pa kateri ne razumejo popolnoma koriBti tega društva, priporočamo, da naj se pismeno obrnejo na nas, da jim stvar popolnoma razjasnimo.	,
*	1	FRANK ZOTTI & CO.
Kdor hoče kupiti delnice nove parobrodne družbe "Tho Frank Zotti Steamship Co.", naj napiše, izreze in pošlje ta lo kupon na spodnji naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, Phesident.
[Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že
$1.500.000 uplaninih.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod:—	*
S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od................... .dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite,
S tem se razutne, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime..............................................
Ulica in st......
Mesto in država.
Dne..................190....
Cekit memice (trate) in postne nakaznice naj s« pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.

# /V
///
.j^ V »S* >v # *	Mf
Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 'Despite ulici In voglu Austin k-
kjer bodeva toMIa pivo prve vrate, pristna naravna vina in icborno žganje.
Unijsk« sznodks na razpolago.
V obilni poset Ne priporočava vnem rojakom, brata
Polanšek bralta.
I*. Hciioenliofen Brg. Co'n
Najboljše pivo je
So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III
Kasparjeva držav na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III
Hermanekov Angolika balzam je najboljše krepilo.
Kediir tolo slabi in bo njega moč čimdaljo boljinboij zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljeuje, da ojači čreva in ledvice.
Hermanekov angellka balzam so proizvaja lo iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, bo pretaka nepravilno in postaja mzkrojenu, telo no dobiva dovelj jakosti, toroj slabi in razpada, pristopno jo boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti.
Poleg bo pa prikazujejo šo drugo bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vodno pomaga, ako telo slabi.
HOT Cena 75e; po pošti 85<\ "teJtt
Izdeluje in prodaja edino
J. C. Hermanek, lekarnar,
585 No. Centre Av. Chicago 111.
plačuje od vlog 1. jan. pji IJO jun. in od 1. jul. pa do 80 dec, po 8 odstotko obresti.
Hranilni predal za lit. na leto.
Pošilja bo denar na vso delo sveta in prodaja se tudi vozno list ko (šifkarto).
Denar so posojuje na posestva in zavarovalne polico.
ŠOLSKE HLAČE za dečke iz najti nejšega Sevijota ali kašmirja. Mera Od 4 do 16 let. Stalna cena 50c, Q0f znižana pa...................uJl
OBLEKE ZA DEČKE. Fine obleke za dečke po najnovtjŠi modi in iz trpežnega blaga. Marsikatera obleka vredna tudi $4.00. Mera: od mi nc 3 do 14 let. Znižana cena.... tDliuJ
DAMSKE SPODNJE JOPICE.— Jako lino in trpežno blago. Najboljša pletenina. Mera: 16 do 34. Stal- Hp na cena ta^c, znižana pa........Ju
ŠOLSKE OBLEKE ZA DEČKE iz najrazličnejšega blaga in razne mere. Nekatere obleke so se proda- (Til PQ iale po £3.50. Znižana cena . tM.UiJ
LAKASn ČEVLJI ZA DEČKE iz trpežne teletnine in in dvojnimi podplati. Mera; Od 9 do 13)4. Stane gj^
SKLAD OBLKK kroja Eton, Nor folk, Russian in Buster Arown iz fi nega kašmirja. Mera: Od 3. do 15 let Znižana cena pa (tjQ Pfl in <£Q Qf
ČEVLJI ZA DEČKE iz teletnine — Usnje garantirano. Te vrste čevlje smo vedno prodajali po $1.15. Mera: Od 8Yt do 13. — Stane par HQp
HLAČE ZA DEČKE do kolen iz Sevijota — črne ali modre barve. M« ra: Od 4 do 15 let. Navadna cena 1 Qp 35c, znižana pa................luu
ŠOLSKE ČEPICE ZA DEČKE, iz finega volnatega blaga. Stalna nPp cena 50c, znižana pa............aJu
ŠOLSKE OBLEKE ZA DEKLICE iz finega ginghama in perkala po najnovejšem kroju. Mera: Od 6 do PQp 14. let. Cena..................UOu
KRILA ZA DEKLICE iz najboljše volno. Stalna cena $3.00, zni- (T>1 Pfl žana pa.. .. ...............(D 1 * JU
Proflajalci:--""fV.^sI":
reeki. Vprašajte po Štev. aa. 12, 3.
KLOBUKI ZA OTROKE -mornarski klobuki. Stalna cena £i.oo, znižana pa...... ......
DAMSKE NOGAVICE —razne barve in mere. Cena za par......
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
VESELICO
priredi po zaključku drugega glav, zborovanja S. N. 1\ J. društvo
"SLAYIJA" St. 1 S. IV. P. J.
V SOBOTO ZVEČER DNE 9. SEPTEMBRA 1905 v Narodni dvorani na voglu 18, ul. in Centre Ave.
Ha veselici sodeluje tudi delavski pevski zliif "OREL".
Vstopnina 25c.
Začetek ob 8:30 "TBft 9&F Dame v spremstvu
vstopnine proste.
8 Hedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonich, 559 S. Centro Ave., Chicago, 111. podpredsednik: Mihael Stbukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, H83 Loomia St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Fbank Petrič, (>88 Loomia Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9(117 Ewing Ave., South. Chicago, 111.
I Dan. Badovinac, P. O. Box 193 La Sallo, 111. Nadzor- ) j0UN Vebščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. ntki: | Anton Mladič, 134 W. 19tli Str., Chicago, 111.
!Job, Duller, 7 Walker Str., Jainosvillo, Wis. Martin Potokab, 504 S, Centro Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. I John Vebščaj, 674 W. 21st Pl., Chicago, 111. Bolniški ) Jo8 Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. odbor: j Anxon Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. V8E DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Do sedaj prijavljeni delegat]« za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. I.
Ivan Stonich, za društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, III. Matija Strohen, za društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, III. Matija Počjak za drušUo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa. Nace Žlomljorgar, za društvo "Bratstvo" št. 4 v Stool, O. Frank Miklaučie za društvo "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa. Josip Matko, za društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa. Frank Lovec, za diuštvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans. Louis Logar za društvo "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo. MikeZugel za društva "Edinost"št. 12 v Murray, I tali. in "Zarja" št. 15 v Kavonsdalo, Wash. Josip Kunčič, za društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O. Pongrac Juree, za društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kans. Martin Skala za društvo "Sokol" št. 20 v Ely, Minn. Kami Mackovšek, za društvo "Edinost" št. 23 v Darrugh. Pa. Anton llojc za društvo 'Celjo" št. 27 v Frontenae, Kans.
