Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota, 6 februarja 1941. Hraber je, kdor premaga leva, hra- ber je, kdor vlada svet, hrabrejši pa je, kdor premaga sa- mega sebe, (Herder) Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXVIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4. Štev. 6. Naša gimnazija Kdor je gledal naše dijake, ko so šli prejšnjo soboto iz šole, ni opazil tiste prešerne razigranosti kakor druge dne- ve. Drugače jim je cesta preozka in nebo prenizko, tokrat pa je bil vsak za- topljen v drobno knjižico in je razbiral uspehe oziroma neuspehe prvega pol- letja. Ob takih prilikah človek spozna, da dijaško življenje vendarle ni tako brezskrbno, kakor se to večkrat na prvi hip dozdeva. Tudi naš dijak se mora boriti z mnogimi težavami: enih se za- veda, drugih ne; boriti se mora s te- žavami splošnoga značaja, a povrh te ga še z domačimi. Vsa Srednja šola trpi najbolj na tem, da ni enotnega gledanja na pouk in vzgojo. Odločujoči krogi si niso ali nočejo biti povsem na jasnem, kaj je namen Srednje šole, gimnazije. Prvi paragraf srednješolskegá zakona govo- ri Sicer zelo lepo o nalogi srednje šole, ki naj skladno razvija sposobnosti učen- cev, jim daje splošno in narodno izo- brazbo, utrjuje nrav in značaj, razvija smisel za red in delo, zavest o nalogah življejna itd. V resnici pa vidimo, da srednja šola to naloge ne izpolnjuje, niti je izpolnjevati ne more. Kako naj utrjuje šola v dijaku „nrav in značajˮ, če ta nrav in značaj ne izvirala iz vere v Boga? Ali si še nismo na jasnem, da je vse govorenje o morali, etosu in karakteru čisto prazno in slepo, če pri tem pozabljamo na Boga? Nekateri nauki pa so večkrat v ostrom na- sprotju z razodeto božjo resnico. Po- gledati je treba v učne knjige, prisluh- niti razlagi in komentarju! Tedaj se pač ne smemo čüditi, če je v mladih düšah vedno manj pristna in verne mla- dosti. Tedaj tudi vemo, zakaj srednja šola ne razvija skladno sposobnosti učencev, zakaj jim ne daje prave splo- šne in narodne izobrazbe, zakaj ne utr- juje nravi in značaja, zakaj ne razvija pravoga smisla za red in delo in zavesti o nalogah življenja. Zato pa je zahteva po slovenski avtonomni obenom zahte- va po ozdravljenju srednje, šole. Naš dijak se mora boriti še z rev- š č i n o . Žalostno je, da mora toliko na- darjenih in sposobnih fantov in deklet zakopati svoje talento zaradi revščine, medtem ko silita v šole bogat sin ali hči, ki pa nista za šolo. Toda še bolj žalosten je položaj dijaka, ki kljub svoji revščini študira. Koliko stradanja in pritrgovanja, slaba ali celo nezado- stna obleka in obutev,. pomanjkanje knjig — to ne more na dijaka dobro Vplivati ne v telesnem ne v duševnem odru. Zlasti primanjkuje dobrih sta- novanj za dijake. Mnogi dijaki ho- dijo zdoma in to včasih zelo daleč, bo- disi peš ali s kolesom ali z vsakom. Ta- ka pot ne more biti za dijaka prijetna in dobra niti ob lepem vremenu, kaj še- le ob dežju, snegu in mrazu. Toda več- krat ni drugega izhoda, kakor sprejeti nase ta križev pot dan za dnem, leto za letom. V Soboti je preskrbljeno v tom oziru za okroglo 100 dijakov v Martini- šči: in za okroglo 25 v Dijaškem domu. Kaj pa ostali? Kateri so pri starših, za nje je možnost, da so za silo pre- skrbljeni, če imajo Seveda take starše. Ogromna večina pa je prepuščena na milost in nemilost raznim gospodarjem in gospodinjam, ki večkrat ne gledajo in ne mislijo na drugo, kakor na to, kako bi v začetku meseca pospravili me- sečno vzdrževalnino. Ne zanimajo se, kaj dela njihov dijak ali dijakinja, kako se uči, kako uspeva, kako se obnaša, s kom se druži, kako živi. Vsa čast dobrim gospodarjem in zlasti skrbnim gospo- dinjam! Toda zaenkrat je v Soboti ta- kih dobrih in skrbnih dijaških mater še prav malo. Vse hvale vredno je priza- devanje soboške občine, ki pripravlja zidanje posebnega dekliškega zavoda. Razumljivo je, da p r e t e s n i šol- ski prostori, kakor so v naši gi- mnaziji, ne samo otežkočajo, ampak v marsikaterem pogledu celo onemogoča- jo pravo šolsko delo in polnost uspe- hov. Stavba je bila zidana za meščan- sko šolo, ki ima 4 razrede z morebitni- mi vzporednicami. Za meščansko šolo je stavba odlično odgovarjala in bi tudi še danes. Toda za 8 razredno gimna- zijo s skupno 16 vzporednicami in 4 veroizpovedmi so ti prostori nezado- stni, čeprav imajo nekateri učenci po- uk dopoldne, drugi pa popoldne. Skraj- ni čas je že, da zraste na Kocljevem trgu novo gimnazijsko poslopje. Na dijaka ne vpliva dobro verska in narodna mešanost Sloven- ske Krajine in zlasti Sobote. Pri nas smo namreč v svoji modrosti prišli ta- ko daleč, da mislimo, da je najboljše tako, da vsak svoje prepričanje koli- kor mogoče skriva ali če le mogoče za- taji — da ne bi drugega morda žalil. Če pa je pri nas čütiti kaj verskega in narodnega, tedaj je to pogosto tako tuje, tuje krščanstva: in slovenstvu:... Večkrat tudi nagibi študiranja niso pravi. Čemu pošiljajo starši svoje otroke v šole? Ali ne zato, da bi otro- kom nekoč bilo bolje, kakor je bilo staršem, da bi jedli bel kruh, da bi bili gospodje? Ali je srednja šola res pre- skrbovalnica za lažje in brezskrbnejše življenje? Vidimo, da v resnici to ni, niti ni potrebno. Velika socialna krivi- ca je sicer, če mora izobraženec po to- likem trudi: in študiju stradati, med- tem ko se neizobraženi in nevedni ka- pitalist bogati. Vendar bi se morali i starši i dijaki zavedati, da študirajo ne samo zase, ampak da so s študijem sprejeli nase tudi odgovornost in po- žrtvovalnost za druge. Na vsak način je odgovornost in požrtvovalnost za dru- ge mnogo večja pri izobražencih, kakor pri preprostem človeku. „Ne zase, za druge smoˮ, je rad rekel naš Evangelist Krek. To bo veljalo v odlični meri tudi zate, dijak! Dijak se mora boriti še s samim se- boj. V današnji mladini je pre- malo odločne volje za dobro stvar. Mladina je sicer rada idealna, iskrena in neizprosna. Pa je pri tem le preveč lahkomiselnosti, vihravosti, sti- kanja za novotarijami in premalo resno- sti. Gotovo je, da časi in prilike nekoli- ko opravičijo eno ali drugo potezo na- šega dijaštvu, toda pravih izobražencev naša gimnazija ne more dati, če bo di- jaška mladina ostala na dosedanji po- vršini in miselnosti. Zdrava reakcija v pravi meri in na primeren način bo dvignila ne samo dijaško raven, marveč bo prerodila in predramila vse naše ljudstvo. Če nam je popolna državna gimnazi- ja, ki smo jo s tem šolskim letom do- bili, res punčica našega očesa, biser in zaklad, tedaj smo dolžni vsi, da zanjo in za njene tudi skrbimo. Zanjo skrbeti so dolžni ne samo ravnateljstvo, pro- fesorski zbor, ampak tudi starši, izobra- ženci, denarniki in dijaki. Ali smo res tik pred nemškim vdorom