teto V!!.f štev. 30T V Ljubljani, petek dne 29. decembra 1922 Poštnina pavšalirana* Posamezna Stev. stane 1 Din hh»|a ob 4 z|utra|. Stane mesečno 10*— O in za inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št. 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulic« st l. TeL št 22. Celje. Aleksandr. cesta Račun pri pošto, čekov zavodu štev. 11.842 Ljubljana, 28. decembra. Politika je sredstvo za uresničenje idealov naroda in njegovih slojev. Politika je boj. V zmagi pa odloča ne le ideja, ampak mnogokrat veliko bolj prava taktika. Slaba taktika more upropasti tudi lepo in plemenito idejo. Že dolgo ee ni to pokazalo tako jasno kakor sedaj, ko imamo pred seboj celo sliko, kako se je pripravljal zagrebški kongres in kakšne je imel posledice. Izid je ta: Jugoslovani so izrinjeni iz vlade in politika se izvaja no radikalskem receptu. Izid je neugoden in vse žonglinnje ©krog resnice je ne more zakriti. Zagrebški kongres je imel nasroten učinek, kakor so ga pričakovali oni, ld K> se zanj ogrevali. Danes, ko je že nekaj Save steklo doli proti Beogra-9u, lahko motrimo neuspeh zagrebškega kongresa brez mržnje, brez jeze in brez zasmehljivosti. Ni več tistega Drvega nemira, ki more zamotiti hladno sodbo, in marsikaj se lahko pove, česar poprej ne bi bili mogli povedati. Ko se je prvič v javnosti zaslišalo, fe še hoče pokreniti odločen korak k rikijšanju politične napetosti na Hrvatskem, je — odkrito priznano — vsakega pravega demokrata zagrabilo okrog 6rca. Kri ni voda. in če se Ljubljana in Zagreb tudi včasih pisano pogledata, četudi smo preklinjali neodpustljivo napako, da so se neki hrvatski politiki spozabili tako daleč, da so v slepi strasti pisali memoran-de na genovsko konferenco, da bi se inozemstvo vmešalo v docela notranje zadeve Jugoslavije, četudi še krvavi država iz ran, zadanih jej od strašne zaslepljenosti, vsejedno nas je sprele-telo neizrečeno toplo, da dočakamo srečni dan, ko bodo vsi trije bratje Imeli le en skupni cilj: Blagor Jugoslavije. Mislili smo si koj v prvem hipu: Kjer se kaj tako velikega in svetega kuje, tam moramo biti tudi mi, da po svoji skromni moči pripomorem o k lepemu uspehu. Malo bližji pogled na zagrebško prireditev pa nas .je podučil, da lepo jabolko na znotraj ni zdravo. Videli smo. da so visoko idejo, ki bi ne smela biti eamo last enega, ki se ž njo ponaša, ampak bi morala biti skupna svoji na vseh strank, uporabili predvsem neki zagrebški politiki manjše važnosti a velikih ambicij, _ da povzdignejo sebe in se otmejo na ta način gotovega pozabljenja. Skozi vso prireditev je vela nelepa osebna nota proti Svetozarju Pribičeviču. kateremu morda kdo očita preveliko doslednost v politiki, ne more pa mu nikdo odreči nevenljivih zaslug za ustanovitev Jugoslavije in aristidične nesebičnosti in poštenosti. Zastopnikov večinskih hrvatskih strank ni bilo in tako smo bili svedold. da je prelepa ideia pobratenja treh plemen bila dis-kreditirana, ker je preveč viden postal pravi motiv aranžerjev: Ambicija nezadovoljnih veličin, osebna strast in gonja. Iz takega zastrupljenega ozračja ni mogel priti uspeh. Stvar ni prijela ne na levi ne na desni. Hrvatski blok je izmikal in končno izmaknil, posledica je bila polom v Bearraclu. zmaga radikalcev in njihova vlada. Danes gosp. Tomljenovič piše ponosno v poslednji številki svojega lista, da ta list sedaj lahko preneha, kajti namen je dosežen, »vlada je padla*. Tako piše prirediteljstvo kongresa in tragično .je. da ne čuti, da