TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt. Kttočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Oradnlštvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 30-69. teto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 3. avgusta 1933. štev. 87. Hwe- tno&Hbsti ‘zctftwzU& V skoraj vseh državah padajo državni dohodki in državni proračuni so večinoma i® še pobožna želja cilja, ki naj bi se do-8egel, ki pa osla ja vedno nedosegljiv. Čim kplj pa padajo državni dohodki, tem bolj kopičijo naloge države in slasti v semnji težki gospodarski krizi. Vsled padalcih dohodkov prihajajo zato Idiržave v vedno večje stiske, ker ostaja vedno več ^alog neizpolnjenih. Sioer si skušajo dr-*®ve pomagati na ta način, da zvišujejo ®voje dohodke z zvišanjem davkov in taks, ® v praksi so se vsi ti poizkusi izkazali brezuspešni. Ne samo, da višji davki ®>so dali višjih dohodkov, temveč celo z Zvišanimi davki ni bilo mogoče doseči pro-faČunanih zneskov. To je jasen dokaz, da je davčna moč Prebivalstva padla in da prebivalstvo ne Zl*iore več večjih davčnih bremen. Iz tega tudi sledi, da povečanje davkov ni več učinkovito sredstvo, temveč si je ' a pomagati na drug način. Ker je do-davkov odvisen od davčne moči pre-ivadstva, ne preostaja nič drugega^ ko da mora davčna moč prebivalstva zvišati. £ drugimi besedami se pravi to, ljudem treba najti nove možnosti zaslužka, gospodarstvu treba odpreti nove vire dohodkov. je edina uspešna pot, ki vodi k večjim državnim dohodkom. Ne rečemo, da bi bila ta pot lahka, vendar pa tudi ni neizvedljiva. Samo če malo pogledamo naokoli, moramo takoj konsta-Urati, koliko naravnega bogastva je ostalo tol nas še neizrabljenega. Z vsemi sred-bi bilo zato treba pospeševati pro-uktivnost v gospodarstvu, ker samo z Ustvarjanjem novih dobrin se ustvarja mož-*l0st za nov zaslužek. Naravnost privilegiji bili potrebni za pospeševanje produktivnosti, ker bi se s temi privilegiji dvigat privatna iniciativa in ljudem bi se od-Prli novi viri zaslužka. Mesto teh privilegijev za pospeševanje produktivnosti, pa 1Ttiatno pri nas privilegije za trošenje, kar 80 dejansko vsi privilegiji konzumom. Seveda pa ne smejo biti ti privilegiji pkšni, da imajo korist od njih samo ne-®\eri, večina prebivalstva pa le škodo. Privilegiji, ki jih imajo karteli v obliki ^uih carin, so navadno le izguba za t>°spodarstvo, ker manjšajo samo davčno 'J1 kupno moč prebivalstva. Če bi bili tu vsi oni sto milijoni, ki so odšli kot dividenda naših sladkornih tovarn v tujino, ^ imeli že samo s temi zneski denarja dovolj tudi za večja investicijska dela. Kupna moč prebivalstva je ona sila, od katere so odvisni državni dohodki. Če pade ku,pna moč prebivalstva, potem padejo Neizogibno tudi državni dohodki in tega mogoče preprečiti z nobeno odredbo. $ato treba kupno moč prebivalstva povedi, zato treba pospeševati vse, kar pojmuje gospodarsko moč dežele, zato tre-•>a gledati z vsemi sredstvi na to, da ob-^oječa podjetja ostanejo in da se jim pri-^žijo še nova. Vsa davCna in tarifna Politika države bi morala biti usmerjena ^®®ti v to, da služi in podpira gospodarno. s tem pa bi služila tudi najboljše fžavi sami, kajti Čim bolj bi se dvignilo ^POdarstvo vsled državne podpore, tein ®Cii bi tudi bili davčni dohodki države. za državo velja, kar velja za vsako r°djetje, da mora nekaj investirati, če hoče linčati svoje dohodke. Tudi najbolj pro-l Zajoče podjetje ne more vedno le da-!?*i> če ne dobiva tudi potrebne hrane, ^ bi moglo živeti. Treba je zato gospodar-krmiti, mu dovajati novih sil in samo bo tudi moglo povečati svoje do- Kakor je vse to enostavno in jasno, tako na, to pri nas rado pozablja. Le pre-2?°Sto se gleda na naša gospodarska pod-Ja z naivnimi očmi, ko, da ta podjetja ^n^sbi mogla nikdar prenehati dajati, se mnogo premalo upoštevajo po- trebe teh podjetij in zato se ne ozira na težave, ki jih preživljajo ta podjetja. Posledica vsega tega je, da slabe ta podjetja, ker ne dobe one podpore, ki jo tako nujno potrebujejo. Nove vire dohodkov, nov,e možnosti zaslužka je treba najti ljudem in v tem je edino zdravilo proti krizi. Nove vire dohodkov pa je mogoče najti le z upoštevanjem gospodarstva in njegovih potreb. Ne sme veljali gospodarstvo le za objekt izkoriščanja, temveč mora biti tudi predmet nege. Naj bi že ta stara resnica dobila pravo veljavo in našli smo prat iz krize! l/edna i/eč nafau/fyatMU zadeug. Ali Mii h tcga/U spc&nene si/aic v •zadtu^tl Ni skoraj številke »Službenega lista«, v kateri ne bi bil objavljen nov vpis nabav-Ijalne zadruge v zadružni register. Ne bo dolgo, pa že ne bo stanu, ki ne bi imel svoje zadružne trgovine. Tak° imajo že delavci svoje konzume in če ne ustanove delavci koteiuna samii, j»m ga ustanovi podjetje. Svoje zadružne trgovine imajo uradniki in zopet svoje železničarji, številne konzume imajo tudi že kmetje in še vedno se ustanavljajo no-vi. Sedaj so pričeli ustanavljati svoje naibavljalne zadruge še zasebni nameščenci, Kmetje, delavci, uradniki, državni in zasebni, vse hoče imeti svoje nabavljalne zadruge, da se mora človek že spraševati, kdo bo še kupoval v legalnih trgovinah! Napadlo pa bi bilo misliti, da nastajajo te nove nabavljalne zadruge vsled močno razvite zadružne misli, ki vlada med prebivalstvom. To mnenje je čisto napačno, ker ne zaradi zadružne misli, temveč zaradi privilegijev, s katenimii so tako bogato obdarjene nabavljalne zadruge, nastajajo nove zadruge. Samo ti privilegiji odločajo in zato tudi vidimo, da se množe nabavljalne zadruge, docim se število produktivnih in kreditnih zadrug le neznatno veča. A samo produktivne in kreditne zadruge so v resnično korist gospodarstvu. Čim več novih zadrug nastane, tem mamj&i pa je tudi trgovskii promet, ki je polno obdačen. Vsaka nova nabavljalna zadruga pomeni Kato zmanjšanje davčnega donosa, ker pač privilegiji