v Anglijo? Vsi ameriški, angleški in francoski vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da bo prišel prihod, dni odločilen nem- ški napad na angleško otočje. Te slutnje je še potrdil Hitlerjev govor, ki ga je imel zadnji četrtek ob priliki osme ob- letnice nastopa narodnega socializma v Nemčiji. Ta govor, ki je trajal eno uro in tri četrt, je bil naslovljen na nemški narod kakor tudi na ves svet. Povdar- jal je zlasti, da bo kmalu sledila ve- lika ofenziva s podmornicami, ki so ne- varne angleškim ladjam. Ta ofenziva bo zavzela tak obseg, kakršnega še svet dozdaj ni videl. Namen Nemčije je, da še letos popolnoma strè angleški impe- rij. Dejal je, da je nemško zmagovito orožje jamstvo za zmago. Ne italijan, po- raženi, ne pomanjkanju življenjskih po- moralnemu zlomu nemškoga naroda trebščin in vojnega materiala, niti ne se ne bodo sovražniki veselili. Tudi ame- riška pomoč Angležom ne bo prinesla nikake uspešne pomoči. Ob koncu je Hitler še ponovno pov- daril, da bo v letu 1941. padla odločitev vojne. In zakljüček te vojne je nemška zmaga. Kako sodijo Angleži o nemškem vdoru Angleški letaldki strokovnjak Oliver Steward je imel v radiu govor in dejal, da nekateri ameriški opazovalci menijo, da bo Nemčija napadla s 35.000 letali. Tega Steward ne verjame številka se mu zdi pretirana. On še vedno vztraja pri svojem mnenju, da ima Nemčija 5 do 6000 letal prve črte, to se pravi le- tal, ki so takoj pripravljena za vojaške nastope. Morda ima Nemčija res 35.000 letal, toda všteta ,so vsa letala vseh vrst, tudi ona v rezervi; in tista, ki za boj še niso pripravljena. Pri napadu na Anglijo bi Nemčija seveda vrgla v bor- bo ogromno število letal, ki pa po nje- govem mnenju, ne more doseči 35.000. Pri do sedaj največjem nemškem na- padu na angleška mesta je sodelovalo skupno samo 1000 letal. Nemški letal- ski napad pa je poleg od vremena odvi- sen tudi od toga, če bodo Nemci mogli uničiti vse pomorske dovoze v Anglijo. Zato je nemški državni kancler tudi kot prvo napovedal podmorniško vojno. S svojimi podmornicami in velikimi bom- bnimi letali Wulf-Focke bodo poskušali potopiti vse prevoze iz Amerike v An- glijo. Če se jim to ne posreči, potem Nemci nimajo izbire, marveč morajo na- pasti ob prvem dnevu, ko bo lepo vre- me. Doslej se Nemcem kljub vsemu, kar so že poskusili, ni posrečilo uničiti le- tali, ki iz Amerike prihajajo v Anglijo. Izgubljena so bila skupno samo štiri letala. Tudi iz tega je treba sklepati, da morajo Nemci napasti čimprej, kajti Sicer bodo Američani navlekli preveč vojnega materiala v Anglijo. Na kon- cu svojega govora je Steward dejal, da vreme v februarja in v marcu ni ugod- no za večje podvige v zraku in da bo šele v aprilu nastopno bolj ugodno vre- PO BOJIŠČIH AFRIŠKO BOJIŠČE Derna je padla Angležem v roke. Derna, mesto v afriški Libiji, odda- ljeno zahodno od Tobruka 180 km, je prišlo v angleške roke. Za Angleže je to zelo velike važnosti, ker, ima mesto bogate vrelce žive vode. Obenem pa imajo z zasedbo tega mesta Angleži strašno, 500 km široko puščavo za sabo. Tako so prišli Angleži do vode, ki jo jim ne bo treba več voziti Čez puščavo, kajti voda je največji blagoslov za armado v püščavi. Od Deme do Benghazija je sedaj razdaljo še 270 km. Ker je sedaj tam sprotoletje, je dežela polna zelenja in cvetja. Italijanom je sedaj preostalo edino večje pristanišče v Benghaziju. Bengha- zi ima zelo dobro in moderno zgrajeno pristanišče, ki je slüžilo za izhodišče Grazianove armade proti Egiptu. Sedaj se italijanske čete naglo umi- kajo proti Benghaziju, kjer se bodo Italjani in Angleži srečali v odločilni bitki. Angleško armado vodi general Wavel. Angleške čete se približujejo Benghaziju ne samo po obmorski poti, ampak kar prek puščave, kjer je pot za 100 km krajša. S tem. pa imajo Angleži težavnejši del poti za Sabo. Na nasorotnem delu Afrike .— v vzhodni Afriki, so že Angleži tudi pre- drli 200 km globoko v Eritrejo, dočim je v Abesiniji prevzel Vodstvo četnikov bivši abesinski cesar Haile Selasie sam osebno in v vsej Abesiniji vre kakor v panju. V južnem delu so Angleži pregnali Italijane iz Kem je ter se sedaj boji vr- šijo že v Italijanski Somaliji. Angležom gre predvsem za to, da čim prej kon- čajo vojno v Afriki in se nato v bližnjih me, ki bo odprlo vrata za velike dogod- ke v zraku. Steward misli, da bodo Nemci pri svoji bližajoči se ofenzivi uporablja^ neko novo letaki, ki bo lah- ko čakalo v velikanski višini. Obramba proti takšnim letalom je namreč zelo hüda. Steward meni, da stoji Anglija pred dejstvom, da bo v prihodnjih dveh do treh mesecih napadena z najmanj 6000 sovražnimi letali nove vrste, ki bodo letela izredno visoko. Naloga an- gleške obrambe je jasna in mora biti temu primerna, obrambna in — napa- dala. , - \ dneh vržejo na obrambo pred nemškim vdorom. Kaže pa, da so maršal Graziani te- meljito 'pripravi';:! za odločilno obrambo. Benghazija. Zato skušajo čim dalje ča- sa zadržati Angleže pred Benghazijem. ALBANSKO BOJIŠČE Na tem bojišču se* že pozna, da je prišlo kar 5 italijanskih ministrov na fronto. Boji so se zaostrili. Italijani so začeli protiofenzivo (protinapad) na za- vzete postojanke. Toda kljub hudim bo- jem so Grki vse napade odbili oziroma zadržali in celo ujeli nekaj sto Italija- nov. Vendar bo najbrž smrtna izguba gr- škega predsednika vlade in glavnega po- veljnika generala Metaksasa zelo vpli- vala na vojno razpoloženje Grkov, ki so se do sedaj, ko jih je vodil Metaksas, sijajno držali. Nastalo je namreč po njegovi smrti več strank v državi, ki so več ali manj prijazne do Italijanov. Mor- da bo sledü kak ločen mir med Italijo in Grčijo, ker angleške brodovje in le- tala ne bodo mogla v zadostni meri iti na pomoč Grkom, ker si Angleži morajo sami čuvati svoje ozemlje. Vendar se Grki ne bodo vdali kar táko. Angleška živežna pomoč Grčiji. Angleži niso dosedaj pomagali Gr- kom samo z velikimi pošiljkami vojne- ga orožja, ampak tudi s pošiljkami živ- ljenjskih potrebščin, oblek in zdravil. Tako so poslali Grkom, odkar so ti bili potègnjeni v vojno, 350.000 parov čev- ljev, Í20.000 jopic, 350.000 parov no- gavic, 85.000 ton kož, 80.000 ton zdrav- niškoga orodja, 85 ambulantnih vozov, 2 miljona ton mesa in konzerv, nad 3 miljone kg riža ter še mnogo drugih stvari. 2 NOVINE 6. februarja 1941. Nedelja Delavci v goricah Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci po denarju na dan in jih poslal v vino- grad. In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela, Tudi tem je rekel: Pojdite še vi v vinograd, in kar bo prav, vam bom dal.“ In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako. Ko je šel okrog enaj- ste, je našel druge, da so' postavali in jim je rekel: „Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?