Poštnina plačana v gotovini Leto Vlll9 št. 140 Ljubljana, sreda 15. Junija 1927 as lahaia ob 4, zjutraj, sas Stane aiesečno Din 25*—; za inozemstvo Din dO-— neobvezno. Oglas? 00 tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knatlova ulica žtev. 5/L Telefon št. »07» in 2804; ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se na vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Sin Upravništvo: Ljubljana, t*reaernor» ulica št. <^4. — Telefon št. »36. toseratni oddelek; Duoijana, freSer-nova ulica št. 4. — Telefon št. 349* Podružnici: Mariboi, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun prt poštnem ček. zavoda: Ljub« lana št. 11.841 - Praha £isk> 78.180. Wien, Nr. 105 jd tam navodila, od tam sredstva za realizacijo velikopoteznih načrtov. Vukičevičeva vlada je imela dovolj sredstev, da izvede vsaj del tega ogromnega načrta. Imela je polnomoč, imela je denar! A manjkala ji je glava, manjkale so ji roke. Začnimo pri glavi. Ob kateri priliki je pokazal g. Vukičevič zmožnosti, ki bi oživele in preustrojile našo državno misel? Kdor hoče državo preustrojiti, jo mora predvsem poznati. G. Vukičevič pa pozna Beograd mogoče, Srbijo ter od Slovenije nekatera gorenjska lovišča. Nikakor mu ne štejemo v zlo, da ne pozna odnošaje v vseh pokrajinah naše države, ki .ic sestavljena iz različnih heterogenih oblasti. Temu ne-dostatku pa bi moral odpomoči s tem, da bi pritegnil poznavalce prilik iz vseh krajev. Te organizatorične sposobnosti ni pokazal gospod Vukičevič. To je n.iegova napaka. Ravno tako, oziroma še hujše .ie grešil finančni minister dr. Markovič. Ne zamerimo mu, da je bilo njegovo osebno delovanje kot minister osredotočeno na Beograd in njegovo bližnjo okolico. Zamerimo pa mu, da je on kot finančni minister smatral, da spada v njegovo interesno sfero samo to, za kar se je on osebno zanimal. On ne pozna naših krajev in jih ni hotel pri finančnih in gospodarskih kalkulacijah upoštevati. Ni hotel pritegniti tudi naših potreb v svoj finančni kalkil. Državniki Vukičevičevega in Mar-kovičevega kalibra bi morda uspevali, ako sc bi njih vlada opirala na solidno bazo skupščinske večine, ako bi vodili tekoče državne posle po inicijativi in pod kontrolo skupščine. Vržena pa sta bila v politično areno, ki je bila sicer opremljena s političnimi in finančnimi sredstvi, tfi so potrebni za uspeh, a ki je zahtevala od obeh silno mnogo energije, še več pa gospodarske in politične inicijative ter ogromne organizatorične sposobnosti. Zalibog nista dorasla tej veliki nalogi. Niuna misija, da morata našo državo v gospodarskem in političnem oziru osvežiti, se ie popolnoma ponesrečila. Danes se je vrnil g. Vukičevič iz Topole ter izjavil, da bo ukaz o razpustu skupščine z jutrišnjim datumom podpisan. Tako klaverno in neslavno bo končala ta vlada, ki je ob svojem imenovanju izjavljala, da se bo pod njenim vodstvom naša država povspela do novih moči. do nove slave. Stojimo tik pred zaključkom opasnega eksperimenta. ki bi bil lahko usodepoln za našo državo. Dobro je. da so merodajni faktorji pravočasno spoznali, da je ta pot državnega vodstva preveč opolzla ter da je bolje, da hodrmo že po presku-šenih parlamentarnih stezah. Danes bo objavljen ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu volitev Beograd, 14. junija, p. Notranje politični položaj se naglo bliža popolnemu razčiščenju. Dogodki današnjega dne so se razvijali z veliko naglico in so dovedli do senzacijonalnega preokreta. Med vlado g. Vukičeviča in radikalno stranko je prišlo do definitivnega preloma In g. Vukičeviču preti celo nevarnost, da ga bo glavni odbor radikalne stranke svečano izključil iz NRS. Med ministrskim predsednikom Veljo Vukičevičem na eni ter med pašičevci in radikalskim eentrumom je prišlo do popolnega preloma, ki se ie demonstriral z demisijo ministra dr. Srškiča. Go- spod Vukičevič je ostavko sprejel in se popoldne podal v avdijenco h kralju, kjer mu je po večernih zagotavljanjih poleg ukaza o imenovanju 16 velikih županov, čemur so se posebno centru-maši najbolj protivili, predložil tudi ukaz o razpustu Narodne skupščine, razpisu volitev in izpopolnitvi vlade. Dr. Srškiča nadomesti dr. Ninko Perič, o čemer je kralj že podpisal ukaz. Kakor je zunanji minister dr. Marin kovic zvečer po konferenci z g. Vukičevičem izjavil novinarjem, so ukazi že izgotovljeni in bodo jutri objavljeni. Prelom med Vukičevičem In radikali Demisija pravosodnega ministra dr. Srškiča. — Popoldanska avdijenca predsednika vlade v Topoli. — Dr. Marinkovič zagotavlja razpis volitev. — Radikali pretijo g. Vukičeviču z izključitvijo iz NRS, a g. Vukičevič bo danes rekonstruiral vlado ukaz o razpustu skupščine in razpisu volitev Tako v krogih g. Vukičeviča, kakor tudi v demokratskih vrstah se z vso gotovostjo zatrjuje, da sta oba ukaza že zasigu-rana ter da bosta nosila jutrišnji datum in da boste radi tega šele jutri objavljena. Med tem je prispel v vladno predsedstvo zunanji minister dr. Marinkovič. ki je nad eno uro konferiral z min. predsednikom. Pri odhodu je dr. Marinkovič potrdil, da je ukaz o razpustu Nanntoe skupščine, o razpisu volitev kakor tudi o izpopolnitvi vlade že izgotovljen. Takoj nato je posetil g. Vukičeviča predsednik radikalnega kluba Ili— ja Mihajlovič. Ta konferenca ie bila le kratka. Ilija Mihajlovič je odhajal iz vladnega predsedstva zelo nerazpoložen ter ie odkloni! vsako izjavo. Ob 10. zvečer se ie napotil g. Vukičevič v dvor. Na vprašanje vašega dopisnika, ali pojde jutri v Topolo ie g. Vukičevič izjavil, da to še ni sigurno, ker je zelo utrujen, če ne gre sani, pošlje po ukaze kurirja. Beograd, 14. junija, p. Kakor doznava vaš dopisnik iz neposredne okolice ministrskega predsednika, bo sedanja vlada izpopolnjena tako-le: Dr. Ninko Perič, ki je bil danes imenovan za namestnika ministra pravde, obdrži ta resor ali pa dobi ministrstvo prosvete; ministrstvo pravde prevzame v tem slučaju predsednik beograjske kasacije dr. Dušan Subotič, za prosvetnega ministra bo v tem slučaju imenovan sedanji pomočnik prosvetnega ministra Dragiša Obradovič, ako pa prevzame prosvetno ministrstvo dr. Perič, bo imenovan Obradovič za ministra ver. Za ministra narodnega zdravja bo imenovan radikalni poslanec Aleksander Savič, za ministra pošte in telegrafa pa radikalni poslanec Blagoje Kosič. Od demokratske zajednice bo stopil v vlado poslanec kot edini Hrvat dr. Grga Andjelinovič, ki prevzame ministrstvo za izenačenje zakonov, torej ministrstvo brez vsakega delokroga. Beograd, 14. junija p. Ker so vsi včerajšnji sestanki in konference ostale brezuspešne, je g. Vukičevič danes še ves dopoldne nadaljeval pogajanja z radikalnim eentrumom. Zjutraj je prišel Ž3 ob uol S. uri v svoj kabinet in se takoj sestal z Božo Maksimovičem, s katerim ia konlnvral do 10. Očividno pa tudi ta ponovna konferenca ni rodila zaželjenega usipeha. Maksimovič j=i ob 10. odšel k Uzunoviču. ker so bili zbrani že prej vsi odličnejši zastopniki ceutrumašev. Vse je kazalo ta to. da je spo razum med obema skupina/na nemogoč. V zadnjem trenotku je skuša! rešiti situacijo minister pravde dr. S r s k ' č, ki je prevze! posredovalno vlogo in ves dopoldan prenašal odgovore od Uzunoviča do Vukičeviča in narobe. Izgledi g. Vukičaviča za premostitev nastalih težkoč, so bili že opoldne tako minimalni, da se je v >o!itičnih krogih razširila verzija, da bo mora.a celokupna vlada podati demisijo. To se je deloma tudi uresničile. Poga..a-11 j a med centrumaši in vlado so se popoli 10-ma razbila. Radikalni centrum ie z vsemi sredstvi pritiskal na g. Vukičev;ča, da bi uveljavil svoje zahteve, ki pa jih ta ptd vplivom demokratov ni mogel sprejeti. Opoldne je dr. Srskič prinesel zadnji odgovor uzunovičevcev ter zagrozil g. Vukičeviču s svojo demisijo, ako ne sprsj:ne stavljenih zahtev. A g. Vukičevič se ni udal. Dr. Srskič se je z negativnim odgovorom vrnil na stanovanje g. Uzunoviča in po daij-šem posvetovanju ob 14. ponovno posetil ministrskega predsednika ter mu izročil svo jo pismeno ostavko na položaj pravosodnega ministra. V svojem spremnem pismu navaja dr. Srskič, da ne more sodelovati v vladi, ki se sicer naziva za radikalno, ki pa nima z radikalno stranko nikaki stikov. Ako hoče vlada izvesti kake važnejše p^sle se mora nesporno sporazumeti s klubom, zlasti še, ker je na dnevnem redu vprašanje izpopolnitve vlade. Vlada brez takega sodelovanja s klubom in brez predhodnega sporazuma med ministri in glavnim odborom NRS ne more izvesti nobenih osebnih ;z-prememb. Ministrski predsednik je ostavko dr. Srškiča brez ugovora sprejel ter takoi nato odpotoval z avtomobilom v Topolo. Vest o demisijl dr. Srškiča je napravila v beograjski politični javnosti velikansko senzacijo, ker dokazuje, da ie prelom ined vlado g. Vukičeviča in radikalnim eentrumom ter pašičevsko skupino deitnitiven. Glede na vesti, da bo g. Vukičevič zahte-va! od kralja razpis volitev, se je pojavila v radikalnih vrstah velika vznemirjenost. V radikalnem klubu so se vršile dolgotrajne konference obeh prizadetih skupin. Predsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič je izjavil, da bo nemudoma sklican glavni odbor radikalne stranke in poslanski klub, ter da bo stavljen oficiielni predlog, naj se ministrski predsednik Vukičevič izključi iz NRS. Sodeč po razpoloženju v radikalnih vrstah je izključitev Vukičeviča iz stranke zelo verjetna. V demokratskih krogih so se ob odhodu g. Vukičeviča v Topolo razširile vesti, da bo g. Vukičevič predložil kraliu ostavko celokupnc vlade ter zahteva! razpust skupščine in razpis volitev. Volilna vlada naj bi bila širša, kakor je današnja. Ministrski predsednik Vukičevič se je vrnil iz Topole šele ob 20.15. Kakor doznava vaš dopisnik, ie avdijenca traiala od 14.45 do 18. Pri svojem povratku v vladno predsedstvo je bil g. \ ukičevič izredno dobro razpoložen. Izjavil je, da je njegova avdijenca končala s popolnim uspehom. Kralj je ob tej priliki podpisal ukaz o imenovanju velikih županov [st srezkih poglavarjev. S tem ukazom je upokojenih, odnosno imenovanih 15 novih velikih županov. Za jutri je . Vukičevič obljubil informacije o vseh podrobnostih. Izjavil pa je, da je kralj sprejel demisijo dr. Srškiča ter imenoval za njegovega namestnika dr. Nika Periča. Jutri ob 10. dopoldne odpotuje ponovno v Topolo, ter je verjetno da bo ob tej prilki podpisan Nove smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 14. junija, be. Izjemno sodišče v Odesi je obsodilo danes 14 obtožencev radi špijonaže v korist Rumunije. Enajst jih je bilo obsojenih na smrt. Lvov, 14. junija, s. Tukajšnji listi poro. čajo iz Kijeva, da je izvršil znani ukrajinski učenjak Danijel Szczerbakowski, ravnatelj zgodovinskega muzeja v Kijevu, samomor, ker so ga sovjetske oblasti ovirale pri nje« g o vem delovanju. Nemške utrdbe proti Poljski Berlin, 14. junija, d. Uradno se objavlja, da je zunanje ministrstvo danes sporočilo antantni komisiji v Berlinu, da je razruše« valno delo na vzhodnih nemških utrdbah dokončano. Ženeva, 14. junija, d. Nota nemške vlade o porušenju betoniranih postojank v vzhod ni Nemčiji, se v francoskih krogih označu« je kot nezadostna ter se naglaša, da je po« trebna še naknadna kontrola Nemški kro« gi s!ej ko prej to francosko zahtevo odločno odklanjajo, ter naglašajo, da tozadevne po« godbe ne vsebujejo teh določb. Mussolini vabi tudi Grčijo Rim, 14. junija, be. Mussolini je povabil grškega zunanjega ministra, naj poseti Rim takoj po zaključku zasedanja Društva na. rodov. Volilni poraz komunistov v Franciji Pariz. 14. junija, d. Pri volitvah v depart. manu Aube je zmagal desničarski kandidat Bouhenrv proti komunističnemu kandidatu. Volilni boj je bil izredno oster. Pri drugi volitvi so podpirali komunističnega kandi« data socijalisti, dočim so radikalni socija« listi in radikali oddali svoje glasove ra deS« ničarskega kandidata. Angleško-egiptski spor London, 14. junija, s. poroča iz Kaira, da je ministrski predsednik prejel snoci noto angleške vlade. Pričakujejo, da bo odgovor izdelan še tekom popoldneva in s tem kriza rešena. Definitivni prelom z Albanijo Danes odpotuje albanski poslanik iz Beograda. — Albanska vlada popolnoma pod italijanskim vplivom. — Naši konzuli morajo zapustiti Albanijo. — Albansko prebivalstvo proti italijanski orijentaciji. — Ves promet z Albanijo ustavljen Beograd, 14. junija p, V sporu z Albanijo je prišlo danes do značilnega preokreta in definitivnega preloma diplomatskih odnošajev. Ob 13. uri je posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča albanski poslanik Cena beg ter zahteval zase in za osobje svojega poslaništva potne listine. Zunanje ministrstvo je tej zahtevi nemudoma ugodilo in bo celokupno albansko poslaništvo že jutri zvečer zapustilo Beograd. Po informacijah v albanskem poslaništvu bo albanski poslanik Cena beg z vsem osobjem jutri zvečer odpotoval preko Sarajeva v Dubrovnik, kjer se vkrca na ladjo in odpotuje v Tirano. Vaš dopiaiik je imel nocoj priliko, da se je razgovarjal z albanskim poslanikom Cena begom. Cena beg še vedno ni opustil nade, da bo v zadnjem hipu dospel povoijen odgovor albanske vlade in obvestilo, da je aretirani drago-man izpuščen. Na vprašanje, kam bo odpotoval, je Cena beg izjavil, da potuje direktno v Tirano. Beograd, 14. junija p. Vest o deiini-tivnem prelomu odnošajev z Albanijo je izzvala v političnih kakor tudi v diplomatskih krogih precejšnje iznenade-nje. Povsod je vse do zadnjega prevladovalo prenričanje, da bo albanska vlada uvidela svojo pogrešno politiko in ugodila ponovnim intervencijam Anglije in Francije. Splošno pa se naglaša, da bo imela od tega škodo le Albanija. Naša vlada za enkrat ne namerava podvzeti nikakih nadaljnih kora-ktov. Beograd, 14. junija p. Zunanje ministrstvo je izdalo danes našim konzulom v Skadru, Korči in Valoni ukaz, naj ustavijo vsako nadaljne izdajanje potnih listov in naj nemudoma zapuste albansko ozemlje. Obenem bo vlada izdala ukrepe, da sc meja proti Albaniji zapre in tako onemogoči vsak nadaljni promet. Beograd, 14. junija p. Tiskovni oddelek zunanjega ministrstva je izdal danes nastopni komunike: Danes ob 11. dopoldne so se sestali na poziv predsednika Narodne skupščine zastopniki vseh parlamentarnih skupin, ker so izjavili željo, naj bi jim zunanji minister podal poročilo o zunanje političnem položaju. Navzoči so bili poleg predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča gg. Ljuba Davidovič, dr. Gr. Žerjav, dr. Anton Korošec, dr. Ante Trumbič, Ilija Mihajlovič, Jovan Jova-novič, dr. Drljevič, dr. Behtncn in dr. Nikič. Zunanji minister dr. Marinkovič je uvodoma opisal splošni zunanje politični položaj in glavne zunanje politične probleme. V daljših izvajanjih ie nato obširno pojasnil, kako .ie prišlo do preloma odnošajev z Albanijo. Na po-edina vprašanja je dal podrobne in točne informacije. Sestanek ie bil ob 12.30 zaključen. Beograd, 14. junija p. »Večerne Novosti« poročajo s Sušaka: Glasom poročil italijanskih listov je albansko prebivalstvo v Pukij napadlo italijanske inženjerje. ki so tam gradili cesto. Pri napadu so bili štirje italijanski in-ženjerji ubiti. Ta napad se splošno komentira kot prvi znak odkritega ne razpoloženja albanskega prebivalstva do Ahmed bega Zogu in njegovih politikov. To nerazpoložen je vidno narašča, ker se čuti, da so postali Italijani v Albaniji popolni gospodarji. Vest je zbudila v Beogradu veliko senzacijo in se tudi uradno potrjuje. Albanska vlada je odredila najstrožje mere proti napadalcem ter ukrenila vse potrebno, da zaščiti življenje italijanskih agentov. Politika Društva narodov v zagati Ministrska posvetovanja brez rezultatov. — Tako v Franciji kakor v Nemčiji dvomijo v uspeh Locarna. — Motivacija Cham-berlainovega predloga. — Italijanske informacije o albanskem problemu Ženeva, 14. junija, s. Danes so se nad a* Ijevali razgovori med dr. StTesemannom, Briandom in Chambedainom. Najvažnejša točka njihovih razgovorov je . bil angleško, ruski spor. Ženeva, 14. junija, (pa.) Ob 17. so se se« stali Briand, Chamberlain, dT. Stresemann, Van de r vel de in italijanski zastopnik in raz* pravljali o splošnem političnem položaju. Pariz, 14. junija, s. Listi poročajo, da je bil včerajšnji razgovor med dr. Stresoma n. r.om in Briandom precej neprijazen. Pada« le so živahne obtožbe in ostri očitki. Dt. Stresemann se je pritoževal, da locarnska politika ni imela obljubljenih posledic, vsled česar se mu tudi ni posrečilo prepričati svojih nasprotnikov o njeni koristi. Briand je z druge strani omenjal napake, ki so jih storili v Berlinu, vsled česar je ostalo ne« zaupanje med obema narodoma, ki izklju« čuje vsako medsebojno koncesijo. Sauervvein piše v , da je dospela locarnska politika v zagato. Na obeh stra. neh je treba koncesij in razorožitve na. sprotnikov. Tega pa ni mogoče izvesti do« kler nasprotnika nista razorožena. Najtežje pa je treba ocenjevati dejstvo, da so v nemškem državnem kabinetu poleg dT. Stre« sema-nna trije ogorčeni nasprotniki locarn* ske politike. London, 14. junija, (lo.) Predsednik zase« danja Sveta Društva narodov Chamberlain je nasede! nekoliko argumentov v opravi« čilo svojega predloga, d? se reducira števi« lo zasedanja Sveta od štiri na tri. Cham« berlam meni, da jc Svet Društva narodov postal trajna in dobro upeljana institucija, ki sedaj mnogo točneje in hitreje opravlja svoja dela. Na drugi strani obstoja uteme« Ijeno upanje, da bo število problemov, ki prihajajo v razpTavo, naglo padalo. Mini« ster smatra, da delo Sveta ne bo pri tem trpelo, ako se sestane le trikrat letno. » štev a. Odnošaji med Prago in Vatikanom Rim, 14. junija, d. Nekateri listi so zad« nje dni objavili vest, da so med Vatikanom in Češkoslovaško v teku pogajanja za skie« nitev konkordata. Agencija Radio Nazio« nal= te vesti odločno demantira, ter nagla« ša, da se bo vprašanje Husove proslave, ako bo sploh prišlo do sporazuma, uredilo potom diplomatskih not, da pa na skleni« tev konkordata sploh ni računati. Evakuacija Posaarja Saarbriicken, 14. junija, s. Po sklepu Sve« ta Društva narodov z dne 12. marca t. 1. je bilo saarsko ozemlje točno na termin z dne 10. junija izpraznjeno. V s&arskem ozemlju je sedaj samo 800 mož za varstvo železnic, ki so zaenkrat samo Francozi. Te. kom tega meseca pa bo izmenjanih še 20U Francozov, ki jih ho nadomestilo 120 An. gležev in SO Belgijcev, tako da bo izveden mednarodni značai varstva železnic v tem ozemlju. Francoska letalca rešena? London, 14. junija, s. oEvening Standard* prinaša brzojavko iz Kvebeca, da je dana možnost, da sta pogrešana francoska letal« ca Nungesser in Coli še vedno živa. Za to domnevo govori okolnost, da so baje iz gozdov v severni Kanadi opazili eig-nsle, iz katerih hi se dalo sklepati, da prihajajo od živih bitij. Oblasti so storile vse, da čhn» prej preiščejo te gozdove. Konferenca evropskih emisijskih bank? Panz, 14. junija, d. Kakor poročajo listi, namerava predsednik Federal Reserve Banke Benjamin Strong koncem teg« meseca sklicati konferenco vseh večjih emisijskih bank. Na tej konferenci naj bi se pred« vsem razpravljalo o težavnem položaju na evropskem denarnem trgu in načelo vprašanje ureditve ravnovesja na evropskem kontinentu. Ameriška civilizacija Louis Vlile, 14. jun. s. Dva zamorca, ki sta bila aretirana češ, da sta umorila paz« nika nekega mlina, jc množica linčsla terr zažgala na grmadi. Beg na smrt obsojenih Joliet (Illinois). 