POOBLAŠČENI DELEGATJE. Frunk Klobučar, od društva "Delavec" št. 8 v S. Chicago, 111. Martin Konda od društva "Sokol" št, 11 v Roslyn, Wash. Martin Konda, od društva "Edinost" št. 13 v Winding Croek, O. Frank Klobučar, od društva "Sloga" št. 14 v Waukogan, 111. Frank Klobučar, od društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.
II. glavno zborovanje S. N. P. J.
so prične v torek zjutraj dne 5 septembra 1905 v Chicagi, 111. katerega so vdoložo sledeči osrednji odborniki:
Ivan Stonich. predsednik; Martin Konda, tajnik; Frank Klobučar blagajnik. Nadzorovulni odbor: Dan Badovinatz, Anotn Mladič in
Ivan Verščaj.	.
Vsi delegati naj uredč tako svojo potovunje, da boilo dne 4. septembra že v Chicagi. Vsak delegat mora prinesti s salwi poverilni list dotičnega krajevnega društva, katerega zastopa. Poverilni list inorajo podpisati in potrditi z društvenim pečatom predsednik, tajnik in zastopnik krajevnega društva.
Poverilni listi za pooblascenco naj so pa pošljejo osrednjemu odboru. Čas prihoda naj se naznani br. Ivan Stoniohu 559 So, Centre
Ave., Chicago,	, ,	, . . .	...
Vozni listek mora vsak delegat Bam kupiti vCbicagoin nazaj. Ako železniškemu agentu razobloiito pomen potovanja, dobito vozni listek, nekaj ceneje. Od železniškega agenta zahtevajte tudi pobotnico za vozni listek. Proti tej pobotnici dobite od osrednjega odbora denar, katerega ste izdali za vozni listek. Tudi za čas prihoda v Chicago bo-deto zvedeli pri železniškem agentu. Ta čas prihoda morate naznaniti br Ivanu Stonichu, da vas bode odl>or pričakoval na pravem kolodvoru.
Vnjikdo nai ima b sabo tudi društveni znak, radi uHHlsolMjjncga spoznanja. Z bratskim pozdravom MARTIN KONDA. I, r. tajnik.
Pripravite otroke za šolo!!
Začetek šolskega leta se bliža nekako hitro in bode preie tu, kakor si domišljate. Ako hočete kaj nakupiti za svoje otroke, tedaj nakupite sedaj. Sedaj so cene najnižje, blago pa prve vrste, ki ustreza gotovo vsakemu. Mi upamo, daje vsaki komad našega blaga, katerega prodamo sedaj, najboljša reklama za našo prodajalno.
Društvo "Edinost" št. 12 "S- N. P. mesečne seje vsako prvo Bredo v moeo-cu ob 8 url zvečer v Murray Uper Mouse.	M. Žugel, tajnik.
P. O. Box 127 Murray, Utah.
Društvo "Zarja" fit. 15 "S. N. P. J.", v Ilavensdale, Wash., ima avoje redne mesečno seje vsako kmIuo nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovlk-a v Itavensdale, Wash.	Odbor.
Slovensko narodno bratsko podporno druStvo "Bratstvo Naprej" št 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu oh 10 url dopoldan, ▼ slovenski Narodni dvorani pri »ob. Dolarl.
Frank Leveč, tajnik.
lira tako društvo "Sokol" št 20 "8. N. P. J." v Ely, Mltin., Ima Bvoje rodne mesečine seje vsako četrto nedeljo r mesecu v prostorih br. Jos. Sellškar-Ja.
J. Somrak, tajnik. Box 62 Ely, Minn.
Društvo "Orel" št 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo.. Ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, In vsako prvo po 15. vsaoega meseca v dvorani M. Kochovarja 1217 Eller Ave. Odbor.
Društvo "Edinost" št. 23 8. N. P. J. v Darragh, Pa. Ima svoje redne mesečine seje vsa'..o prvo nedeljo v mesecu. v dvorani Wm. Slnger-ja v E-venlngtown, Pa.	Odbor.
Bratsko društvo "Sokol" št. 11 spar dajoče v "8. N. P. J.", v Rotlyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenftek-u.	Odbor.
Društvo "Blsd" »t 17 "8. N. P. J." v Lorain. O., Ima ovoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan t prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnltier, tajnik.
578—10th Ave., Ixwaln, O
Društvo "Trdnjava" »t 1« "fl. N. P. J.", r Rock Springs, Wyo., Ima ar oje redna meeečne seje vsako prvo nedeljo ▼ mescu ob 9 url dopoldan.
Iran Le bor, tajnik.
Druitvo "Bratje Svobod«" št. 26 S. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne Beje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob 2. uri popoldan r mestni dvorani.
Društvene vesti.
Društvo "8lavlja" št 1. 8. N. P. J. v Chlcagu, Ul.. ima evoje redne mesečne seje VBako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 8. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 26th St., Chicago, 111.
Bratsko društvo "Trlfllav" št 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob Mi2 url popoldan, v prostorih M. Kumpa.
Društvo "Adrija" št 3. "8. N. P. J", v Johnstown. Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 726 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi	Odbor.
Društvo Bratstvo št 4 "81. N. P. J " v Steel, O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača.	odhor-
Društvo "Bratstvo" it. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br. Tr. Mlklaučlča na Sygeo.	Odbor.
Društvo "Bratoljub" št 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa. ima svoje redne me-sečn« seje vtako prvo nedoljo r me-m ee ecu v dvorani nemške aveae ob 9 url dopoldan. Somišljeniki s« vabijo v društvo	Joelp Kravanja, tajnik.
Drušvto "Orel" št 19 "8. N. P. J." v Stone City, Kans., ima avoje red-ae mesečne seje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu.	Ignac Pečnik, tajnik.
Druitvo "Zora" žt. 25 S. N. P. J. v Tercio, Colo., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.	Odbor,
Druitvo "Delavec" št 8. S. N- P. J. v So. Chicago, III., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. trrt pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tisola. »04» Green bay Ave.