ˮ Odgovore mu: Nihče nas ni najel.“ Reče jim: „Pojdite tudi vi v vinograd!ˮ Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: „Pokliči delavce in jim daj plačilo, za- čenši od poslednjih do prvih!ˮ Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enaj- ste ure in dobili so vsak po denarju. In ko so prejeli so zaželi godnjati nad hišnim gospodarjem in so rekli: „Le ti poslednji so delali eno uro, pa si jih iz- enačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.ˮ On je pa govoril ene- mu izmed njih! „Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi po denarju z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti, kar ho- čem? Ali je tvoje oko hüdobno, ker sem jaz dober?ˮ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Zakaj veliko je poz- nih, a malo izvoljenih, * Zveličar nam v tej priliki podaja skri- vnost nebeškega kraljestva, nekaj ne- pričakovanega, nekaj, kar se naravnemu človeku zdi nezaslišano. Sodba bo pri- nesla največja presenečenja. Saj ta prilika tudi ne razpravlja o navadnem posestniku. Kdo pa eno uro pred končanim dnevom najema delavce in jim da celodnevno plačo? Človek ne. Bog pa ni človek. On ne plačuje dela in uspeha, temveč gorečnost in vdanost v službi. To je za nas ljudi velika tolažba. Bog se ne zadovolji z zunanjim delovanjem človekovim, on hoče imeti njegovo srce.? Bog ne gleda toliko na zunanje dejanje, marveč na človekovo notranjost. To ve- lja tako o grehu, kakor o dobrem delu. Če si zagrešil napako, nič ne de; Bog gleda na tvojo notranjo usmiljenostno mišljenje srca (n. pr. Peter).; Isto je pri dobrem delu. Bog ne gleda na to, ali si mu služil leta ali le kratek čas. Bog tudi ne gleda, če si razvijal na zemlji si- jajno, od vseh priznano, ali skrito in nepoznano delavnost. Mi ljudje Seveda Sodimo po vldezu. Občüdüjemo pridigarje, misijonarje... Bog pa ima drugačno mero. V nebesih bodo velika presenečenja. Tam bo mor- da skromna mamica, ki ni nikdar nasto- pala v javnost!, daleč pred profesorjem, prelatom, političnim voditeljem. Na drugi strani pa ni za nas nikdar prepozno služiti Bogu. Samo, da človek služi z vsem srcem. Celo, kdor bi začel služiti Bogu med zadnjimi, po dolgem izgubljenem času, utegne postati še prvi in prebiti onega, ki celo življenje služi Bogu. Prilika današnje nedelje je božje va- bilo ljudem. Katerakoli ura naj zate bo, zdaj te kliče Bog v gorice, pridi in delaj. Nakaznice za kruh in moko S 1. februarjem so po vsej Sloveniji uvedli krušne nakaznice. Po teh nakaz- nicah bo odrasla oseba dobila v trgovi- nah 4 kg pšenične moke na mesec ali 13.33 kg kruha, deca do 6 let 2 kg moke ali 6.66 kg kruha, deca do 14 let pa 3 kg moke ali 10 kg kruha. Edino delavci težaki še dobijo dodatek 1 kg moke ali 3.33 kg kruha na mesec. Čudno se nam le zdi, da je pšenična moka v soboškem in lendavskem srezu tako draga, kar po 12 din jo prodajajo nekateri špekulanti. Koruzno moko pro- dajajo 4—6 din, rženo pa 6—8 din. Saj veljata ravno naša sreza za po- krajine v Sloveniji, kjer se pridela do- volj pšenice za prehrano prebivalstva. Ali morda tajno odvažanje silja vpliva na tako velik porast cen? Zato je okrajno načelstvo v Soboti strogo prepovedalo izvažati pšenico in so vsi glavni prehodi strogo zastraženi in tudi na cestah so kontrole. Sicer se utegne zgoditi, da nam nekega dne zmanjkanje silje in s tem tudi kruh. Pametna naredba bana dr. Natlačena Ban dravske banovine dr. Natlačen je izdal naredbo o odpiranju in zapira- nja po gostinskih podjetjih, ki je sto- pilo v veljavo od 25. januarja dalje. Po tej odredbi smejo biti odprti go- stilniški obrati takole: 1. Na območju uprave policije v Lju- bljani, predstojništev mestnih policij v Maribora, Celju in Kranju, policijskega komisarijata na Jesenicah in mestnega kapetanata v Ptuju ter v krajih, kjer so sedeži okrajnih načelstev, in sicer ka- varne do 1, restavracije in gostilne do 24, krčme in pivnice do 23. ure. 2. V vseh ostalih mestih in trgih sme- jo biti kavarne odprte do 24, restavra- cije in gostilne do 23, krčme in pivnice do 22. ure. 3. V podeželskih občinah smejo biti odprte kavarne do 23, restavracije in gostilne do 22, krčme in pivnice do 21. Na pustni torek in silvestrov večer smejo v krajih pod 1. in pod 2. ostati kavarne odprte do 2, drugi gostinski obrati pa do 1. ure. V vseh drugih krajih pa smejo kavarne in dragi go- stinski obrati na ta dva dneva biti od- prti do 1. ure. Glede izjem in podaljškov posameznih primerov veljajo v glavnem dosedanja določila, prav tako glede iger, godbe in petja. Na prireditvah veselic in raznih zabav je treba s točenjem alkoholnih pi- jač prenehati pol ure pred koncem do- ločenega obratovalnega časa. Glavna sprememba je pač ta, da se je v primeri z dosedaj veljavno naredbo skrajšal obratovalni čas kavarnam za eno uro. V podeželskih občinah se je kavarnam skrajšal obratni čas za dve uri, restavracijam in gostilnam pa za eno uro. Krčme in pivnice, ki so v se- danji naredbi posebej navedene, pa ima- jo v sedanji naredbi še za eno uro kraj- ši obratovalni čas, kakor gostilne. Okre- pčevalnice, ki so morale biti zaprte prej ob 23, imajo svoj obratovalni čas skraj- šan za dve uri. Glede na razmere, v katerih živimo, je ta naredba nad vse umestna in jo v celoti pozdravljamo. Brez dvoma so g. banu najbolj hva- ležne naše žene za to pametno naredbo, da bodo morali biti možje prej doma. Tako morajo biti v Soboti in Lendavi gostilne zaprte že o polnoči, izven So- bote in Lendave pa ob 11. uri. Pinteši pa morajo biti zaprti že ob 10. uri in mnogi so celo mnenja, da nič ne bi ško- dovalo, če bi za pinteše in točilnice ve- ljali isti čas zapiranja kakor za trgovine. Še o avtobusni progi M. Sobota-Maribor Ljudje prerešetavajo v teh dolgoča- snih zimskih dnevih marsikatero zade- vo. Tako se povsod menjavata kritika in odobravanje: doma, pred cerkvijo, po gostilnah in kavarnah, na vlaki in av- tobusih itd. No, tokrat pa povsod; kjer sem hodil, so se meniti o članku; ki je bil objavljen v „Novinahˮ z naslovom: „Neredni red vožnje na progi M. Sobo- ta—Maribor. Kaj in kako? Povsod in vsi so odo- bravali težnjo člankarja, naj vozi avto- bus v smeri Maribor—Sobota—Maribor tako, da bi privozil ob 7.50 v Soboto, odkoder bi se vrnil ob 12.30 ali ob 13. uri Utemeljevali so povsod z istimi razlo- gi, ki so bili objavljeni v omenjenem članku, vendar so dodati tu in tam še drage, ki jih z ozirom na obči interes Slov. goric in Slov. Krajine ter na pri- zadevanje neštetih interesentov: poda- jam v naslednjem tako, kakor sem jih pač slišal. Eni se pritožujejo, da sedaj veljavni vozni red (Maribor—Sobota—Maribor) ne upošteva kombinacije (povezanost) z