je sebe končno obsodilo pred vso javnostjo, mislečo javnostjo. Priznava namreč, da mu ni šlo za uspeh pri soorazumevanju Hrvatov in Srbov, ampak šlo mu je za rušenje ene vlade. Toli opevani sporazum je bil le sredstvo, da se zadovoljijo nezdravi instinkti užaljenega samoljubja, V tem danes neovržnem dejstvu, ki 5fno ga mi že videli, poznavajoč saku-lisje kongresa, je vzrok, da so premnogi, ki so z vsem srcem pripravljeni pomagati graditi mostove med sprtimi brati, globoko razočarani m ogorčeni .... . , Mi pa pravimo: Akcija m uspela, prinesla je ravno nasproten uspeh, namestila 'je v Beogradu velesrbsko stranko in potisnila ljudstvo v strasti volilnega boja, ki bodo plemensko zaslepljenost le le bolj razpalile. A vse to nam ne sme vzeti poguma. Ideja bratskega sodelovanja vseh treh plemen, izključenje plemenskih rivali-tet od prvega dne na praporu demokratske stranke, ne more biti uničena radi enega neuspeha ali zlorabe. Nasprotno, znova in znova se moramo vračati k njej. Vsa javnost bo to podpirala. Poskus, zastrupljen od nelepih motivov, se je ponesrečil in nepregledna je škoda, k! ga je njegov neuspeh pri-1 nesel domovini. A noro. brez oo- odklanfafo muslimanske zahteve MINISTER SRSK1Č GROZI Z DEMISIJO. Beograd. 28. decembra, p. Danes | zmagalo. Ko se je gosp. Omerovič ob dopoldne je Pašič sprejel bivšega mi-j 6. zglasil v ministrskem predsedstvu, nistra Omeroviča, ki mu je naznanil | je dobil obvestilo, da je gosp. Pašič pogoje takozvanih narodnih Muslimanov ( Maglajičeva skupina). Obvestil je ministrskega predsednika, da zahteva ta grupa resort ministrstva trgovine (Omerovič), ministra brez portfelja (Kaplonbegovič) in državnega podtajnika v ministrstvu notranjih del (Kurbegovič), poleg tega pa še stavlja znane materijalne pogoje. Pašič je odgovoril, da se mora posvetovati s svojimi kolegi in je določil novi sestanek z Omerovičem za 6. uro zvečer. Popoldne se je vršila konferenca radikalskih ministrov, na kateri je minister za šume in rude dr. Srskič, ki je Bosanec, ostro nastopil proti muslimanskim zahtevam, češ, da so izzvale med bosanskimi radikalci pravo j se bo SKS odločila za vstop v vlado, razburjenje. Dokazoval je tudi, da | Včeraj in danes se je v radikalskih kro- prehlajen in da ne more priti. To je stari trik gosp. Pašiča v podobnih situacijah. »Pravda* doznava, da bodo zahteve Maglajičeve skupine odklonjene. Jutri prispe v Beograd bivši minir-ter Karamehmedovič, ki bo skušal rešiti situacijo. Zatrjuje se, da bo za ministra trgovine imenovan dosedanji minister pravde dr. Markovič ali pa gen. inšpektor fin. ministrstva Ja-kovljevič. SKS vnovič odklonila vstop v vlado. Beograd, 28. decembra, d. Pred par dnevi je Pašič pozval bivšega ministra Pucija, naj ponovno razmisli o udeležbi SKS v radikalski vladi. Ljubljanski namestnik Hribar je prinesel poročilo, da Maglajičeva skupina nima nobene za-slornbe v narodu in da bo pri volitvah popolnoma propadla. Zagrozil je s svojo demisijo, ako bi Pasič akceptiral pogoje Muslimanov. Izgleda, da je Srskičero stališče gili z gotovostjo trdilo, da je tozadevni skiep že storjen. Nocoj pa so prispele iz Ljubljane vesti, da je SKS vstop v vlado vnovič odklonila. (Po naših informacijah se je o tem razpravljalo šele n- današnji seji načelstva SKS. — Ured.). Mussolini obeta vnovič izvedbo rapallske pogodbe V BEOGRADU pogajanjem za trgovinsko in prometni pogodbo. Naša vlada je imenovala za predsed r.ikc. jugoslovanske komisije generali Ljubo Milica. Beograd, 