• Društvo "Dsn lea" »t 22 6. N. P. J. v Trtmountaln, Mich., ima svoje red M mesečne seje vsako drago nedeljo ? pse ecu. Matija Llkovl«, tajnik.
SČ/.S63&S65 BLUE fSI AND AVE.
»t«/- r,H
Vesti iz jugoslovanskih pokrajin.
—	Klerikalna stranka na Hrvatskem. Ko bo je nedavno tega osnovalo na Hrvatskem klerikalno glasilo -Hrvatstvo", bo nekateri naivni ljudje mislili,da patroni to-ga lista nimajo drugega namena, kakor da si ustanovo svoj organ. Kako napačno mnenje je to bilo, kaže dejstvo, da se je uvedla akcija za ustanovitev posebno klerikalne stranko na Hrvatskem. Urednik klerikalnega lista"Hrvatska",Hok. je namreč jol razpošiljati vabila na shod v Zagreb, na katerem bi so naj organizovala hrvatska klerikal-stranka. V kratkem bodo torej i-moli tudi Hrvati svojo organizirano klerikalno strunko in bodo lahko ua Bvojum telesu poskusili, kako težka je borba s to kugo, ki zastrupi vso javno življenje, čim se pojavi-
— Škofov bičar. V nedeljo i>oix>1-dvo so jo zbralo prod glavnim vhodom škofovih zavodov v Si. Vidu kakih 200 ljudi, ki bi si bili radi oglodali stavbo, za katero bo morali toliko prispevati, Tu ti pridrvi neki lan talin z navadnim konjskim bičem in začno udrihati po starih in mladih. Le treznosti ljudstva se jo zahvaliti, »la je oBtalo lo pri tem da jo množica samo fantaliuu bič iz roke strgala. Star siv mož jo stopil nato v ospredje in dejal: "To jo z našim denarjem zgrajena stavba; pravico imamo si jo oglodati." Ko zahteve ljudstva niso bilo uslišano, bo udri i ljudje s silo skozi vrata v vežo. Moški in žensko so kričali na ves glas in tako zabavljali, da bi bilo škofa Antona strah, če bi jih slišal. Vprašanje nastane sedaj: Ali lx> ljudstvo gospodarilo v škofovih zavodih in bo škof ničla, ali pa bo tukaj škofova bičalna za vso one, ki so s svojimi miloda-ri prispevali za to stavbo? Anton Bonaventarn slabo fura, pa bo še slabšo, čo Ihjz bičem podil proč ljudij, katerim bo 011 in njegovi priganjaoi poprižnioah obljubovali zlato prihodu jost za njihove otroko ko bo jih pestili za douar.
"Slov. Nar."
—	Opeharjeni Sentvidoani. Ko se jo škof Jeglič v svoji trmoglav-nosti odločil staviti peto kolo na polju šolske izobrazbe ne v Ljubljani,ampak na šontvidskem polju namigavalo jo njegovo časnikarsko trobilo, kak udarec jo to za Ljubljano in kako koristi da bo imel od teh zavodov fit Vid in njegova okolica. Kakor vse kaže, Ikj Ljubljana prebolela to nesrečo brez posledic, ali tudi blagoslov za šon-tvidsko okolico noče na dan. Zaslužek je šel vos v roko tujcev. Do zadnjega časa se je ljudi pridrževalo v vori, da bodo šeutvidski o-troci lahko z doma pohajali to šolo. Kako bo prijetno, mislili bo si atur-ai za srednjo šolo godnih otrok, čo so bo nuš fant šolal domu in zastonj jedel in stanoval bo doma, v šolo pa pojde v škofovo zavode, v prostih urah bo še lahko pri delu pomagal- Sedaj pa je škof Jeglič prišel na to, tla bi bo tako razmerje no zlagalo b predpisi triilentinske-ga zbora. Zavodi so Btrog internat, tudi otroci iz St. Vida in okolico morajo popolnoma vstopiti v zavod in plačevati 400 K na loto za dva meseca naprej ali pa so jim zaprta vrata tega dobrodelnega poslopja. To bo je sedaj šeltfc.povodalo ljudem in danos debelo gledajo kmotjo v St. Vidu na škofa Jegliča in obo-nomna tridentiuski koncil. Zaradi tega kličemo vnovič našin ljudem; ltodite previdni, da vas škof še bolj no opehari!	"Slov.Nar."
—	Početki klerikalizma med Hr-bi- "Nar. Obrana" iz Osjeka po-rača, da klerikalno gibanje, ki s« je pojavilo v zadnjem oaa« pri Hrvatih, ni prizaneslo 8rl»oiu. Soveda so no kaže v takem obsegu, ali kaže se pri miadib popih, ki hodijo neka nova pota. Stori srbski popje ki »o živali z narodom, izumirajo.

Odkar so začeli pohajati srbski bo-goslovci v večji meri duhovsko a-kndomijo v Rusiji, od tega časa bo polagoma uvaja meti Srbo ruski pravoslavni klerikalizem.BogosIov-ci bo vračajo z nekimi novimi na-zori v domovino, in po toh delajo med narodom. Sedaj je osnoval patriarh Georgijo v Karlovcih bogo-slovski internat, ki že začenja biti pravi razširjevatelj klerikalizma. Mladi bogoelovci, popolnoma ločeni oil sveto I leta, izgubijo vsako dotiko z narodom in vračajo se vanj z nezrelimi idejami. Karakteristični pojav jo proglas to bogoslovsko mladine pred nedavnim časom, v katerem naznanja imhI vel i ko patriotiSno etiketo srbskemu narodu, da hoče začeti izdajati knjižice za narod, v katerih bo poučevala ljudi o pravi pravoslavni veri. zajeti 110 pa naznanja neko novo dobo v verskem življenju skrbskega naroda. Pravi pričetki klerikalizma!