voznim redom soboškega „poštnega avtobusaˮ, ki vozi iz Sobote v Lendavo itd., kar bi bilo pa nujno potrebno, saj se mu na drage prometne zveze ozirati itak ni potrebno. Pravijo, da bi se potni- ki v smeri Maribor-Sobota lahko poslu- ževati v predlaganem primeru „poštnega avtobusaˮ proti Lendavi, a potniki iz lendavskega sreza (ki niso ob železnici) zopet „mariborskogaˮ. Zopet trdijo dragi, da bi predlagam vozni red omogočil mnogo ugodnejše zvezo z zdraviliščem Slatina Radenci in to s te in one smeri. Konkretnih (dolo- čnejših) primerov ne bom navajal, saj je razvidno iz predlaganega novega voz- noga reda. Na avtobusu samem pa sem opazil da je nabito poln v smeri proti Soboti, dočim nazaj grede že dobiš mesto, nam- reč oni, ki niso opraviti svoje posle, se morajo vrniti peš. O brzovlaku pa vem toliko povedati, da šofer ni upal jamčiti potniku, ki je šel na mariborski brzovlak, da ga si- gurno dobi. Sicer pa ta zadeva ne more biti tako važna, saj vozi avtobus ob nedeljah iz Sobote v Maribor okrog 17.30. ure, a brzovlak pa vozi tudi ob praznikih, le trgovine so v Mariboru zaprte. Istina je, da nudi današnji zadevni vozni red vendar eno ugodnost. Ta je: ako se odpelješ ob 11.15 iz Sobote, pri- deš okrog 13.45 v Maribor, tam opraviš manjše nujne posle ter se Čez 3 ure že vrneš. No, ta ugodnost pa nebi odpad- la, ako bi šel ta avtobus iz Maribora ob 19. uri, namesto 15. Saj je vseeno za vsakega potnika, ali dospe v Soboto ob 19. uri ali ob 21. uri, imel pa bi v Mari- bora isto toliko časa na razpolago. Po vsem tem in po izvršenih vseh ra- čunskih primerih ugotavljam, da bi bil za progo Maribor—Sobota in obratno najugodnejši tale vozni red: Maribor. Odhod ob 5.30 in 18.30 ali 19. uri. Prihod 7.45 in 15.15. Seveda, bolj na- tančno bi znalo to določiti podjetje sa- mo, ki ve, o kolikem času prevozi av- tobus to progo v rednih in izjemnih o- kolnostih. Sobota. Odhod ob 5.30 in ob 12.30 ali 13. uri.| Prihod ob 7.45 in ob - 21. ali 21.30 uri. Ta vozni red bi zadovoljil Slov. Kra- jino (oba sreza!) in Slov. gorice, Mari- bor pa ne bi bil na škodi! Blagovoli motriti ta predlog, zlasti merodajni či- nitelji. kakor so gospodje predsedniki zainteresiranih občin, trgovskih in obrt- niških združenj, gostilničarske zveze, tujskoprometnega društva itd., ki imajo tudi dolžnost, da se tudi v tem oziru pobrigajo za svoje občane odnosno čla- ne. Anonymus. Angleške in nemške izgube v letu 1940. Angleško ministrstvo je objavilo po- datke o izgubah na morju in v zraku v 1. 1940. LETALA Nemške izgube 2933 nemških letal z gotovostjo od angleških lovcev sestreljenih nad angle- škim ozemljem. 63 nemških letal sestreljenih pri an- gleških poletih nad Nemčijo in od Nem- čije zasedenimi ozemlji. 444 nemških, odnosno italijanskih le- tal sestreljenih od protiletalskega top- ništva nad angleškim ozemljem. 52 nemških, odnosno italijanskih le- tal, sestreljenih od angleških vodnih in mornariških letal nad morjem okrog Anglije. 56 letal sestreljenih v bojih na Nor- veškem. 954 letal sestreljenih v bojih v Fran- ciji, Belgiji in Nizozemski. Skupne sovražne izgube letal nad An- glijo in njenimi obalami znašajo torej 4502 z gotovostjo sestavljeni letati, po- leg tega pa navajajo še 10 letal, katerih uničenje ni bilo potrjeno, ter 49 letal, ki so bila z gotovostjo pokvarjena. Angleške izgube 847 angleških lovskih letal, sestrelje- nih v bojih nad Anglijo. 347 bombnih letal, sestreljenih pri po- letih nad Nemčijo in zasedenim ozem- ljem. 28 bombnih letal, izgubljenih v bojih nad morjem okrog Anglije. 75 angleških letal, izgubljenih do 26. decembra 1940 v bojih z Italijo (pri bombardiranju italijanskih mest iz an- gleških oporišč in pri obrambi Malte in Gibraltárja). 55 letal, izgubljenih v bojih na Nor- veškem. 375 letali, izgubljenih v bojih v Fran- ciji, Nizozemska in Belgiji. Skupne Angleške izgube v borbah, ki so imele svoje izhodišče v Angliji, zna- šajo torej 1727 letal. (Letalske izgube v Afriki niso vštete.) LADJE Nemške izgube 2 križarki 12 rušticev. 1 motorna torpedovka. 1 obrežna stražna ladja. 2 pomožni spremljevalni ladji. Števila nemških uničeníh podmornic angleška admiraliteta, ki ji je število znano, noče objaviti, da ne bi nasprot- nih dajata dragocena informacij o kra- ju, kjer so bile potopljene nemške pod- mornice. Italijanske izgube 1 križarka potoplena. 11 rušilcev potopljenih. 25 podmornic potopljenih 3 oklopnice poškodovane v Tarantu. 2 križarki poškodovani v Tarantu. 2 pomožni vojni ladji poškodovani v Tarantu. Angleške izgube. 1 nosilka letal. 3 križarka (vključena je že „Sout- hamptonˮ). 10 pomožnih križark. 33 rušticev. 21 podmornic. Vukov Lojze: Naglejüvač v prekmurski metropoli Metropola, ti mesto razcvita in kulture, kadarkoli se ustavim od dolgega poto- vanja po svetu, te zagledam v drugačni lüči. Prav za prav nisi, toda meni se tako zdi. Če grem po ulicah in gledam kje bi prav za prav videl kaj novega, vidim, da je še vse po starem. Tudi imena ulic, ki so jih že občinski možje uradno po- trdili, še niso prišla v javnost. Tako sa- mo čakamo, kedaj se prav za prav na naših novih in najrazličnejših ulicah za- dostijo nova imena. Hodim in premišljam koliko časa je minulo, odkar sem zadnjikrat tu, kaj se je spremenilo. Vse je kot je bilo. O pač! Velik promet je. Kola za koli škri- pajo in vozijo nekam zrnje. Kaj pa je, si mislim, saj niso menda sedaj mlatiti, ko je vendar še zima. Pa da ne bom ugibal po nepotrebnem ustavim enega od idočih in ga vprašam, kam to vse vozijo. Skoraj se začudi mojemu vpra- šanju. Ko pa vidi, da sem prav za prav potnik in ne domačin, mi začne razlagati, da je neka združba „doj spoküpila, pa zdaj krej jemle zrnjeˮ. A tak se ču- dim, da majo še ljudje toliko zrnja, da ga prodajajo? „Ja, naj ne zamerijo vej to nemajo vsi. Samo tisti, ki so velki kmetje, vej siromacke nemajo ne zrnja, pa nej penezˮ, mi pravi dalje: „Siro- macke so pač siromacke, zdaj pa celo, ka je ta vojna vö vdarila. Zaslüžiti se da malo, vse je drago. Kmetje, ja, tej zdaj lejko, majo zrnje, živino, vse drago odajo. Peneze majo pa si küpijo. Vse do nam pravijo, naskori na karte davati, Pet- rolij nam že davlejo, pa da bi ga bar do- biti telko, kelko bi ga nücali. Mele tüdi nega. Jes ne vem, kak bomo mogli ži- veti, či de ešče dugo tak naprej šlo. Tüdi zaslüžiti nindri nemreš nika. Zdaj pa živi." Še bi mi razlagal, če ga ne bi nek drug poklical. Tako pa je šel. Ostal sem sam na cesti. Šel sem dalje, da bi si kaj pogledal. Zavinem po Alek- sandrovoj cesti. Tu ni nič novega. Pri- dem do „borzeˮ, pa si mislim, da bi dobro bilo pogledati proti gradi. Na srečo pa zagledam tam poleg velike lipe, ki me skoraj spominja lipe kralja Matjaša, spomenik Prekmurskih