14. julija, s. Pet kazni en« cev, ki so žc pred nekaj meseci pobegnili iz zaporov in so bili vsled tega obsojeni na smrt, so zopet pobegnili ter se poslužili pri tem avtomobila, ki so ga odvzeli straž, nikom. Pazniki, ki so zasledovali avtom o« bil, so streljali nanj, pri čemer sta bila dva kaznjenca ubita. Dva druga sta bila zopet ujeta, tretji pa je ušel. Krvav ples Porto Alegro. (Brazilija), 14. junij*, v Neki častnik, ki so mu zabranili dohod na plesišče, je dal vojakom nalog, naj strelja« jo v dvorano. Pri tem je bilo 11 oseb nbi* tfh, 27 pa ranjenih. Vojake so prijeli Fašisti pripravljajo smrtni udarec našemu narodnemu življenju na Primorskem c. d. — Na Primorskem, 13. junija. Poskušali so na vse mogoče načine, uporabljali so vsa sredstva, ki so si jih mogli izmisliti, delali so z lepa in z grda, z ognjem in prigovarjanjem, samokresom in zlatimi obljubami, gorja-čo in dobrimi službami, ricinovim oljem in odlikovanji, tepli so nas in božali; toda vse ni pomagalo: privezali so nase pač res posameznike, celo naravnost neverjetno veliko število posameznikov, ah naroda pa, pravijo sami, vendar niso pridobili zase. Iskali so vzroke, iskali so oporo, na katero se naslanja naš narod v tem svojem odporu, in niso je našli v njegovi trdni narodni zavesti, temveč v «hujskačih, zločinskih podpihovalcih, jugoslovenskih ire-dentističnih propagandistih, zagrizenih sovražnikih Italije in fašizma«, ki jih je fašistična Italija vse doslej trpela na svojih tleh in jim prizanašala, vzlic temu, da so s svojim delovanjem odvračali dobro ljudstvo od Italije in tako delali največjo oviro popolni utopitvi peščice drugorodcev v italijanskem morju. 2e več mesecev sem, odkar je bila izvedena popolna reorganizacija fašistične stranke z insceniranjem novih pro-vmcijalnih političnih federacijskih tajnikov, so se v primorskem fašističnem tisku, zlasti v službenem glasilu fašistične stranke za vse Primorje, v «Po-polu di Trieste« ponavljali dopisi in uredniški člančiči, ki so čim dalje tem silneje opozarjali na nujno potrebo, da se je treba z vsemi močmi,na edinstven, enoten način lotili končne rešitve »vprašanja drugorodcev*. Posebno huj-skajoči so bili taki dopisi iz Istre, iz koprskega okraja, kjer so se fašistični hujskači z neko prav posebno vnemo vrgli na slovansko duhovščino, češ da je ravno ta duhovščina najhujša in edina ovira drugače tako lepo napovedujoči asimilaciji slovanskega prebivalstva. Svoj vrhunec je ta gonja dosegla v razpravi, ki se je prošli teden vršila pred tržaškim kazenskim tribunalom proti bivšemu direktorju tržaškega žavnem ustroju popolnoma približuje faši« stični Italiji, dasiravno ne stoji z Italijo v nikakih prijateljskih odnošajih. Cela vrsta novih zakonskih osnutkov zasleduje mili« tarizacijo celokupnega prebivalstva. Usta« navijajo se posebna instrukcijska taborišča za mladino, v katerih se vrše pod vodstvom aktivnih oficirjev tedensko po enkrat voja« ške vaje. Na univerzah se vrše posebni te« čaji za vojno zgodovino, taktiko in strategijo, tako da se slušatelji univerz obenein izobražujejo za rezervne oficirje. Tudi otro ško organizacije zasledujejo predvsem vo« jaško vzgojo. Izdelava municije je mono« polizirana, za zgradbo zračne flote pa je uveden poseben davek. Vlad« posveča po* sebno pozornost zgradbi železniškega omrežja, pri čemur upošteva predvsem strategičen značaj poedinih prog. V do« gledni dobi se bo znatno pomnožila tudi vojna mornarica. Vsa Turčija je danes eno samo vojaško taborišče. * Slovenski meščani v Ceiju! Celje, 14. junija. Po sijajni zmagi slovenskega meščanstva pri celjskih občinskih volitvah v mesecu septembru 1924. se je odtrgal del takrat priborjene slovenske večine radi vpliva raznih radikalnih in klerikalnih častiželjnežev, ki izrabljajo na zvit način nemštvo v znane svoje namene. Preprečil je sprejetje v finančnem odseku pripravljenega ter soglasno odobrenega rednega občinskega proračuna za leto 1927., dosegel razpust mestnega sveta ter povzročil sedanje občinske volitve v Celju. Res je, da je naše stališče sedaj težje kakor je bilo 1. 1924., kajti prejšnji naši slovenski tovariši in zavezniki sedaj nemštvu na ljubo uprizarjajo proti nam brezprimerno obrekovalno borbo, po-zabivši, da so imeli doslej pri občini ne samo priliko za kritiko, ampak tudi možnost in dolžnost direktnega sodelovanja in soodločevanja. Ako so se temu namenoma odtegnili iz političnih in strankarskih ozirov, ako niso hoteli ali niso mogli delati, so vredni obsodbe oni, ne pa stranka, ki ima v teh razmerah vse težje delo pa tudi odgovornost. Kljub temu pa v interesu lepega našega mesta, nam dragega domovja, ne omagamo, ker vidimo, da moramo: 1.) žal še naprej najodločnejše braniti slovenski značaj Celja in vseh naprav, ki so v zvezi z vplivom, pa tudi delom mestnega sveta; 2.) skrbeti za gospodarski in kulturni napredek celjskega mesta, v kolikor je to le količkaj možno spričo težke gospodarske krize in splošne preobremenitve vseh stanov. Naše ulice in ceste rabijo še razširjenje in obnovo. Potrebna je regulacija Savinje in nov most, potrebne so mestne stanovanjske stavbe in pospeševanje stanovanjskega gibanja v mestu sploh. Potrebne so reforme cele občinske uprave, da ne naštevamo še raznih kulturnih in socijalnih institucij, ki so potrebne deloma izpopolnitve, deloma se morajo ustanoviti. Ako stopimo danes znova pred volil-ce, zatrjujemo, da bomo istotako resno, pošteno in v zavesti velike odgovornosti v okviru danih sredstev skrbeli za napredek mesta, blagor njega meščanov tudi za naprej kakor smo kot največja organizirana politična skupina delali doslej. Zavednost in odločnost našega slovenskega volilstva, ki ga zastopamo brez omahovanja doslej, nam bo tudi v bodoče najboljša opora. Kandidat je SDS: Dr. Juro Hrašovec, odvetnik. Ivan Rebek, tovarnar, dr. Ernest Kalan. odvetnik, Ivan Ravnikar, trgovec, Franc Mravljak, profesor, dr. Anton Božič, odvetnik, Drago Bernardi, hotelir, dr. Drago Hočevar, zdravnik, Ivan Prekor-šek, upravitelj bolnice, Drago Sirec, trgovec, Aleksander Potrato, železniški uradnik, Franjo Voglar. šolski upravitelj, Jernej Golčar, sodar, Josip Cotič, delavec, Karel Loibner, trgovec, Fran Dolžan, kleparski mojster, Martin Mast-nak, profesor, Otmar Zidarič, invalid, Avgust Drukar, notar, Josip Filipčič, gostilničar, Janko Cergol, poštni pod-uradnik, Alojzij Kroflič, mesar, Karel Gregorič, hišni posestnik, Viktor De-benjak, trgovec, Joško Bizjak, šolski upravitelj, Miha Vrenko, mizarski mojster, Ivan Fortunat, železničar. Slavko Raič, profesor, Anton Mimik, poštni upravitelj, Alojzij Žagar, drž. uradnik in invalid. Drago Pertot, kamnoseški mojster. Josip Steinbiichier, železničar, Pavel Cerne, kapetan v pok. Namestniki: Anton Robek, gostilničar, Vojko Ar-ko, lekarnar, dr. Milan Orožen, odvetnik, Anton -Cvahte, davčni upravitelj, Adolf Bervar, kanclist, Jožef Likar, čevljarski pomočnik in invalid, Janko Lešničar, ravnatelj Zadružne zveze, Iv. Kamjovšek, slikarski mojster. Albert Medvešek, pisarniški uradnik, Ivan Ra-potec, železničar v pokoju, dr. Milko Hrašovec, odvetnik. Ivan Meznarič, poštni poduradnik, Tomo Gačeša, kamnosek, Janko Orožen, profesor. Pavel Zabukošek, knjigovodja, dr. Davorin Rus, državni pravdnik, Josip Gabrovšek, železničar, Vinko Lavremčič, kleparski pomočnik, Ivan Rihteršič, nad-učitelj v pokoju, Jože Steblovnik, ključavničar, Aleksander Hlavač, restav-rater, Pavel Dereani, knjigovodja, Fr. Vidmar, drž. redar v pok., Alojzij Luz-nik, učitelj v pok., Janko Božič, trgovec, Floriian Jelen, sprevodnik. Josip Po-gačar, sodni nadoficijal v pok., Štefan Horvat, zasebni uradnik, dr. Ludvik Černej, zdravnik, Anton Rebek, ključavničar, Anton Tajč, dežnikarski pomočnik, Franc Kaube, kletar. Samostojna demokratska stranka v Celju priredi danes t sredo, dne 15. junija 1927. točno ob pol 9. zvečer voSiinl shod za volitve v občinski odbor v mali dvorani »Celjskega doma«. Narodni volilci, pridite polno-številno! Napeto raimerje med Moskvo in Varšavo Poljska zavrača neosnovane trditve sovjetov. - Optimistične izjave zunanjega ministra Zaleskega— Pesimistična nemška sodba. — Danes se prične proces proti morilcu Vojkova Varšava, 14. junija, d. V komentarjih o drugi sovjetski noti glede umora poslanika Vojkova naglaša tisk, da je vlada storila vse, da omili položaj. Poljaka vlada v zvezi s tem nikakor ne more razpravljati o napetosti med Anglijo in Rusijo, ker ji to brani že diplomatski takt. Glede zahteve sovjetske Rusije, naj bi Poljska izgnala vse ruske emigrante, ki ne odobravajo sovjetske vlade, naši aša tisk, da bi morala sovjetska Rusija v tem slučaju izgnati iz Rusije vso tretjo inter-racijonalo, ker je njeno delovanje naperjeno proti interesom Poljske. Poljska si želi mirno in sporazumno likvidacijo tega spora in bo iskreno obžalovala, če bo Rusija še nadalje s sličnimi zahtevami to onemogočila. Poljska vlada je storila vse, kar je bilo v njeni moči in kar odgovarja mednarodnim običajem, da ta tragični umor, ki se je slučajno izvršil na poljskem ozemlju, ne da bi motil prijateljskih odnošajev med obema državama. Več se od Poljske ne more zahtevati. Organ ministrskega predsednika Pilsud-skega naglaša, da otežuje ostri in ofenzivni ton sovjetske note, ki vsebuje neutemeljene obdolžitve, mirno razpravo o tej zadevi. Ofi-cijozna cEpoka> naglaša. da more poljska javnost na to noto odgovarjati deloma z molkom, deloma pa z odločno zavrnitvijo ne-osnovanih obdolžitev. Varšava, 14. junija, be. Vlada zaenkrat ne namerava odgovoriti na drugo sovjetsko noto. Poslanik v Moskvi je dobil nalog, _ naj prepriča sovjetsko vlado o neresničnosti trditev. Po vesteh iz Rige. namerava sovjetska vlada v prihodnjih dneh izročiti poljskemu poslaniku v Moskvi tretjo noto, v kateri bo zahtevala takojšnjo izpopolnitev vseh svojih že v prejšnjima notama sporočenih zahtev. Ženeva, 14. junija, d. Poljski zunanji minister Zaleski je podal novinarjem daljšo izjavo o zadnji sovjetski noti ter je med drugim naglasil, da tvori ta nota primeren temelj za ureditev- vseh spornih vprašanj. Sovjetska vlada stavi tri zahteve: Prva zahteva, ki se tiče strose in objektivne preiskave zločina, je že izpolnjena Storilec je izročen sodišču. aZgovarjati se bo moral pred prekim sodom.ki posluje naglo in ki lahko izreka tudi smrtne kazni. Preiskava se je izvršila temeljito. Samo v Varšavi je bilo izvršenih 50 hišnih preiskav pri v-9eh osebah, ki so bile z morilcem kakorkoli v zvezi. Poljska nima nikakega interesi, da bi trpela in vzdrževala na svojem ozemlju organizacije, ki škodujejo dobrim odnošajem s svojimi sosedi. Kar se tiče druge ruske zahteve glede sodelovanja sovjetskega zastopnika v preiskavi, obstojajo tozadevno točna zakonska določila. Oškodovanec ima po obstoječih zakonih vselej pravico, da se osebno udeležuje predstave in imenuje tudi svoje priče? Glede tretje zahteve, v kateri se naglaša potreba razpusta in onemogočitve proti sovjetski Rusiji naperjenih terorističnih organizacij, je minister Zaleski naglasil. da take organizacije na Poljskem po obstoječih zakonih sploh ne smejo in ne morejo obstojati. Ce more sovjetska Rusija tozadevno podati I kake točnejše podatke, vlada ne bo oklevala, da nemudoma uvede strogo preiskavo in vse kršitelje zakonov najstrožje kaznuje. Berlin, 14. junija, d. Dopisnik cBerliner Tageblatta» poroča iz Moskve, da je nota sovjetske vlade uničila zadnje upanje, da bi bil konflikt, ki je nastal zaradi umora sovjetskega poslanika v Varšavi, v kratkem času rešen. Postopanje sovjetske vlade napravi utis, da hoče izkoristiti nastali položaj in izvajati sistematičen pritisk na Poljsko, 'ia izsili izgon vseh njej neljubih osebnosti, ki ogrožajo notranji red in mir v sovjetski uniji. Ako se ta domneva ureaniči, ni pričakovati, da bi se odnošaji med Poljsko in Rusijo izboljšali. Bati se je, da bodo izbruhnila nova nesoglasja, če bo poljska vlada odklanjala sodelovanje sovjetskega zastopnika pri preiskavi. Vsi dogodki v zvezi s tem umorom spominjajo na postopanje Srbije 1. 1914, ko je odklonitev slične avstrijske zahteve onemogočila mirno likvidacijo spora. Varšava, 14. junija, d. Preiskava proti morilcu sovjetskega poslanika Vojkova Koverdi je zaključena. Morilec bo jutri izročen sodišču. Varšava, 14. junija. 1. Sodna razprava proti morilcu Koverdi je določena pred prekim sodom za sredo dopoldne. Danes je bila Koverdi izročena obtožnica. Koverdija vodijo na sprehod popolnoma ločeno, ker se je bati, da bi ga sicer zaprti komunisti pri skupnem sprehodu ubili. Varšava, 14. junija, s. V razpravi proti morilcu Koverdi pred posebnim sodiščem, bo nastopil v imenu poljske vlade in številnih političnih razprav znani državni pravdnik Rudnicki, ki je svoječasino zastopal obtožbo v razpravi proti morilcu ministrskega predsednika Narutowicza. Rusi obstreljevali poljsko letalo Varšava, 14. junija, (be.) Ruski vojaki so obstreljevali poljsko letalo, ki je pomoto« ma prišlo v Rusijo. Poljska vlada jc odre* dila strogo preiskavo. Vremenska katastrofa v ČSR Praga, 14. julija, s. Zadnja vremenska katastrofa na Češkoslovaškem je napravil« ogromno škodo. Na mnogih krajih je vsa žetev uničena. Celo mesto zgorelo London, 14. junija, s. Mesto presno v Ko« lutnbiji je postalo žrtev velikega požara. Škoda znaša četrt milijona funtov šterlin* gov. Tudi v Rusiji zgorelo celo mesto Moskva, 14. junija, (be.) Strahovit požar je popolnoma upepelil mesto Pugačev. Pri katastrofi je našlo smrt 25 oseb. med njimi veliko število otrok. Angleško delavstvo in alkohol London. 