oproščajo novo zadrugo cd oele vrste davkov. Obenem pa pomeni vsaka nova nabavljalna zadruga tudi zmanjšanje prometa .pri trgovcu, kar zopet znižuje dohodek davkarije. Dvojno škodo ima tako davkarija od teh nabav-ljalnih zadrug, a kljub temu ne stoni finančna uprava nič, da bi se zaustavilo to vedno, večje izkoriščanje zadružnih privilegijev. Do te mere s© je že razpaslo to nabavljalno zadružništvo, da se vedno češče pojavlja med trgovci vprašanje, zakaj ne bi tudi sami spremenili svoje trgovine v zadruge. Če uživa vse naokoli privilegije, če more vsakdo s privilegiji onemogočiti trgovcu konkurenco, zakaj se ne bi tudi trgovec poslužil teh privilegijev. Stvar niti zdaleka ni tako težka, kakor bi na prvi hip izgledala. Načinov, kako bi se to moglo izvesti, je mnogo in brez posebnih težav bi bilo mogoče pretvoriti velik del trgovin v zadruge, ki bi popolnoma odgovarjale zakonu. In menda res ni drugega sredstva proti lem. nezasluženim privilegijem nabavljal-nih zadrug in zadružnih gostiln, kakor da se stvar pritira tako daleč, da postane že smešna. Krog uživalcev teh privilegijev je pač treba razširiti tako zelo, da bodo vsi brez izjeme uživali te privilegije in da bodo zato ti prenehali biti privilegiji. Izpolnjena bo s tem osnovna zaihteva trgovcev in obrtnikov, da naj veljajo za vse iste pravice in iste dolžnosti. Drugo vprašanje pa je, kako bo potem z državnimi dohodki, če bodo trgovine po-pJiutma prenehale in bodo ljudje vse kupovali le v zadružnih prodajalnah in zadružnih kramah. Bilo bi nad vse dobro, da bi si to vprašanje včasih zastavila finančna uprava, ker smo prepričani, da bi pateni bolj uvaževala pritožbe trgovcev. Kajti te pritožbe trgovcev ne izvirajo iz nobenega kverulantstva, tudi ne iz kakšne nevoščljivosti, temveč so nastale iz žalost-neoa dejstva, da s privilegiji obdarjene zadružne prodajalne dn krčme onemogočajo trgovcu konkurenco, vsled česar postaja položaj trgovca nevzdržen. Naraščajoče število odjav trgovinskih obratov dokazuje to našo trditev z matematično točnostjo. Tako zelo se je razpaslo neupravičeno izkoriščanje zadružnih privilegijev, da se v trgovskih krogih že resno razmišlja, da bi pretvorili trgovci svoje trgovine v zadružne prodajalne. Vprašamo, ali bi odločujoči krogi to tudi hoteli, ali bi hotela to finančna uprava? Ker je jasno, da te namere ne more biti, zato pa se naj že enkrat ukrene proti tem nezasluženim privilegijem, zato se naj ne dopušča več, da bi se z neutemeljenimi privilegiji ubijala legalna trgovina. Naj se že enkrat upoštevajo upravičene zahteve trgovstva, dokler ne bo prepozno. Tudi izkoriščanje zadružnih privilegijev mora imeti svoje meje. Ožji odbor združenja izvoznikov je izročil guvernerju Narodne banke g. Bajloniju spomenico, v kateri zahteva, da naša emisijska banka bolj upošteva potrebe našega izvoza in da kreditira naš izvoz, ker so zasebne banke popolnoma prenehale z dajanjem kreditov, pomanjkanje denarja pai »e občuti vedno ostreje. Zato prosijo izvozniki Narodno banko, da določi vsoto, ki bi se mogla uporabiti za kredit izvoznikom, da bi mogli pravočasno nakupiti poljedelske proizvode. Ta kredit naj bi bil čisto »poslovni« in bi se vrnil najkasneje v šestih mesecih. Uporabil bi se izključno le v izvozne namene. Razen tega eskontnega kredita pa bi morala Narodna banka omogočiti tudi lombardni kredit, bodisi na podlagi tovornih dokumentov, bodisi na podlagi skladiščnih listov. Ker nima Narodna banka organizacije za te vrste kreditov, predlagajo izvozniki, da se izvede kreditiranje po kakšni državni ustanovi, kateri bi dala Narodna banka potrebna sredstva na razpolago. Po mnenju Združenja izvoznikov bi se mogel ta lombardni kredit dajati po Privilegiranem lizvoznem društvu ali pa po Privilegirani agrarni banki. V spomenici se nadalje omenja možnost, da bi mogli priti izvozniki v težaven položaj pri prejemanju plačil za svoje klirinške terjatve, če bi ena od uvoznih držav prišla v aktiven položaj napram nam. Zato se predlagal, da bi dajala Narodna banka v času sezone izvoznikom predujme na podlagi klirinških terjatev v tujini. Končno se v spomenici opominja, da prihaja nova pšenica že na trg in da se v kratkem tudi prične izvozna sezona za sadje. Zato bi bilo potrebno, da se omogoči, da bo moglo čim večje število manjših trgovcev sodelovati pri 'izvozu. Na ta način bi se dosegla čim bolj živahna kupčija pri odkupu pridelkov, kar bi ugodno vplivalo na oene. Guverner Narodne banke je obljubil, da se bo zavzel zai te želje naših izvoznikov. Isto je obljubil g. Bajlomi tudi na konferenci gospodarskih krogov v Skoplju. Trgovinsko ministrstvo je, kakor poročajo listi, nujno opozorilo Narodno banko, da upošteva te želje izvoznikov. • Po vseh teh obljubah in po opozorilu trgovinskega ministrstva bi torej smeli pri- čakovati, da bo Narodna banka vendarle financirala letošnji izvoz in siCer v izdatnejši meri ko druga leta. Kajti izvozni krediti, ki jih je dajala Narodna banka doslej, so bili tako nezadostni, da se skoraj o njih ne more govoriti. Če pa bo Na/rodna banka financirala letošnji tjzvoz, potem moramo opozoriti tudi na potrebe Slovenije in zato moramo zahtevati, da se tt krediti enako razdele po vsej državi z ozirom na potrebe izvoznikom. Pri tej priliki pa bi tudi naglasili željo, da Narodna banka ne bi financirala le sezonskega izvoza, temveč dai je treba tudi za naš stalni izvoz preskrbeti cenene kredite. Na vsak način postaja pri sedanji stagnaciji na denarnem trgu vprašanj? kreditiranja izvoza vedno boilj važno in zato je čas, da se prične tudi z dejanskim reševanjem tega vsak dan bolj nujnega vprašanja. IJ} &no6u lp metrskih stotov za Ste in stao le 1300 4inarjev. Pri vseai]?, delu; ima torej kmetovalec dejanske izgube! ^5 dinaj-jev. BeeUtodni fondDcavske- Kakor smo že poročali, je finančni minister prvotno na 20 milijonov določeni