Iz ljubljanske tobačne tovarne nam pišejo: Naša tobačna tovarna je bila nekadaj pravo gnezdo tako-zvanegu krščuusktga soeijalizmn, bolje rekoo torcijalstva. Marsikaj sejo žo izpremenilo veliko število delavk je izpoznalo svoji pravo interese in organizacija tobačnih delavk in delavcev ima tukaj mnogo članic in članov. Ravno topa menda jezi krščansko sestrice, ki so večinoma pri 'Marijini družbi". Z« to pa pri vsaki priložnosti dražijo ostalo delavke in s svojim usil-jivim svetohlinstvom bi rade teroriziralo celo tovarno. Pravo pobož-uoati bi človek pri toh devicah gotovo zaman isknl; kaj je v resnici poliožnoBt, tega uiti ne vedo in gotovo ne bi razumele,ako bi jim ktlo povedal, tla jo resnično pobožnemu človeku neznosno preti drugimi ljudmi glasno moliti. In kako moliti. Kakor da bi vrtil vreteno. Seveda no zamerimo nikomur, ako čuti potrebo, iskati tolažbe pri Ik>-iaufitvu, mislimo pa. daje to stvar vsacega poeamezniko iti da je vendar samu prostovoljna molitav kaj v retina. Ni pa dosti, da prodajajo svojo sitnoBt s tem, da takorekoč razstavljajo svojo pobolnost,temveč svoje tovarišice šokirajo tudi / nabiranjem doneskov za cerkve. Vsaka bi rada nabrala celo premožen-je, da bi se tem bolj prikupila popom; očitno jo, da ne nabirajo iz Itodisi knkšuih plemenitih nagibov, temveč samo iz čisto proatega egoizmu, da se priliznojo v Marijini družbi na stroške drugih delavk; to jim bodi povedano. Tako nadlegovanje že Bploh ni plemenito; saj dobro vedo, kako malo zasluži tobačna delavka s svojim dosti težkim delom. Marsikatera jim kaj da. samo tla se jih i znebi. To pa si mora odtrgati od ust. zakaj preveč nima nobena. Ne verujemo, da je bogati cerkvi troba takih milodarov, ki bo bo vlažni od i>otu ubogih delavk. Ako je treba v šenklavžki cerkvi novo Brce Jezusovo, bi škof to lahko sam kupil, pa nebi prav nič ob-čutil tega zanj brezpomembnega izdatka, dočim je za tobačno delavko vsaka desetica občutljiva. Tega beračenja bi bilo res lahko že ko-nee. Dolavka, ki živi samo od svojega zaslužka v tovarni, nima niti viuarja preveč. Du bi služila željam tercijalk, za topa ne bodemo iskale postranskih zaslužkov. To naj za danes zadostuje. Ako Injdo svete dovice preveč sitno, dobd pa drugačen! odgovor. ' Rd, Prop-"
-- G. Jurij Rubinič je odprl krojaško delavnico na 021 So. Centre Ave.. Chicago. 111., kjer bode izde-loval najfinejše in najtrpožuejše o-bleke po najnižji ceni.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo URI VNICO. 300 W. 18. 81, t'liieago.
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman,
580 80. Centre Ave. Chicago.
IMlVbi&il &h3fi&
^mmmmm
— Zobobol. bolečin® vsled pre-hlajeuja, rane, reaiuatizera- itd ozdravi edino Anchor Pain Ex-poller". Ta pripomoček se jako skrbno izdeluje in se dobiva po 26 in 0O0 steklenica.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge ptrebseine.
s-—:—%
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Ztlr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourejo-nim "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. linijske smodke na razpolago. Vsace-11111 v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna i>ostrež-ba zagotovljena.
Za obilon obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
(517 S. Center Ave. blizo 19 ulico Chicago, III.
\L
U
Edina vmarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pijo naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
I	Kdor se želi učiti in naučiti	|
I angleško brez učitelja	| « ———————————
£	naj si nabavi najnovejši	!{
1	Slovensko—angleški—rečnik.	»
S	Knjižica je jako razumljivo sestavljena, polog angleških lie-	|
£	sedi nahaja bo pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice	g
2	je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi.	g j CENA JI JE SAMO 60 CENTOV.	»
t	Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov	|
t	V. J. Ku belk a, P. 0. Ilox 744	t
I	New York N. Y.	Z
iT
Stojte in mislite!
Česar potrebujete za redno življenje?
Zrak in hrano!!!
Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, tla imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti AH kako je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-h dobro pripravljena.
T0 POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU.
Kakor hitro se Vam povrne slast tlo jela, že se počutite dobro.
Trinerjevo, zdravilno, grenko
vmo
j.
mie 11
jo edini pripomoček, ki ubsalutno pomaga v množili slučajih. Ta lek povPKe in pomnoži pre i	r - 1 i___n_____ :.. :..i-,,tL.. 1,1-i>riuInline mi 11»<in'jiMi' <I>i liihko nroouvhuio naitež
IV 4 u 1 ;nt m k LI IIIO	.....— —--------*	*	«■ .	»
Lavno moč želodca in črev, in veinkuje tako blagodejno na te organe, da lahko nrebavljajo naitež. ja jedila Vi veste koliko jo življenje vredno, ako lahko jeste vbo, kar jo Vam všeo, ne da bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke so, ako ne morete vživati hrane ne vsled revščine, ampak vsled bolezni.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
ohrani življenje za mnogo let, -ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč,
To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim.
se lahko daje otrokom, zbirčnini gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem.
Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
99 So. Ashland Avenue
Chicago, Illinois
S V 1 U I b O : Mnotfo ljudi ponaroja ta pripomoček pod raznimi imeni. 1___ ^ ../ Ako nočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo.
y , . L ' '	vsaki dan več prijateljev, ker je uaš narod prišel do
liilluljui Ullllju]fuu prepričanja, da je najpristnejši in najmočnejši.



Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & &
Družbinsko in društvene skupine. Zenltovanjflke in otrorje slike so naša specialiteta. Cene primerne in solidne.
391-393 Blue Island Ave, vogal 14. PL
Telefon Canal 287
Nad 30 let se je ©bnaSal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRKNOVXJKNI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najbol|8i lek toper
HEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne ronmatično neprilike.
BAHOi J Bet. ln 5 Oct. v VMh lekimik
F. At Richter & Ca.
215 Pearl Street, Now York.
LIEBICH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci Že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah.
8(1—8« Euclid Ave.
CLEVELAND, O.
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIMI
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.
ako hode bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kafri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna.