28. decembra, r. Vest r predsteječi ratifikaciji izvršilnih konver,-cij v rapallski pogodbi v italijanskem parlamentu ie izzvala v naših vladnih krc -giii veliko zadovoljstvo. Vlada je po zr. traiiu radikalnih listov prepričana o dr-bri vciji Mussoiir.ijevega kabineta. Po izvršitvi razmejitve bodo sledila pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe mer' obema državama in ureditvi medsebojnega železniškega in poštnega prometa Sušferšic nastopi že pri prihoditfih volit vali NJEGOVA POSVETOVANJA S HRIBARJEM IN BEOGRAJSKIMI POLITIKI. Beograd, 2S. decembra, r. Dr. Šuster-šič je danes obiskal razne politične osebnosti. Izjavil je, da je s svojimi razgovori jako zadovoljen. Pri prihodnjih volitvah namerava nastopiti z lastno kandidaturo pod imenom »Narodno-gospodarske stran ke». Zastopal bo stališče, da je dosedanja klerikalna politika popolnoma zavožena ter da je treba kreniti na druga pota. V kratkem prične, kakor poroča »TriTuna*, izdajati v Ljubljani in v Mariboru'?) svoje novine. Klerikalci so vsled njegovega nastopa jako vznemirjeni. Bojijo se, da bi dr. Susteršič paktiral z radikalci in ponujajo s svoje strani radikalcem moralično pomoč. Preko nekaterih starih prijateljev, ki jih ima or. Korošec med radikalci. dajejo klerikalci razne izjave ter povdarjajo zlasti, da bodo ves svoj boj na Slovenskem in v hrvatskih krajih vodili z največjo obzirnostjo napram vladi in radikalni stranki, zato pa s tem večjo ostrostjo proti demokratom. »Tribuna* je izvedela, da bodo klerikalci nastopili pri volitvah razcepljeni. Eno listo bo nosil dr. Korošec, posebno listo pa di. Gosar. Ker tudi Susteršič računa na dva mandata, je pričakovati, da bo klerikalna stranka še bolj oslabela. OPTIMIZEM Beograd, 28. decembra, p. Mussolini j jo predložil naši vladi, da se pristopi iz- j vedbi rapallske pogodbe. V najkrajšem ; času naj sc sestavi predvidena paritetna komisija, ki bi uredila zadarsko in reško \ vprašanje. Ker sa tiče ratifikacije sen \ margkcritskik konvencij, je italijanska: vlada sporočila, da predloži konvencijo \ ši v januarja parlamentu, ki da jih bo ratificiral v drugi polovici januarja. Mus- j solini sc je izjavil, da je sicer osebno 1 proti konvencijam, vendar smatra, da je treba vsa pendentna vprašanja med obema državama urediti na podlagi sklenjenih pogodb in ozira na mednarodne in- . terese. Taknj po ratifikaciji naj sc pristopi \ Ultimat Turčiji? LAUSANNSKA KONFERENCA NA MRTVI TOČKL Lausanne, 28. decembra, ud. Položaj j f® rešitvi manjšinskega problema in zla na orientski konferenci se je proti vs':- ; sti ureditvi musolskega vprašanja. V tel mu pričakovanju v zadnjih dneh zelo j dveh poginih konferenca v zadnjem te poostril. Ko je bil v glavnih točkah do- j dnu ni prišla niti koraka naprej, sežen sporazum glede dardanelskega ' Situacija je dozorela tako daleč, da vprašanja, ki je bilo najtežavnejše, je ; »o velesile sklenile, se sporazumeti med splošno prevladovalo mnenje, da niti ; seboj brez Turkov in svoje sklepe v u' vprašanje manjšin, niti vprašanje mosul- : tlmatovi obliki predložiti Turčiji. Ako skega ozemlja ne bo delalo posebnih tež- ; jih o-ikloni, bo konferenca takoj prek-' koč in da bo konferenca uspešno zaklju- j njena in bodo velesile poiskale drug-. ' cena še v tem letu. Nenadoma pa so se j sredstva, da uveljavijo svojo voljo. Ks -začeli Turki zopet izmikati in so se vr- j kor poročajo iz Londona, je angleški nili k svoji prvotni taktiki zavlačevanja, srednjemorska eskadra že