bednostni fond Dravske banovine znižal na 11,250.000. Naito je o bednoetnem fondu razpravljal še ministrski svet, ki je popolnoma črtal davščino na obresti od liranilnih vlog, tekočih računov, posojil in terjatev. Ta davščina naj bi dala 2,250.000 in se je vsled njenega črtanja znižal proračun bednostnega fonda na 9 milijonov Din. Ves ostali proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada Dravske banovine, nadalje uredbo glede tega (proračuna im pravilnik za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada pa je ministrski svet odobril in je proračun bednostnega fonda stopil 1. julija 1933 v veljave. Za kaj se bodo porabili dohodki bednostnega fonda Proračun bednostnega fonda navaja te izdatke: i 1. Za vzdrževanje, preureditve, Din iporeložitve im novogradnje cest 6,000.000 2. Za regulacije lin melijunaoije 900.000 3. Za asanacijo in preskrbo krajev s pitno vodo 500.000 4. Za zavarovanje in urejevanje hudournikov 400.000 5. Za zaposlitev više ‘kvalificiranih brezposelnih 300.000 6. Za' prehrano onemoglih brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke 600.000 7. Prispevek za vzdrževanje javnih kuhinj in humanitarnih institucij 300.000 skupaj 9,000.000 Proračun dohodkov pa .predvideva te dohodke: 1. od izredne davščine delo je- Din imalcev in delodajalcev 4,875.000 2. od izredne davščine na dobiček podjetij, zavezanih javnemu 'polaganju računov in na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42. zakona o neposrednih davkih 1,875.000 3. od izredne davščine na tarnti- jeme, sejnine itd. 150.000 4. od davščine na zaslužek im pokojnine oseb, ‘ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije 1,500.000 5. od davščine na ukoriščanje vodnih sil 600.000 skupaj 9,000.000 Pravilnik podrobno navaja, kako se bodo pobirale posamezne davščine in kdo je vse zavezan plačevati te davščine. Iz pravilnika posnemamo na kratko gla vne določbe. 1. Izredno davščino delojemalcev An delodajalcev morajo pobirati službodajal-ci nameščencev in delavcev, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, če plačujejo od zaslužka, odnosno mezde uslužbenski davek. Davščina znaša 1 in pol odstotka od izplačanega zneska. Pol odstotka sme službodajalec odtegniti delojemalcu ob izplačilu, 1 odstotek pa mora plačati sluižbo-dajalec sam. Celotni znesek se mora odvajati pristojni davčni upravi obenem z uslužbemskim davkom. Istotako se mora ta davščina odvajati pristojni davčni upravi tudi v primerih, ko se plačuje uslužbenski davek v davčnih znamkah. Tej davščini so zavezane tudi pokojnine iz sredstev .samostojnih pokojninskih ustanov, ki morajo davščino odvajati pristojni davčni upravi. 2. Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, .plačujejo od tantijem, dnevnic, sejnin in drugih podobnih nagrad, ki jih izplačujejo članom upravnega odbora, nadzorstva in ravnateljstva ter od provizij raznih vrst, ki jih izplačujejo tretjim osebam, izvzemši potnikom, davščino v višini 10 odstotkov izplačanih zneskov. Tudi ta davščina se dovaja pristojni davčni upravi, in sicer takoj za vsak primer posebej. 3. Za zaposlitev oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje od prejemkov, ki jih dobivajo na ozemlju dravske banovine, davščina v iznosu \% pni mesečnih prejemkih od Din 2500 do Din 3500. Za vsakih nadaljnjih polnih Din 1000 mesečno se davčna stopnja zviša za pol odstotka, vendar pa ne sme znašati več kot 12 odstotkov. Od prejemkov izpod 2500 Din se ta davščina ne plačuje. Če se prejemki izplačujejo dnevno ali tedensko, se proračunajo na mesečini iznos da se ugotovi obveznost plačila te davščine. Tej davščini so zavezane tudi pokojnine inozemskih državljanov. Službodajalci morajo to davščino odvajati sproti pristojni davčni upravi. Proračun bednostnega sklada z uredbo in pravilnikom bo objavljen v 63. številki »Službenega lista kraljevske banske uprave« z dne 5. avgusta t. 1. Kdo uničuje davčno moralo? Na to vprašanje odgovarjajo praški »Ob-chodnioke zajmy« tako-le: »Prav gotovo ni billo nikdar bolj ugodne prilike za zboljšanje davčne morale, kakor po preobratu v letu 1918. Po stoletjih smo imeli zopet samoOTojno državo. Vsakdo se je zavedal, da država potrebuje denar in vsesplošno navdušenje, ki je navdajalo vse, je privedlo do tega, da so smatrali državljani za sramoto napačno fa-tirati dohodke. In vsakdo je tudi v resnici pošteno priznal svoje dohodke. Ni trajalo pa dolgo, ko smo slišali pritožbe: Do vinarja natančno sem vse priznal, toda davčna uprava mi je vseeno odmerila davek više. To me jezi! če mi ne veruje, jim pokažem vse knjige, toda tako za nič in zopet nič, da bi mi predpisovali, koliko da sem moral zaslužiti, to bi moral človek zdivjati. In vsakdo se je po svojem temperamentu pritoževal. Niso bili to ljudje, ki bd bili sami kverulanti. Bili so to pošteni ljudje, ki so radi dajali državi to, kar ji pripada. Takrat je bil storjen prvi greh proti republiki in zagrešili so ga uradniki, ki so predpisovali davke. Takrat, ko so imeli ti uradniki v svoljih rokah ves narod kot tvorno gmoto, takrat niso bili na višini časa, ker niso znati najti pravega tona, temveč so se postavili na udobno stališče: Imam moč in zato ukazujem. Z majhnimi davkoplačevalci so se bili za vinarje, milijoni velikih da vkopi a-čevalcev pa so utekali Az dosega državne moči, ker davčni uradi v svojem boju z majhnimi davkoplačevalci teh milijonov niso videli. V tem uradno odobrenem, a ne samo odobrenem, temveč tudi zaukazanem postopanju davek odmerjajočih uradov napram davkoplačevalcem je tudi tako Imenovani davčni ključ. Ta ključ naj bi bil pomožno sredstvo, s katerim bi mogli davčni uradi ugotoviti dobiček čevljarja, če poznajo njegovo podjetje Načeloma ni proti temu nič ugovarjati. Vendar pa bi človek mislil, da bo tak ključ uporabljan po dejanskih razmerah, z vestnostjo na podlagi uradnih ugotovitev in onih resnih strokovnjakov. Vendar ne sme biti ta ključ bič za davkoplačevalce temveč le pomožno sredstvo, da se pravilno odmerijo davki.