ZatoraJ, rojnlcl Slovenci, v slučaju da Vum Je treba zdravniške pomoči vam ml priporočamo aurrto ln edino le tejfa slavnega In Izkušenega zdravnika
ker bo nijeden drugi zdravnik ne more ponašati a tako uspešnim zdravljenjem kakor on. A-vnn alfi if rt nAi »-m ker ou jediui pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-II/lin A VI V\F Rfll F/NI <lr,lvi vse moike in Ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele fkro-ULUiinvi VUL UULLI.I1 If nifine). Za to tudi jamči za popolno ozdravi jen jo vseh bolezuij, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tndi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, gilit, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, jtolucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na Rlavi, srbenje, lišaje, uiazolje, ture, hrasto in rane, vse žeiiBke bolezni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranjo in zunujue bolezni. On je prvi in jedrni zdravnik; kteri ozdravi jetiko, ozdravi .vse tajne »ožke in ženskj spolne bolezni, kakor tudi „sitilis", točno in popolnoma. (Zdravljenje Bpolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim Be ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo avoje spolno bolezni. Ktere žensko trpe na takozvanom mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterlml se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje:
Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčno bolezni.
Slovenka: M. HEOLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo.
Slavni gospod Profesor 1
Naznanjam Vam da sem sedaj po-polnoina zdrava. Vaša zdravila so mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katero sem trpela nad tri leta in katero ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko iu Vam ostanem do groba hvaležna.
Mari Hegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov.
Cenjeni gospod profesor 1
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m Mm zditf čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo Bliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
Iz vsega tega sc jasno razvidi, da se bolniki, naj zanesli veje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste Blabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična valed neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, .kako dolgo ate ie bolni tar pošljite pismo na ta le naslov:
Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str. — Ma»lloa,0.
RAZNO.
—	Za poštenega človeka je dandanes v resnici pravo voBelje, da živi v Chicagi. S korenino bodo izruvali vso groho in zločinov Chicagi. Novi policajski načelnik je to odprto povedal. Nikjei ni sedaj varen hudodelec, ki v temni noči tava po čikaških ulicah, pred roko detoktivov. Resni kapitalistični časniki ie poročajo, da hočejo VBi hudodelci obrniti Chicagi hrbet in bo naseliti v bližnjem in prijaznem Milwaukee, V Chicagi bo vsaki dan obrača na bolje.
Vraga! Vzlic temu smo pa imeli v enem dnevu 8 umorov, veo tatvin in roparskih napadov. Kako to soglaša z iztreblenjem hudodelcev. Le tiho nepoboljšljivi kriti-čurji! Vsaka stvar ima svoj Čas. Najprej jo treba očistiti Chicago igralcev, potem pridejo na vrsto morilci, roparji, tatovi itd.
—	Ako bi v goupodnrskih bojih med kapitalisti in delavci ne pri-skočilu država vedno kapitaliBtom s policaji in vojaki na pomoo, to-daj bi navadno zmagovali delavci. Proletariat ni le po številu močnejši kot kapitalisti, temveč reprezen-tira tudi proizvajalno silo narodov, radi toga bi tudi njegovi nasprotniki v vsakem gospodarskem boju podlegli. Delavci lahko žive brez kapitalistov, nikakor pa ne morejo živeti kapitalisti brdz delavcev.
Kapitalistične države pa dandanes niso nikdar neutralne. Pri najmanjšem konfliktu, žf- pri grožnji s stavko mobilizirajo kar po cele vojaške armade. Pri tem pa kapitalistične države nikdar ne v-prašnjo, na čigavi strani jo pravica. Doživeli smo že, da je država poslala svoje vojaštvo proti delavcem, ki so stavkali, du bi prisilili podjetnike rešpektirati zakone v obrambo delavcev. V tem slučaju jo bila drŽava torej sokrivec zuame-hovalcev zakona. Kapitalistično države so bile in ostanojo vedno sovrtžnioe organiziranega proletariate, radi tega jo tudi treba, (lase proletariat bojuje za preosnovo ali preporod teh držav.
—	Neobhodno potrebno zlo razrednega vladanja je vojna. Dan-danes jo nemogočo odstraniti vojne, dokler ekBiatira kapitalistična človeška družba.
Moderna vojna je dete modernega kapitalizma, istotako kakor je bila fevdalna vojna dete fevdalne, ali atarovešku vojna dete stnrove* Ike družbe.
Umazano in s krvjo oblito je to dete, pač uredno svoje matere.
Današnja človeška družba priznava vojno za neobhodno potrebno zlo, kot zlo, katero je bog poslal ljudem. Človeška družba, ki bazira na ropih in umorih potrebuje za svojo nadaljno ekzistenoo zopet ropanje in morije.
—	Ako bi nekega dne bolnišnice. sirotišnice, norišnice in uliož-nioe odprle svoja vrata, ako bi se duhovi vrnili, ki so tu v temi poginili, da bi zahtevali odgovor, tedaj bi ljudje, ki dandaneB žive v sijaju in razkošju, sklonili svoje glave, ker bi čutili, da nosijo na njih čelih bratomorsko Kajnovo znamenje.
Ti ljudje in njih starisi so zidali ingrudili jetnišnice. Njih lakom-nost, pohlepnost in vladoželjnost so ustvarile vso bedo in milijonom ljudi ogretiile iti' otežkočile življenje.
Duhovi umorjenih se ne morejo vrniti! Ali vstali bodo maščevalci, ki bodo »ihte val i ukradeno blago nazaj, ki bodo skrbeli, da bodo ječe, sirotišnice in norišnice prazne.
—	Versko-nravna vzgoja. Dne 1.1, jul. je dež. sodišče v Inomoetu obsodilo katoliškega kaplana in ka-teheta iz Zella Ivana Hartmanna na sedem mesecev težke ječe in aioer zaradi hudodelstva posilnoati in zapeljavmnja v nečistost. Hartmann
je bil katehet na ljudski šoli v Zel am Zillern in je dovet do deset let stare šolarioo spolsko zlorabljal. Vabil jih je v svojo sobo, češ, da jih bo učil peti, in zadrževal jih jo po pouku v šoli. Da, celo v spoved -nici je uganjal Bvoje svinjarje. ln nič bo ni Saniral, če je njegovo početje gledulo več otrok.Ko je prišla stvar na dan, je krajni šolski svet zahteval, da bo katehet koj odstavi, dekan pa tega ni hotel storiti, češ. da bi to bilo — pohujšanje, Hartmann jo pokvaril in demoraliziral Vso žensko mladino v sVojem kraju Sploh je Zillcreka dolina v tem o-ziru v zadnjih letih veliko trpela. Kaplan v Tiedu jo dobil štiri tedne ječe, ker je poskusil posiliti nekega dekleta iz Kaltenbaoha; župnik Weber iz Rieda jo zbežal, ker bo ga iskuli žandarji zaradi zapelja-vanju šolaric, župnik Leiters iz Undersa, prijatelj malih fantov.pa je poiskal drugo dolino, da tam narod versko nravno vzgojnje.