dobil* pove Ker v dardanelskem vprašanju ne more- Ije, da odpluje v Dardanele. jo zlepa nazaj, stavljajo vedno nove ovi- ; — Kriza v mariborskem ia v rr USTANOVITEV SRBSKE RADIKALNE STRANKE V SLOVENIJI. Beograd, 28. decembra, lp. Danes dopoldne je ministrski predsednik Pašit sprejel namestnika Hribarja, ki se je energično protlvil imenovanju drja Sajovica za velikega župana z motivacijo, da sc na ta način onemogoči vsa politična kombinacija na Slovenskem. Pašic je obljubil, da bo uvaževal argumente g. Hribarja. Želji, da se naj imenuje na Slo venskem le eden veliki župan, pa ni ugodil, češ da je to nedopustno, ker zakon izrecno predpisuje, da morajo biti do 31. decembra imenovani vsi veliki župani, predvideni v zakonu o razdelitvi države na oblasti. Gospcd Hribar ie obiskal razne radi-kalske prvake, s katerimi ie konferiral o udeležbi radikalske stranke pri volitvah v Sloveniji. Na podlagi teh razgovorov je telegrafsko pozval v Beograd dr. Pav-niharja iz Ljubljane. Radikalna stranka zahteva da g. Hribar in njegovi prijatelji omogočijo kandidaturo ministra Zupaniča bodisi v Ljubljani, bodisi na deželi. Popoldne se je namestnik Hribar sestal z drjem Šusteršičem, ki je na podlagi razgovorov z radikalnimi politiki razvijal svoj taktični načrt. DEMISIJA PODŽUPANA 5N FUNKCIONARJEV NSS. - ZUPAN C MESTNEM GOSPODARSTVU. Maribor, 2S. decembra. I občinskim svetnikom Bahunom in du-Nocoj je župan otvoril sejo občinske- hovnikom dr. Jerovskom, je seja ob P. ga sveta s poročilom da je dosedanji pod župan Roglič. član narodno-soeialistične-ga kluba, odložil mesto podžupana, ki se mora v osmih dneh zopet izpopolniti. Tudi drugi občinski svetniki NSS so odložili v občinskem svetu vsa mesta v odsekih, ki se morajo zaradi tega rekonstruirati. Te volitve se bodo vršile na jiosebni občinski seji. Na današnji seji je od 9 narodno-socialističnih svetnikov bilo prisotnih le pet. Drugi štirje se seje niso udeležili. in tričetrfc prešla končno na specialno debato, pri kateri je moral zopet poročati župan sam. ker mariborski obČinsl svet, obstoječ iz 30 svetnikov, nima poročevalca za najvažnejše posle občinskega sveta. Proračun sa pričenja s prejemki župana. ki so predvideni letno na 35 tisoč Din plače in 5 tisoč Din doklade za re prezentsneo. Pa niti tu se ni dosegel bo o županovi plači Se- i sporarum in so I le jutri sklepalo. Nadaljevali so z onimi Nato je odgovarjal župan na očitke, j proračunskimi postavkami, ki jih je fi-ki so jih pri generalni proračunski de- j nančno-gospodarski odsek črtal, ostal" bati iznesli razni govorniki na račun i se bodo skušale odglasovati koncem vršil-*. Solunska konvencija Beograd, 28. decembra, r. Grški zunanji minister je sporočil našemu atenskemu poslaniku Balugdžiču, da je grška vlada pripravljena privoliti v nekatere spremembe konvencije o svobodni coni naše države v solunskem pristanišču. Po poročilih iz Aten odpotuje Balugdžid v soboto v Beograd. V beograjskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da se bo naša vlada pri novih pogajanjih z Grško ozirala povsem na interese naših trgovcev in bo zato zahtevala primerno razširjenje dosedanje konvencije. Predvsem bo zahtevala vlada našo administracijo v nevtralnem pasu in gotove olajšave na železniški progi Djevdjelija-Solun. Skupliins Savesa javnih nameščencev Split 28. decembra, r. Včeraj je bila zaključena v Splitu letošnja glavna skupščina »Saveza javnih nameščencev*. Vsled izjave finančnega ministra, da ne more privoliti