« Gduapzci^eA^ Manjši državni dohodki tudi na Češkoslovaškem V maju so znašali vsi češkoslovaški državni dohodki 489 milijonov, za 17 manj ko v prejšnjem letu in za 10 milijonov mamj, kakor je bilo proračunano. Zanimivo je, da je bil donos direktnih davkov zelo dober, tem bolj pa so nazadovali trošarinski, prometni in luksuzni ter carine. Donos direktnih davkov je znašal 155 'milijonov, za 22 več ko v lanskem letu in za 43 milijonov več, kakor po proračunu. Večji donos direktnih davkov je tudi posledica odpusta kazni za stare neplačane davke, če je kdo podpisal investicijsko posojilo. Takse so dale 104 milijone, za 11 več ko lani, a za 24-4 manj ko proračunjeno. Monopoli so dali za 6 milijonov manj, kakor pa je bilo proračunjeno. Zelo slab pa je uspeh direktnih davkov. Prometni in luksuzni davek je dal le 44, za 73 manj ko lani in za 35 milijonov manj kakor je bilo proračunano. Za carine je bilo vplačanih 50, za 27 oz. 26 manj, kakor je bilo preračunano. Vidi se, da je tudi na Češkoslovaškem kupna moč prebivalstva zelo padla. TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Jugoslovansko avstrijska trgovinska pogajanja Iz Dunaja poročajo, da so pogajanja že tako napredovala, da se pričakuje v kratkem sklenitev sporazuma. Največjo težavo je povzročalo vprašanje uvoza jugoslovanskih pitanih svinj. Jugoslavija je zahtevala letni kontingent 130.000 svinj, Avstrija pa je hotela dovolili samo prost uvoz 90.000 svinj, dočim bi se ostali uvoz kompenziral z raznima javnimi dobavami Avstrije. Ta predlog pa so jugoslovanski delegati odklonili. Verjetno je, da bo obveljal jugoslovanski predlog in da bo Jugoslaviji dovoljen uvoz 120.000 do 130.000 svinj. Naplačilo skupnega davka na poslovni promet Združenje trgovcev v Ljubljani je prejelo od ljubljanske carinarnice pojasnilo carinskega oddelka finančnega ministrstva o naplačilu davka skupnega davka na poslovni promet za domače blago, ki se vrača neprodano iz tujine. Pojasnilo se glasi: »Na blago domačega porekla, ki se izvozi, a se neprodano vrača iz tujine, je treba po čl. 9, točki 24. predloga zakona o obči carinski tarifi plačati skupni davek v polnem znesku samo takrat, če je izvozniku za izvoženo blago in potem za vrnjeno blago že odobrena povrnitev davka v smislu § 12. točke 3 zakona o skupnem davku na poslovni promet. Izvoznik, ki zaprosi za oprostitev plačila skupnega davka na takšno blago, je dolžan s potrdilom pristojne davčne uprave dokazati, da mu za izvoženo blago ni bila odobrena trgovska odškodnina. Če pa tega potrdila ne predloži, plača od vrnjenega blaga skupni davek po rubriki 5. tarife za plačilo skupnega davka. Qd/Ua,pta6oA,j6 6o$& SVINJSKI UVOZNI KONTINGENTI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Za avgust je določena uvozna kvota na 5000 svinj in poleg tega še rezervna kvota 2000 svinj, ki pa še mi razdeljena. Od glavnega kontingenta odpade na Jugoslavijo 2000 svinj in poleg tega še 500 svinj iz nepotrošenega kontingenta za mesec maj. Na Rumuniijo odpade 2000, na Dansko 500 ‘in na Madjarsko 200 svinj. Masti se bo smelo uvoziti na Češkoslovaško 125 vagonov dn sicer odpade na Jugoslavijo 15 vagonov, na Madjarsko 30, na Združene države Sev. Amerike 38, na Dansko 22 in na Holandsko 20 vagonov. fomitibg.DOUDiakmiiii Skubic Import & Export Co., Chicago 2001 South California Avenue se priporoča našim tvrdkam, ki bi želele stopiti v trgovinske stike z Ameriko, za posredovanje. Izvoz čebel (kranjskih) na Portugalsko. Čebelarjem izvoznikom se je obrniti na »Apiarios de Santo Ambrosio, Sociedade Apicola Cooperativa, Guarda, Porlugak, glede izvoza čebel na Portugalsko. Ctd/ua,ptaM,fi SVETOVNA T0NAŽA ZOPET PADLA Tonaža vseh parobrodiov na svetu je lani padla za 1-9 milijonov ton, dočim se je tonaža motornih ladij povečala za 162.015 ton. Ta velik padec tonaže je najbolj zgovoren dokaz, v kako veliki krizi se nahajajo paroplovne družbe. Predlani se je svetovna tonaža ladij zmanjšala le za 396.730 ton. Najbolj se je zmanjšala tonaža Anglije, Nemčije, Italije in Nizozemske, dočim se je povečala tonaža Rusije za 158.000 ton. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. avgusta objavlja med drugim: Zakon o načrtu konvencije o prisilnem' ali obveznem delu. — Spremembo uredbe o povračilu potnih stroškov sodnih uslužbencev ob stroških zasebne stranke. — Odločbo o nadaljnji skupnosti ljubljanske Zbornice za TOI. — Naredbo o prevažanju čebel na pašo. — Objave banske uprave o občinskih trošarinah. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Zagrebški peki so iz lastne iniciativ* P pocenili kruh za en dinar pri kilogram*1 ^ Tudi ljubljanski peki bodo znižali c®®8 ^ kruhu in sicer za 50 par pri kilogramu- P Na otoku čiovu pri Trogiru je z&W 0 goreti gozd borovcev ki so ga zažgali »v- 8 strijski turisti s svojo neprevidnostjo p1* ® kuhanju zajtrka v gozdu. ^ Tujih državljanov živi v Beogradu okol* 8 20.000. Večina teh je Rusov. j i Sto milijonov grošev hoče zbrati v pri 1 slavo Roseggerjeve devetdesetletnice ne®; v ški Schulverein. Velik del tega denarja l' i šel v raznarodovalne namene ob naši se 1 verni meji. Češkoslovaški ministrski svet je p0, daljšal veljavnost turističnega 'sporazum* z Jugoslavijo. \ Vsled vedno večjega prijateljstva 1 Poljsko in sovjetsko Rusijo je sovjetsk5 < vlada odpovedala manevre sovjetske voj- ■, ske ob poljski meji. Poljsko poslaništvo v i Moskvi bo povišano v veleposlaništvi i Prav tako tudi sovjetsko v Varšavi. < Mednarodno razsodišče v Haagu je oi' I bilo nemško pritožbo proti zaplembi pf® : moženja nekatenih Nemcev v poljski Sl® i zajd. 1 HenderSona je angleška delavska stra® ka zopet postavila kot svojega kandidat* pri nadomestnih volitvah. Cilj