Listu v podporo.
East Helena, Mont.
Ker bom so poročil na sodišču 25o; ker je urednik "Komarja11 rešetar 10c; ker SakBer ruskega medveda za rep drži loc; ker imam punce rad !J0c; ker bom še kak dopis poslal 20c; ker itna "Gl, Nar." svoj imon-dan na pustni torek 10c; ker osa komarja, pika 15c;neimenovan 25c; John Nečebit 25o. Skupaj $1 75.
Dobri časi.
Poročila iz vseh krajev Zdr. drž. obetajo dbbro letino in prosperite-to. Vsi bodemo uživali življenje v polni meri, izvzemši tiste, ki so bolni ali Blnbotni, ako ne rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino.
To domačo zdravilo bo izdeluje iz naravnega vina in importirunili zelišč deluje pa direktno na želodec,da se lahko vsako hrano uživu in prebavi. Kur želite jesti, vsaka hrana se bode spremenila v čisto in zdravo kri, ki oživlja telo. Nobeno sredstvo ne daje človeškemu telesu tako življensko moč, kakor če človek vživa, kar mu diši.
Ta pripomoček pomaga v vseh slučajih želodčnih bolezni, poaeb-no pa v tacih, katero je zakrivila nečista in bolna kri. Rabite vselej ta pripomoček, kedur nimate slasti do jedi, ali če Čutite kako telesno slabost.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Giicago, III.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je prldjati še 10 centov za poštnino.
Bančna Podružnica.
Slovencem dobro poznata najstarejša banka Frank Zotti& Co., 108 Greenwich St., New York, odprla je svojo podružnico .na 99 Dearborn, vogal Washington St. v Chicago, 111. na glavni ulici, v središču Chicuge.
Vsem Slovencem v Chiongi in okolici naznanjamo, da se lahko v vsaki potrebščini obrnejo na našo podružnico, ker tuknj zastopani so vsi odelki, kakor v centrali: banko v ni .parobrodarsk i, odvetniški itd.
VBiikega ppozarjatno na naše cene denarja za pošiljanje v domovino, vsakdo se bode prepričal, da jo naša banka jedina, katera luhko tako ceno in hitro pošilja denar v staro domovino.
Pnrobrodne listke prodajamo po izvirnih cenah za vse parobrodne družbe.
Potniki iz Chicage odpravljeni so v Chicagi po domaČem uslužbencu in pričakani v New Yorku po zastopnikih naše newyorake banks. Vse to potnike nič ne stane in je to velike vrednosti. Prtljago od-vedemo brezplačno na parni k.
Kupujemo in prodajamo avstrijske denarje po najnižjih cenah.
Uradne ure podvuinios to od 8 antra j do 7 zvečer in ob nedeljah od 10 sjatrajdo 1 popoldan.
Frank Zotti &0o., W Dearborn Cot. Washington Sir., Cliic«fo.
Dr. E. C. Collins
MsdkMil InatHuta
140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y.
la potem bodite z mirno dušo prepričani da bodets zagotovo in popo^ma ozdravili.
Slovenskim premo-gar jem.
Premogarska unij:* se je čudovito hitro razširita in narastla in si tako ustvarila tinti nekak vpliv. V času razvoja moti je, ko nje odborniki šc niso. biH skrajno korumpirani se jc ]x> uniji marsikaj dasegbo v splošno zboljšanje premogarskega položaja. Doseglo se jc pač nekaj, ker so posamezni člani velika uni je premogarjev tfobro vedeli, čemu to svojo trmjo ustanovili. Nastopali so tudi resno za svoje opravičene zahteve in nadzorovali so strogo odbornike in njih poslovanje. Ker so wxlitdji unije dosegli nekaj vsj»el*>v za pnemogarje, so slednji njim popolnoma zaupali, tako da niti zapaziF: niso. koda j so jih rzulali kapitalistom in jih zapeljali v u*> ralično močvirje. Ze ob veliki stavki premogarjev trtlega premoga leta IQ02 je linijski predsednik John Mftchfif! igral precej čudno ulogo.
2e na zborovanji dno 17. julija istega leta v lixliaiuqwlisu, Itul., ki se jc imelo haviti s stavko solidarnosti je Mitchell toliko časa splet-karil, tla so je stavka solidarnosti zavrgla in se <volilo stavkujočim premogarjem 10 odstotkov |xxlpore.
Po sedemmesečnem boju ko bib že zmaga na strani premoga -rjev, se je pa isti Mitclie.ll <logovo.il e» premogarskimi baroni in predsednikom Rooseveltt 111 rn izročiJ je vso zadevo razsodišču. Gonil je premo-garje s s'to na delo, še predenj so pričele raz}>ra/vo pri razsodišču. V to svrlio je proglasil stavko za končano. odpovedal je i>odjiort> vsem, ki bi liotoli še v prihodnje stavkati na svojo |*cst. dasiravno so premogarji plačali še 10 odstotkov o<l svoje plaoe za stavk irjoče brate.
In vfte to se jc vrš lo vprav pred volitvami senatorjev. Ali ni tak nastop navadno i« |xxMo izdajstvo delavskih interesov? Za to jxxllo |x> stopam jc je pa žel Mitchell v kapitalističnih listih (»ohvaio. Slovanski premogarji — Slovaki, Litvinci hi mogoče tinli Hrvati in Slovenci — so mu pa v spom ni modro ( ?) vodenega štrajka darovali zlato uro. In to v hvaležni sjxxnin. Ali se naj potem še čudimo, ako v splošnem naizadujemo ?