14. junija, s. Sklep delavske stranke, da naj bi se v protest proti zako« nu o delavskih organizacijah vzdržalo de« lav^tvo 6 mesecev alkoholnih pijač, je pro« padel. Cerkvenikovo »Očiščenje" v Mariboru Mariborsko gledališče je videlo v pondeljek zvečer zopet domačo premijero. Angela Cerkvenika najnovejšo dramo «.Očiš£euje>, ki je imenuje pisatelj tKrižev pot vseh onih, ki so verovali v lepoto in ljubezen>. O delu je spregovoril obširneje že ptujski poročevalec v cjutrus, ker je priredi! krstno predstavo te drame gosp. Bratina v Ptuju. V koliko je drama prodrla v Mariboru, je po pon-deljkovi premijeri težko soditi. Gledališče je bilo namreč do polovice prazno, kar tem bolj obžalujemo, ker je bil to poslovilni večer gosp. Bratine. Od te strani se je izkazala naša publika še skoro vedno nehvaležnico napram umetnikom. To ni prav. Stvar zapušča grenke spomine. Drama gosp. Cerkvenika je gotovo krepko in umetniško delo, ki učinkuje razburljivo na živce in daje misliti, če je drama tudi reprodukcija fantazije in ne zahtevamo od nje samo ogledala možnega, resničnega življenja, potem je tudi drama, seve več ali manj nepopolna. Razvije se v šestih slikah, koje najslabša je menda prva, najmočnejša druga, ki je tudi našo publiko ogrela. Neštete dialoge in samogovore pa bo moral pisatelj temeljito krajšati in seve pri tem paziti, da igra ne zgubi na moči. Ideje sicer niso originalne. Spominjali smo pe . V pismu mu neznanka sporoča, da je med vožnjo na progi med Zagrebom in Brodom ukradla torbico neke neznane boljše gospe. V torbici je bilo 5000 Din, med denarjem pa je bilo tudi dvoje pisem, ki jih pošilja njemu, ker ga bodo gotovo zanimala. Eno teb pisem je pisano s strojem in podaja načrt za etentat na Stjepana Radiča. V pismu se točno navaja, po kateri poti hodi Radič, kadar gre na sejo oblastne skupščine, ter da so v Zagrebu že zbrani zarotniki iz -Sarajeva in Beograda, da ga ubijejo. Atentata pa da ne bodo izvršili z revolverji, marveč z nožem, ker je to manj nevarno in jim bo beg lažje uspel. V pismu se nadalje navaja, da se zarotniki sestajajo v pisarni velikega župana, v ?obi, kjer je zaposlena neka uradnica ... Radič se je teh pisem silno ustrašil ter jih takoj izročil sodišču, ki je poverilo preiskavo zagrebški policiji. Policija je takoj zaslišala in aretirala v pismu označeno uradnico velikega župana. Osumljenka je odločno zanikala vsako krivdo in naglasila, da ji o celi zadevi ni sploh ničesar znanega. Preiskava je dognala, da je bilo inkriminirano pismo res natipkano na njenem stroju. Policija je v zvezi s tem aretirala tudi nekega ofi-cijala velikega županstva, ker je podan sum, da je (m natipkal pismo in ga iz maščevanja podtaknil omenjeni uradnici, da bi jo spravil v nepriUko. Nedolžnost osumljene uradnice je danes že več ali manj dokazana. Preiskava proti uradniku je že v teku in se bo iz cele zadeve razpletla večja politična ale-ra ali pa enako smeSna farsa, kakor z znanim catentatom» na Radiča v Stari Pazovi. Naši Kraji in Češkoslovaški gostje v Ljubljani Bela Ljubljana sprejema goste. Sprejema in pozdravlja jih na način, M daje čutiti pristno slovansko gostoljubnost. V kratkem se nam obljubuje poset češkoslovaških parlamentarcev, ki so Slovenijo gotovo obdržali v lepem spominu od lanskega poseta. Včeraj dopoldne smo dobili v Ljubljano poset češkoslovaške omiadine — 27 gostov, profesorjev in dijakov visoke šole za poljedelstvo v Brnu. Drage goste so pozdravili ob prihodu zagrebškega vlaka ob 10. na kolodvoru slovenski tovariši in profesorji. Po prisrčnih razgovorih so ekskur-zisti ob 11.50 nadaljevali pot na Gorenjsko. Zvečer ob 22.15 je Ljubljana sprejela drugo skupino gostov iz bratske Češkoslovaške: Zvezo češkoslovaških faktorjev. Kakor znano, so gostje po lepem sprejemu na jugosiovenskih tleh v Mariboru in dalje v Zagrebu odšli do morja in dalje v Italijo, odkoder so snoči prispeli v Ljubljano. Na kolodvoru so iih pričakovali njihovi ljubljanski kolegi s svojimi damami, zastopniki grafičnega delavstva ter zastopniki društev, ki gojijo stike s češkoslovaškim narodom. Takoj po prihodu vlaka je na peronu glavnega kolodvora pozdravil goste predsednik Zveze faktorjev za Slovenijo g. Fr. Štrukelj s povdarkom radosti, da lahko v svoji ožji domovini sprejema in pozdravi goste kakor brat brate. Po tem pozdravu so stopile do dam češkoslovaških gostov domače dame in jim poklonile lepe šopke. Pevski zbor »Grafike« pa je zapel v pozdrav nekaj lepih" pesmic. V imenu Zveze jugoslovenskega grafičnega delavstva je nato pozdravil goste g. Krašovic Kot zastopnik »Češke obci« v Ljubljani je pozdravil goste univ. prof. dr. Kral. v imenu Čsl.-jugsl. lige g. ravnatelj Rasto Pustoslemšek, izrazujoč upanje, da se bodo gostje pri nas počutili kakor doma in da jim bo ostal njihov poset v Sloveniji vedno v lepem spominu. Na vse prisrčne pozdrave je odgovoril predsednik Zveze češkoslovaških faktorjev 2. Jan Mally z vzhičeniimi besedami. Omenil je. da so se češkoslovaški bratje, vozeči se proti Postojni dobro zavedali, da se vozijo po zemlji zasužnjenih bratov. Na poti po italijanskih' tleh in občudujoč lepote Benečije niso občutili tistega ognja in čustev, ki so jih objeli, ko so zopet stopili čez mejo Jugoslavije, kjer so se takoj zavedli, da se vračajo med brate. Med svoje tovariše prihajajo tudi, da se pogovore o svoji stroki in si dokažejo, da je tudi slovanska grafična umetnost visoko razvita in da jc mogoče jo še bolj povzdigniti. Po teh' sprejemnih pozdravih so se gostje odtpeljali z avtomobili v hotel » Štrukelj« in si danes dopoldne ogledajo zanimivosti Ljubljane. Z estetsko vzgojo k splošnemu napredku! Še nekaj o razstavi v ženski realni gimnaziji Včeraj se je zamorila razstava risb in j ročnih del na ženski realni gimnaziji. Kakor i prva dva dneva, je bil tudi včerajšnji obisk razveseljiv znak zanimanja najširšega občinstva za šolsko delo naših licejk. Vsi obiskovalci so z laskavimi besedami hvalili presenetljive sadove dela, šolanja in okusa. V zvezi z že objavljenim poročilom v sobotnem »Jutru« smo prejeli še eno sodbo, ki jo priobčujemo v izpopolnitev pr-veza poročila: Razstava risb in ročnih del na ženski realni gimnaziji je po kakovosti razstavljenih izdelkov vzrastla nad nivo običajnih' šolskih razstav. Tudi na drugih dekliških zavodih se godita ta dva predmeta, ali delo ljubljanskih licejk nam kaže pravilna vzgojna pota, ki bi jih' morale ubrati tudi druge šole. Želeti bi bilo, da bi se ta razstava pokazala v manjših slovenskih mestih, ker smo preverjeni, da bi nudila veliko vzpodbudo i učiteljstvu in staršem, posebej pa še našemu ženstvu. Zakaj iz izdelkov, ki so iih razstavile učenke ženske realne gimnazije, se jasno vidi smotrena estetska vzgoja, kakor je pri nas nismo poznali. Uveljavlja se načelo, da naj si vsaka učen- ka pridobi spretnost risanja, ki ji bo koristila v praktičnem življenju; naj se kar najbolj upelje v ornamentiko, spozna barve in njih učinkovitost in sa podpre čut za lepoto s temeljitim poznavanjem tehnike risanja, slikamija in drobnih ročnih del. -Ta smoter je hvale vreden, saj lahko _ če bodo krenile tudi druge šole v to smer — prinese pravo renesanso našega nacionalnega stila v obleki, opremi stanovanj itd. To, kar so delale nekoč naše kmetice v majhnem obsegu, bi utegnilo ob taki vzgoji dobiti nov, širši obseg, prilagodan duhu časa in modernim potrebam. Taiko pri risanju kakor pri ročnih delih se polaga velika važnost na to. da se uporabljajo v onna-mantiki slovanski im v širšem smislu tudi slovanski vzorci, sicer pa se navajajo učenke k individualnemu delu. Vse to je pokazalo razveseljiv napredek tako tehničnega znanja in spretnosti kakor estetskega okusa. Oba predmeta se harmonično podpirata in izpopolnjujeta, do neke mere pa pritrao-re k takemu uspehu tudi splošna vzgoja na tem odličnem zavodu, ki daje naraščaju slovanske ženske inteligence mimo obsežnega znanja tudi vzgojo estetskega čuta in pravo srčno kulturo. Uspehi v risanju hvalijo dobro učno metode g. prof Fr. Podrekarja. Izmed njegovih učenk kažeta dve (Žnidaršič in Slana) naraven slikarski talent, vse ostale pa ljubezen do predmeta ter veliko pridnosti in okusa. Kako precizno in nežno so izvedene razne alegorije, ornamenti z obilnimi motivi iz faune in flore; zaviiačke, stilizi-raine cvetlice itd. Posebno ugaja nagelj na oknu: pravi vzorec dobre tehnične šole! Zlasti je treba omeniti učenke Fettichovo, N. Žaganievo, Kasteličevo in Debevčevo. Naturalističnega risanja se goji le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, sicer pa se osredotočuje šola na amamentuko, kar se mam zdi na dekliškem zavodu edino pravilno. Najobilnejši in najbolj značilen del razstave so tvorila ženska ročna dela, ki jih poučuje na zavodu gdč. Stamovmikova. Medtem ko je pri risanju zastopana zgolj nižja gimnazija, vidimo tu ves raizvoj od prve do osime šole. Splošne smernice smo po-vdarlli že uvodoma, posameznosti, ki so značilne za vzgojo naših srednješolk k praktičnemu in lepemu hkrati, pa je toliko, da jim spričo ozko odmerjenega prostora ne moremo posvetiti pozornosti, ki bi jo zaslužile. Ne veš, kje hi bolj občudoval žensko pridnost in v ubranih motivih izraženo neižnost: v križnih in ploščatih vbodih ali v tehiniiki a la Richellieu, v slikanju z iglo ali v fino kvačkanih blazinicah, v go-belmskih delih ali v kitajski imitaciji ali pa v ljubko izdelanem perilu vseh vrst in posteljni opremi? Povsod vidiš smotreno šolanje, marljivost, stremljenje k izpopolnitvi, povsod voljo k estetski individuali-zaciji. Kako lepe so kvačkane krizanteme, s kako natančnostjo so okrašene mape! Izmed mnogih pridnih delavk naj omenimo samo imena Šuklje, Dekleva. Žnidaršič, Me-ktaa, v kolikor niso bila omenjena že v prvem poročilu. Starši učenk naše ženske realne gimnazije so lahko tedaj tudi v teh panogah zadovoljni z vzgojo in nje uspehi, širša javnost pa naj s priznanjem spremlja šolanje naših' bodočih izobražank. j Za spomenik kralja Petra! Ne moremo reči, da so naše sedanje finančne in gospodarske razmere sijajne. Ce Pa kdo hvali srečne predvojne čase, v katerih da sta se cedila mleko in med, so to povsem prazni utrsi, ki nam jih je bila zapustila vojna in povojna težka mizerija. Ali bo kdaj boljše? V odgovor samo co: Gorje ljudstvu, ki je zapustilo ideale! Gorje narodu, ki mm niso mar višje misli, ki ne črpa zgledov in bodrila iz zgodovine svojih čednostnih prednikov, gorje narodu, ki misli, da je s streho in hlebom rešeno njegovo življansko vprašanje. Kakor starši vzgajajo svojo deco v poštenosti, marljivosti, skromnosti z dobrim zgledom in z besedo, tako se narod vzgaja z zgodovino in s podrobnim delom idealnih, narod vzga-jajočih organizacij. Čim bolj bo vse to doseglo svoj namen, tam lepše se bodo razvijale naše socijalne razmere. Brez idealov ni blagostanja. In ne pripoznamo, da bi bile danes tako težke razmere, da bi morali reči: za moko imamo, za kvas in sol pa ne. Zbiramo sklad, da postavimo spomenik kralju Petru I Osvoboditelju, ki je v naši zgodovini brez dvoma eden najznačilnejših pojavov. Narod ga bo ohranil v spominu kot vrstnika kraljeviča Marka in kralja Matjaža. Globoko morajo poseči veliki narodi v svojo zgodovino, da najdejo osebo, ki ima zanje tolik pomen, kakor ga ima baš naš Peter Mrkornjič v zgodovini naših iskrenih teženj po ujedinjenju jugoslovenskega naroda. Naš človek je po rodu. Njegovo življenje je prepletala ena sama skrb iin neumoren trud za našo svobodo. Boril se je za njo s čudovito hrabrostjo skupaj s preprostimi vojščaki, spoznaval je ljudstvo in trpel z njim. Njegovo nepopisno hrepenenje po svobodi ga je tiralo do tega. da je sivolasi staTec prešel v snegu in mrazu divje albanske gore, deležen vseh muk in trpljenja v stalnem stiku z narodom, ki trnu je žilavo prerokoval zlato zarjo cto pojemanju življenja. Dočakal je svobodo in v njej presrečen zatismil trudne oči. Kdo je za nas boljši učitelj ljubezni do Pozor pred kačami! Pravijo, da je letos gadje leto. Na Gorenjskem se je dogodilo že več gadjeh vgri-zov in vobče je število strupenih kač letos prav veliko. Ko bo začela nastopati vročina, bo seveda opasnost pred njimi tem večja. O najnovejšem primeru nam poročajo iz Rudnika: V ponedeljek dopoldne je hlapec posestnika in gostilničarja Nebca na Orlah (občina Rudnik pri Ljubljani) razstiljal travo na travniku. Nenadoma ga je ugriznil gad in hlapca so morali takoj odpeljati k zdravniku, ki ga je rešil smrtne nevarnosti. ^Jadranska Straža" na Barju Važno društvo je imelo res izvrstno misel, da je priredilo veselico na Barju z vožnjo po Ljubljanici, ki naj se ponovi čim prej. Preverjeni smo, da bi bila še mnogo bolje obiskana kol nedeljska, ker se prav noben udeleženec ni vrnil nezadovoljen domov. Prekrasno popoldne je privabilo na Špico in ob čolnarno Športnega kluba na tisoče gledalcev, ki so občudovali gibčno flotiljo okusno okrašenih čolniekov, in veliko vrhniško "bar-ko» pod poveljstvom orjaškega admirala g. .Toška Jelovšlia. ki je z motornim vlačilcem potegnil največji, lepo z zastavicami okrašeni čoln po Ljubljanici do Mokarja. V čolnu je igrala živahne komade želez'iičarska godba *SIoge», da je bila vožnja vsem prekratka. Razen godbe sta pa izletnike zabavala tudi dobermana g. Grila. ki sla vztrajno spremljala plavaje veliki čoin prav do cilja. Bučno so pozdravili flotiljo v mestnem kopališču, ki je bilo polno kopalcev. Veselo ladjevje sta pa prehitevala dva motorna čolna, ki sta švigala z gosti med Ljubljano in Mokarjem. Tam je bilo za zabavo orav dobro preskrbljeno, saj so sodelovale naše izkušene dame, ge.: Majaronova, Zbašnikova, Steletova, An-drejkova. profesorica Šifrer, Bahovčeva, Svet ličeva. Jovanovičeva, Škafarjeva in Pristovo-va in postrežljive gospodične. Da je bil z izletom po Ljubljanici združen tudi eribolov* s prav čednimi dobitki, je čisto v slogu prireditve, za smeh so pa skrbeli fantje, ki so z zavezanimi očmi zbijali visoko na drogu visečo salamo. Višek je pa dobra volja dosegla, ko je bil kuhan delikatni golaž, pravo remek deio g. Bože Račiča, ravnatelja zavoda za žensko obrt. Njegova šola za ženska ročna dela naj bi se izpopolnila še s poukom kuharske umetnosti. Dobrot je bilo na veselici res polno in ni čuda. da sta bila 7. uspelo prireditvijo zadovoljna tudi predsednik društva gosp. dr. Marn in glavni aranžer gosp. dr. Fettich. upamo pa, da bo zadovoljen tudi društveni blagajnik. Zabava, ki se je je udeležilo mnogo kmeliškega ljudstva in Ljubljančanov, med njimi tudi simpatični francoski konzul Richard, je bila res domača in prijetna, da so jo le neradi zapuščali izvrstno razpoloženi obiskovalci in ob povratku je odmevalo petie iz vseh čolnov v krasno poletno noč. Želimo, naj bi veselica imela uspeh tudi v tem oziru. da bi se Ljubljanica zopet oživela, kakor nekdanje čase, ko so Ljubljančani svoje največje svečanosti slavili še na nji in so najvišje goste,, da. celo cesarje, vozili po lepi reki. Že 1. 1079. so plemenitaši uprizorili na nji bojne igre in tudi Valvasor poroča, da je bila Ljubljanica glavno zabavišče meščanov. Velike slavnosti so se vršile na njej 1. 1(560.. ko je bil na nji cesar Leopold T. in 1. 1728., ko je obiskal naše mesto cesar Karel VI. Zlasti živahno in veselo pa ie bilo na Ljubljanici koncem XVIII. in začetkom XIX. stoletja, posebno j »o odhodu Francozov 1. 1797. Takrat so streljali tudi s kanonom, da so iudem na Žab-ieki šipe po oknih ponok.ile iii je brez števila tudi vkup perteklo zjale prodajat.» kakor piše Vodnik v svojih -:Xovi< ah». Ob ru-roki Napoleonovi 1. 1810. iu oh =lavnosti leta 181-1. v spomin 7iua"o nad F-anrozi. se je nad 200 s cvri;.->ni ci'r»-5.-«ni1» I.kUi in f-^i-v vozilo po Ljubljanici ob razsvetljavi, umetal-nim ognjem, grmenjem lopov in možnarjev. domovine, nego naš Peter Mrkonjič? Pred njim. pred narodnim kraljem neprisiljeno klanjamo svoje glave v spoštovanju, ljubezni in hvaležnosti! Zgiba se Sokolstvo in pristopa, zavedajoč se teh resnic in svojega narodnega poslanstva, k akciji, da prispeva po možnosti k spomeniku svojega Staroste-vzornika. Ljubljanski Sokol priredi 16. t. m. (v primeru slabega vremena pa 19. t. nt) popoldne na vrtu Narodnega doma ljudsko slavnost katere čisti donos je namenjen skladu za naš spomenik. Vesel pojav, da odbor za postavitev spomenika ne stoji osamljen. Sokolstvo pojmuje njegove težnje: dvigati hoče narod m vzgajati dobre državljane, katerih ideainost daje sankcijo za razvoj dobrih socijalni h razmer in vsestranskega narodnega blagostanja. Vabijo se na prireditev vsi. zlasti oni, ki manj zmorejo, pa so dobre volje, da primaknejo h kamnu kamen, dokler ne bo zbrana vsota, s katero bo mogoče postaviti spomenik, vreden prvega velikega kralja ze-dimjene Jugoslavije, spomenik, ki bo v ponos hvaležnim Slovencem in kras stolnemu njihovemu mestu. Narodnemu kralju naj narod zida spomenik! Ko je pa stekla 1. 1857. železnica v Trst in je zamrl velik promet na Ljubljanici me J Vrhniko in glavnim mestom, so prenehale na Ljubljanici tudi veselice. «Jadranski Stra-ži> bi bila Ljubljana gotovo le hvaležna, če bi večkrat prirejala vožnje vsaj do PodpečL Neurja in žrtve strele Dočim je v ponedeljek v Ljubljani vladalo razmeroma ugodno vreme, so na Notranjskem in v raznih predelih države razsajala strahovita neurja. V Hrvatskem Primorju je lilo in treskalo kakor ob sodnem 'dnevu, vzdolž sušaške in severno dalmatinske obale je vihar gnal valove, da so razmetavali čolne in ladje, v Gorskem kotaru je padal sneg, a v Beogradu se je z neba vsiipala toča. debela ikokor orehi, pobila mnogo šip in ranila številne pasante. Tudi iz Bosne in južnih krajev poročajo o nenadnih vremenskih izpremembah. Iz Logatca nam javljajo, da je neurje na Notranjskem s silovitim viharjem in gosto ploho ponekod povzročilo občutno škodo. Sc večji pa ic bii strah prebivalstva, ki je po vzdušni soparici v ponedeljek dopoldne slutilo nevihto in se nato križalo, ko je iz svinčeno temnih oblakov začelo liti in treskati. Neurje je v ponedeljek zahtevalo tudi smrtne žrtve. Posestak Fran Pezdir iz Rudnika, kjer se njegova domačija po domače imenuje »pri Jaketu«, ie v ponedeljek dopoldne kosil na travniku pri Ilovici. Ker ni mogel pred nenadnim neurjem pravočasno dobiti zavetja, je ostal na travniku pod dežnikom, ki ga je imel s seboj. S silnim bliskom je strela treščila ravno v njegov dežnik in moža ubila na mestu. Pokojni je bil med vaščani čislan mož in zbuja njegova tragična smrt globoko sožalje v vsem Rudniku. Drugo žrtev pa je zahtevala strela pri Gornjem Logatcu. Ubila je 231etno Ivanko Cuikovo, ki jc bežala s polja, vodeč otroka svoje sestre za roiko. Otroku se po čudnem naključju ni zgodilo ničesar in tudi Ivanki-na mati. ki je hitela poleg, je bila le omamljena, pa se je kmalu zopet zavedla in pomagala mrtvo hčerko Ivanko peljati domov. 