madjarske politike je enakoprav-nost in revizija mirovnih dogovorov, je i® javil GOmbos po svojem povratku iz Rima Mussolini pa je odgovoril madjarsken® politiku na njegove častitke k njegovi p®*'1 desetletnici, da je bil prvi, ki je progi a«® nepravičnost trianonske pogodbe in tdg* svojega stališča ne bo nikoli izpremenil K sreči ne veljajo besede politikov kot sub« zlato. Francoski listi vedno bolj energiČU* zahtevajo, da mora Svet Društva narodri razpravljati o neprestanih kršitvah av' strijske suvereni tete s strani hitlerjevce* Francoska vlada je znižala vse uradni' ške doklade za 10 odstotkov, da dosež® kritje proračunskega primanjkljaja. To j* že tretje znižanje uradniških plač v ene® letu. Zveznega kancelarja dr. DolKuSsa j® imenoval predsednik republike za polkovnega imejiitelja tirolskega polka cesarskih strelcev. Avstrijski vladi je prišel v roke sezna® vseh članov avstrijske narodno-socialisti^ ne stranke. Vseh članov je imela strank® okoli 40.000. Znižane uradniške plače v Avstriji ostanejo v veljavi še po 1. septembru, k* bi morale stopiti v veljavo zopet stari uradniške plače. Atentat na Gombbsa je bil izmišljen, k®' i kor je ugotovila policija. Vse univerzitetne svoboščine bo avst®V ska vlada znatno omejila, da prepreči vs®h nered na univerzah. Zakone bo sklepala in mednarodne p®-godbe potrjevala odslej nemška vlada s®' ma in je parlament čisto izločen od 2®' konodaje. Nemški ministri morajo po odredb* Hitlerja vse govore in izjave za liste predložiti njegovemu tiskovnemu oddelku v cenzuro. Udeležba tujcev na bayreuthskih svečanih predstavah je bila letos skoraj enak® ničli. Nobenih Wagnerjeviih častilcev bilo iz tujine, zato so pa hitlerjevci ko; ■mandirali maso svojih ljudi, ki so imel1 brezplačno vožnjo in brezplačen vstop v gledališče. Na ta način je nemška vlad® vseeno napolnila gledališče. Letalo litavskih čezoceanskih letalcev sfi zbili na tla hitlerjevci, ki so mislili, da j® letalo komunistično. Litavska vlada bo 2®' htevala sedaj odškodnino. Gandi je izjavil, da ne bo v Indiji mir®' dokler bodo Angleži vladali le 9 silo. Sel® ko bodo zaupali indskemu ‘kongresu, b° prišlo do miru. Gandija so indske oblasti zopet zapri®-Gandi se je ravno pripravljal, da razvij® novo propagando za nepokornost do ®°' gleških oblasti. 25. svetovni esperantski kongres je b*1 otvorjen v Kolnu. Na kongres je prišlo n®® 2000 delegatov iz 32Adržav. Češkoslovaški žitni sindikat je izročil f*' nančnemu ministru kot uspeli lanskega P®" slavnega leta 60 milijonov. Kč. Režija si®' dikata je znašala le 104.000 Kč. Izguba Tržaškega Lloyda je znašala preteklem letu 1-8 milijonov lir, dočim J znašala leta 1931 samo 0-7 milijonov Denaesti/a STANJE ITALIJANSKE BANKE Po zadnjem izkazu z dne 30. VI. se je Položaj »Banke d Italia« znatno zboljšal. Meoižna posojala so se znižala za 600 miomov lir na 4648 milijonov, lombardna to za 432 na 858 milijonov. S sistemalič-^ nakupovanjem zlata je banka povečala ®?ojo zlato podlago za 927 milijonov na "•766 milijonov lir, dočim pa so nazadova-* dobrod met ja v tujini in devizna podlo-za 983 na 321 milijonov. Obtok bankovcev je nazadoval za 647 na 13.027 mili-*>ik>v lir. Zlato kritje bankovcev se je podalo od 43 na 52 odstotkov, celotno fcnit-bankovcev in obvez na pokaz pa od 17 na 49 odstotkov. ZLATO SE VRAČA V BANKE V prvi polovici tega leta je bilo opažati v vseh državah veliko tezavriranje zlata, to je znašalo po računih nemškega zavoda za konjunkturo okoli dve milijardi. V ^djijem času pa se opaža, da se zlato vra-v banke in to dokazujejo tudi zadnji ^kazi emisijskih bank. Sedem največjih 6vix>pekih emisijskih bank je v zadnjem tednu izkazovalo 389-6 milijard dinarjev %te zaloge, dočim je znašala ta v prejšnjem tednu samo 387'9 in v predprejšnjetm kdnu samo 386-4 milijard dinarjev. * Bačka kreditna banka, d. d., v Novem Sadu ima 14. t. m. izredno skupščino, ki ®° sklepala o likvidaciji banke. ®*>landsl- banka je znižala obrestno niero od 4 a 3 in pol odstotka. Zakonito 'redukcijo plaž v zasebnih Podjetjih, zlasti v bankah je sklenila Nemška vlada. Nova določila veljajo za V9e denarne zavode in podjetja, ki dobi v»jo od vlade kakšno podporo. V siploš-je sklenjeno, da ne simejo plače direktorjev im upravnih svetnikov presegati ministrov. Kanada je razpisala na londonskem tr-fu posojilo v višini 15 milijonov funtov, ki se bo obrestovalo po 4 odstotke in ki V) amortizirano najkasneje do 1. 1958. Vlada U. S. A. bo izdala novo emisijo jderalmih bonov v višini 850 milijonov farjev, da z njimi financira program go-^odairske obnove. Že v 24 urah klohnke itd. Škrabi Ib svetlolika m]«t, »Tratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domal« perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova uL 8. Telefon it. »-79. Iz zadružnega registra Vsala se je Čebelarska družina, r. z. * o. a. v Ljubljani. Smoter zadruge je med r^giin pomagati svojim članom pri posta-itvl čebelnjakov .in panjev, skujmo pre-važatdi čebele na razne paše in posredovn- prd nakupu čebelarskih potrebščin in Prodajati pridelke članov. Vpisala se je Gospodarska zadruga pristnih nameščencev r. z. z o. z. Namen za-Jruge je med drugim, da bo sprejemala hranilne vloge, nabavljala svojim članom y,8e gospodarske potrebščine in ustanavljala tudi posebne poslovalnice. Nadalje je vpisalo Konzumno društvo Vič, ki precej iste mamene kakor prvo omejila zadruga. V likvidacijo pa so prešle zadruge; Produktivna zajednica v Guštanju, Mle-. arska zadruga v Šmarci in Agrama žarnica v Zgornji Polskavi. Iibrisala se je Mariborska tiskarna, r. 1 2 O. z. PsCoMetn železnic Tudi želewuce> se tnocaja uftcat/ifaU pa načetih, 'zasefotepa gaspadatstva Ne še tako, ko v drugih državah, vendar se tudi že pri nas opaža, da železnice vedno težje konkurirajo z avtomobili, avtobusi in drugimi vozili. Zlasti ostro se pa kaže ta konkurenca