Ko so leta 1903 pennsylvan-ski premogarslci baroni pričeli pripravljati za lx)j s svojimi tlelavci in najxwedailj znižanje plače z dnem i. aprila 1904 so unijski odborniki molčajli. In ker se na skupnem zborovanju premogarski h podjetnikov in zaistojMi kov organiziran ji jnv-rnogarjev nista nxigbi obe stranki sporazumi t i gletk* plačilne lestvice, je modri voditelj stavk Mitchell jjoslal thilavske delegate domov in se jxitvm sani |xjlxjtal s podjetniki za nižjo plačilno lestvico. To plačilno lestvico je Mitchell pnedloi.il premogarjean v glasovamje, zajedno pa pretil z odstojKMn, ako prcinoga--rji glasujejo za stavko in ne za znižanje plač. Seve Ivi b lo najlx>lj 0-•mestno, ako bi bil MrtdxsH v resnici odstopil, In tako so premogarji lanskega ileta z dnem I. aprila bili pr'is.ljeiu sprejeti pogodbenim po-tom znižanje plače za 6 odstotkov za tkibo dveh let. POgodba \*X<xc še le z dnem 1. aprila 1906.
Nezadovoljnim premogarjem, ki tvorijo večino v državi Illinois, je j« MitcheM s tem metaJ pesek v oči, da j-jn je kvasil, <la unija ni pripravljena za stavbo, da je treba zvišati sklati za stavko in kolikor mogoče organizirati neorganizirane premogarje. To se 1xxfe rvršilo tekom dveh let in takrat jxrteoe pogodi ki premugarjev trdega in meh-kega premoga in splošna stavka bode tu.
Ali v tem času je že prišlo tk> ne-prilik mod <k)Vx!ajalci in premoga-rji, posebno pa v državi Illinois, kjer je 54 tisoč organiziranih t»re-mogarjev. Toda vsak tak prepir se odloži do priliodnjega zborovanja, ki bode meseca januarja in na ka-teiwi se bode uredila tudd nova pla-trlna .lestvica.
• Lansko leto z <h»em 1. nov. so zastavkafi v»i strojniki pri sanxjtez rtikih v državi IfHnots. To«ta pod-jetniki in odborniki premagarAe "linije mso hotdH pripoznati unije
strojnikov in zahtevali so, da se brezpogojno vrnejo na delo. Slednji so se sklicevali, da strojniki v pre-tix>gokopih niimjo pravice do lastne organizacije. Oni naj bi ustopili v unijo pnemogarjev in na prihodnjem zborovanju premogarjev se botle tudi debatiralo o njih plači. Na ta sramoten način se je uničila unija strojnikov, kar pa pomen je tudi udarec za pnemogarje.
.Mej tem ko jc bila sklenjena [*>.. gixlba z delodajalci za dve leti. je unija premogarjev predložila zakon o zažigati ju min postavodajnemu zastopu države Illinois. Ta predlog je bil tudi sprejet?Ln kot zakon uveljavljen z dnem (u julija t. 1. Naj-brže so ta predlog tudi tajno |xxl-pirali kapitalisti. Kotiraj je bil zakon sprejet, so kapitalisti zagrozili s splošnim ieprtjem, oes, da so premogarji prelomili pogo<Nx> z delo-dajalct, ker so svetovali dotični zakon. Guverner Denncn je pa vzlic grožnji |xxl pisal zakon. AH pod jetniki so pa uresničili svojo grožnjo thie 30. junija, zaprli so vse rove in pričeli se pogajati s premogarji. Konec tega pogajanja je pa bil, da je sodnik Gray kot razsojevalcc izrekel sodbo, tla mora vsaka stranka plnčati polovico za. zažigalca min. 1'lača zafigalcev min i>a znaša $4 na dan. Kjer se strelja v celini so bili podjetniki zadovoljni z rasod-b»>, in dne 10. julija se je pričelo splošno z delom. Ko<ter se pa s stroji spodkopava premog in se le z manjšimi minami strelja, tam ]>a še danes zadeva ni jxrravnava in se neve, kedaj se Ixxle pričelo z delom, ker olx: stranki tiočeti odnehati.
V resnici pa imajo največ koristi od tega zakona premogarski baroni. Res je, da premogarji pred razstre-Ijevanjcm zaptiste rov in se ognejo molečemu dimu in nevarnostim raz strel b.
Oglejmo si pa koristi posestnikov rovov. Preje je vsaki posamezni preinogar zjiiigal mine. Z razsttv-ijevanjem se je pričelo 20 minut prod delojmsttun. \'si jamski vozniki so neliali takTat z delom. AH sedaj morajo vsi delavci, ki ne delajo na pogodbo, delati do zadnje minute. In to nese družbi več, kakor j h stanejo zazigalci min. Vsako mino se tudi pregledu, predno se jo zaž^e. S tem so |>a vetrovne raz-strelbe skoro izključene, ki navadno tudi hudo poškodujejo rov. Poleg je pa še mnogo drugih prednosti v korist pretnogarskih baronov. Vsekako ■ Ixxle pa tudi ta zadeva igrala veliko ulogo na prihodnjem zlxjTOvanj tu
(jotovo je, tla bcxlo premogarj: zahtevali tixlj zvišanje plač v primeri s podraženjem živeža. V Penn-syhaniji botlO zahtevali osemurni delavnik, v Iliinolsu pa od 1. aprila 1906 naprej le sestumi delavnik. TntU o mnogih drugih važnih pretl-iiK-tih se Ixxle razjjravljalo na pri-lirtchijeni zborovanju, s katerinii se l>a ne Ixxle moglo v splošnem pro-tlreti, ker so jm;nx)garski Ixironi složni in hočejo |xjskusiti svojo ntoč z unijo, tla bi štrli nje vpliv na podjetnike. Torej ni govorica brezmdselna o splošni stavki.
t »zrimo se zopet malce na 'motiroga" voditelja stavk — Mitchella, ki je lansko leto govoril, da je treba ojačiti organizacijo in skrbeti za močan sklati v slučaju stavke leta iyo6. Ijebos je |*a dični Mitdiell sam kan stati rul, da unija nazaduje, da je samo v PeunsyWaniji zajnisti-lo um jo 15.000 premogarjev. da je linijskega premoženja lx>ri milijon iu le par stotisočakov. Mitchell je šel še tlalje. Ijetos je rekel glede splošne stavke naslednje:
"Poročila, tla se premogarji za prihodnje leto pripravljajo za splošno stavko, ako se ne Ixxle z dnem 1. aprila ugodilo njih zahtevalin, so smešna, neosnovana iti neresnična. Mi se ive pripravljamo za stavko v aprilu prilxxhijega leta, ker upamo, da se bode dosegel jx>voljen sporazum. Migi je j, da Ixxlo organizirani premogarji trdega in mehkega i>re-moga že tekotp prihodnjih dveh ali treh mesecev zastavkali, je neresničen in nepravičen. Kaj stičnega se ne bo rvršilo. Organizirani premogarji še mso nobene pogodbe kršili in tudi ne Ixxio s tem pričeli. Mi imamo s podjetniki melikega moga pismeno pogodbo in te se bt>
demo tudi držali. Z lastniki trdega premoga imamo i*> premogarski štrajkarski komisiji tudi pogotlbo, kateri se moramo uklonili. Dejstvo, da odločita štrajkarske koufisije in [x^xxlba z lastniki mehkega [>reinoga [x>tcče z dnem i. aprila 1906, jc najbrže služilo za razširjenje vesti o stavkah in splošni stavki. Jaz ne veni, kako se jc zvršilo, tla končati obe jxTgodbi enega in istega dne. Govori se tiwH, tla nabiramo za sklad v slučaju stavke. Mi se le pripravljamo tia to, tja Ixxle mogoče organizaciji skleniti povoljno pogodbo z lastniki rovov."