književnikov. Ve- lika knjiga stoji pred menoj, res lepo delo in požrtvovalnost ljudi, toda poza- biti so ta lep in krasen spomenik do- stojno odkriti. Prekmurski književniki so si tak spomenik res zaslužili, toda, bi bilo prav na mestu, če bi jih počastili z čim slovesnejšim odkritjem. Tako pa tega ni prav za prav bilo. Dolgo in dosti so že govoriti o novi gimnaziji. Toda kadarkoli se vrnem in iščem med novimi zgradbami, kje bi prav za prav zagledal novo veliko po- slopje, ki bi odgovarjalo gimnaziji. Pa 6. februarja 1941. NOVINE 3 Po Slovenski Krajini Za soboške siromake je darüvalo ok- rožno sodišče z državnim tožilstvom zne- sek 300 din namesto venca na grob vo- ditelja Slovecev dr. Antona Korošca. Zahvala. Veleindustrijalec iz Sobote, g. Josip Benko, je naklonil po novem letu lepo količino masti in mesa Mla- dinskemu zavetišču za siromašno deco v Zeleni jami, katero vodi Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljublja- ni. V imenu revnih otrok, ki bodo delež- ni te dobrote, se dobrotniku najlepše zahvaljujeje Matija Čontala, C. M. rav- natelj zavetišča. Poučno predavanje o Slov. Krajini je imel prejšnji torek na prosvetnom ve- čera v Celju naš rojak prof. Maučec Jože. Razlagal je, kake so kulturne, gospodarske in socialne razmere pri nas. Predavanje so ponazorjevale tudi lepe skioptične slike. Zanimanje za Sloven- sko Krajino raste in to po prizadevanju njenih zvestih'sinov. Kaplanske premestitve. G. Ivan Camplin, bivši škofijski tajnik je nameščen za provizor ja v Gor. Petrov- cih. G. Ivan Sukič pa je premeščen iz Gor. Petrovcev za kaplana v Beltince. G. Pikl Adolf pa iz Beltincev v Hrastnik. Vsem trem gospodom Želimo na novih mestih mnogo uspešnega dela in lepih sadov v düšnem pastirstvu. „Prekmurska vas in njena pesem.ˮ Tako se je glasit naslov predavanja, ki ga je imel v nedeljo 2. febr. v ljubljan- skem radiu naš rojak in neumomi de- lavec na slovenskem književnem polju prof. Novak Vilko. V lepem je- ziku je orisal nekaj tipično naših obi- čajev, ob katerih se v pesmi razmahne duša prekmurskega človeka. Zanimivo je bilo poslušati navajanje pesmi v na- šem domačem narečju. Želimo si še več takih predavanj v radiu. Osebne vesti. Zdravnik dr. Hajdi- njak Jože je postavljen v Beltin- cih za banovinskoga zdravnika. G. dr. Mirko S e s a r d i č pa je premeščen na Faro pri Kočevju. Obema želimo, na novih mestih uspešnega dela. Beltinci. Na svečnico smo se z žalo- lostjo vračali od sv. maše. G. kaplan Adolf Pikl, ki je bil komaj devet mesecev pri nas, se je poslovil od nas. V kratki dobi, ko je bil pri nas, je storil mnogo dobrega. Posebno mladina, ki jo je zelo vzljubil in jo v katol. drü- štvih z veseljem vodil, žalüje za njim. Želimo, da na novem mestu v Hrastni- ku, kamor je premeščen, Bog spremlja njegovo delo s svojim blagoslovom, nas in naše kraje pa naj ohrani v lepem spominu! Osebne vesti. Profesor na Soboški gi- mnaziji g. Janko Liška je preme- ščen na gimnazijo v Ptuj; na njegovo mesto pa pride iz Ptuja g. Anton Š i f r e r. Premestitve. Premeščena je iz Pete- šovcev gospodične učiteljica O r n i k Angela, ki je z veliko požrtvovalno- st delala med našo mladino in jo vzgajala v pravem katoliškem duhu. Gospodični učiteljici želimo na novem mestu pri sv. Rupertu v Slov. goricah mnogo uspeha in sreče. Prijateljem in ljubiteljem lepih knjig sporočamo, da knjižnica Delavske zbor- nice,, ki ima svoje prostore v stari ka- varni Dobray. že redno poštüje vsako sredo od 5—7. ure popoldne in vsako nedeljo ter svetek od 9—II. nre pred- poldne. Nudi vam najrazličnejše lepo- slovne in znanstv. knjige. Knjižnica je na razpolago Vsakemu brez razlike sta- nu ali pripadnost!. Segajte po knjigah! Učni uspehi na Soboški gimnaziji kne- za Koclja. Prvo polletje je zakljüčeno in dijaki so prejeli spričevala eni z vese- ljem dragi s strahom. Nasproti drugim gimnazijam je še dober uspeh, celo bolj- ši ko na Ptujski, celjski in obeh mari- borskih. Saj jih je izdelalo 64.98%, ni jih pa izdelalo 35.02%. Našo gimnazijo obiskuje namreč 715 učencev, 508 deč- kov in 207 deklic. Med,temi jih je iz- delalo 465, ni jih pa izdelalo 250. Izklju- čenih je bilo iz gimnazije po zakonu o srednjih šolah 9. Povdariti je treba in tudi to prepisati večjemu uspehu kot na dragih gimnazijah, da je naj naši gim- naziji sorazmemo z vsemi gimnazija- mi v naši banovini, največ dijakov in dijakinj iz kmetskih domov. Kakor je zelo dobro utemeljeno v uvodnem član- ku današnje številke „Novinˮ, zelo ovi- rajo napredek v pouku pretesni pro- stori. Kje ste še videli, da bi bilo za 16 oddelkov le 8 učilnic na razpolago. Zato ni čudno, če so razredi, tako natr- pani, da je v enem razredu kar 57 učen- cev. Upamo, da se bo ob nastopu po- mladi tudi to rešilo z graditvijo nove gimnazije. ' Poučne fimske predstave za kmeto- valce v lendavskem srezu. Sreski kme- tijski odbor v Lendavi bo s sode- lovanjom tovarne za dušik d. d. Ruše priredil poučno filmsko predstavo na kateri se bodö predvajali film o go- jitvi krompirja in film o uporabi umet- nih gnojil. Predstave se bodo vršile: V Lendavi v nedeljo, dne 9. feb- ruarja 1941. ob 11. uri dopoldne v dvo- rani kina „Kroneˮ v Lendavi. — V Beltincih v nedeljo,, dne 9. febru- arja 1941. ob 16. uri v dvorani hotela „Kroneˮ v Beltincih. Za vse kmetovalce je vstop k tej predstavi brezplačen. Ker je ta predstava zelo poučna, vabimo vse kmetovalce, da se je udeležijo v čim več- jem številu. Kmečko nadaljevalne šole v lendav- skem srezu. Letošnjo zimo se v 8 vaseh lend. sreza vršijo tečaji kmečkih nada- ljevalnih šol. Kmetovalci prav pridno obiskujejo predavanja na teh tečajih. Zato upamo, da bodo imeli ti tečaji po vaseh Hotiza, Dolina, Srednja Bistrica, Gančani, Odranci, Lipa, Melinci in Iža- kovci pri vseh kmetovalcih, ki jih obi- skujejo, velike uspehe. Vsi pridobljeni nauki na tečajih naj se čimpreje prično v tej ali oni panogi kmetijstva izvajati na naših kmetijah. Slišati lep nauk še ni dovolj. Ta nauk je treba praktično preizkusiti in uporabiti na kmetiji v svoje dobro in Obenem dobrobit vseh kmetovalcev, ki so željni napredka. V teh vaseh, kjer so tečaji, naj jih obis- kujejo tudi še tisti kmetovalci, ki do sedaj niso imeli prilike priti v te te- čaje. V vaseh pa, kjer še sploh ni bilo teh, tečajev, pa bi bilo želeti, da bi kmetovalci in oblasti preskrbelo, da se po možnosti v prihodnjih letih tam Li tečaji začnejo. ' Tako pa ne... Zadnji čas smo vi- deli, da so nekateri zakupniki lova pri- redili lov na divjačino kar vse prek kmečkih polj ob času, ko se je zmr- žnjena narava začela najbolj odtajati in so bile vse njive v nekakem blatnem stanju. In če je šlo čez tako polje prek sto poganjačov,ni čudno, če so bila