v naprednejših državah, kjer je avtomobil že davno prenehal biti le luksuzno vozilo. V teh državah se zato vedno bolj bavijo z vprašanjem, kako treba reformirati železnice, da bodo mogle vzdržati konkurenco z modernimi vozili. Pri tem treba še povdariti, da bo položaj železnic vedno težji, ker postajajo moderna vozila vedno cenejša, dočim je železniška uprava vedno enako draga in enako zastarela. Poleg tega pa narašča nepresta-no število modemih vozil, dočim se grade nove železniške proge le v neznatni meri Posebno pereče je postalo vprašanje konkurence modernih vozil železnicam v Franciji. Samo par številk v dokaz, kako je ta konkurenca že ostra. Leta 1920. je imela Francija 236.000 osebnih in tovornih avtomobilov, 1.1931. pa 1,281.538 osebnih lin 437.864 tovornih avtomobilov. Vsi ti avtomobili so bili v prometu, in so prevažali potnike in blago, vsi so manjšali železnici njen zaslužek. Poleg tega pa je v Franciji narastel tudi rečni promet iin hitri motorni čolni morejo hitro prevažati tudi brzovozno blago. Ne bo >pa -morda niti dolgo, ko bo tudi zračni promet pričel delati konkurenco železnicam. Za pisma in tudi za osebni promet se ta konkurenca že tudi opaža. Vse to nujno zahteva, da se morajo reformirati železnice ali pa bodo postale vseskozi pasivna podjetja, ki bodo le v Škodo davkoplačevalcem. V Franciji, kakor že omenjeno, posvečajo temiu problemu veliko pozornost in na dtunajslkem kongresu Mednarodne trgovinske zbornice je imel francoski delegat De Lavergne zelo kondenziran referat, ki je baš vsled svoje kratkosti napravil tem večji utis. V tem svojem referatu je povdaril Lavergne, da ni druge rešitve za železnice, ko da se postavijo popolnoma na stališče trgovskega poslovanja. Iz tega pa nujno sledi, da se železnice oproste državnega vpliva, pa čeprav jim ta zajamčuje monopolno stališče. Zakaj se morajo železnice oprostiti, po mnenju Lavergne-a od državnega vpliva? Lavergne navaja celo vrsto razlogov: Državni davki podražujejo v Franciji osebni promet za 32-5 do 65 odstotkov, tovorna pa za 5 do 10 odstotkov. Poleg tega jemlje držaiva železnicam dohodke, ker jih obvezuje, da prevaža celo vrsto potnikov po znižani tarifi ali celo brezplačno, tako vojaške osebe, uradnike, parlamentarce itd. Tudi za tovorni promet odreja drfava znižane tarife, da železnice faktično na višino tarif nimajo nobenega vpliva. Državna uprava pa se tudi ne ozira dosti na važnost posameznih predmetov niti ne na trenutne potrebe kraja, dočim1 avtomobil-na prevozniška podjetja takoj uravnajo svoj promet po potrebah kraja. Če se že zgodi, da se spremene železniške tarife aili da se spremeni vozni red, potem mine tudi šest mesecev, ipredno se doseže za spremembo ministrska odobritev. V tem času pa je navadno že avtomobil prevzel ves promet in naredba izide, ko se je že vse obrnilo od železnice. Monopolno stališče železnic pa je podražilo tudi osebno režijo. Na eni strani je vse nameščence železnic razdelilo v strogo ločene kategorije in v vsaki kategoriji se opravlja čisto določeno delo. Tudi v sili bo zato nameščenec opravil le delo, ki je določeno za njegovo kategorijo. Na manjših postajah je vsled tega vedno preveč osebja. Vsled svojega monopolnega stališča je dobila nadalje železnica dolžnost, da prevozi vsako število potnikov in blaga. Zaradi tega mora železnica vzdržavatl vedno daljše vlake, kakor pa so potrebni, kar zelo podražuje režijo. Železnice vzdržujejo nadalje stalne vlake tudi na progah, ki so postale že čisto nepotrebne, ker so manjši in hitrejši avtobusi prevzeli že ves promet. Pa tudi na teh mrtvih progah vozijo vsak dan po trije vlaki v obe smeri in vzdržujejo se 'postaje, ki imajo skoraj toliko potnikov, ko nastavljencev. In če bi železnice zahtevale, da te proge op ust e, jim vlada njih zahtevo prav gotovo odbije. In tako 'so stisnjene železnice v te predpise, da se ne morejo gibati in da mora rasti njih deficit. Ni druge rešitve, kakor da se izvede to, kar je že pred leti predlagala Confederati-«n Generale de la Production Francaise, ko je izjavila: >Samo takrat bo mogoče odpraviti sedanjo krizo pri železnicah in dati deželi transportna sredstva, ki jih potrebuje in ki bodo prilagodena splošnemu napredku, če se železnice ne upravljajo ko kakšno upravno telo, temveč po trgovskih načelih.« Kar velja za Francijo, velja tudi za nas. Vse preveč so pri nas železnice obremenjene z raznimi predpisi in vse preveč doilooajo železniški promet nekomercialni oziri. Kljub visokim prevozninam so zato železnice pasivne, dočim bi mogle pomeni-niiti, 5e bi se upravljale (po trgovskih načelih, za državo izdaten vir stalnih dohodkov. Samo pomislite, kako velikanski kapital je v železnicah, od katerega pa nima davkoplačevalec nobene druge prednosti, kakor da plačuje pri vseh visokih tarifah še vsakoletni deficit. V tej konstataciji je pač tako močan po-2iv za pravilno rešitev vedno boilj perečega železniškega vprašanja, da se ga bodo morali lotiti tudi pri nas, če nočemo, da bi imela država in vse gospodarstvo še nadalje škodo. Dravska, direkcija pošte y Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 590 ton premoga na dan 6 septembra in za dobavo 397 m3 drv na dan 7. septembra t. 1. — Licitacija bo navedena dneva ob 11. dopoldne v pisarni rač. ekonomskega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5 odstotna kavcija v pisarni dravske direkcije pošte v Ljubljani, soba štev. 41. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo po Din 10 v pisarni poštne direkcije. Pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 31. julija t. 1. tretja pogodba za nabavo 25.000 kg svinjske masti ali olja in 3000 kg zdroba. Administrativni odsek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi raznega tiskarskega materijala. Mašinsko odelenje iste direkcije sprejema do dne 8. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi martinovega jekla, bele pločevine, železne pločevine, zatika-čev, zakovic za obroče in železne pocinkane žične vrvi. Direkcija državnega rudnika v Kak n ju sprejema do dne 4. avgusta ponudbe glede dobave 4000 kg čistega bencina; do dne 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznih ščetk. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 9. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 200 m* jamskega lesa, smrek ali borov in 6000 krajnikov v dolžini po 4 m. Komanda Pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do dne 6. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi raznih barv po spisku, ki je na vpogled pri Zbornici za TOI v Ljubljani; do dne 7. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 2000 kg bele kovine in 20 kg kositra, kita, kavčukove vrvice, linoleja, čebelnega voska, katranirane in nekatranirane konoplje, bombaža itd.; do dne 8. avgusta t. 1. o dobavi razne železnine, ladijskega kabla, svetiljk iz medi za podkrovlje itd. in do dne 10. avgusta t. 1. o dobavi 2246 kg okroglega jekla za stroje Razpisane so te olertne licitacije: Komanda IV. armijske oblasti v Zagrebu razpisuje ofertalne licitacije za meljavo vojno-državne pšenice. Licitacije bodo dne 5. avgusta t. 1. v Novem Sadu in Skopi ju; 7. avgusta v Zagrebu in Nišu in dne 9. avgusta t. 1. v Sarajevu v intendanturi komand omenjenih mest. Direkcija pomorskega saobračaja razpisuje na dan 7. avgusta t. 1. drugo ofertalno licitacijo za nabavo 16 zajemalk za bager. Glavne sanitetno slagalište v Zemunu razpisuje na dan 8. avgusta t. 1. ofertalno licitacijo o dobavi raznih zdravil in na dan 12. avgusta t. 1. o dobavi raznih zdravil in 500 kg kinina. Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije razpisuje na dan 10. avgusta t. 1. drugo ofertalno licitacijo za dobavo električnih žarnic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi električnih strujomerov. Direkeija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 1 električnega motorja in stikala. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi medeninaste žice, mrež, sadre, mra-imorne moke, keramičnih plošč, olja za mehaniko itd.; do 22. avgusta t. 1. o dobavi orodja, voska, smole, sukanca, trakov; do 24. avgusta t. 1. o dobavi 1500 kg bomba-žastih krp, 1000 kg lanenih krp, 3000 kg bombaža za čiščenje in lanenega platna; do 28. avgusta t. 1. o dobavi 4000 kg petroleja, 600 kg strojnega olja in 3000 kg konzistentne masti; do 29. avgusta t. 1. pa o dobavi petrikove paste, masti za usnje, čebelnega voska, ricinovega olja, olja od koščic, sveč in glicerina. Dne 4. septembra t. 1. pri sanitetnem oddelku Komande mornarice v Zemunu o dobavi irjuh, osebnega perila, brisač, bolničarskih plaščev, predpasnikov za bolničarje, cunj za brisanje posode, lanenega platna, sukanca, motvoza. Dne 12. septembra t. 1. pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu o dobavi 25.000 kg fižola, 10.000 kg riža in 10.000 kg testenin. Dne 5. septembra t. L pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu o dobavi signalnih naprav. Dne 25. septembra t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu o dobavi 90 plaščev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 21. avgusta t. 1. bo pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija o dobavi 76 kub. metrov lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti delavnici.) Dne 22. avgusta t. I. bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija o dobavi železa. Železnih cevi, jekla zakovic, vijakov in žebljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja zakupa restavracije na )postaji Maribor gl. kol. se bo izvršila z licitacijo dne 4. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) •irčeva sladita ka va je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom. Hovasacbki davčni v s, Sef mejbte> davčne ustave Ut nf ey šlo za bogataše. Takrat so bili polni obzirnosti in vedno je prišlo med bogataši, in eksekutorji do sporazuma. Vsa ta afera pa je kmalu pokazala, da davčni eksekutorji ne M mogli tako postopati, Če ne bi bili kriti od svojih predpostavljenih. V resnici so aretirani davčni eksekutorji tudi priznali, da so postopali tako po ukazu svojih višjih. S priznanjem davčnih eksekutorjev so biile razjasnjene tudi vse druge davčne afere. Sodišče je imelo v rokah že toliko dokaznega materiala, da je mogla zadrgniti vozek In tako je dal preiskovalni sodnik novosadski policiji nalog, da aretira načelnika mestnega davčnega urada Bo-kšana in njegovega pomočnika Kiša. Oba sta stara mestna uradnika, ki sta bila nastavljena še od madjarske uprave. Na sodišču se je ponašal Bokšan še zelo samozavestno in celo grozil sodniku. Ra mu vse to ni nič pomagalo, odpeljali ,so ga v sodne zapore. Takoj drugi dan se je pričelo zasliševanje Bokšana in Kiša. Zasliševanje je trajalo ves dan in se je nadaljevalo še drugi dan. Nato so biti konfromtirami aretirani eksekutorji z Bokšanom in Kišom. Eksekutorji eo v polmem obsegu vztrajali na svojih prvotnih izjavah, da so vse nerodnosti vršili po ukazu obeh teh svojih predpostavljenih uradnikov. Ker sta se Bokšan in Kiš pritožila proti nad njima odrejenim preiskovalnim zaporom, je sklepalo o njih pritožbi okrožno sodišče. Po dolgi razpravi, na kateri so se prečitali skoraj vsi spisi, je sodišče sklenilo, da ostaneta oba obtoženca v preiskovalnem zaporu. Nato je tudi občina odredila disciplinarno preiskavo proti Bokšanu in Kr.