0 čem govori Ljubljana? O krvavem zločinu v Trnovem. — O neumorni podjetnosti tatov kole$. Ljubljana, 14. junija Ljubljana danes še vedno živi pod doj-mom brutalnega zločina na Trnovskem pristanu. Pogovori na cesti, v stanovanjih ter v gostilnah se sučejo samo okrog krvavega dogodka. Čujejo se seveda najrazličnejši komentarji, ki pa izzvene v enodušno obsodbo bestijalnosti in načina nočnega napada. Stanje napadene Jerice Amžanove je oba dneva enako. Ker ima prerezan sapnik, ne more govoriti. V splošnem ie precej oslabela, kar ni čuda. saj je izgubila skoro poldrag iiter krvi. Vendar bo. ako ne nastopijo komplikacije, ostala pri življenju. Zdravniki jo bodo operirali šele čez nekaj dni. ko se opomore. Roparski napadalec Viljem Grah bo jutri izročen sodišču. Sedaj se nahaja še v policijskih zaporih M'adenič ne napravi vtisa zakrknjenega grešnika. Po zaslišanju raznih indirektnih prič in Jerice Ažmanove same ki jc kratko na kos papirja opisala krvavi dogodek policijskemu nadzorniku g. Žaideii. ki vodi preiskavo, ie ta danes zaslišal tudi zločinca. Grah svojega dejanja pr> prvotnem priznanju na trnovski stražnici ni ^kuša! tajiti n::i ne dosti omiliti. Kaj prav za prav ga je privedlo do zločina, pravi, niti sam ne ve. Zločinec je v P. n. občinstvu! ♦ ♦ Vodstvo kina »Ljubljanski dvor« ♦ vljudno naznanja, da bo kino vsled ♦ popravljanja in renoviranja prosto- ♦ rov od 15. junija do 14. julija t. 1. ♦ zaprt. * Vodstvo kina »Ljubljanski dvor« » se p. n. občinstvu najtoplejše za- ♦ hvaljuie za dosedanji obisk in se ♦ priporoča za nadaljno naklonjenost ♦ v novi sezoni. ♦ ♦ Vodstvo kina »Ljubljanski dvor« g zaporu popolnoma miren in postaja skoro melanholičen . . . ★ Ljubljanski »kolesarji« so na glasu kot neznansko prevejatri, zato silno nevarni uz-moviči, ki so zlasti sedaj spomladi in poleti neverjetno agiini. V mestu se vsako leto sproti organizira veččlanska »kolesarska« družba, či.ie glavar je navadno star maček, ki je presedel že marsikak košček svojega življenja po zaporih. Mlade poma-gače izbira zelo previdno. Ti morajo biti prvič vztrajni in dovolj premeteni za to specijalno stroko tatov, in drugič morajo dobro kolesariti. Kljub dobri organizaciji tatov koles sc je policiji vedno posrečilo še dokaj hitro zajeti take »kolesarske« družbe, a letos ji presneto nagajajo. Kriminalni organi se trudijo na vse načine, da zalotijo vsaj enega tatov, vendar jim to do sedaj še ni uspelo. Tatvine pa se množe od dneva do dneva. Ne pomaga in ne zaleže niti moderna ključavnica na kolesih. Kolesa zmanjkujejo previdnim in neprevidnim ''astnikom izpred trgovin, iz gostilniških vež, izpred vrat stanovanj in celo iz kleti, kjer jih nekateri hranijo ponoči. Letos manjka samo še par senzacijo-nalnejših tatvin izpred justične ali poi> cijske palače, kakršnih se je pripetilo lani prav lepo število. Da so tatovi koles naravnost vzorno pridni, dokazuje dejstvo, da je bilo samo tekom zadnjih 14 dni pokradenih v Ljubljani nad 10 koles. Niso pa všteta ona v ljubljanski okolici. Kam izginjajo ukradena kolesa. je policiji skrivnost. Med ».kolesarji« bo bnilkane tudi kak brezposelni mehanik, ki ukradena kolesa sproti predeluje in jih tatovi nato spravljajo v denar po deželi, ali cel'o izven Slovenije. Danes dopoldne se je vsedel neznan tat na kolo upravitelja rudnika Orle g. Adolia Jcršinovca. Tat je 2000 Din vredno, popolnoma novo kolo iz:aknii v veži hiše št. 4 v Tavčarjevi ulici, kjer se nahaja pisarna odvetnika dr. Lovrenčiča. Drugo kolo je biio odpeljano včeraj mesarskemu pomočniku Josipu Avblju in sicer iz veže Vidmarjeve gostilne na Ižanski cesti št. 42. V obeh primerih policija za tatovi nima nikakega pravega sledu. Štiridesetletnica gasilskega društva v Hrastniku V nedeljo, dne 19. t. m. se bo vršila v Hrastniku proslava 40 letnice gasilskega društva in obenem otvoritev novega gasil« skega doma. Iz društvene zgodovine posne. mamo, da je Hrastnik ustanovil svoje dru« štvo skupno s Trboveljci. Po kratkem raz« mahu, ki se je pokazal v delovanju tekrsn prvih let, se je društvo Trbovlje«Hrastnik Ivan Sorčan, 40 let društveni tajnik razdelilo na dve samostojni, popolnoma neodvisni društvi: Trbovlje in Hrastnik. Prvi načelnik hrastniškega društva je bii g. Peter Riicki, za njim pa so sc vrstili go* spodje Ferdo Roš, Ivan Meke, Alojz Ped* menik, Josip Dolinšck in Peter Bauerheim, ki stoji še danes na čelu društva. Od vseh onih, ki so kumovali društvu oh ustanovit« vi, vrši še sedaj tajniške posle g. I\an S ir« čan, nadučitelj v pokoju, ki je bil ves čas, torej celih 40 let društveni tajnik. Malo je društev, ki bi sc lahko ponašali s takimi vztrajnimi možmi, kakor je on. Za izredne zasluge ga je društvo pred šestimi leti :/■-volilo za svojega častnega čiana. predlan* skim pa je bil za uspešno delo v gasilski službi odlikovan s srebrno kokin«. Poleg g. Sorčana so bili istočasno odlikovani tu« di gg. Alojzij Podmenik, Peter Bauerheim in Jernej Hrup. prvi z zlato, druga dva ps s srebrno kolajno. Častnim članom je dru« štvo izvolilo tudi Se Alojzija Podmer,i= ka ter Josipa Dolinska, dva zaslužna na--čelnika. ki sta pa že oba umrla. Po pre« vratu je stopil v gasilske vrste agiini se» danji poveljnik Avgust Dolinšek, kateremu je pripisovati krejrek razvoj društva v zads njih letih. Na njegovi inieijativo se je prav kar dogradil nov. moderno urejen gasilski dom, ki bo otvorjen v nedeljo. K lepemu jubileju se pridružujemo tudi mi s čestita ko in žel.io, naj se društvo i v bodoče raz« vija in združuje v svoiem okrilju /avedre Hrastničane. Jubilantu Sorčanu pa kličemo: Še na mnoga leta! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: 5reda, 15.: «Večni mladenič«. D. Ljubljanska opera: Sreda, 15.: »Brivec seviljski». Izv. Gosto» vanje v Kranju. Četrek, 16.: «Grofica Marica®. Opereta. Iz« ven. Gostovanje v Kranju. Mariborsko gledališče: Sreda. 15.: ob 20.: «Akademija». četrtek, 16.: ob 20.: «Svet». Premijera. , priljubljena opereta, se uprizori v nedeljo 19. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču po znižanih cenah. Ker ie čisti dobiček predstave namenjen (Bolniškemu fondu> gledaliških članov, se vabi p. n. občinstvo ob tej priliki, da napolni gledališče. Redna letna skupščina strokovne organizacije gledaliških igralcev se vrši prve dni meseca julija v Beogradu. Ljubljana bo zastopana po treh delegatih. Gostovanje operne pevke Teiko Kiwe v ljubljanski operi odpovedano. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča tem po- tom p. n. občinstvo, ki je rezerviralo sedeže za predstavo ge. Teiko Ivivve, da se gostovanje ne vrši, ker poje umetnica to partijo v italijanskem jeziku, o čemur uprava prej ni bila obveščena. Nušičev «Svet» na mariborskem odru. Na praznik, v četrtek 16. t. m. ob 20. se vprizori v mariborskem gledališču ena naj« učinkovitejših Nušičevih komedij «Svet» v režiji g. J. Kovica. Delo odlikuje duhovita zasnova, lapidarni dijalogi in neprisiljene komične situacije. V glavnih vlogah nasto« pita ga. Bukšekova in g. Grom. Literarne nagrade Francoske Akademije. Francoska Akademija ,;e pravkar razdelila svoje literarne nagrade za 1. 1927. Veliko nt-grado v znesku 10.000 frankov je prejel pisatelj de Pesquidoux za svoja zbrana dela. Drugo nagrado, ki znaša 5000 frankov, je dobil Joseph Kessel za svoj roman cčista srca,. Prof. Driault je prejel 2000 frankov za razpravo . Delo je doseglo lep uspeh in splošno priznanje pri kritiki. Komur fe bogastvo sreča, mu ie lahko dosegljiva. Kupi naj si, dokler je čas, srečko. Mnogo jih ie, ki so potom drž. razred, loterije posijali čez noč bogataši. Tudi Vam je odprta ta pot. Srečke za LjtJbTjano dobite pri ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. na Sv. Petra cesti št. 19 'm v oglasnem oddelku «Jutra» v Prešernovi ulici št. 4. Domače vesti * Kongres slovanskih inženjerjev je bil v pondeljek opoldne zaključen. Delo je bilo stvarno in soglasno, referati izdelani stro-kovnjaško in vestno. Vsi primemo predloženi referati bodo objavljeni v »Tebničkem listu«. Po zaključku kongresa so si gostje popoldne še ogledali posamezne zagrebške znamenitosti in končno odpotovali na PHt-vička jezera. 4 Pariška liga za zbližanje Srbov in Bolgarov in za ujmflnjenje vseh lažnih Slovanov nam sporoča: Koncem maja je podal staTi odbor demisijo in je bil nato sestavljen nov odbor tako-le: Predsednik Miloš Milo-ševič in dT. Stevan Simov, tajnika Stanko Mencinger in Ivan Bojadžljev, člana uprave Branko Vorkapič in Todor Kitipov. Novi odbor namerava nadaljevati s propagandnim delom, ki sta ga tako uspešno osebno zapo-čela bivša predsednika dr. Kostov in g. Pavlovič s svojimi predavanji v Jugoslaviji in Bolgariji. Za eventualne informacije se je obračati na naslov: Ligue serbo-bulgare (M. Mencinger) 65 Tue Monsieur le Prince Pariš. + Vpisovanje na drž. trgovski akademiji v Ljubljani za šolsko leto 1927-28 se vrši v dneh 30. junija in 1. julija od 9. do 12. in od 16. do 18. v ravnateljevi pisarni, Aškerčeva ulica 9-II. V I. letnik se sprejemajo absolventi (inje) nižjih srednjih in meščanskih šol. Za priglašence meščanskih šol je potreben zaključni izpit. Priglašenci (enke) naj prineso seboj zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. V pondeljek 4. julija ob 16. bo razglašeno na uradni deski, kdo je sprejet V II. letnik trg. akademije se sprejemajo a.) absolventi (inje) I. letnika kake drž. trg. akademije; b) absolventi (inje) dvorazred-nih trgovskih šol pod nastopnimi pogoji: 1.) končno izpričevalo dvorazrednih trgovskih šol mora vsebovati v vseh predmetih pozitivne rede; 2.) priglašenci (priglašenke) se imajo podvreči izpitu iz francoskega jezika, algebre, geometrije, priTodopisa, fizike in trgovske akademije; c) priglašenci (priglašenke) s primerno predizobrazbo na podlagi sprejemnega izpita, ki obsega nastopne predmete I. letnika: francoski in nemški jezik (ako priglašenec ali priglašenka nuna končnega reda v teh Jezikih), trgovsko in prometno zemljepisje, trgovska zgodovina, eventualno algebra in geometrija, trgovska aritmetika, fizika, trgovinstvo in tesnopisie. Vpisovanje v višje letnike se vrši ob istem terminu kakor za I. letnik, odnosno pred začetkom šolskega leta, kar bo pravočasno objavljeno v listih. * Od Logatca do Ljubljane. Pišejo nam: Izprememba voznega reda s 15. majem nas hudo zadela. Na progi od Rakeka do Ljubljane na malih postajah po celih 12 ur nimamo nobenega posebnega vlaka proti Ljubljani zlasti odkar so vzeli iz prometa še poslednji vlak, ki Je prihajal v Ljubljano ob 18.43. Še hujše pa je ljudstvo prizadeto z izpremembo pri brzovlaku, ki je prej prihajal ob 16.16 v Ljubljano, sedaj pa ob 19.24. Kdo naj se vozi s sedanjim brzovlakom, kam naj se človek v tako poznih večernih urah dene, ko so že vse trgovine in lekarne zaprte ter tudi zdravniki ne ordinirajo več. Želeli bi, da se uvede na tj progi vsaj en rrešanec, ki bi prihajal v Ljubljano v času od 15. do 17. Saj ima naša država dovolj starih železniških voz, ki jemljejo konec na večjih železniških postajah. * Prijava zdravnikov in rezervnih sodnih oiicirjev. Po odredbi ministra vojske in mor narice morajo vsi rezervni oficirji sodne stroke kakor tudi oni v pokoju ali ostavki obvestiti komando vojnega okrožja, v katerem bivajo, vse izpremembe glede svojega bivališča, poklica itd. O osebnih razmerah, zlasti o izpremembi bivališča morajo obvestiti pristojne komande tudi oni zdravniki (stažisti in absolventi), ki tega še niso storili, ki pa kot privatni ali državni zdravniki stalno bivajo v področju te komande. * Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je v pondeljek umrla v Ljubljani, Stara pot 2, ga Marija Juvanova. Pogreb se vrši v četrtek ob 15. V državni bolnici ie včeraj ob 3. zjutraj podlegla nenadni notranji komplikaciji ga. Ljudmila Kranjčeva, soproga uslužbenca dež. sodišča g. Frana Kranjca. Dopolnila Je jedva 39 let in zapušča 4 hčerke. — Nadalje je včeraj ob 17. v cvetu mladosti umrl v državni bolnici dijak Ra-dovan Negro. Pokopljejo ga v četrtek ob 16. pri Sv. Križu. — Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Nova letala za našo armado. Včeraj ie dospel v Split francoski parnik, ki je pripeljal večje število vojaških letal za našo armado. * Cesta čez Podkorensko sedlo. Poročajo r.am, da je cesta čez Podkorensko sedlo pri Ratečah v Avstrijo za avtomobilski promet zopet porabna. * Zlatniki iz Francije. V sušaško pristanišče je prispela predvčerajšnjim francoska ladja, ki je pripeljala nekoliko zabojev zlatnikov, kovanih v Franciji za našo državo. Zaboji z zlatniki so bili izročeni železnici, da jih prepelje v Beoerad. * Prijava za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti. V začetku šolskega leta 1927-28 bo izpraznjenih -,eč mest na meščanskih šolah mariborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošljejo nekolkovane prijave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki vpošlje prijavo srezkemu poglavarja) do 1. julija 1927 velikemu županu mariborske oblasti (prosvetnemu oddelku) v Mariboru. V prijavi je navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datum in uspeh usposoblje-nostnega izpita ter skupino predmetov, za katere se prosilec zanima. * Podružnica SPD v Kranjski gori vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje na izredni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 26. t m. ob 14. uri v hotelu »Razor« v Kranjski gori. Dnevni red: Prodaja »Doma na Vršiču«. Zadeva je velike važnosti, zato ae prosi za polnoštevilno udeležbo. * Občni zbor Dijaškega doma v Kočevju se bo vršil dne 26. junija t. 1. ob 10. v društvenih prostorih. Dnevni red: gospodarsko in pedagoško poročilo ter slučajnosti. — Odbor. 4 Zagonetna smrt slovenskega gostilničarja. Kakor smo nedavno poročali je v Savi utonil 28 letni gostilničar MIlan Vertač-nik rodom 1% Štajerske, ki je imel manjšo gostilno v Osjeku. Zakaj je Vrtačnik odšel iz Osjeka, ni znano, in tudi sam ni nikogar obvestil o svojem odhodu. Po ugotovitvah zagrebške policije, je Vertafinik, ki je v Savi utonil, identičen s pogrešanim osješkim gostilničarjem. Slovenski aksd. oktet priredi na praznik, dne 16. junija t. 1. ob 3. popoldne v Št Vidu pri Stični (po prihodu vlaka) v prosvetni dvorani, vokalni KONCEPT slovenskih umetnih ta narodnih pesmi. Cene običajne. Ugodne zveze z vlaki. Vabljeni vsi! Radi pozne sezije ZNATNO ZNIŽANE CENE Oglejte si naše izložbe! GRICAR & MEJAC. * Italijanski optant padel v morie. V nedeljo zvečer se je z neke veselice v Dubro-vački Rijeki vračala v Dubrovnik skupina mladih ljudi, ki so na potu srečali italijanskega optanta Luccionija, s katerim Je prišlo do prepira in končno do razračunavanja. Ker vodi pot tesno ob morju, Je Luccioni pri ravsanju padel v morje. Šc istega večera so neki italijanski optanti razširili vest, da je bil Luccioni tepen in vržen v morje zato, ker je njegov brat sodeloval pri znanih fašističnih manifestacijah v Trstu. Luccionija je že v nedeljo zvečer obiskal italijanski konzul. Policija Je takoi uvedla preiskavo ter odredila izvid na licu mesta. * Iz obupa v smrt. Iz Sp. Polskave prihaja poročilo o strašnem samomoru posestnika Viktorja Žagarja. Mož Je bil nedavno obsojen na večja plačila, ki bi lahko ogrožala njegovo gospodarsko eksistenco. To Je šlo Žagarju močno na živce. Ženi ie rekel zjutraj, da gre v Maribor. Oblekel se je praznično, nato pa šel v šupo, zažgal slamo in se obenem obesil. Truplo njegovo so našli do kosti ožgano. Grozen samomor je povzročil med tamkajšnjim prebivalstvom veliko senzacijo. * Samomor priletne ženice. V noči od 9. na 10. t. m. se je v JavorJah v Poljanski dolini obesila 55 letna samska Jera Troha. Za samomor se je poslužila predpasnikovega traku in sicer prav čudno, ker je na njem obvisela le nekako s podbradkom. Našli so io otroci naslednje jutro, ko so šli v šolo, in so leteli vsi v strahu v vas povedat novico. Neki moški se je takoj podal na mesto a je bila vsaka pomoč zaman. Ženica je obupni čin menda storila v hipni zmedenosti. * Rika Papo v mariborski kaznilnici. Rika Papo, ki .ie — kakor smo svojedobno poročali — v Splitu umorila vdovo Čehovo, bo v kratkem prepeljana v mariborsko kaznilnico, kier ima odsedeti sedem let težke ječe Vrhovno sodišče v Zagrebu je zavrnilo pritožbo zagovornika, da je Rika Papo abnormalna. * Prošnja. V petek dne 3. t. m. jc odšla od doma v Studencih pri Hrastniku 24 letna Ivanka VeTdaj, ter se od takrat pogreša. Kdor jo ie po tem času videl, ali bi lahko da! o njej kake podatke, se prosi da naznani to njenemu očetu Alojziju Verdaju v Hrastniku ob Savi. * Priporočamo prošnjo! Pošten in skrben oče 9 otrok kupi malo posestvo ali hišico v bližini kakega mesta v Sloveniji, da spravi otroke do kruha. Dobrohotečim bo sam in družina vedno hvaležna. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Družina«. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo Pošta 'elegraf in telefon 142 * Pri želodčnih, črevesnih in bolečinah pi esnavljanja privede raba prirodne gren-čice iFranc-Josef-. prebavne organe zopet do rednega delovanja in tako omogoči, da pride zdravo hranivo v kri. Zdravniška stro kovna mnenja poudarjajo, da se voda »Franz-Josef« izkazuje za posebno koristno pri poapnenju arterij. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * »Kušakovičev kalodont« ie res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod. 175 4 Pomnite: Pralni prašek Ženska hvala razikiraja nesnago. 151 4 Zahtevajte pri Vašeifi trgovca vedno izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —Žaba — In patent obešačem. 325 Iz Ljubljane u— Lov na divje zveri. Opozarjamo c. občinstvo, da predvaja ZKD danes ob 14.30 in jutri ob 11.15 dopoldne izredno zanimiv poučni film, ki nam prikazuje življenje divjih zveri v afriških džunglah in prašumah. Film obsega 9 dejanj, ki so vseskozi izredno zanimiva in poučna. Opozarjamo, da se vrši v četrtek radi procesije Sv. Rešniega Telesa le ena sama predstava ob 11.15 uri, tako da se te predstave lahko vsakdo udeleži. Ker se predvaja zanimivi film Ie pri dveh predstavah, bo naval na vstopnice izredno velik, zato naj Jih vsakdo čimprej preskrbi. Cene običajne: 2 in 4 Din za sedež. u— Sestanek društva Treznost se vrši danes, v sredo ob 18.30 v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Predava dr. Mikič: »O našem bodočem sistemu dela«. Nato se bo razpravljalo o ljubljanskem abstinentskem kongresu. Tudi prijatelji dTuštva vabljeni. u— »Edinost« v Ljubljani priredi v soboto v svojih društvenih prostorih v Gajevi ulici 2-1. intimno proslavo 10 letnice majske deklaracije. Sodeluje pevski kvartet ljubljanskih učiteljiščnikov in društveni tambu-raški zbor. Članstvo naj pripelje svoje znan ce. — Tamburaški odsek ima vaio jutri v četrtek ob pol 10. dopoldne, u— Kako prideš ob dva klobuka? Ponoči v neki kavarni. Lepa natakarica Angelca se zjezi. Sama no ve zakaj, popade jo nekam okrogla jeza, ki najde špico v kuharici Mi-cifci. Po plohi besedi prileti Miciki v obraz prazna skodelica, nakar si planeta obe s prsti v lase. Posledica boja obeh amaconk sta razpraskana obraza. Potem odide Angelca še vedno neznansko Jezna v skupno spalno sobo za uslužbence, pograbi dva lepa 500 Din vredna Micikina klobuka Ju zmečka in deloma skvari. Slednjič prikoraka stražnik, ki celo zgodbico opiše, piko pa bodo napravili na sodišču. u— T. K. D. »Atena« je o priliki likvidacijske seje za »Razstavo pogrnjenih miz« sklenila izraziti cenjenemu občinstvu najlepšo zahvalo za pozornost, ki so jo izkazali društvu s tako mnogoštevilnim posetom. Veselilo nas je, da je zbudila razstava toliko zanimanja v krogih izven Ljubljane Tako smo tudi opazili med obiskovalci korpora-tivno udeležbo gospodinjskih šol iz mariborske oblasti, udeležence iz Kranja, Tržiča, Kamnika itd. Da je razstava tako lepo uspela, smo dolžni zahvalo vsem damam, ki so nadvse okusno aranžirale mize ali bodisi drugače sodelovale pri prireditvi. »Atena« se je odločila, da priredi v enakem smislu vsako pomlad slično razstavo in prosimo, da druga društva vpoštevajo to namero. u— Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Wolfova 12, so darovali: g. Pieterski Martin mesto venca umrlemu č. gosp. župniku Kreču Din 200, uradništvo del. ministrstva financ kot preostanek od venca 60 Din, uradništvo Gospodarske zveze tu preostanek od zbirke za venec gosp. Go-stiši 180 Din. pacientke sanatorija na Golniku povodom imendana g. šetzdravnika dr. Neubauera 135 Din, gosp. Pavel Erjavec povodom kaz. poravnave po dr. Švig-lju 200 Din, ga. Ivanka Leskovec tu 20 Din. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje odbor. u— Kaj jc z javno lekarno za Vodmat — Moste—Selo? Meseca marca t. 1. je zaprosil državni lekarnar g. Mr. Ph. Gartus Ciril za koncesijo javne lekarne za Udmat—Moste— Selo. Doslej pa ni slišati, da bi bila ta koncesija podeljena. Tukaj imamo že zdravnika in zobotehnika. Tudi zdravniki iz bližnje vojaške bolnice ordinirajo za javnost, pogrešamo pa javno lekarno. Ker je neobhodno potrebno, da bi ta industrijski okraj dobil lekarno, apeliramo na okrajno glavarstvo, naj čim prej ustreže zadevni prošnji. — Davkoplačevalci občine Udmat-Moste-Selo. u— Ljubljanski Sokol vabi članstvo in ostalo občinstvo na vrtno prireditev v Narodnem domu dne 16., v primeru slabega vremena 19. t. m. popoldne. Spored: Godba petje, dve telovadni točki in v telovadnici ples. Cisti dobiček ie namenjen skladu za postavitev spomenika kralju Petru I. Vstopnina Din 10, predplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor ne utegne priti, nai se oddolži z darilom, vsak dinar dobrodošel! 909 Velika iibera raznega perila modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin. čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARGI. Ljubliana. Sv. Petra cesta. Kot prifsodmo senzacijo prinašamo velik: amerikanski pomorski film Ta9n^ zapoved ali Juetouno špijonožo Pazite na naš jjtrišnii oglas! ELITNI KINO MATICA NARODNEMU KBALJU PETRU I. OSVOBODITELJU NAJ NABOD ZIDA SPOMENIKI KONCERT danes in jutri od 20. do 1. ure. Restavracija pod «SKALCO» 911 Mestni trg 11. u— Odbornike veseličnega odseka društev za zgradbo Sokolskih domov Vič, Ljub Ijana II, Šiška vabim na sestanek v restavracijo »Zvezda« danes v sredo ob 8. uri, zvečer, da se porazgovorimo glede prireditve na Rožniku dne 3. juliia. u— Pevski zbor Sokolov! Pevska Vaja ie danes, 15. t. m. ob 20. Prosim za točno in polnoštevilno udeležbo. Pevcrvodia. u— Izgubil se je črni usnjati kovček med Mariborom in Celjem. Pošten najditelj se naproša, da ga odda v Mariboru. Cankarjeva ulica 1. Kobi. Nagrada Din 500. 912 u— Izgubil se je predsnočnjim 2 leti star doberman, črne barve, sliši na ime »Riz-van« nosi znamko štev. 761. Vrniti ga proti nagradi na Št. Peterski c. 28. pritlično. Ljubljanskega Sokola prireditev 16. t. m* na vrtu Narodnega doma v korist SPOMENIKA KBALJA PETRA I. OSVOBODITELJA. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 2 tatvini, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek obrtnega reda, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 nezgoda 1 prestopek nadlegovanja straže v službi in 2 prestopka prekoračenja policijske ure. Aretaciji sta brli izvršeni 2 in sicer: 1 radi tatvine in 1 radi prepovedanega povratka. u— Tatova smola. Gospa Alojzija ttrfber-nik, soproga trgovca, stanuioča na Poljanski cesti 15, je predvčerajšnjim malo po 11. opazila, da Je posetil v njeni kratki odsotnosti stanovanje drzen uzmovič, ki je ukradel za 3595 Din raznega perila. Hriberniko-va Je jela takoj spraševati sosede, dal-li niso morda videli dopoldne v obližju kakega sumljivega človeka. Informacije ji je zamo-gel dati le mitničar na Poljanski cesti, ki Je opazil malo pred 11. uro hiteti po cesti proti Zeleni jami mladega človeka, nosečega večji zavoj. Hribernikova je dogodek takoi javila stražnici in za tatom sta s kolesi odšla stražnika Josip Jazbec ter Fran Cvetič, ki sta tatu pri Tomačevem dohitela v osebi 24 letnega delavca Antona Severia iz Jezice. Aretovanec Je tatvino takoj priznal, saj tajiti svojega čina itak ni mogel, ker je vso ukradeno robo nosil s seboj. V stanovanje Hribernikove je zlezel skozi odprto dvoriščno okno. Brez konkurence so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3. I Svetovna maika. Cendro de ros* K Rougs mandarine i Bourjois-Pariš | !z Maribora a— Francoska letovišča. Francoski krožek v Mariboru je dobil dvajset prospektov letovišč v vseh pokrajinah Francije in francoske severne Afrike. Ti čedni zvezki, ki iih je izdala zveza francoskih društev za tujski promet, nudijo vsakomur, ki želi potovati v Francijo, vse potrebne podatke, posebno cene v hotelih in deloma tudi v zasebni oskrbi. Na vpogled so vsem interesentom, članom društva in nečlanom, v čitalnici francoskega krožka na drž. gimnaziji v pritličju na levo, ob sredah od 17. do 19. a— Državna trgovska akademija v Mariboru nam sporoča: S sklepom šol. leta 1926-1927 se ukine državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. V prihodnjem šol. letu 1927-28 se bo vršil pouk v I. in II. letniku drž. trg. akademije, ki se v nadalinih 2 šol. letih izpopolni še s III. in IV. letnikom. Vpisovanje za šol. leto 1927-28 se bo vršilo dne 30. junija od 9. do 11. ure v šolskem poslopju na Zrinjskega trgu 1-1. Vnanji učenci se lahko prijavijo pismenim potom. Prijavi naj prilože zadnje šolsko izpričevalo, rojstni ali krstni list in frankirano kuverto z naslovom za odgovor. V I. letnik se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom štiri razrede srednje šole, in oni absolventi (tinje) četrtega razreda meščanskih šol, ki so napravili za-vršni izpit z najmanj dobrim uspehom in imajo zlasti v slovenščini in v realnih predmetih (računstvo, fizika, kemija, zemljepis in zgodovina) vsaj red: »-dobro« sicer bodo morali položiti poseben sprejemni izpit, ki se bo vršil v začetku septembra. Dan pri-četka teh izpitov bo pravočasno objavljen. V II. letnik se bodo sprejemali samo taki učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik trg. akademije. a— Mariborski Sokol priredi na praznik v četrtek korporativni izlet v Slovenjgra-dec, kjer ima svoj zlet koroško-sokolsko okrožje. Udeleži se ga tudi mariborska so-kolska godba. Vabljeni so vsi člani, tudi oni ki nimajo kroja, da se pridružijo. Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.3S, povratek ob 21. a— Jadranska Straža pripravlja skupno z vsemi mariborskimi pevskimi društvi na Telovo veliko svečanost v vseh prostorih kadetnice in s to prireditvijo prvič stopi pred mariborsko javnost. Sodelujejo vsa mariborska pevska društva. a— Ugotovitev. Upravnik glavne carinarnice v Mariboru nas prosi za ugotovitev, da Tihomir Miloševič, ki ie pred dnevi sedel pred mariborsko poroto ni carinili marveč bivši carinski posrednik in torej ne državni uradnik. Iz Celja Samostojna demokratska stranka v Celju priredi danes v sredo, dne 15. junija 1927. točno ob pol 9. zvečer volilni shod za volitve v občinski odbor v mali dvorani »Celjskega doma®. Narodni volilci, pridite polnoštevilno! e— Narodnim volicem v Celju! V nedeljo 19. junija bodo volitve v občinski zastop celjski. Ob preobratu pogaženo nemštvo zopet dviga, podprto od zaslepljenih ljudi naše krvi, glavo in hoče zagospodariti v celjski občini. Dolžnost vsakega narodnega volilca je, da s svojim glasom pripomore k zmagi naše poštene slovenske stvari. Zato poziva Samostojna demokratska stranka vse narodne volilce v Celju, ki jim ie na tem ležeče, da odločuje tudi v bodoče na mestnem magistratu narodni in za razvoj slovenskega Celja gospodarsko dovolj sposoben občinski zastop, da dne 19. t. m. zanesljivo izvršijo svoio volilno dolžnost in že ob dopoldanskih urah oddajo svoi glas v L skrinjico Na dan volitve bosta poslovali za narodne volilce dve volilni pisarni in sicer za volišče I. (v poslopju meščanske šole) v Zvezni tiskarni v Strossmayerjevi ulici in za volišče II (na mestnem magistratu) v rdeči sobi celjskega Narodnega doma na Dečkovem trgu. Po izvršeni volitvi naj se vsak volilec zaradi evidence zglasi takoj v svoji volilni pisarni. V klerikalnih in radikalnih vrstah je zaradi nesramnega stališča celjskih Nemcev proti majski deklaraciji hud odpor proti Nemcem. Naši nasprotniki so postali zaradi tega malodušni, njih voditelji pa se poslužujejo med agitacijo tem buiših terorističnih sredstev. Toda nihče naj se ne da v zadnjem trenotku preplašiti. Kandidatni listi Samostojne demokratske stranke ie zasigu-rana zmaga v tako odlični meri. da se brez njene občinske delegacije tudi v prihodnje ne bo moglo v celjski mestni občini ničesar izvršiti. NARODNI CELJANI! Vrzite Vašo kroglico v I. skrinjico! e_ Novi gerentski sosvet okrajnega zastopa celjskega. Veliki župan mariborske oblasti Je z odlokom od 2. t. m. razrešil dosedanji sosvet okrajnega zastopa celjskega ter imenoval v novi sosvet naslednje gg.: Levstika Miloša, obl. poslanca in posestnika v celjski okolici, Glinška Ivana, župana in posestnika v celjski okolici. Davorina Kranjca, oblastnega poslanca in posestnika v St. Jungerti, Rateja Ivana, župana in posestnika v Št. Jurju ob juž. železnici, Bur-nika Bogumila, majorja v p. in posestnika na Teharjih, Novaka Jerneja, župana in posestnika v Št. Petru v Sav. dol. Grobelnika Jožeia, posestnika v Gotovljah, Strenčana Jurja, posestnika na Lavi, Končana Fortu-nata, župnika v Št. Pavlu pri Preboldu, Sam ca Jožefa, posestnika v Arciinu, Stermee-kega Rudolfa veletrgovca v Celiu, Droieni-ka Jožefa, posestnika v Št. Jurju ob juž. žel. dr. Juro Hrašovca, odvetnika v Celju, Ku-kovca Vinka, stavbenika na Lavi, V oder. ik a Antona, trgovca v Petrovčah, Vrečka Matija, posestnika v Trški gori in Lešnika Kar la, posestnika v Vojniku. Novi gerentski sosvet obstoja po ogromni večini iz klerikalcev in davčna moč posameznih skupin in okrajev nikakor ni upoštevana. Značilno je tudi da je zastopnik Žalčanov izpadel iz ^e-rentskega sosveta. Iz spominov starega celjskega Slovenca Celje, 12. junija. Ker sedaj povodom občinskih volitev «Slovenec» in »Celjankav v tako lepi vza« jenmosti branita nekdanje «dobrev stare čase, ko smo Slovenci zlasti v Celju uživali sedaj tako hvaljeno svobodo, naj osvežim par spominov. Spomnimo sc najprej leta 1899. Priča in žrtev takratne «svobode» še živi kot šol. upravitelj v pokoju v P.imskih toplicah. To jc g. Franc Gostinčar, ki je bil takrat ne. usmiljeno pretepan od »svobodoljubne* in podivjane celjske druhali samo zato, ker se jo upal kot zaveden Slovenec v sokol« skem kroju v — Celje. In zato ker sc je v smrtni nevarnosti branil, kakor je vedel iri znal, jc bil vrhu tega šo zaprt, češ, kaj bo. do Celjani rekli, če ga ne kaznujemo, ka. kor je izjavil neki takratni sodnik v Celju. Celjani! Spomnite se nadalje otvoritve Sokolskega doma v Gaber ju. Takrat smo se morali peljati z vlakom v Štore in od tam iti čez Teharje v Gaberje, ker se takratna državna oblast ni upala ščititi Slovencev na lastni zemlji pred celjskim Herrenvol« kom. To je bila zlata svoboda brez vsake ga tlačenja. In takrat se jc tudi prav po« kazala vzajemnost med nemškutarijo in klerikalci. Nemškutarji so nas napadali z batinami, klerikalni listi pa so pomagali s strupenim sramoten jem Sokolstva v svoji n listih. Spomnite se na zlato prostost leta 190fi. in njene žrtve! Spomnite se na celjsko oko« liško šolo! Spomnite se na nekdanje celj« ske kavarne, kjer Slovenec niti tiho ni smei slovensko govoriti, da ga niso brez usmiljenja vrgli takratni svobodo in prostost Iju« beči celjski nemškutarji na cesto. Pisec teh vrstic je bil sam večkrat priča takih pn» jaznih prizorov. Samo denar slovenskega kmetasokoličina je dišal takratnim celjskim svobodoljubom HMELJ S proti peronospori! KVASIJA in mazivo mik) proti ste. nieam na hmelju! Termometri za hmeljske sušilnice! V zalogi stalno v drogeriji Sanitas, Celje. 6274»» Schichfov način pranja v Namočiti v ekstraktu za 'X pranje »Ženska hvala" j Izprati s Schichtovim Ter.pentinovim milom. — in jim diši še danes. To si slišal ob trž« nih in .ic j makih dnevih toliko prijaznih «očka» in «mam'ca». Če pa ta «očka» in «mam'ca» nista hotela ničesar kupiti, je zletel za njima prijazen pozdrav: «rwincB» schcr Hund», «\vindischer Trottel« ali kaj sličnega. Zlati časi! Naj zadostuje za enkrat. Ce pa želita «Slovenec» in novna anketa gospodarskih krogov o nameravanem povišanju železniških blagovnih tarif. Iz referata zborničnega tajnika gosp. Iva. na Mohoriča posnemamo, da je generalna direkcija državnih železnic navedla na seji tarifnega odbora, ki se je vršila 11. t. m., dva glavna vzroka za to povišanje: 1.) resorni računski deficiti promeinega ministrstva, povzročeni zaradi nizkih železniških tarif, in 2.) nepravilno razmerje med današnjimi cenami gotovih vrst blaga ler vozninami v primeri s predvojnim razmerjem. Ta dva argumenta pa ne držita, kakor je to zbornica točno ugotovila. Do tarifne reforme v 1. 1925. so bile naše železnice aktivne za 1182 milijonov Din (dohodki 7599.8, izdatki 6413.6 milijona Din). Za proračunsko leto 1925./26., oziroma 1926./27. pa je znašal deficit prometnega ministrstva po podalkih finančnega oddelka GDDŽ 300, odnosno 1S6 milijonov Din, skupaj torej 486 milijonov Din ali 41 % suflcita prejšnjih let. Ta deficit, ki predstavlja 10, odnosno 7 % letnih izdatkov, pa je le navidezen. Od proračuna prometnega ministrstva za 1. 