po- lja vsa pregažena in setev uničena. Pa kaj zato! Saj to gre vse na račun kmeta. Pa vendar je bil poprej in po- zneje za kaj takega bolj primeren čas. Pa kaj to briga zakupnika lova, saj niso njihova polja, ampak kmetska, zato pa le kar vse poprek... Žižki. V sredo 29. januarja so spre- mili v Žižkih k večnemu počitku Cigan Marijo. Pokojnica je bila zelo usmi- ljenega srca do siromakov. Že njeni sin Matija, po njegovi smrti pa mati, sta določila za dediče svojega premože- nja siromake, ker po njuni smrti ni bilo več nobenega potomca, ki( bi ga morala oskrbeti. Pokojni Matija, ki je umrl pred osmimi leti, je bil pokopan na žižkovskem pokopališču. Sedaj so nje- gove ostanke izkopali in prenesli na po- kopališče v Črensovcih, kjer je g. žup- nik daroval prostor, namenjen za zad- nje počivališče velikih darovnikov „Do- ma sv. Frančiška„ in siromakov, ki bodioJumrli_v tem domu. Pogreba sta se udeležila domači g. župnik Zadravec in kaplan Prah, župnik v p. in predsed- nik odbora za Zidanje „Doma sv. Fran- čiškaˮ g. Klekl Jožef in g. Halas Da- niel, župnik v Polani. Velika množina ljudi iz črensovske fare pa še iz Od- ranec, Polane in Hotize je spremljala rajnico od doma — sprevod je bil dolg in lepo urejen kot telovska procesija — do žižkovskoga pokopališča, kjer se je ustavo. Tu so po opravljenih molitvah dvigniti tudi krste + „Tjašaˮ in sprevod je krenil na črensovsko pokopališče. Pri odprtem grobu se je od obeh pokojni- kov poslovo g. Klekl Jožef, župnik v p. Zahvala. Podpisani odbor za Zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiškaˮ v Čren- sovcih se prav toplo zahvaljuje preč. gg. duhovnikom, ki so brezplačno opra- vili vse obrede ob priliki pogreba + Ci- gan Marije in + Cigan Matije. Nadalje se zahvaljuje mladini, ki se je v veli- kem številu udeležila pogreba. nosila pokojnega „Tjašaˮ in prinesla venec; rožnovenski bratovščini, cehu in tretje- rednikom. Posebno se zahvaljuje vsem udeležencem pogreba, da je vladal v sprevoda tako lep red in goreče molili za duši obeh pokojnikov. — Odbor za Zidanje sirotišnice Doma sv. Frančiška v Črensovcih. Žrtev svojega poklica. Dne 3. febr. je zatisnil po daljšem bolehanju cestar na Tišini g. Ivan Novak. Pokojni je bil do- ma iz M. Črncev. Moral je dati življenju slovo sredi svoje moške dobe. Kdor ve, kako naporna je služba cestarja, ki mora prenašati poletno vročino in zim- ski mraz in biti vedno na cesti in po- žirati obilo praha, ki ga je na naših cestah vse polno poleti — ta razume, da je zavratna bolezen imela lahko delo. Pokopan je bil ob obilni udeležbi v sre- do 5. febr. Naj mu sveti večna luč! Na podporo naših listov so darovali: don Drago Žižek, otok Premuda 64 din; dr. Josip Kočar, Zagreb 50 din; Prek- murska gospodarska posojilnica, M. So- bota 40 din; Jezovšek Vladimir, M. So- bota 14 din; Kous Štefan, Skakovci 4 din. Vsem plemenitim darovalcem iz- reka odbor Tiskovnega društva iskreni: Bog plati! Martjanci bodo dobili elektriko? Že nekaj časa poslušamo željo martjansko- ga prebivalstva in tudi sosednja vasi, da bi se naj izvršila napeljava elektri- ke iz Sobote, ki je po zračni črti odda- ljena le nekaj čez dva kilometra. Le čudno se ljudstvu zdi, da se občinska uprava tako krčevito brani vsakega ta- kega dela. Upamo, da bo občinska up- rava tudi sprevidila, da je vendar ona tu postavljena za ljudstvo ter bo pod- vzela vse, kar je v njeni moči, da se želja ljudstva čim prej izpolni ter dobi kmalu elektriko. Kmetijski tečaji so na že omenjenih šolah tudi po dragih. Na novo sta se začela tečaja na šolah v Martjancih in Vučogomili. Oba tečaja sta pod vod- stvom martjanskoga g. upravitelja. Občni zbor selekcijskega društva. Se- lekcijsko drüštvo v Črensovcih bo imelo v sredo dne 12. febr. svoj redni letni občni zbor ob 14. uri v „Našem domuˮ. Vsi živinorejci in kmetovalci vljudno vaˮ bljeni! Odbor. Za novo sezono prinašamo RADIO-APARATE Minerva, Orion, Körting, Sachsen- werkf Homyphon, Mende, Braun, Graetz, z dvoletnim jamstvom. Baterijski aparati so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez a k u m u 1 a t o r j a. Predvajanje aparatov brezobvezno! Ceniki franko. DOLGOROČNO ODPLAČILO! RADIO NEMEC MURSKA SOBOTA Prosvetno polje Fantovskim odsekom v Slov. Krajini! V fantovskem glasilu „Kresˮ bo vse letošnje leto izhajala prezanimiva po- vest „Slovenski legionarˮ, ki jo je spisal naš domačin. Skril se je pod ime Štefan Svobodnikov. Povest zajema snov iz osvobodilnih bojev naše Slov. Krajine ob koncu prejšnje svetovne voj- ne. Zato je v prvi vrsti potrebno, da ga čitajo vsi člani fantovskih odsekov, ki pa naj list, ki je tako lepo urejevan, razširijo tudi med dragimi domačini, da bodo tudi oni imeli priliko videti in spo- znati kos domače zgodovine. Povest bo tudi opremljena s slikami iz domačih krajev, kar jo bo prav posebno pribli- žalo našemu ljudstvu. Veseli nas, da se bodo ob čitanju te povesti tudi vsi čla- ni in prijatelji največje Slovenske mla- dinske organizacije, seznanili z našo lepo ožjo domovino in njeno zgodovino. Občni zbor prosvetnega društva v Lendavi. V nedeljo dne 9. febr. se bo vršil po večernicah občni zbor katoliške- ga prosvetnega društva z običajnim dnevnim redom. Vse somišljenike vabi- mo na občni zbor in na sodelovanje pri narodno-kultumem dete ob meji! Z Bogom za narod! — Odbor. ga ni. Skoraj nemiren sem radi tega, ker si vedno mislim, da bom mogel na- vsezadnje pogledati v „berek“, če ni morda tam. Ker so se namreč svoj čas mnogi podpirali radi tega, kje naj posta- vijo to veliko javno poslopje. Pa so eni bili zato, da bi jo stavili na glavnem trgu, ker tam bi se pač spodobilo za njo, drugi pa so bili mišljenja, da bo tudi dovolj dober prostor za njo v „bereku“. Seveda, potem bi lahko prišla še ka- ka „žuta babaˮ in si postavila na istem lepem in prostomem mestu na glavnem trgu še tri barake in tam prodajala cu- ker in bonbone, morda celo klobase in čevapčiče, Seve, to je bolj potrebno. No, pa na vso srečo se spomnim, da je zma- gala tista manjša skupina, ki je bila za gimnazijo na glavnem trgu in da sedaj še samo ostane vprašanje, kedaj jo bodo začeli graditi. Sicer ne bo taka, kot so si jo prvotno zamislili, ampak nekoliko manjša, ker so osnovno šolo že začeli graditi na Radgonski cesti. Sicer pa ko smo že pri osnovni šoli poglejmo si jo malo od bliže, Ne najmre to šolo, ki jo sedaj gradijo, ampak ono staro, ki je bolj podobna javni baraki, kjer se revni za nekaj časa nastanijo, kot pa javni zgradbi, kjer naj bi se mla- dina učila. Kadarkoli sem začel v ta kraj vedno mi je bilo prvo delo, da sem se pozanimal po otrocih. Kako se učijo, kako doraščajo, ker sem vedno dejal, da na njih je breme bodočnosti. Kako se bodo namreč sedaj