v povišanje doklad do novih volitev, je vladalo med zboroval- stranskih namenov nadaljevano delo naj živi, in c vesti mu mora enkrat roža uspeha tako gotovo, kakor je resnična in zdrava ideja našega tro-edinega naroda in njegove najžlaht-nejše organizacije — naSe jugoslovanske države. Pri tem delu bomo zraven vsi, ki mislimo in čutimo jugoslovansko ci ves čas silno razburjenje; zlasti delegati iz novih krajev so navedli celo vrsto primerov o silni bedi državnih nameščencev. Rešitev kabinetne krize z radikalnim Pašičevim kabinetom je izročila nad 180.000 državnih nameščencev z rodbinami gladu. Večina govornikov je govorila za stavko, oziroma pasivno rezistenco, vendar pa je bila končno sprejeta milejša resolucija, v kateri se zahteva med drugim takojšnjo povišanje draginjskih doklad in popolno ukinjenje maksimiranja doklad za nižje uslužbence. Proti reakciii na Poljskem Varšava, 28. decembra, u. Poljska vlada je pri likvidaciji zadnjih krvavih spopadov v Varšavi nastopila zelo energično. Danes ponoči so bili aretirani zadnj! kolovodje zloglasne organizacije generalnega ravnatelja Rozvvolja, v čigar uradu so se stekale glavne niti vseh nameravanih pučev. Dočim poslanec Dimovvsk! vsled zaščite po poslanski imuniteti m mogel biti aretiran, so njegovi zaupniki stavljeni v zapor. Generalni svet poljske socialistične stranke se je obrnil na vse socialistične organizacije Poljske s pozivom, naj sc pripravijo na splošno stavko, ako bi poljska organizacija črnih zopet hotela nastopiti. V tem primeru ne bi bila splošna stavka le demonstrativnega značaja, temveč bi imela namen odbiti s silo vsak reakcionarni nastop. mestne uprave. Zupan je grajal pošto- j proračunske debate. Nato se ie panje finančno-gospodarskega odbora, ki j debata o vprašanju, ali naj občina pr-je celo vrsto važnih postavk črtal, kar ' speva svojim uslužbencem za osebni bi lahko postalo usodno za razvoj me- I dohodnino znesek 10 tisoč Din, ki se ______ postalo usodno za razvoj sta. Kvarljive posledice takega- črtanja proračunskih postavk, je videti zlasti pri državnem proračunu, v katerem je tako črtanje občutno zadelo Slovenijo, zlasti pri šolstvu. Če bomo črtali iz gole varčnosti brez iskanja virov za kritje, mora vse premoženje propasti. Z zvišanjem izdatkov je treba zvišati tudi prejemke. Zupan je zavračal izjave dr. Ver-stovška, ki je hvalil stare čase pod nemškim županom dr. Schmiedererjem, češ da je ravno tisto primitivno gospodarstvo, ki ni gledalo na bodočnost, krivo, ds mora občinski svet sedaj za kritje rednih potrebščin iskati izrednih virov za dohodke. Od važnejših mestnih gospo darskih podjetjih so bila vzeta v proračun ona, katera so se zadnji čas vodila ločena od mestnega zaklada. Mestna podjetja, ki jih ni v proračunu, pa ni60 bila že prej ločena od mestnega zaklada in bodo zato polagala občinskemu svetu posebej poročila o svojem stanju. (Električno podjetje, plinarna itd.). Zupanov obširni zagovor gospodarstva dosedanje magistratns večine so več ali manj posrečeno motili medklici njegovih dosedanjih zaveznikov, narodnih socialistov in klerikalcev, in s tem javno uničevalno obsojali svoje lastno pogubno poldrugoletno gospodarstvo na mestnem magistratu. Nato je župan odgovarjal dr. Lesko-varju, ki je tudi branil zlate čase »des biederen Sehmiederer*. Na medklic občinskega svetnika, socialdemokrata Bahuna, je dr. Leskovar Bahuna, ki je predsednik socialdemokratičnega občinskega kluba zavrnil: »Vi pa tiho bodite, imate dovolj masla na glavi! Denuncira-li ste*. Bahun: Koga?