Tako je govoril Mitchell. Sel je med diplomate. Ta prcfriganec je mislil, ako pride vzlic mojemu za-trdilir tl^ stavke in če premogarji zmagajo, lxxfem jki |x>tcm rekel, tla sem jaz s sfSrojim govorom delodajalce zazibal v brezskrbno spanje, da se niso pripravili za stavko. Ak-) pa ]Kxllcženio, bodem pa rekel, čemu niste slušali mojega svarila.
Mitchell si zna jxxpohioana ohraniti zaupanje pri kapitalistih. Lansko leto je dal glasovati za delo in štrajk. Kasneje jc pa objavil glasovanje [Ki okrajih in s tem iz lal sla-lx)tnejše linijske jxjsatlke kap'taH-stom, katere je trel«a najpreje uničiti, ako se hoče dati Union i zn ni smrten udarce. Ako kak vojaški general stori tako hudodelstvo, se ga postavi pred vojni sod in ustreli Premogarski general je pa za svoje izdajalstvo sprejel kot plačilo zlato tiri).
Ker otlborniki unije vedo, tla komaj polovica premogarjev razume angleški jezik, so se potrudil«, koliko se tudi taki ljudje zanimajo za stvar, ki angleškega jezika ne razu-niejo m so se še le naselili v Ameriki. V to svrho so uradno poizvedovali koliko premogarjev želi "Miner Workers Journal" v matemeni jeziku. To glasovanje je pa organiziranim premogatjem druzih narodnosti prineslo precej slabo spričevalo. Najslabše smo se i»a olmcsH Slovenci, ker iz med 20,000 Slovencev. ki delajo v rovih je glasovalo le 145 Slovencev za slovensko pre-mogarsko glasilo. (O tem Ixxlem dritgič |K>ročal podrobno.)
Rojaki, ki ste organizirani, ali pa ki stojite še izven unije, zanimajte se za svoje lastno glasilo v materinščini. Ne kimajte samo in ne Ixxlitc liki automati. Ne pustite se od nikogar voditi za nos m čitaj-te delavsko časopisje.
S. Kavčič.
♦ ♦ ♦ •
NAZNANILO.
Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase.
Upravni&tvo "QLAS SVOBODE".
Somišljeniki naročujte In prlporočujte -QLAS SVOBODE".
► ♦♦ ♦♦♦♦
POZOR. Na narodnem pio-nicu v Thornton parku je nekdo izgubil poročni prstan. Kdor ga je na-gel naj ga odda proti primerni nagradi v uretlni svtu "Gl. Sv."
||/n pošljete denar v staro do-nMJ moviuo, obrnite so zaupno na M. V. Konda-ta, »>H:t Loomis Str., Chicago, III._
Nova, moderna stiskalnica (preša) za grozdje na prodaj pri John Koseli-ju 5151 W. 18th Str., Chicago, III.
Na znanje.
Za malo oglase je trelm veti no pošiljati naprej denar. Za oglase "Išče se" ali "Službo dobi" se računi na mesec za enostopni palec
75c
Uprai^itzv "Glas Svobode".
Vaclav Donat
Izdeluje neopojne pijače — h od o t ire la mineralno vodo.
576 W, I!. St. Telefon, Canal 6296
Slovenci pozor!
I
i	- J .. .
(J}	važne reči sa mož ko — za delavnik ali praznik, tedaj se og.
G	lasito pri svojem rojaku, kor lahko govorite v materinščini. ^ Čistim stare obleke in Izdelujem nove
Ako potrebujete odejo, klobuke, snijch, kruvate ali drugo
flor j*
i:po=i.——_— najnovejši modi in nizki ceni. jt
^	JU HI J MAMEK, 581 8. Centre Ave.
$	biizo 18. ulice Chicago, lil.
CENA KNJIO.
Katere so dobi pri upravnfltvu "Gl^s Svobotle" poštnino prosto. Qirb vati is, $1.50 Trije Mušketirji, $2.50 Kusko-slov. slovar. $1.<»0 Preko inorja, 95c. Na bojišču, 35c. Križarji, $2.«J0 Islandski ribič, tiOc. Kirdžali, 80c. BeraMca, IHo. /.rtov mzmor, 25c. Opatov praporščak* *>()c. Koletlar, 2r>o.
ROJAKI
POZOR!
1000 mož potrebujeva v
—Silver Saloon—*.
461-463, 4th St. San Fran. Cal.
za piti fino Wieland-ovopivo, kali, foruijsko vino in najbt»ljšo žganj© in kaditi najfinejšo unijsko smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobo hrano in stanovanje.
BRATA JUDNICH,
San Francisco, Cat.
Solidne obleke.
Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo jiogrošamo, ker kupujejo obloko od tvorničarjev.
Predvsem jo treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero. potem so še le prične z deloui. To je pa pri iuib v navadi.
Ovratniki izdelani naroke, pavoluata podlagami ramenih, platnena ptxlluga 11a prsih jamčijo, da jo obleka izdelana solidno. Tako obleke šopa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri.
Telefon — Canal 1108
O"
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal 47G

Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

O
Slika predočuje zlato tlamsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje je najlniljši ameriški izdelek
Elgin ali Waltham. & | i AA To vrste ura stank le
V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonicli,
72 K. Madison St.
Chicago, III.

im

i 'emu pustiS od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Siinonek Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.