vzgojili taki pač bodo. Pa sem vedno z žalostjo ugotovil, da so še vedno barakarji in da jih pre- kašajo vesničarje, ki imajo lepe moder- ne osnovne šole. Sram me je bilo sko- raj, če me je kdo v svetu vprašal po kultumem življenju metropole, sem mo- ral vedno lagati in mi še verjeli niso, ker so vsi namreč vedeli, da ni res, da prav za prav niti poštene osnovne šole nimajo. Tudi bolnikov je čedalje več, o novi bolnišnici pa prav nič več ni čuti. Vse je zamrlo. Prav tako kot nekoč sirotiš- nica. Že so začeli kopati temelje, potem so se domislili, da prav za prav imajo stare saparijeve hleve, ki bodo lahko služili v ta namen. In tako je bilo. Ljudje so počasi pozabili na to stvar, ker so pač imeli dovolj drugih skrbi. Tudi bol- nica gre očasi v pozabo. Le tu in tam se kdo še rahlo spomni na njo. Pa to je sedaj že samo spomin. Kulturno življenje je vedno isto. Le tu in tam se kaj spremeni. Ampak o tem se skoraj ne izplača govoriti. Društva takorekoč spijo. Od časa do časa se tu in tam katero zgane in zaigra kako lažjo igro, sicer kakih večji stvari ni. Prosvet- na društva žalujejo za največjim vodite- ljem Slovencev in enim največjim poli- tikov Jugoslavije, drugi pa se vesele, da ga več ni. Nekaj novega pa je dobila ta metro- pola, katere glavni namen je, kakor sem zvedel tiskanje samo katoliških knjig in listov. Tudi „Novineˮ so priromale iz Lendave v Soboto in si nadele mladost- nejšo obleko. Stroji v novi tiskarni ropočejo od jutra do večera. Povsod po svetu sem naleteli na take ljudi, ki imajo daljše prste, kot bi sicer smeli imeti. Tudi tukaj v metropoli je mala skupina, ki je imela svoje delnice na račun drugih. Lepo se živi na račun drugih, toda, če prideš enkrat v roke pravici potem si siromak. Takih ptičkov je sicer več, ki se prevažajo z luksuz- nimi avtoji po kolinah in mečejo na ve- liko stotake, češ, kaj me briga nevola, toda to kmalu mine in potem, potem pa naj pride karkoli. No, kaj bogve novega ni sedaj, le pust je in tu in tam se kdo poroči, sicer pa živijo ljudje ob vsakdanjih stvareh in čakajo, kaj bo čas prinesel. Saj se kaj dosti novega itak nima zgoditi. Sonce sije prav tako, kot je sijalo. Mura pre- stopa vsako leto bregove in poplavi vse vdolž nje. Veter piha vedno isti, pozimi mrzel severni, pomladi in poleti pa top- lejši južni, sicer je pa vse po starem. Ljudje so pač ljudje, kot povsod drü- god. Le malo več revščine je menda tu doma, kot pa drügod, ali pa so ti ljudje bolj navajeni na njo. Morda bom ob kateri drugi priliki, ka- dar se bom spet ustavil tu, kaj več no- vega povedal. Toda upanja nimam, da bi bilo kaj novega. 4 NOVINE 6. februarja 1941. Naznanilo Vsem Občinam, žandarm. postajam, združbi trgovcev, združbi obrtnikov in združbi gost. podjetij v M. Soboti. Opozarjam naslov na odredbo kra- ljevske banske uprave z dne 14. jan. 1941. VIII|k št. 106|4ll razglašeno v Slüžbenom listu z dne 18. jan. 1941. št. 6|49 s katero so določen! kosmati zaslüžki v trgovini na drobno za predmete, ki spadajo pod kontrolo cen na drobno za celo bano- vino. S to odredbo je razveljavljena od- redba sreskoga načelstva z dne 30. okt. 1940. št. 9551|56-40, s katero je bil do- ločen maksimalni zaslužek pri trgovanju na drobno za mursko-soboški srez. Kos- mati zaslužki, ki jih določa odredba kra- ljevske banske uprave, se nekoliko raz- likujejo od zaslužkov, ki jih je določila odločba sreskoga načelstva in sicer je kosmati zaslužek pri nekaterih predme- tih nekoliko večji. Pripominjam, da maksimalni zaslu- žek določen v členu 2, toč. 1. odredbe ne velja za vse vrste moke in zdroba, ker so prodajne cene pšenične moke maksimirane ter se preko maksimirane cene ne sme prodajati, za koruzno moko in zdrob pa je z odredbo kraljev- ske banske uprave z dne 13. jan. 1941. VIII|k št. 18821401 Sl. 7|59-1941, določen pri prodaji na drobno maksimalni za- služek 10 odstotkov. Prekršek odredbe se kaznuje po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brez- vestne špekulacije. Vse trgovce pozivam, da se pri prodaji na drobno držijo točno maksi- miranih brutto zaslužkov. Vsak prekršek se bo strogo kaznoval, Žandarm. in občinskim organom pa naročam, da budno pazijo, da se maksimalni brutto zaslužki ne bodo pre- koračevali in da vsak primer prekorače- nja ovadijo sreskemu načelstvu. Sreski načelnik: Dr. BRATINA, s. r. NA PRODAJ JE rodoviten vinograd in sadovnjak v Va- neči (nad 3 or.) s stanov, hišo. Poizve se v odvetniški pisarni Dr. PINTER in Dr. FLECK v M. Soboti... Tržne cene Cene živini in kmetijskim pridelkom v M. Soboti. Biki I. vrste 7.50-8, II. vrste 6-7, III. vrste 5-6, krave: I. vrste 5-6, II. vrste 4.50-5, III. vrste 3-4, teleta: I. vrste 7.50 do 10, II. vrste 6-7.50, prašiči pršutarji 8-11 din za kg žive teže. Goveje meso: I. vrste prednji del 14, zadnji del 16, II. vrste prednji del 12, zadnji del 14, svi- njina 15-17, slanina 26, svinjska mast 30, čisti med 30-35 din kg. — Pšenica 350, ječmen 350, rž 450, oves 350, koruza 300, fižol 600, krompir 130, seno 80-100, slama 50-70, moka: pšenična 500-900, koruzna 450, ajdova 800 din za 100 kg. — Trda drva do 190 din kub. m., jajca 1 din komad, mleko 2-2.50 din liter, su- rovo maslo 50-56 din kg. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota ♦ Telefon Štev. 39.' PREDNO SI KUPITE kolo, radio aparat, šivalni stroj oglejte si našo veliko zalogo NISKE CENE Fink Leopolda ♦ M. Sobota Morda še ne veste, da Tiskarna sv. Družine v M. Soboti izdeluje različne tiskovine v enobar- vnem ali večbarvnem tisku, tudi po lastnih načrtih. Tiska časopise, vabila, letake, vizitke, osmrtnice, jedilno liste, rač. knjige, sploh vse, kar potrebujejo uradi, trgovci, obrtniki in zasebniki. Tiskarna je opremljena tudi s stavnim strojem »LINOTYPE« Točna postrežba ! Umerjene cene! VSE VRSTE KLOBUKE KAKOR TUDI VSE OSTALE PO- TREBŠČINE ZA MLADOŽENCE V VELIKI IZBIRI IN PO NAJNIŽJIH CENAH PRI TT. Ebenspanger MURSKA SOBOTA Fürstova hiša Za gostüvanje dobite vedno vsakovrstne torte, okusno okrašene ter z primernimi napisi po najniž- jih cenah samo v SLAŠČIČARNI Sidonija Pauko NOVAK M. SOBOTA, Aleksandrova c. REDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vse- buje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8 din. 1 kg 25 din, po pošti s povzetjem 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri „ZAMÓRCU", Maribor, Gosposka ul. 12. MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE Osmo poglavje. Lizika obišče Ilonko. Ilonka poje. Lep je svet. V zeleno se je oblekel in s cvetjem okitil. Pre- šerno razkazuje sonce svojo lepoto in se baha z njo. In sonce se smeje ba- havemu veselju in drüži zeleni svet. In glej! Novi cveti klijejo, bujneje poga- njajo njive, veseleje poje