* Dr. Leskovar: »N. pr. policiji svoje tovariše, ko niso hoteli trobiti v vaš rog!* Nastal je velik nemir, ki se je le polagoma polegel, nakar je župan preči-tal predlog mestnega knjigovodstva za zvišanje raznih doklad za kritje izdatkov. Po zopet ni ostri kontroverzi med dohodnino znesek 10 tisoč Din, ki sp proporcionalno razdeli. Predlog je bi! končno soglasno odobren. Pri stvarnih potrebščinah .je občinski svetnik Roglič grajal tratenje kuriva v občinskih uradih. kjer se mnogo preveč kuri. Sprejet je bil "predlog, da v mestnih uradih toplota ne sme presegati 18 stop. C. Dr. Jerovšek je nato ponovno zatrjeval, da podatki v predloženem proračuna glede plač uradništva ne odgovarjajo istini. Zupan je skušal razložiti ne jasnost, med tem pa sta si že skočili v lase občinska svetnika Žebot in Ba hun. Zebot je udaril s pestjo po klopi kličoč župana na pomoč in vzkliknil, d', se »od nekega Bahuna ne da smešiti*. Ko sta se pomirila, je govoril svetni;. Kejžar, ki je zahteval, da finančno-go-spodarski odsek proračun zopet preštudira in pripravi gradivo, s katerim se bo bavil občinski svet, ker meni. da proračuna sploh ne bo mogočo predp batirati. (V finančno-gospodarskem od seku so namreč samo klerikalci, soc-ia] demokrati in narodni socialisti.) Za- Kejžarjem je še govoril podžupan Roglič. češ tega »plavanja* v občinsker.i svetu so krivi le socialdemokrati, ki hočejo v občini absolutno vladati, a nimajo za to potrebne večine, še manj pa zmožnosti. Zupan je priznal, da so v proračunu nejasnosti, zato naj se zadeva po predlogu svetnika Bureša r finančno-gospodarskem odseku jutri preišče. Zvečer ob pol 11. uri je bila seja- zaključena in se bo nadaljevala jutri. Jutri se bo tudi konstituiral novi stanovanjski urad z razsodiščem. NAŠA LETALSKA KOMISIJA NA ČEŠKEM. Praga, 28. decembra u. Kakor javlja jo »Lidove Noviny>, dospe prihodnje du v Prago jugoslovanska letalska komisija da obišče razpe naprave češkoslnvašk-, letalsk« industrije. Klerikalni Vrazerll Klerikalci so se očividno namenili voditi volilno borbo za skupščino v znamenju frazerstva. Volilni pamilet klerikalnih pdfelancev je bil poln starih, obrabljenih fraz, »Slovenec* pa nadaljuje po začrtani poti z uvodniki. Ost je obrnjena proti demokratom, najboljši dokaz, koga smatrajo klerikalci za svojega glavnega nasprotnika. V včerajšnji številki polemizira z našim uvodnikom od prejšnjega dne, v katerem smo označili smer politike slovenskih demokratov. Prav všeč nam je, da »Slovenec* ž njo ni zadovoljen, najboljši dokaz, da smo na pravi poti. Pri tem moramo pa vseeno ugovarjati metodi klerikalne polemike. Klerikalcem, ki so bili v koaliciji že z vsemi strankami in tudi z radikalci, najmanj pristoja debata o koalicijah. Ljudem, ki se ne zavedajo kaj so državni in narodni interesi, bi m! zamanj razlagali, da so bili demokrati baš tudi radi njih v koalicijski vladi z radikalci. Kadarkoli in kjerkoli so bili v koaliciji klerikalci, so povsod in vedno gledali le nato, da so položaj neusmiljeno izkoriščali v svoje strankarske in osebne namene in se pri tem niso ozirali na prav nobene ideaie. Demokrati možato nosijo odgovornost za svoja dejanja. Trojica slovenskih demokratov je storila najmanj lOOkrat toliko dobrih deianj tekom zadnjega parlamentarnega zasedanja kot pa vsi ostali slovenski poslanci. Da bi vsakdo izmed teh toliko pozitivno sodeloval ra parlamentarnih in državnih poslih, bi Slovenija danes drugače