šu in imenovala na njuni mesti nove uradnike. Klimi najSdidmjk KMiARNAIT-DEU IJUBtJAMADAtMATIHOVAlI Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini trgovke Kekec Frančiške v Sv. Marjeti pri Mo-škanjeih. Konkurzni sodnik dr. Poznik, upravnik mase sodni uradnik v p. Leopold Wallner. Prvi Zbor upnikov pri sodišču v Ptuju dne 10. avgusta ob 9. Oglasitveni rok do 26. avgusta, ugotovitveni narok dne 5. septembra ob 9. IZ HITLERJEVE NEMČIJE Slavni nemški pevki Lot te Scličn je bilo na berlinski držami eperi odpovedane, ker je v njeni rodbini nekaj židovske krvi. Na povelje ministrstva za propagando je bila nato nastavljena sestra voditelja Hitlerjeve mladine Rezal inda pl. Schirach. Ko jo je kapelnik preizkušal, je našel, da nima nobenega pravega glasu in je zato njeno nastavitev odklonil. Nato je prišel iz ministrstva za propagando ta odgovor: »Zato pa ima narodnosocialistična stranka 18 milijonov glasov. Gospodično Schirach marate nastaviti!« BATA ZAČNE OBRATOVATI TUDI V ANGLIJI V Tilburyju na Angleškem so sezidali Batovi zavodi novo tvomico za čevlje, ki bo zaposlovala 1°00 delavcev. Ker so se pa nekatere angleške tvomrce bale, da bi jim nova tvomica delala preostro konkurenco, so dosegli, da niso dobili češkoslovaški preddelavci, ki bi naučili druge delavce na delo v tvomica, dovoljenja za nase- i.zo.z. LJUBLJANA Karlovška c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA liitev. Ker pa so se sedaj Batovi zavodi zavezati, da pride v Anglijo samo deset češkoslovaških preddelavcev in sicer samo za Šest mesecev, delavci v novi tvor-nici pa da bodo dobivali iste plače, ko delavci v dragih angleških tvornieah, je angleška vlada izdala sedaj dovoljenje za naselitev. Tvomica začne v kratkem obratovati. VELIKA KONKURENCA MOTORNIH JADRNIC PARNIKOM Iz Splita poročajo, da v zadnjih letih motorne jadrnice vsledl svoje cenene jkj-gonske sile z vedno večjim uspehom konkurirajo s parniki. Ne konkurirajo pa samo v potniškem prometu, temveč tudi v tovornem. — Promet med manjšimi kraji opravljajo večinoma že samo motorne jadrnice. * General Nobile je napravil s sovjetsko vlado novo pogodbo, po kateri bo zgradil zrakoplov z 20.000 kub. metrov vsebine in 7500 km akcijskim radijem. Zrakoplov bo opravljali promet na črti Moskva-Vladivostok. Znani ameriški letalski rekorder Post je po poreklu Čehoslovak. Velike povodnji so bile na severni Japonski in Kitajski. Utonilo je več sto oseb, poplavljeno pa je velikansko ozemlje in razdejanih mnogo mostov in hiš. Nekatera kraji so čisto odrezani od zunanjega sveta. Silna eksplozija je popolnoma uničila štirinadstropni hotel »Evropa« v Brnu. Dosedaj je znanih že 15 smrtnih žrtev. Eksplozijo je povzročil samomorilec, ki se je usmrtil z ekrazitno bombo. Društvu narodov dolgujejo nekatere države na članskih prispevkih 24 milijonov zlatih frankov. Največ dolguje Kitajska, ki je dolžna nad deset 'milijonov; skoraj ravno toliko je dolžna tudi Nemčija. Vse tuje plese so prepovedali v Nemčiji. V vsem je dovoljenih le osem plesov. Celo četvorka se ne sme več plesati v Nemčiji. V Carigradu bo otvorjeno novo vseučilišče, na katerem bodo zlasti poučevali iz Nemčije izgnani profesorji. Rodni zračni promet med Nemčijo in Brazilijo bo vsakih 14 dni opravljal »Zeppelin«. Lotečo mednarodno policijo nameravajo ustanoviti Angleži. V petih državah bi bili detektivi stalno pripravljeni, da z letali zasledujejo zločince. Odkup opija se je te dni dovršil v Južni Srbiji. Opij z nad 13 odstotki morfina se je plačeval po 360 Din, z nad 14% po 380 Din in z nad 15 % po 400 Din. Cene so nekaj nad svetovno pariteto. »Puzad« je takoj plačal 80 odstotkov od ocenjene vrednosti, 20 % pa bo plačal, ko bo definitivno ugotovljena vsebina morfina kupljenih količin. V vsem je bilo prodanih 40.936 kg opija, ki velja okoli 18 milijonov Din. AVSTRIJSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA JE DOBRO ZAPOSLENA Po podatkih iz strokovnih krogov j{ avstrijska industrija volnenih tkanin pri meroma dobro zaposlena, čeprav še n® more izkoristiti vse’ svoje kapacitete. Zlasti dobro pa so zaposlene tvornice kaffi' garna in tirolskega sukna. Tudi produkcija bombažastih tkanin je v dvigu in zlasti v predarlskih industrijah. fri Or fin LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG. Kmečki sadni trg je vedno bolje založb s sadjem. Na zadnjem tržnem dnevu j( imel dobro kupčijo kmet, ki je prodaj*' marelice po Din 5-50 za kilo. Kmetje s« prodajali tudi že hruške in sicer po 5 Di* kg. Na trgu pa so bila tudi že prva letošnja jabolka, ki so dosegla ceno 5 do 6 Di® Češnje so že precej črvive in so menda ž® zadnje. Prodajale so se po 3 do 4 Di® Zelo mnogo je bilo na trgu malin, ki jih prodajali po 3 do 4 Din liter. Borovni® p je že malo in so se zato »podražile« n* 2 Din liter. Gob je še vedno na trgu zel* malo. — Tudi zelenjadni trg je dobro z*’ tožen. Fižola v stročju je mnogo in se prodaja po 2‘50 do 5 Din. Kumare so poce®* in se dobe že lepe kumare po 75 pa® Ostale cene zelenjavi so ostale neizprein«" njene. Jajc je bilo manj ko ponavadi. Prodajali so 16 do 18 jajc za 10 dinarjev. MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem dne 28. julija 1933 j* bilo pripeljanih 204 svinj. Cene so bile 1®' .mladi prašiči 5—6 tednov sta' komad 16( do 180 Din, 7—9 tednov et£a }00—250, * do 4 mesece 300—350, 5-* n rsecev 400 do 550, 8—10 mesecev 650— , 1 leto 6$ do 750 Din. 1 kg žive teže 7—8 Din, A kg mrtve teže 9-50—10-50. Prodanih j« bilo 79 svinj. ŽITNI TRG. Na žitnem trgu v Vojvodini je začel® pretekli teden cena pšenici padati, čepraf je na trgu malo žita. V začetku prejšnjeg® tedna je bila cena pšenici še 130 do 1$ Din, sedaj se plačuje le po 115 do 117 Di® Za koruzo pa veljajo čvrste cene in se pl0' čuje koruza po 75 do 78 Din. V Novei® Sadu veljajo te cene za moko; baška >n banatska nova Og in Ogg po 235 do 2$’ šli" 2 "po" 2,15 do 230, št; 5 po 195 do št. 6 po 160 do 175, št. 7 po 120 do 180, in št. 8 po 60 do 65 Din. DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na goveji trg z dne 31, julija je balo p?" stavljenih 1712 gla,v goveje živine, od t$ iz Jugoslavije 100. Cene so bile te: najboljši voh po 1-35, votli I. vrste po 1-17 d° 1-32, II. vrste p