1925./26. odpade na izdatke, ki ne spadajo v redni proračun prometnega ministrstva, 740 milijonov Din (za gradbo novih železnic 106.5, za obnovo voznega parka 145 milijonov Din) ali 150 % več, kakor r>a znaša deficit. V letu 1926./27. pa se je situacija navzlic izrednim razmeram še poslabšala (deficit za 40 % manjši). Račun pa je tudi za io leto zaključil z deficitom le zaradi abnormalnih izdatkov, kajti 165 milijonov Din ali 88 % deficita je odpadlo v tem letu samo za gradbo novih železnic. Ta argument torej ne drži in ne more služiti za motivacijo nameravanega povišanja tarif. Drugi argument pa nam dokazuje, s kakšno površnostjo utemeljuje GDDŽ povišanje tarif. GDDŽ navaja dva primera. Cena premogu je danes 30 krat višja, cena drvom pa 20 krat višja kakor pred: vojno, medtem ko so voznine za premog in drva le 10, odnosno 7 krat višje. Kakšna kakovost blaga je tu mišljena, GDDŽ ne navaja. Te številke nikakor ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Povprečna cena vseh vrst trboveljskega premoga znaša danes 23 Din za 100 kg, predvojna povprečna cena pa je znašala 1.40 krone. Premog je torej le 16 krat dražji, kar odgovarja splošnemu indeksu cen. Tudi cene premoga iz državnih rudnikov so le 11—16 krat višje kakor pred vojno. Angleški premog je celo pod zlato pariteto. Cene drvom pa so danes tako nizke, da komaj dosežejo zlato pariteto (11 krat), za drugovrstno blago še manj. Če je GDDž naziranja, da posamezne tarife niso v pravilnem razmerju s cenami blaga, potem naj izvede sistematično revizijo celotne blagovne klasifikacije. Obširna tozadevna spomenica naše zbornice, ki je bila na tej anketi redigirana, bo v prihodnjih dneh predložena tarifnemu odboru. Resolucije svetovne gospodarske konference Obširne resolucije svetovne gospodarske konference so bile pred kratkim objavljeno v izvirnem tekstu. Te resolucije. Iti so rezultat "temeljitega študija svetovnih gospodarskih razmer kakor tudi vseh faktorjev, ki ovirajo razvoj in napredek trgovine, industri je in kmetijstva, bodo imele brez dvoma močan vpliv na bodočo smer gospodarske politike predvsem evropskih držav. Zato je potrebno, da se tudi naša javnost z njimi bliže seznani. Žal, nam prostor ne dopušča, da bi te resolucije objavili v polnem obsegu. Skušali bomo njih vsebino podati v skrajšani obliki, ne da bi pri tem celoten utis utrpel škodo. Resolucijam je kot uvod dodano poročilo predsednika konference Theunisa, ki navaja nastopne misli: Svetovna gospodarska konferenca, ki je bila sestavljena iz zastopnikov različnih interesnih skupin in političnih sistemov, je obravnavala pereče gospodarske probleme z mednarodnega stališča. Prepričala se je, da prinaša izmenjava blaga bodisi med pripadniki iste države ali pa med pripadniki različnih držav obema strankama koristi. Te koristi se še povečajo, čc se vrši izmenjava med deželami, ki so za produkcijo gotovih vrst blaga najbolj pripravne in imajo za to največje možnosti in pripomočke. Normalna izmenjava blaga se mora vršiti torej pod pogojem, da se v različnih državah proizvajajo predvsem oni proizvodi, katere je mogoče producirati pod najugodnejšimi in najekonomičnejšimi pogoji. Konflikte gospodarske narave in divergen-ee gospodarskih interesov je smatrati kot najresnejši in trajni izvor nevarnosti za svetovni mir. Naša najvažnejša in najbolj pereča naloga obstoji v tem, da se doseže sporazum v gotovih zii ohranitev miru važnih političnih principih. Izkušnje povojnih let so pokazale, da je bila desorpaniiarija. povzročena po svetovni vojni, usodepolnejša kakor pa vsa neposredna opustošenja. Danes ne primanjkuje več delovnih sil, produkcijskih sredstev in na- ravnih pripomočkov za produkcijo, pač pa obstojajo ovire za popolno izrabo obstoječe produkcijske kapacitete. Ovire, ki onemogočajo prosto cirkulacijo dela, kapitala in proizvodov, ne dopuščajo, da bi se gospodarsko življenje regeneriralo. Za odstranitev teh ovir so potrebni skupni ukrepi, ki bi se naslanjali na mednarodne dogovore. I. Splošne resolucije. Gotove težkoče v evropskem gospodarstvu so se pričele že pred vojno. Celo preteklo stoletje so izvenevropski kontinenti proizvajali predvsem sirovine in jih dobavljali Evropi v zamenjavo za industrijske proizvode. Industrializacija teh kontinentov, ki se je pričela že pred vojno, pa je postavila Evropo v neugoden položaj. Če hoče torej Evropa svoj gospodarski položaj izboljšati, mora racijonalizirati svojo produkcijo in spraviti v sklad pogoje gospodarskega življenja posameznih držav. Danes je težje smatrati Evropo kot gospodarsko enoto kakor pa pred vojno. Temu je kriv na eni strani pretiran gospodarski nacijonalizem, na drugi strani pa gospodarske posledice teritorijalnih sprememb. Pod temi okolnostmi trpi normalna izmenjava dobrin med številnimi državami. Delitev dela med posameznimi evropskimi državami pa je skrajno otežkočena. Evropska trgovina nujno potrebuje več svobode, in to v trgovini z ostalimi kontinenti kakor tudi v trgovini med posameznimi evropskimi državami. Nadaljevanje resolucij sledi. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška, 76 kg, 2% 0-320. Turščica: baška, 1 vagon 185; banatska, 3 vagoni 180; banatska, do 15. julija, Donava, 10 vagonov 191. Moka: baška, «0», 1 vagon 465; baška, «6», 1 vagon 400. Tendenca nespremenjena. Živinski sejem v Mariboru (14 t. m.) Do-gon 11 konj, 8 bikov, 211 volov, 358 krav, 12 telet, skupaj 585 glav. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 8 — 8.75 poldebeli 7 do 7.50, plemenski 6 — 6.50, biki za klanje 6 do 6.50, klavne krave debele 6 — 7, plemenske 5—6, klavne za klobasarje 2.25 do 3.50, molzne 5.50 do 6.50, breje 5.50 — 6.50, mlada živina 6.50 — 8.75, teleta 11 Din. — Prodanih je bilo 340 komadov; od tega za izvoz v Avstrijo 61. Mesne cene: govedina 8 do 11, teletina 12.50 — 20, svinjsko 17 do 30 Din. Kupčija živahna. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.) Mlačna poročila iz Amerike koncem minulega tedna in nazadujoča notiranja budimpeštanskega terminakega tržišča so na Dunaju povzročila mlačno razpoloženje za pšenico in rž. Domača pšenica se je pocenila za 25, madžarska in jugoslovenska pa za 50 grošev pri 100 kg. Rž je za 25 grošev cenejša. Nasprotno pa je turščica čvrstejša. Oves nespremenjen. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih : pšenica: domača 44.25 — 44.75, madžarska Tisa (7,9—80 kg) 50 — 50.50; r ž: 41.50 — 42.75; turščica: 25; ovc s: domači 3550 — 36. Dunajski goveji sejem (13. t. m.) Dogon 3081 glav; od teh 290 iz Jugoslavije. Ob mlačnem prometu so ostale vse cene nespremenjene; le biki so se za malenkost pocenili. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.60 do 1.80 (izjemno 1.85 — 2), II. 1.20 — 1.50, III. 1 - 1.15, biki 1.20 - 1.45 (1.65), krave 0.85 — 1.35 (1.50), slaba živina 0.70 — 0.90 šilinga. = Naš uvoz r l. četrtletju 1927 po blagovnih skupinah. Kakor smo že včeraj poročali, je v prvem četrtletju t. 1 znašala vrednost našega uvoza 1664.7 milijona Din. Iz statistike direkcije carin je razvidno, da odpade od celokupnega uvoza 675.7 milijona Din ali 40.6 % na rastlinske in živalske sirovine, za predivo in na izdelke tekstilne industrije, dalje 212.7 milijona Din (12.8 %) na proizvode kmetijstva, 198.3 milijona Din (11.9 %) na kovine in izdelke iz kovin, 118.4 milijona Din (7.1 %) na stroje, aparate, prevozna sredstva in elektrotehnične predmete, 116.9 milijona Din (7 %) na izkopine (rude), mineralna olja in izdelke iz mineralnega olja, 73.4 milijona Din (4.4 %) na kemične in lekarniške proizvode, 64.9 milijona Din (3.9 %) na proizvode živinoreje, 34.2 milijona Din (2.1 %) na usnje, krzno in izdelke iz usnja, 24 milijona Din (1.4 %) na proizvode kmetijske industrije itd. Pretefcu del našega uvoza odpade torej na tekstilno blago in sirovine, vendar pa je uvoz tekstilnega blaga v zvezi z razvojem domače tekstilne industrije v zadnjih letih znatno nazadoval. Tako je vrednost uvoza tekstilnega blaga padla od 2120.6 milijona Din (20.470 ton) v 1. 1925. na 1599 milijona Din (16.722 ton) v I. 1926. = Poštna hranilnica in lombard Vojne škode. Poštna hranilnica je pred kratkim izdala cirkular, v katerem opozarja dolžnike, ki so prejeli posojilo na podlagi iombarda obveznic Vojne škode, da so ta posojila samo tromesečna in da se morajo po preteku roka zopet vrniti. Prolongacija je dovoljena le izjemoma 1—2 krat (pri čemur je treba odplačati gotov znesek), vendar Poštna hranilnica ni obvezana posojila prolongirati, temveč more v primeru potrebe zahtevati povračilo celotnega dolga, oziroma prodati zastavljene zadolžnice na borzi. Ta ukrep Poštne hranilnice je povzročil v gospodarskih Krogih predvsem v beograjskih veliko izne-uadenje in kritiko, ker nasprotuje prvotnim tvo pogojem za lombard Vojne škode pri Po8tni hranilnici. — Kakor je razvidno iz zadnjega izkaza Poštne hranilnice (za maj), je ta ukrep Poštne hranilniee v zveai z nazadovanjem stanja vlog pri tem zavodu. Vlog« so namreč tekom maja nazadovale od 370.S na 328.9 milijona Din. Poštna hranilnica je v početku t. 1. zaradi nepričakovanega naraščanja vlog forsirala lombard državnih papirjev. Neplasirane blagajniške gotovine Poštne hranilnice so koncem 1. 1926. dosegle 150 do 160 milijonov Din. Ta likvidnost je dala svoječasno generalnemu ravnatelju Poštne hranilnice dr. Nedeljkoviču povod propagirati najetje notranjega državnega posojila. Kakor je podoba, se je situacija na denarnem trgu hitro spremenila. Sicer je denarni trg še vedno likviden, vendar ne več v taki meri, kakor pred meseci, kar je gotovo v zvezi s pripravami za finansiranje bližajoče se letine. = Obtok novčanie Narodne banke se je povečal v prvem tednu t. m. za 99.85 milijona na 5436.35 milijona Din. Kovinska podloga se je v istem času povečala za 3.39 milijona na 505.99 milijona Din. Stanje posojil pa se je zmanjšalo za 30.14 milijona na 1207.60 milijona Din. = Dva konkurza v Celju. Konkurz je razglašen o imovini Janka Božiča, trgovca v Celju (prvi zbor 2. julija ob pol 11., ogla-sitveni rok do 20. julija, ugotovitveni narok 30. julija ob pol 9.), in o imovini Franca K6niga, trgovca v Celju (prvi zbor 2. julija ob 11., oglasitveni rok do 20. julija, ugotovitveni narok 30. julija ob 10.). = Občna zbora bosta imeli naslednji firmi: Jugoslavenska tekstilna tvornica Maut-ner, d. d. v Ljubljani, 30. t. m. ob 11. dopoldne pri ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke (na dnevnem redu je tudi valorizacija), in Tiskarna «Sava» v Kranju, d. d., 30. t. m. ob 6. zvečer v tiskarničnih prostorih. = Plačilne težavo velike dunajske tvrdke kovinske stroke. Z Dunaja poročajo, da te nahaja v plačilnih težkočah tamošnja vele-tvrdka kovinske stroke Jakob Neurath. Te dni se je vršilo posvetovanje zastopnikov bank in tvrdk, ki so upnice insolventne firme, in se je sklenilo, da se brez odlaianja ugotovi stanje tvrdke. Med upniki so tudi štiri angleške banke. = Znižanje meničnih pristojbin ▼ Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da je madžarsko finančno ministrstvo znižalo dosedanjo menično pristojbino od 0.2 na 0.1 odstotka ne glede na to, ali je akcept izpostavljen v državi ali v inozemstvu. Borze LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupči j-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.5—0, Vojna škoda 343—344, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0. Merkantilna 98 — 100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 455, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65. šešir 104 — 0. — Blago. Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključenih 15 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda je bila danes dalje čvrstejša. Na aranžma se je zaključila po 344 (včeraj po 3435) in kasa istotako po 344. Slavonija nespremenjena. — Italija je bila malo krepkejša in se je zaključevala po 313.625 do 314.25. Notirale so de vise: Dunaj 800 — 803, Berlin 1348 — 1351, Budimpešta 990.5 — 993.5, Italija 313.01 — 315.51, London 276.1 — 276.9, Newyork ček 66.7 do 56.9, Praga 168.2—169, Švica 1093.5—1096.5; efekti: bančni: Eskomptna 95 — 95.5, Hipo 605 — 61, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Narodna «50 — 4725, Praštediona 850 — 855; industrijski: Našice Union 1600 — 1800, Slaveks 110 — 120, Slavonija 21 — 22, Danica 140 — 165, Drava 580 — 600, šečerana Osijek 500 — 505, Vevče 135 — 145, Isis 45 — 50, Trbovlje 450 do 455; državni: investicijsko 84 — 85, agrarne 50 — 51, Vojna škoda aranžma 343.5 — 344, kasa 343.5 — 344, junij 345 — 0, julij 346 do 347, avgust 348.25 — 349.75. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2280 do 2286, Dunaj 799.75—802.75, Berlin 1347.8 do 1350.8, Bruselj 7925 — 795.5, Budimpešta 992.5 — 995.5, Bukarešta 34.25 — 34.75, Italija 312.78 — 314.78, London 276.1—276.9, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.14 — 224.14, Praga 168.2 — 169, Sofija 40.75 — 41.25, Švica 1093.5 — 1096.5. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.21, London 25.25 in pet oamink. Newyork KO, Pariz 20.36, Milan 28.75, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.075, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.1675. TRST. Devize: Beograd 3155 — 32.05, Dunaj 24950 — 259.50, Praga 53.35 — 58£5, Pariz 70.675 — 71.175, London 87.775—88.805 Newyork 18.03 — 18.13, Curih 34550—34950 BudimpeSta 310 — 830, Bukarešta 10.35 do 10.85; valute: dinarji 31.25 — 32.25, dolarji 17.60 — 18.10. DUNAJ. De vi se: Beograd 12.46 in sedem o šmink do 1250 in sedem osmink, Berlin 168.18 — 168.68, BudimoeSta 128.71 do 124.01, Bukarešta 4.205—4.225, London 34.475 do 34.575, Milan 39.31 — 39.41, Newyork 709.65 - 712.15, Pariz 27.7925 - 27.8975, Praga 2L02 _ 21.10, Sofija 5.1125 — 5.1525, Varšava 79.28 - 7956, Curih 18653-137.03; valute: dinarji 12.4475 — 125075, dolarji 70850 - 71250. Deviia Beograd na ostali]) bonih; ▼ Pragi 59.15, v Berlina 7.412. Vremensko poročilo Meteorološki zavod t Ljubljani 14. junija 1927. Višina barimiptr« S08> Kraj Cas jpazovanju P n ca Temper. a - 0» cs I" /641 141 88 762-4 24-0 43 762-0 21-0 63 763-5 lfi-0 76 763 7 18-0 88 762-6 18-0 74 761-0 20-0 63 760-8 200 66 761-5 24-0 55 763-4 130 Smet vetra Ir brzint » metrih o Co •o S ii Padavine Vrsta ' mm iii Dubrovnik . • Praha ...... 7. 14. 2L 8. mirno W 6 W 2 SVV 6 W 2 NNW o 2 10 2 0 9 det dež dež 1.5 17.0 10 1.0 mirno 4 mirno 0 mirno 0 dež mirno megl* Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.48, luna vzhaja ob 19.36, zahaja ob 3.6. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 24.8 Č, najnižja 11.2 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, motenje po nevihtah. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah oblačno, semintja deževno Toplo. Triaška vremeniKa napoved za sredo: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 18 do 27 itopinj. Morje mirno. Iz življenja in sveta Dramatska aretacija Leona Daudeta Obsojeni voditelj francoskih rojalistov, Leon Daudet, noče nastopiti kazni, marveč zabarikadiran v palači Action Francaise čaka, da pridejo ponj policaji in ognjegasci, nakar se uda Pariz je imel v noči od nedelje na pondeljek resnično senzacijo. Leon Daudet, ravnatelj «Action Francaise», voditelj francoskih rojalistov, je bil zaradi žalitev od sodišča obsojen na zaporno kazen. Rok za nastop kazni je potekel dne 10. junija. Daudet ga ni upošiteval. Po nasvetih prijateljev in političnih pristašev je sklenil upirati se policiji toliko časa, dokler ne podleže on ali njegovi nasprotniki. Zadnje dni po terminu, določenem za nastop kazni, se je dobesedno zabarikadiral v uredniških prostorih svojega lista. To ni bila šala, kajti palača «Action Francaise« stoji sredi Pariza tik postaje St. Lazaire, kjer je podnevi in ponoči velikanski promet. Na tem eksponiranem mestu so se že od petka dalje vršile demonstracije in protidemonstracije. Daudetovi pristaši so klicali svojega vodjo k oknom, da bi izzivali nasprotnike; ti pa so vrženo jim rokavico vselej pobrali in tako ni bilo pred hišo miru ob nobeni uri. Po ulicah so korakale množice, pripravljene vsak hip na udar. Policiji je bilo spričo teh dogodkov zelo trdo postlano; na eni strani ji je bilo do tega, da Daudeta čimprej loči od njegove fanatične občine, na drugi strani pa, da vzpostavi mir in zadosti pravici, kateri se je voditelj «Action Francaise» trdovratno upiral. Ker se je število ranjencev v pouličnih spopadih čedalje bolj večalo, ni preostalo varnostnim organom nič drugega nego naskok na palačo, v kateri se je skrival Leon Daudet. Daudet bi se bil moral predstaviti profosu prošli petek. Povedal pa je, da ne bo sledil pozivu, ker ne priznava obsodbe. Policija je radi tega konsigni-rala celo armado svojih ljudi; postavila je na noge 4000 mož in je pritegnila tudi ognjegasce. Okolica «Action Francaise» je bila podobna oblegani trdnjavi. Evi-dentno je bilo, da se pri Daudetu zlepa ne opravi nič; na poziv, naj se javi sam, je odvrnil: «če boste čakali name, me ne boste dobili nikoli! Ako sem vam potreben, pridite sami pome!» Nalog za aretacijo Daudeta je dobil policijski prefekt Chiappe. Po natančno premišljenem načrtu je zasedel vse važne postojanke v bližini hiše, kjer se je skrival uporni obsojenec. Policaji so obkolili poslopje z večkratnim kordo-nom. V službi so bili uniformirani policaji in civilni detektivi, vseh vrst pomožne straže in nepregledna vrsta avtomobilov. Daudeta pa je stražilo 1200 zvestih mož, tako zvanih «camelots du roi». OMeganje je bilo dolgotrajno. Daudet je najprej sporočil, da se ne vda. Med njegovimi možmi so neprestano švigali zaupniki. Delili so orožje in municijo. Že je bila podoba, da pride do krvavega spopada med Daudetovimi pristaši in med policijo in da se utegne stvar razviti v pravcato gveriljo, ki bo divjala po pariških ulicah. Naloga prefekta Chiappeja je torej bila zelo delikatna. Videvši, da ne gre drugače, je dal Vojkov, umorjeni sovjetski poslanik v Varšavi. C. A. Hennig-BR.: Poetičen petelin Nekoč je živel mlad petelin-pesnik. Kar je zakikirikal, se je rimalo m če je stal ponosno na gnojišču, je pel tako čudovite lepe romantične balade, da so se mu vsi čudili. Da, vsi, le prebivalci domačega dvorišča ne. Tudi njemu podložni kokošji narod ni hotel nič vedeti o njegovih zmožnostih. Bil je namreč ta njegov narod še neumen in zabit; videl je začetek in konec slasti in uživanja v debeli glisti deževnici. V dno duše razžaloščen, ni hotel naš pesnik vbijati s silo v zabite bučice kokošk smisla za umetnost in lepoto, ampak se je odpravil k racam. «Te imajo lepe kljune in so zaradi tega gotovo visoko naobražene,® si je mislil. Ali, ko so jih odprle in se začele oglašati, je videl, da so prav tako neumne kakor njegove kokoške. Zasmehovale in zasramovale so ga in zato je ubogi pesnik poskusil srečo pri puranih, o katerih je že od nekdaj mislil, da so najpametnejše živali. Toda usoda mu ni bila urila — tu- Chiappe poslopje obkoliti tudi od ognje-gascev. Cevi so bile pripravljene na vseh straneh, da začno brizgati vodo v hišo in da prisilijo upornike k predaji. Že so gasilci dosegli drugo nadstropje. Na balkonu «Action Francaise® se je tedaj pojavila ogromna trikolora. Izgledalo je že, kakor da je dano znamenje za napad. Chiappe je videl, da je položaj kočljiv in je poslal k Daudetu prvo odposlanstvo. Seveda ni mogel Chiappejev zaupnik naravnost pred Daudeta. Sprejeli so ga njegovi prijatelji. Začela so se pogajanja. Zaupnik se je vrnil k Chiappeju najprej z informacijami in novimi vprašanji in ko je prinesel odgovor na vse, je šele Daudet izjavil, da ne bo prelival krvi. Da ni prišlo do pokolja, pa gre zasluga samo spretnemu policijskemu pre-fektu, ki je pokazal toliko tenkočutno-sti in človeškega razumevanja, da se je Daudet rajši vdal, kakor bi razpalil sovražnosti sredi Pariza. Daudet je zahteval, da se njegovo moštvo izpusti in da se nikomur ne skrivi las radi njega. Chiappe je pristal na ta pogoj. Nato so «cameIots du roi» odkorakali v četverostopih mimo policije. Orožje so izročili svojim zaupnikom, ki so ga odnesli nazaj v hišo. Zdaj je prišel na vrsto Daudet sam. Chiappe se je podal k njemu in ga pozval k predaji z besedami: «Qospod Daudet, pri smrti vašega sina vas pozivam, da se izročite meni! Ne govorim z vami kot mož z možem, ampak kot Francoz s Francozom! Vdajte se!» Leon Daudet se je prikazal na balkonu in odvrnil: «Gospod prefekt, govorili ste z menoj kakor človek! Nočem, da bi se zaradi moje politične zadeve prelivala kri, ki bi lahko razburila deželi. Izročam se vam! Samo prosim obzirnosti do onih, ki so me hoteli braniti. Mnogi med njimi so očetje in bratje. Njih kazen bi pala name, zato upam, da boste imeli usmiljenje ž njimi!» Nato je zaorilo izza oken «Action Francaise«: Živel Daudet, živela Francija!« Prefekt Chiappe pa je salutiral in rekel: «HvaJa vam. gospod Daudet!® Na obrazih vseh «camelots du roi» se je brala ginjenost trenutka. Vrata palače so se odprla in zopet so se vsu-le na ulico stotine mož, ki so čakale v rezervi, če bi bilo treba pomagati prednjim stražam v boju s policijo. Ko je bila palača izpraznjena, sta pricap-Ijala po stopnicah Leon Daudet in njegov administrator s prijatelji. Daudeta je spremljal njegov intimus Maurras. Pri izhodu sta se ločila; Daudet in upravnik sta sedla v policijski avtomobil ter se odpeljala na prefekturo, drugi pa so odšli na svoje domove. V desetih minutah je bilo razburljivih prizorov konec. Na prefekturi je Daudet izrazil željo, da bi rad obiskal svojo ženo na domu. Policija mu je to dovolila v spremstvu prideljenega uradnika. Z doma se je Daudet pripeljal nazaj v prefekturo, kjer so ga zaprli v posebno celico. Vtis njegove predaje je učinkoval v francoski javnosti zelo dobro. Verjetno je, da mu bo kazen, katero mora presedeti v ječi, omiljena in znižana. * Pariz, 14. junija, s. «Journal® izve, da se je tekom današnjega ministrskega sveta, ki se je vršil dopoldne v Eli-zeju, posvetovalo tudi o slučaju Leona Daudeta. Več ministrov je bilo nazira-nja, da je treba z ozirom na razburjenje, ki ga je vzbudila njegova afera, uvesti kakršnekoli korake za pomilostitev izdajatelja «Action Francaise®. Vlada bo najbrže porabila za to narodni praznik dne 14. julija t. 1. ter predlagala pri tej priliki predsedniku republike prošnjo za njegovo pomilostitev. Uraniia zelenilo preizkušeno sredstvo proti kislemu čr-vičku na trti se dobiva v drogeriji »Sani t as*, Celje. (Za dobavo je pa treba vedno oblastno dobavnico za strupe!) 6996-a i»ovršoo. so se ljudje nekam čudno muzali Svečanost je končala v pcsznih turah in so z Govc zvečer pripeljali v Laško malo živega, z nožem razmesarjenega hrana Sergana. doma iz Brezna, ter ga odpravili v celjsko bolnico. — V Hudi jami pri Laškem priredi Javna ljudska knjižnica v nedelio ob 15. domačo veselico v prostorih ti. Drakstlerja. Vstopnina prosta prispevki dobrodošli. Cisti dobiček je namenjen za oovzdago knjižnico. _ Pri Sv. Krištofu se v nedeljo vrši plenarna seja obč. odbora. Zelja občanov je, da odbor vendar enkrat uredi zadevo glede nepotrebnih izdatkov, da za primer navedemo le vzdrževanje pamožnesra tajnika im blagajnika, sai samo izdatki za pomoanega tajnika znašajo roesečho od 1300 do 1500 Din. _ Kakor se čujc. bodo klerikalni konzumairji v Dolu ori Hrastnik u pričeli v kratkem zidati društveni dom. Vse lepo! Kmetom se prodajajo posestva, delavci s svojimi družinami obupujejo v bedi im dolgovih, kon-zuroairji oa zidado domove. — črtali smo. da ie izšel ukaz na občane, da morajo src-skemu poglavarstvu prijaviti vse one posestnike. ki so trpeli Škodo radi slane. Druge občine so v tem pogledu že storile vse potrebno, edino občina Rečica pri Laškem se Se ni zganila, čapirav ie slana v tukajšnji dolini uničila vse pridelke osobito sadle. GORNJI LOGATEC. V soboto, dne 4. t. m. je gostovala na našem sdkoiskem odru izbrana četvorica članov ljubljanskega narodnega gledališča. Na sporedu so bile tri eoodelamke (Trije so bili. Gospod z dolgim nosom in Sedaj oa — lahko noč), lahko •prebavne stvarce, kot nalašč spisane za male odre in skromne pripomofike. Uvodoma je g. prof. Šest rta originalen način pojasnil postanek in razvoj »teatra«. Ni naša naloga ocenjevati ljubljanske umetaike, omenjamo le da je bila dvorana dobro zasedena, da je bilo nmogo navdušenega ploskanja in da je občinstvo razdragamo zapuščalo Sokolski dom, hvaležno ZKD v Llub-Ljatii, ki nam je posredovala in iziposlova-la gostovanje tako odličnih dramskih umetnikov kakor sta zakonski dvojici Šestova in Rogozova. Damama, sta bila podarjena lepa šopka. Bil je večer, ki le združil elito obeh Logatcev. — Dne 19. t. m. ima domače sokolsko društvo svoj prvi letošnji javni naistop z veliko vrtimo veselico. Bratska društva iz okolice vaMjena! POLJANSKA DOLINA V nedeljo Dopoldne se je na Savodnju ti a zahtevo ondot-nih vrlih somišljenikov vršil shod SDS. Zbralo se je dobrih 100 udeležencev, za taimiošnue razmere naravnost odlično število. Prostouri somišljenika Telbana so bili pretesni in so mnogi udeležntki srtali zunaj ter poslušali govornike pri odprtih oknih. Shod je otvoril vrli oseljški župan g. Je-zeršek predsedoval je g. Marolt, po;ročal na ie najprej z. Perko o potrebi duševne, posebno osnovno šolske izobrazbe za vse stanove. Mesito bolnega ondolnega oblastnega poslanca g. dr. Kramerja je povzel besedo g. Zebal. ki ie v poldmteouimem govoru razirjotrivial kmetisllca. gospodarska, davčna in politična vprašanja. Obsežno je poročal o oblastmi skupščini, o obljubah klerikalcev ored volitvami in njih sedanjem postopanju v oblastni skupščini, kjer tako radi prevzemajo predloge in nasvete naše stranke ter se potem babajo s uavovim per- jem. Predooil je, kako kvarno je za na-oredno stvar, da srno naoiednjaki razcepljeni v toliko strančic, kar daje ravno klerikalcem tako moč. Nato smo se še raizgo-varjali o nekem domačem, zelo važnem podjetju. Na shodu je bilo tudi nekaj nasprotnikov, vendar je zborovanje poteklo vseskozi ininno in dostojno. ŽIROVNICA. Kakor so bili lansko leto naipadi s strani klerikalcev najboljše priporočilo za Vodnikovo družbo, tako delajo tudi letos klerikalci sami največjo reklamo za napredno stvar pri občinskih volitvah. Dasi so volitve še dokaj daleč, so vendar že nred tedni začeli razni klerikalni priganjači na vse načine blatiti in smešiti naprednjake. da bi odvrnili vsaj nekatere tirani zavedne občane od napredne fronte. Priznati se iim mora. da so v za-hrbtnosti največji mojstri, katerim ni nihče kos. Kljub temu. da ni bilo slišati od napredne strani nikakega zabavljanja, blatenja ali izzivanja, hujskajo klerikalci svoie lii udi na naipredmjake, da bi se ti skoro več ■ne smeli Dokazati v javnosti, ako bi ljudje ne vedeli, za kaj gre pri tej gonji. Pribi-iem. da so razdor, ki ie nastal v župniji, zakrivili ravmo klerikalci saj je znano, da se udeležujejo napredndaki in tudi delavci volilne borbe ne da bi koga zasramovali. Kdo ie prvi začel z izzivanjem, dokazuje zadnji ^Domoljub«, v katerem se postavlja neki bremiški modrijan. V svoji konfuzno-sti je zmešal »žerjavovcc«. Orjunaše, serija liste. Slavensko banko in Američane in serviral to zmes svojim pristašem. Boli klerikalce, ker vidijo, da stalno napredujemo kljub vsemu njihovemu prizadevanju. Trn_ v peti so iim vsi, ki misijo z lastnimi možgan. Toda pomagalo jim ne bo niti cepljenje njihove liste. Socijalistične delavce obkladajo s komunisti, ori tem oa so sami prevzeli na svojo drugo (Stamovnikovo) listo več izrazitih komunistov Naiprednjak. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Dne 16. t. m. ob 15. se vrši pri nas shod SDS. Dospe naš poslanec dr Pivko iz Maribora in g. dr. Rape iz Ljubljane. Vabimo domače in sosedne somišljenike da se v velikem številu udeleže tega zborovanja. SV. ANA V SLOV. GORICAH. Ustanovitev iavne ljudske knjižnice. V nedeljo, dne 12. junija t. 1. je ustanovila Zveza knl-turoih društev v Mariboru pri Sv. Ani javno ljudsko knjižnico. To je že deveta po številu. M iih je v tem letu ustanovila ZKD v izpostavljenih obmejnih krajih. Napredni Svetoančani so se v lepem številu zbraii po rami sv. maši pri Senekovičii v poso-jiiniškem prostoru. Predsednik ZKD jim je izročil 60 kniig m v daljšem govoru raz-tolmačil dosedanje kulturno delo med Slovenci in naloge, ki nas na tem polju še čakajo. Zavedni Svetoančani so tudi sami zbrali nekaj knjig in si »mislili omaro. Izvoljen ie bil knjižničarski odsek ki mu tia-čeloje g. Šlebirtger, blagajno vodi g. Sene-kovič, knjižničarja pa sta gg. Seifrid in Sttihec. Veliko zanimanje, ki so ga poka-aali Svetoančani ob ustanovili, je najboljši dokaz, da bo knjižnica dobro uspevala. Upravitelj Stahec je prav lepo vodil in zaključil ustanovitev Javne ljudske knjižnice na tej lepi in važni obmejni točki. Zahvala nemških avtomobilistov Ugledni nemški avtomobilski klub «All» gemeiner Deutscher Automobilklub* je po svojih predsednikih gg. Fritz in Kroth po« slal te dni velikemu županu ljubljanske ob« lasti zahvalno pismo, ki jasno priča, kako prijetno so se počutili nemški avtomobilisti med vožnjo po Sloveniji. Pismo se glasi: »Gospod veliki župan! Po končani ino« zemski vožnji našega kluba čuti podpisano predsedstvo prav posebno potrebo, da se Vam, kakor zastopniku prelepe slovenske pokrajine, ki smo jo prevozili, najudaneje zahvali za slovesen in prijateljski sprejem. Prav posebno se Vam zahvalimo za Vaše izredno toplo in prisrčno pozdravno brzo« javko, ki je bila izročena športnemu pred« sedniku Krothu na meji in ki je tvorila uvoa nepozabnemu sprejemu v Vaši pokrajinsko prelepi Sloveniji. Zahvaljujemo se nadalje prisrčno za izvrstno organizacijo proge, ta« ko na cesti sami, kakor v krajih in mestih. Organizacija vožnje je napravila na udele« žence naše vožnje najboljši vtis. kajti v nobeni državi, ki smo jih prevozili, ni bila naša vožnja tako dobro organizirana kakor pri Vas. Naši udeleženci, ki jim bo bivanje v div« ni Jugoslaviji ostalo nepozabno, so le obža* Iovali. da niso mogli delj časa ostati v tej gostoljubni zemlji. Uverjeni smo, da prispe mnogo naših udeležencev za delj časa v Ju« goslavijo, čim se jim bo nudila prilika, saj so tako nemške novine, kakor udeleženci sami v naši domovini navdušeno slavili le« poto in gostoljubnost Vaše zemlje. Prosimo Vas. da blagovolite našo zahva* Io sporočiti oblastvom, organizacijam in prebivalstvu Vaše dežele in upamo, da nam bo mogoče v prihodnjem letu pri slični pri« reditvi zopet posetiti Vašo prelepo zemljo. Z odličnim spoštovanjem. — Predsed« stvo splošnega nemškega avtomobilskega kluba: Fritz 1. r., predsednik, Kroth 1. r. športni predsednik.« Zastopnike in zastopnice po celi državi za dolgo iskane presenetljive novosti, katere rabi in kupi vsakdo, istem. Reelni in veliki zaslužek zajemčeo. Cenj. ponudbe na upravo jJutrac, podružnica Maribor, pod »Zajamčen zaslužek«. n VENECIN" je izredno učinkujoča voda proti revma*izmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: ISIS d. d. LinbKana. Naša srčno ljubljena, zlata mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa Marija Juvan je v ponedeljek, dne 13. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv, vere, mirno v Gospodu zaspala-Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, 16. junija 1927 ob treh popoldne s Stare poti 2 na pokopališče k Sv. Križu. 70e> V Ljubljani, 14. junija 1927. Žalujoči rodbini: Juvan - Ferjančič. Kdor oglašuie, ta napreduje! so najmodernejši damski polčevlji za letno sezijo. Najtrpežnejšc izdeluje in prodaja: Trgovina »DOKO«, IVAN CARMAN, Prešernova ulica št. 9, dvorišče. Zahvala. Podpisana l»an in Ivanka Negro naznanjava s potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresuločo vest, da nas je danes, dne 14. iun ja 1927 ob 17. uti za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni edini sin Radovan Negro dijak. Zemeljske ostanke predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 16. junija ob 16 uri iz mttvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. junija 1927. Ob priliki pogreba naše ljube, nepozabne matere, stare matere in tašče, gospe MARIJE RAK izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom presrčoo zahvalo za mnoge dokaze iskrenega sočutja in darovane vence. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, ljubim someščanom, ki so drago pokojnico nesli na poslednje počivališče, ter cenj. pevskemu društvu za žalne zbore, slav. Prostovoljenemu gasilnemu društvu pa za spremstvo. Najtoplejša zahvala tudi g. okrožnemu zdravniku dr. Žižku, ki je z velikim saraozatajevanjem lajšal dragi preminuli zadnje urft življenja. Žalujoče rodbine: Rak, Novak, Lokovšek, Rattaj. Alphonse Daudet: Tajnost botra Cornilla France Mamay, star igralec na piščalko. ki ie prihajal od časa do časa k meni v vas, mi je pripovedoval nekega večera kratko vaško dramo, koje priča je bil pred kakimi dvajsetimi leti moj mlin. Pripoved dobrega možička me je ganila in skušal bom, da vam io ponovim. kakor sem io slišal sam. Predstavite si pa trenutek, dragi či-tatelji. da sedite pred maioliko močno dišečega vina in da vam pravi star igralec na piščalko: -Naša pokrajina, dragi gospod, ni bila zmerom mrtev in nepoznan kraj, kakor je dandanašnji. V prejšnjih časih je bilo tod veliko trgovanje z žitom in ljudje z dežele so nam prinašali žito v mlin deset milj naokoli. Okrog vasi so bili vsi griči pokriti z mlini na veter. Z desne in leve strani niste videli iznad smrek drugega, kakor krila, ki so se obračala proti severozapadniku, in dolge vrste malih oslov, otovorjenih z vrečami, ki so stopali po poti navzgor in navzdol; in veselje je bilo poslušati z višine ves božji teden pokanje z biči, ploskanje s platnom in »hija-hot« mlinarskih pomagačev... Ob nedeljah smo v gručah zahajali v mline. Tu gori so mlinarji dajali za inuškatovca. Mlina n>ke hčere so bile lepe ko kraljice s svojimi čipkastimi robci in zlatimi križci. Jaz sem nosil svoio piščalko s seboj in plesali smo do trdne noči ,fa-randolo'. Ti mlini, vidite, so bili veselje in bogastvo naše dežele. Nesreča je hotela, da ie prišlo Francozom iz Pariza na misel, da so posta-\ ili ob cesti iz Tarascona valični mlin na paro. Vse lepo, vse "novo! Ljudje so začeli nositi žito v valične mline in ubogi mlini na veter so ostali brez dela. Nekaj časa so sc skušali boriti, toda para je bila močnejša iti gorie! — drugega za drugim so morali zapreti!... Niste več videli prihajati malih oslov. Lepe mlinarske hčere so prodale svoie zlate križce... Ni bilo več inuškatovca in ne več farandole!... Severo-zapadnik je pihal zastonj, krila so mirovala... In potem ie dala občina nekega lepega dne podreti vse te zidine, na njihovem mestu pa so nasadili vinograde in olike... Pa vendar se je sredi tega poloma krepko držal samo en mlin in se pogumno še nadalje vrtel na svoiem hribčku, valjčnim mlinarjem ored nosom. To je bil mlin starega Cornilla. tisti, kamor sva midva sedai nameniena. Boter Cornille je bil star mlinar, ki je živel že 60 let med moko in ie bil ves navdušen za svoj poklic. Ko so začeli zidati valjčne mline, je skorai zblaznel. Videli smo ga, kako ie tekal osem dni Po vasi, zbiral ljudi okrog sebe in kričal na vse grlo, da hočeio zastrupiti vso Provanso z moko iz valičnih mlinov. »Ne hodite doli,« je vikal: »ti razbojniki delajo kruh s pomočio pare, ki je vražji izum. med tem. ko delam jaz s severozapadnikom in severnikom, ki sta božji dah«... In tem podobnih lepih besed je našel še celo množico v hvalo mlinov na veter — toda nihče jih ni poslušal. Tedaj se je starec v hudi iezi zaprl v svoj mlin in je živel popolnoma sam, kakor divja zver. Celo svoie vnukinje Vivette. štirinajstletnega otroka, ni hotel imeti pri sebi, ki po smrti svojih roditeljev ni imela razen »starega« nikogar na svetu. Mala revica se je morala sama preživljati in se ie povsod vdinjala za nekaj časa: na pristavi v času žetve, ko so redili sviloprejke in obirali masline. In vendar se ie zdelo, da oče zelo ljubi tega otroka. V najhujšem solncu je prehodil po štiri milje peš, da jo je prišel obiskat ua pristavo, kjer je delala, in ko ie bil v njeni bližini, jo je opazoval do cele ure s solznimi očmi. V vasi pa so mislili, da ie stari mlinar odslovil Vivetto iz skoposti: in to mu ni bilo v čast, češ da pusti svojo vnukinjo, da se vlači od pristave do pristave, izpostavljena surovosti zakupnikov in vsemu pomanjkanju mladine, ki služi. Zelo slab vtis ie napravilo tudi to, da je tako čislan človek, kakor je bil boter Cornille. človek, ki je dotlej še kaj gledal na svoio osebo, hodil sedaj po cestah kakor pravi cigan, bos, z raztrgano čepico na glavi in v raztrganih hlačah... Tako se je zgodilo, da smo se sramovali zanj mi drugi starci, ko je ob nedeljah tak prihajal v cerkev; in Cornille ie to tako zelo občutil, da se ni več upal vsesti v navadno klop. Vedno je ostajal v cerkvi zadaj. med berači blizu kropilnega kamna. V življenju botra Cornilla je bilo nekaj, kar ni bilo povsem jasno. 2e dokaj časa mu ni nihče iz vasi nosil žita, in vendar so šla krila njegovega mlina zmerom svojo staro pot kakor poprej... Zvečer pa so liudie srečavali starega mlinarja na cesti, ko je gnal pred seboj svojega osla. otovorjenega z velikimi vrečami moke. »Dober večer, boter Cornille.« so mu vikali kmetje; »torei ima vaš mlin še vedno dela?« »Vedno, draga deca.* je odgovarjal starček z veselim obrazom. »Dela mi ne manjka, hvala Bogu.« Ce pa ste ga še naprej izpraševali, kje vraga dobi toliko dela. ie položil prst na usta in s težavo odgovoril: »Tiho, delam za izvoz!...« Nikoli niste mogli izvleči več iz niega. Da bi pa kdo vsaj nos pomolil v njegov mlin. to se nikomur še sanjalo ni. Celo male Vivette ni pustil noter... Ce ste šli mimo mlina, so bila vrata zmerom zaprta in velika krila so se neprestano vrtela: videli ste starega osla. ki se je pasel na travniku pred ploščadjo in velikega mršavega mačka, ki se je solnčil na oknu in vas je pogledoval z zlokobnim očesom. Vse to je bilo nekako taiinstveno in je povzročilo med svetom mnogo klepetanja. Vsak si je na svoi način razlagal skrivnost botra Cornilla. toda na splošno se je govorilo, da mora biti v tem mlinu več vreč denarja ko moke. Po dolgem času je prišlo vendar vse na dan; poslušajte, kako: Ko sem tako piskal na svoio piščalko in je mladina plesala, sem opazil nekega lepega dne, da se je moi starejši sin zaljubil v malo Vivetto in ona vanj. Koncem koncev nisem imel ničesar proti temu. kajti kljub vsem onim dogodkom je bilo Cornillovo ime pri nas v časteh, ne glede na to, da bi me veselila Vivette, ta vrabičica. ko bi skakljala po moji hiši. Toda ker sta imela naša zaljubljenca dovolj prilike, da sta bila sama, sem želel iz strahu pred posledicami. da bi se stvar čim hitreje uredila, in sem stopil do mlina, da bi o zadevi spregovoril par besedi s starim očetom. Oh. morali bi videti, kako me je sprejel, stari čarovnik! Nisem ga mogel pripraviti do tega, da bi odprl vrata. Skozi luknjico v ključavnici sem mu razložil vzrok svojega prihoda, kolikor sem mogel; in ves čas mojega besedovanja je ta malopridna mačja mrcina pihala nad mojo glavo. Starec mi ni dal končati in ie zelo nevljudno vpil, naj se vrnem k svoji pi-ščali; če se mi že tako mudi oženiti svojega sina. nai mu le poiščem deklet v valjčnem mlinu!... Lahko si mislite, da mi je zavrela kri pri takih nesramnih besedah; vendar pa sem bi! dovolj razsoden, da sem se obvladal, pustil starega bedaka v njegovim mlinu in šel javit mladima svoi neuspeh... Revni ovčici nista mogli verjeti: prosila sta me za milost, če smeta iti skupaj v mlin, da bi govorila s starim očetom. Nisem se upal upirati in trrr! sta odletela moja zaljubljenca. In ravno malo prej. preden sta prišla onadva gori, je odšel boter Cornille. Vrata so bila dvakrat zaklenjena; toda stari možiček je pustil lestvo pri-slonjeno. ko je odšel — in otrokoma je takoj prišlo na um. da bi šla noter skozi okno in malo pogledala, kaj neki utegne biti v tem slovečem mlinu... Nekaj nenavadnega, mlin ie bil prazen!... Nikjer vreče, nikjer zrna žita; niti trohice moke na stenah, niti na pai-čevinah ne. Tudi ni bilo čutiti one prijetne tople vonjave zmletega žita. ki razširja svoj duh po mlinih! . . . Ležišče je bilo pokrito s plastjo prahu in na njem je spal veliki mršavi maček. Tudi spodnji prostor ie bil žalosten in zapuščen, slaba postelja, nekaj cuni, košček kruha na stopnici in zraven .ie stalo troje ali četvero raztrganih vreč, iz katerih se je usipal grušč in bela zemlja. To je bila torej vsa skrivnost botra Cornilla! Ta zdrobljeni pesek je tedaj prevažal zvečer po cestah, da bi rešil čast svojega mlina in da bi liudje mislili, da še vedno melje moko... Ubogi mlin! Ubogi Cornille! Ze zdavnaj so jima odvzeli valjčni mlini zadnje odjemalce. Krila so se še vedno obračala, toda mlin se je vrtel prazen. Mlada sta se vrnila vsa v solzah in sta mi pripovedovala, kai sta videla. Srce mi je hotelo počiti, ko sem ju poslušal. Ni minute nisem izgubil; tekel sem k sosedom in sem jim v nekaj besedah razložil stvar. Domenili smo se, da moramo vse žito, kar ga imamo po hišah, neutegoma odnesti v Cornillev mlin. Rečeno, storjeno! Vsa vas se je vzdignila in v procesiji smo prišli gori z osli, ki so bili otovorjeni z žitom, — s pravim žitom, kakršno ie! Mlin je bil na stežai odprt... Pred vrati je sedel ua vreči peska boter Cornille: glavo si ie bil podprl z rokami in je .iokal. Ko se je vrnil domov, .ie spoznal, da so vdrli med njegovo odsotnostjo in odkrili njegovo tainost. »Jaz nesrečnik!« je govoril. »Sedai mi ne ostane drugega kakor smrt!... Mlin ie onečaščen.« In ihtel je, da se mu ie hotela razpo-čiti duša. klical svoi mlin z vsemi mogočimi imeni in mu govoril kakor resnični osebi. V tem trenutku so prispeli osli do ploščadi in vsi smo začeli glasno klicati kakor takrat, ko so bili še lepi časi za mlinarje: »Glejte, mlin! Glejte botra Cornilla!...« In vse polno vreč se ie kopičilo pred vrati z vseh strani in lepo rumeno žito se je usipalo po tleh ... Boter Cornille ie široko odprl oči. Zagrabil je žito v pest svoje stare roke, napol smejoč se. napol iokaje in vmes govoreč sam pri sebi: »To je žito!... Gospod Bog!... Zlato žito!... Dajte mi. da se ga na-gledamk Nato se je obrnil proti nam in dejal: »Oh. saj sem dobro vedel, da se boste vrnili k meni... Vsi lastniki valjčnih mlinov so tatovi!« Hoteli smo ga v slavnostnem izpre-vodu ponesti v vas. »Ne. ne, dragi moji; najprej moram dati svojemu mlinu jesti.. Pomislite vendar, tako dolgo je že. da ni imel več ničesar pod zobom!« In vsi smo imeli solze v očeh. ko smo gledali ubogega starčka, kako se .ie trudil na levi in na desni, kako ie stresal iz vreč in pazil na mlin. med tem ko se je drobilo zrnje in se je dvigal drobni prah žita proti stropu. Prav smo storili: od tistega dne nismo več pustili starega mlinarja brez dela. Nato pa ie boter Cornille nekega dne umrl "in krila našega poslednjega mlina so se nehala vrteti, takrat za vedno... Po Comillevi smrti ni več nihče nadaljeval njegovega dela. Kai se hoče. gospod, na tem svetu ie vse minljivo. In verjeti moramo, da ie minila doba mlinov veter, kakor ie minila doba ladij na Rodanu, najvišjih sodišč (za časov francoske inonarliiie) in ža-ketov z velikimi rožami.« (Prevcl P-r.) Maroaia in, vsa, doput>isin. Brezkonkurenčni! Turisti. plezalci, smučarji in loTci, ne premišljujte! 19271 B. S. A. Puppersport. skoraj nov, radi nagle obolelosti lastnika tak"j prodam. — Omenjeni not.-lr je eden najboljših mc-orjev za hribe. t3ko, da Mdanji lastnik jamči za najvišji klaec. celo z dvema osebama in prikolico Ha ngW in poskušnjo med t. in 2. uro pri Jugo-Auto, Ljubljana, Dunajska c. 36. 19302 Ucenca inteligentnega, boljših staršev. sprejme takoj trgovina z železnino Breznik & Fritecb v Ljubljani. 19211 Razprodaialca sladoleda sprejmem. Prednost imajo tisti, ki so ze prodajali. — Most«-, Ciglerjeva ul. 133. 19260 Pekovskega vajenca ali pa mladega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 19299 Služinčad kuharice, sobarice, natakaric'. hišne itd. dobe naj-lutje službo v Beogradu ako se zglase v birou Eko-mmija. Beograd, Vasina _11 — Telefon interurban 6-58. 18744-a Brivskega pomočnika •Ur.jsega in dobrega takoj sprejmem v trajno kon-dicijo. Plača po zmožnosti Hi dogovoru. Fran Novak. Maribor. 19311 Inteligentno gdč. r znanjem nemščine vzamem kot pomoč gospodinje. Ka-top služb* takoj. Na-pove oglasni oddelek •Jutra*. 19208 Učenca knjigrotrštvo sprejmemo takoj. Fonudbe na oglasni odde>k «Jutra* pod šifro ♦Frid*n 4> 19204 Hišnika ali vrtnarja oženjeuega, brez otrok, va-;enega zelenjadnesra vrta in adjarstva. sprejmem v hi-«re od Ljubljane. Dobi malo stanovanje, hlev tn n« kaj sveta Z3 zelenjavi; brezplačno Pripravno m mlajšega vpokojenca. ki Ki evnt opravljal še ka-W. drugo t-lužbo. Pismene p.-nudh* 7 navedbo ▼seja n p j- c-* »l»ižb pod »Vesten 1927>. 19258 1000 Din dam takoj onemu, ki preskrbi službo uradnice — kjerkoli. Fonudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Začetnica 6>. 1^306 Pletilni stroj Dubied. 8/60 nov, naprodaj. Eventuelno te kupec tudi lahko nauči pletenja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19185 Trg. pomočnik delikatesne in mešane stroke, starejši, z večletnimi spričevali, išče službe kot vodja podružnice, skladiščnik ali kaj 6ličnega. Vprašanja na- V K r p t a n pri tvrdki F Vrhunc. Maribor-Laitersberg 19044 K šivilji želi službe pomočnica. N slov pove oglasni oddelek »Jutra*. Mlada vdova išče službo gospodinje. Gre tudj kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19294 Trg. pomočnik vojaščine prost, želi službe v trgovini z mešanim blagom. najraje v mestu ali na deželi v kakem prometnem kraju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* 19114 Gospodična trgovsko naobražena. e trimesečno prakso, vešča tudi vseh domačih d d, išče službo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. . 19249 Kuharica srednjih let bi šla za gospodinjo k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Varčna gospodinja 100*. 19255 Kdor je priden sahko zasluži letno 35.000 Din. Samostojno lepo delo. Pišite na podružnico Jutra v Mariboru pod »Novo* in priložite 20 Din za navodila in vzorec. 19310 Zastopnika od 24—35 let starega sprejme proti dobri plači in premijam veliko inozemsko podjetj* za razpečavanje važnega inozemskega predmeta v Ljubljani in okolici V poštev pridejo le resni in spretni razpečevalci. ki so v stanju - odjemalcem cpretno nuditi Ponudbe na oplasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober zaslužek 102 •. 19102 Damsko kolo malo rabljeno, prodam. Naslov pove oglasni o-ld*lf»k «Jutra>. 1927"» Kolesarji! Fotografski atelje podružnica v večjem mestu Slovenije, radi opustitve naprodaj. Potreben kapital 20.000 Din — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod iifro »Brez konkurence* 19184 Cikcak stroj entelj, skoraj nov, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19090 Kolo za 7—loletnega dečka, zelo dobro ohranjeno, poceni proda Sebenik, Ljubljana — Knezova ulica. 19297 Elegantno spalnico novo. moderno rožnato, jesen, najfinejše izdelano, po ugodni ceni proda Ig. Repse v Ljubljani, Poljanska 21. 19301 Strojno pletarno v Mariboru, lepo urejeno in dobro vpeljano . radi družinskih razmer ugodno prodam Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »I. N. s. Maribor*. 19313 Otroški voziček prodam. Naslov v* oglasnem oddelku . 19268 Pristen malinovec dobite v d ro^eriji Ant. K a nc, sinova. Židovska ul. 173 Znižane cenel Oglejte ei zaloge dvokole« najnovejšega tipa Tribuna. Rekord. Champion Stvria. Biankini. Favor, Perla. Diamant le od 1300 Din naprej. — Pnevmatika Mlchelin. Dun-lop itd Ceniki frankov Prodaja aa obroke — Tri-bona F B L., tovarna dvokole* m otroških vozičkov Ljubljana 81 Vrhniško ooek< trboveljski premo? fr> bo kov» drv« nudi naieeneje T^nvro Krt?* Trn n vel:' on itar 1S» t>nc*»-e7Kr «1 Registr. blagajno dobro ohranjeno, kupi Kn-rel Koželj, Tržič. 19272 «Odo!» prazne steklenice kapo)« droererlja Anton Kane činov* Židovska ul it L 282 Srebrne krone . 19248 Opremljeno sobo v sredini me6ta, z razgledom na ulico, čisto in zračno, oddam takoj boljšemu in solidnemu gospodu. Naslov pove oglasrv? oddelek »Jutra*. 19266 Sobo oddam 2 gospodoma.. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*. 19269 Opremljeno sobico čisto, v mestu, oddam takoj solidni gospodični Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19281 Stanovanje sobe in kuhinje oddam onemu, ki založi za 2 meseca 30.000 Din, lahko dobi tudi službo. Ponudbe pod šifro »Podjetje 300* na oglasni oddelek «Jutra>. 19300 Lepo stanovanje v sredini mesta Maribora, 2 sobi in kuhinjo ter pritikline. nezaščiteno — takoj oddam. — Najemnina zelo nizka. — Pogoj odkup pohištva. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »I. N- 5. Maribor*. 19312 Zakoncema brez otrok oddam eno, ozir. dve lepi 6obi v centru mesta. event. s souporabo kuhinje, proti primernemu posojilu. oziroma predplačilu za daljšo dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Predplačilo*. 19296 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam takoj onemu, ki plača za 2 leti naprej. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra*. 19262 Stanovanje oddam od 15. junija do 1. septembra na Sušaku, ugledni družini ali več osebam za kopalno sezono. Informacije daje Groho"vac. Su-šak. Ninskesra 6. 19259 120.000 Din posojila iščem za povečanje obrti, proti primernim ob-restim in vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po^ tifro »Sigurna naložitev 6*. 192% K lesni industriji ali trgovini že obstoječi, dobro uvedeni bi pristopil in sodeloval z gotovino o-l 100—200.900 Din. eventu^-no tudi več. Pristopil bi tudi kot družabnik k posestniku večjih gozdov, radi skupne predelave. Trd les (bukev, hrast) ima prednost. Ponudbe pod »Lesna industrija E-644> na Inter-reklam d. d.. Zagreb — Stro«maverova 6. 19288 2. september Dane? sem sigurno na določenem kraju. Poljube Tvoj 19292 Ljubi Tom! Sedaj imam vedno ča«. Pridi! Zdrav, srečen! 192«>7 tl> Koncertni klavir prvovrsten (Fltlgel) prodam Naslov v oglasnem oddelku cjutra.. 19276 Prepeličarje kratkodlake, čistokrvne — mlade pse proda inž. Otmar lliklan. Slovenska Bistrica. 19244 Lovska psica nemška, kratkodlaka, 7. rodovnikom (Flora von Ober-see), stara o let. radi opustitve lova ugodno naprodaj. Na tekmah nagrajena s prvim darilom. Pojasnila daje Davorin Bizjak, Stari trg S. 19303 Dober zasfužek! Zastopnike v vseh mestih sprejmem. — Posel lahek in postran>ki. — Zaslužek dob r. Stroka važna iavUe se na .Iriumi. Beograd, Skopljanska 6. Šoferska šola izobrazuje kandi late praktično in teoretično z -«or za skladišča zasiguran. Zaslužek, zelo dober. Potreben kapital 150— JOO.OOO Din. lzvežhanost v lesni strdki mi ravno pogoj. Takojšnje resne ponudbe pod -io liden poseU na Akrnia Compatij. Ljubljana. " 706S-a Pot© aparati in potrebščine po nizkib cenab ▼ zalogi drogerija ASTOS KAJnC, sinoia. Ljubljani Židovska ulica štef. 1. Aparati v trgovini na ogled. — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. nneno Potrteea srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nasa ljubljena soproga in matu ca, sestra, teta, svakinja, gospa MIZARJI! Vezane a w w Dfosce (Sperrpiatteni dobite najceneje v vsaki množini pri ig- r e P 5 E, Ljabljana. Tes»r»ka ul. S rKarlovski cesta) 6Wj9-a danes ob 3 zjutraj, po kratki bolezni, v starosti 39 let mirno v Gospodu naspala Pogreb se vrši v sredo. 15. t m., ob pol 16, iz mrivažnice det. boln ce na pokopališče k Sv. Kri tu LJUBLJANA, 14. junija 192/. Franc, soprog -Justina, Olga. Mariia n Fančl otro-.