izgledala. Tudi bi klerikalni kričači, ki so kot poslanci le jemali bogu čas, državi pa dijete, imeli kaj pokazati in bi jim ne bilo sedaj treba glodati na starih frazah. Kar se tiče posebej klerikalizma, nam tudi g. Weu-del, ki je črpal svojo modrost pri samem klerikalnem studencu, ni merodajen. Naj Hi šel v slovenske vasi, kjer je klerikalcem doma, ali naj b! se oglasil pri nas, da bi mu pokazali klerikalno kulturo in moralo v pravi luči, pa bi za »Slovenca* i::anj markantno pisal. Tudi glede levl-čp.rstva se s »Slovencem* nikdar ne bomo složili; kajti on meni, da je edina lastnost levičarjev za vsako ceno rušiti državo ter begati ljudstvo. Demokrati se tndi kot levičarji v polni meri zavedamo svojih dolžnosti, tako napram narodu, kakor napram državi. Tem podrejamo v vsakem slučaju politiko in taktiko. Od stranke, ki zlorablja slovensko ime in slovensko ljudstvo v dosego ultramontanskih ciljev in namenov ter se v to svrho sedaj prilizuje velesrbskih radikalom, ne potrebujemo nobenih lekcij. Demokrati sfno bili od prevrata edini med Slovenci, ki smo neomajno zastopali idejo iugo-slovanstva, naprednosti in socialne pravičnosti. Če tudi smo orali ledino, lahko i-okažemo pri svojem javnem delu desetkrat več uspehov kot SLS. Bodočnost bo dokazala, da je bil naš program pravt, ne pa besedičenje klerikalnih frazerjev. ValiSise zanimivosti Volitve so še razmeroma dosti daleč, vendar postaja že predvolilni čas vsak dan bolj zanimiv. V Vojvodini so si v laseh radikalci, čeprav je ta ! ^krajina pravzaprav njihova domena. tako. nekaka radikalska Vendeja. Lasa jo se pašicevci in protičevci, ali za, res, ali samo tako, »za opsjeniti prostotu*, to za danes še ni popolnoma jasno, ker Protič dela v svojem •Radikalu* komplimente — Pašiču, ki je tudi takrat, ko je bil v koaliciji demokrati, računal z razpoloženjem v onem radikalnem delu, ki je odioč-r-o nasprotoval koaliciji. Tako namreč pravi « Radikal*, ki do sedaj ni imel urijazne besede za Pašiča. Pa radikalski volilni program! Stranka kot taka ga ni objavila, temveč je v njenem imenu spregovorila kar sama vlada v posebnem komunikeju. s katerim dokazuj«, da so radikalci še vedno mojstri v obljubljanju najbolj zahtevanih reči. Postranski, neoficijelni radikalni listi delajo f ropagando za Veliko Srbijo in mislijo, da bodo s tem pridobili prav veli- ko pristaSev za radikalno stranko. Radikalska »Tribuna* napoveduje re- šenje hrvatskega vprašanja v znamenju jednotne države — Srbije ter dokazuje. kako ie osnovna pogreška cele državne konstrukcije ta. da se je država postavila na neki novi temelj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, mesto da se je kratkomalo nadaljevala državna, ideja stare Srbije. S tem, da se je 1. december 1918 priznal kot nekak začetek nove zgodovine naše države, je povzročen kaos v narodni zavesti in narodni duši, Srbskemu narodu je odvzeta vloga asi-milatorja in stvarnika narodnega je-dinstva in mesto trdne države je zato nastala le — kopija države. Z nastopom radikalske vlade je napočil čas. da radikalna 6tranka pretrga koalicijo z izdajstvom Srbije (= z jugoslovansko arijentacijo demokratske stranke). — Sem spada tndi izjava gosp. Pašiča, da se je treba boriti »proti Jugoslovanom za Srbe. Hrvate in Slovence* . i . Seveda drugače se glasijo oficijelni članki službenega organa radikalne stranke «Samouprave», ki zatrjuje, da gosp. Pašič ne bo za nobeno ceno opustil politike vidovdanske ustave. Končno še korijozen komentar k velesrb6kim