škrjanček, ži veje čebljajo ščinkavci, veseleje poleta- vajo lastovice. Ilonka poje. Če je že na Goričkom, na tej peščeni zemljici, tako lepa po- mlad, kaka cvete šele v daljni deželi. Tam za hribi, tam za ravninami na postrani poljani je samoten marof; tam so jagnedi, krog in krog razkošno polje, vse zeleno; škrjančki pojo nad strnjo, prepelica petpedika v žitu. Tam, v sa- moti misli srce na Ilonko in šteje dne- ve. O, Ivan! Tega ne zveš nikoli, kako si bil zal, ko so ti gorele oči ob slovesu, ko si pravil, kako si močan in kako pri- dobiš s svojimi rokami premoženje, ka- kor ga je pridobil očé. Tudi ne zveš, kdo ni tisto noč zatisnil oči. Ne zveš, kdo je sanjal z odprtimi očmi v pre- čudnem, premehkem vznemirjenju o cvetoči pomladi. Še tega ne zveš, da Ilonka pravzaprav ni preveč huda nate radi slovesa, dasi tisto ni bilo prav in bi se ne smelo. Ko pa je bilo tako naglo in so ti gorele oči in si ves trepetali... Kito rožmarina dobiš, Ivan! Glej, ka- ko se šopiri na oknu in kako mu prija toplo sonce. O, še lepši bo Čez dneve! Najlepši vršiček ponesem s seboj in ti ga dam, Ivan! Zato ker misliš na Go- ričko in ker tako težko čakaš in šteješ dneve. Ilonka poje. Skozi zadnja vežna vrata se priplezi Lizika. Ko da se boji, da jo kdo opazi. „Ali si vesela, Ilonka!ˮ Ko bi tremi umolkne Ilonkino petje. Tako čüdna tesnoba ji stisne srce, ka- dar sreča katerega Sukičevih. „Lep dan je, pa si pojem.ˮ „Pri nas ni petja. Po Ivanovem od- hodu še nisem pela.ˮ Ilonka zardi, povesi glavo in se v za- dregi vhode s šivanko v prst. „Ne veš, kako je pri nas! Oče za vsa- ko malenkost robanti, nič mu ni prav, karkoli in kakorkoli napravimo. Mati na tihem jokajo, pred očetom si ne upa- jo!ˮ Še niže skloni Ilonka glavo. Tako je rdeča, ko da ji je vsa kri iz srca črnila v lica. „Pravijo, da ti je Ivan pisal.ˮ Ilonka ne pritrdi in ne zanika. „Nam ne piše ničesar. Kako se mu godi ?ˮ Ilonka čuti, da mora dvigniti glavo in pogledati Liziko. Naglo jo pogleda, pa naglo povesi pogled. Lizika jo mo- tri tako, ko da je kriva vse njihove nesreče. In nekaj hoče izvleči iz Ilonke — to govore njene oči. „Ali ti morda ni pisal?ˮ Ilonka se ne more odločiti, da bi pri- znala. O, ko je toliko slaje mislila na pismo, čigar vsebine nihče ne ve, razen njega in nje. „Ilonka, zakaj mi prikrivaš? Veš, ka- ko rada imam Ivana! Slutiš, kako radi ga imajo mati. Vsaj radi matere povej, ali je zdrav in mu ni sile?ˮ „Dobro se mu godi... piše!ˮ Komaj slišno pove Ilonka in ne pogleda Lizike. „Hvala Bogu! Težak kamen se od- vali materi od srca. Pa kaj še piše?ˮ Ilonka molči. „Ilonka, kaj nisva več prijateljici?ˮ Molk. „Še večji prijateljici bi morale biti sedaj. Že radi Ivana, ki nama je obema drág...ˮ Naglo dvigne Ilonka glavo in pogleda Liziki v oči. Rdečica gori na njenih li- cih. „Kaj hočeš od mene?ˮ „Jaz... Ah, jaz pravzaprav ničesar. Ali mati, mati... ˮ Lizika si zakrije s predpasnikom obraz in zaihti. Ilonka odloži šivanje in vstane. Naj- rajši bi zbežala in püstila Liziko in njen jok in njeno izpraševanje. Nepri- jetno ji je in ne ve, kaj naj stori in kaj naj reče na to čudno Lizikino ve- denje. . „Ničesar ti ne očitam, Ilonka. Nisi toliko kriva, kakor mislijo oče. Ivan je vihrav in trmast. Kar si vbije v glavo, mora doseči, pa da mu ves svet brani. Ali mati, mati... Ugonobi jih ta bol in ta razdor pri hiši.ˮ Lizika si briše sol- ze in gleda z objokanimi očmi Ilonko. „Saj te imajo naša mati tudi radi...ˮ »Ali so te mati poslali?« „So! Zakaj bi tajila? Bog ve, da bi sama pa svoji volji ne prišla. Tudi bi ne prišla, da se mi mati ne smilijo.ˮ „Povej! Naj bo karkoli!ˮ „Ali sta se z Ivanom že do dobra in do kraja domenila?ˮ Nov val krvi plane Honki v glavo. Vsa zmedena stoji pred Liziko in ne ve, kaj bi rekla. Lizika jo prime za roko. „Le povej mi, Ilonka., Pred menoj ni treba skri- vati.! Saj bi mi Ivan tudi povedal, da ga vprašam. Saj sem z vama!ˮ „Kako ? ... Kako ... Kaj naj bi se domenila? O čem...? „O poroki!ˮ Ilonka naglo potegne desnico iz Li- zikinih rok in hoče zbežati v vežo. „Saj sem dopovedovala materi, da ne more biti,ˮ hiti Lizika z olajšanim gla- som in jo ujame pri vratih., „Verjemi mi, Ilonka, da bi te privoščila in želela bratu bolj ko katero drugo! Tako dob- ra si in lepa! In prijateljici sva kot ni dveh takih blizu! In za Ivana si ko ro- jena! Srečna bi bila, bolj bi bil srečen s teboj ko s katero drugo! Le da ni one stene; med vama! Ali nisi še nikdar pomislila. kaj vaju loči? Da si siroma- šna, bi ti oče odpustil! Drugega ti ne more. To drugo je, kar vaju loči, da ne bosta nikdar srečna. Kaj res še nisi po- mislila na to?ˮ Ničesar ne odgovori Ilonka. „Ivan je vihrav in nagel in ni po- mislil. Premisli vsaj ti in ne sili v ne- srečo obeh, sebe in njega. Ali ne bi po letu, dveh letih izbruhnilo na dan in vama zagrenilo vsega nadaljnjega živ- ljenja? Ali si bosta mogla biti iskrena, odkrita, brez sence in pridržka iz dna srca vdana, ko vaju loči taka stena?ˮ Ilonka molči. Ko da ne razume, po- gleda Liziko. „Premisli, Ilonka! Evangeličanka si! Katoličan je Ivan!ˮ Liziki splahne rde- čico iz lic. „Dobro te je náučila mati!ˮ Izreče- na sede Ilonka na stol, vzame šivanje v roke in začne šivati, ko da ni Lizike v sobi. „Ko Ivana mine trma — saj le iz trme sili vate — in se spametüje in bi morala učiti otroke kakor je v mla- dosti učila njegova mati njega, tvoja tebe..,ˮ „ Ali je še dolga pridiga?ˮ „Ilonka!ˮ Lizika se ji približa in ji hoče položiti roko na ramo. Ilonka se s stolom odmakne. „Ne bodi hüda, Ilon- ka! Saj nisi sama kriva! Tudi jaz ne morem za to, da sem vzgojene drugače ko ti. Ni vama sojeno!ˮ Lizika vidi, da se Ilonki trese roka, ki vbada s šivanko. „Ali ni bolje, da se sedaj premagaš, ko da trpiš vse življe- nje? Ivan bi trpell, verjemi mi, da bi trpel, poznam ga. Vrni nam Ivana! Že radi njega, če ga imaš rada!ˮ „Ali so še kaj naročili mati?ˮ »Ilonka!« „Če so še kaj naročili, vprašam.ˮ Lizika vidi na bledem Ilonkinem licu, kaj se godi v njenem srcu in globoko vzdihne. „Če niso ničesar več naročili...ˮ Ilonki zastane beseda. „ ... sem opravila in lahko grem. kaj- ne! O, Iluška, Iluška, ko bi te ne imela rada in ko bi ne imela rada Ivana! Ko bi mu ne želela večje sreče ko sebi.. . Ko bi ne razjedal materinega srca črn črv in jih ugonabljal...ˮ Lizika si pokrije obraz s predpasru- kom in zaihti silneje ko prej. Ilonki pade šivanje iz rok. O Ivan, zakaj so ti tako gorele oči ob slovesu, ko si pravil, kako si mo- čan? O Ivan, Ivan, trpiš in šteješ dneve in čakaš, čakaš... Ilonka se ne more premagati. Zaihti z Liziko. (V drugo naprej.) Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p. Izdaja: Katoliško tiskovno drüštvo v Slov. Krajini Urejüje: Matija Balažic