načrtom radikalcev. »Slovenski Narod* (kdo pa?) vidi v dejstvu, da radikalci z nobeno besedo ne omenjajo takozvan. hrvatskega problema, dokaz, da tem vnetej&e na tihem dela,jo na tem, da se »brez nepotrebnega hrupa in kar najpreje in najuspešnejše hrvatsko - srbski spor spravi 3 sveta* in gospodje iz Knaf-. love ulice pričakujejo, da bomo za ne-dolgo postavljeni pred gotovo dejstvo, da so odstranjena vsa nesoglasja med Beogradom in Zagrebom . . . VOLILNI IMENIKI za volitve v narodno skupščine, ki se vrše 18. marca 1923 so somišljenikom razgrnjeni na vpogled v tajništvu demokratske stranke Ljubljana Narodni dom I. nadstropje med uradnim! uram!. Poživljamo somišljenike da se pravočasno prepričajo če so vpisani ali ne. Reklamacijskl rok poteče 6. jsnuarja 1923. -f- Gospodarsko društvo demokratske stranke v Spodnji Šiški opozarja svoje somišljenike, da poteče rekla-macijska doba za volitve v narodno skupščino, ki se vrše dne 18. marca 1923, dne 6. januarja 1923. One somišljenike, ki še niso vpisani, opozarjamo, da pravočasno poskrbe za vpis. Zato je potrebno, da ima vsakdo zglasilnico policijskega ravnateljstva, da biva že 6 mesecev nepretrgoma v občim, rojstni list, oziroma kako drugo veljavno li8tino, s katero izkaže, da je dopolnil 21. leto. One, ki žele, da se jih reklamira, poživljamo, da se zglase najkasneje do 4. januarja 1923 na Gasilski cesti št 115, oziroma v tajništvu demokratske stranke. Narodni dom I. nadstropje. -f Politično in gospodarsko društvo za šentpetrski in kolodvorski okraj vabi celotni odbor in druge svoje somišljenike na sestanek, ki se vrši danes ob 8. zvečer v gostilni pri Bon-čarju na Sv. Petra cesti. + Pri občinskih volitvah v Šabcu je zmagala demokratska stranka. -f- Strah. Dne 13. decembra je bila seja klerikalno stranke (pod imenom Kmetska zveza), kjer so se cele ure posvetovali o nevarnosti radi vrnitve dr. Šusteršiča. Končno se je strah, ki je stopil navzočim »kmetom* v ude, izlil v preplašeno resolucijo, ki pravi: »Z ozirom na govorice, da bo bivši deželni glavar dr. šusteršič poskušal zanetiti v stranki razdor, izjavljajo vsi člani načelstva JKZ. da bodo z največjo odločnostjo branili enotnost in disciplino v stranki, ki je edina resna . . .» itd. Za sedanje člane na- čelstva 2e verjamemo, da 6odo trraniTi svojo kožo. Drugo vprašanje pa je, kaj mislijo klerikalci po deželi. Od tam namreč prihajajo kaj čudne vesti .. . 4- Ljubljanska Zajednica je imela v 6redo zvečer sejo. v kateri so Naro-dovci poročali, kako bi radi ja prečili imenovanje dveh velikih županov, o svojih pogajanjih z radikalno stranko pa niso poročali. Mnenja so. da. če »Slovenski Narod* piše za radikalce, je to interna stvar večine upravnega sveta »Narodne tiskarne*, kar pa Zajednice nič ne briga. 4- Najslabejša in najkrajša vlada. Zagrebška »Riječ* pri občuje pod tem naslovom lep uvodnik, v katerem dokazuje, da je vstoličenje čisto radikalske vlade reakcija na idejo državnega in narodnega edinstva «Osni vanje plemenskih strank in blokov in radikalska vlada — to je ena smer. To je smer reakcijonarnih sil proti veličanst-veni ideji narodnega edinstva*. Vlada je tako slaba, da sama to čuti in je beračila pri najneznatnejših parlamentarnih skupinah, kakor so kinetij-ci in del muslimanov, da bi vstopile v vlado ter je sprejela od muslimanov pogoje, ki jih nihče ne bi sprejel. Svoj članek končuje »Riječ* z besedami: »Sedaj je odvisno od ljudstva, da napravi iz te najslabše vlade tudi — najkrajšo. In to se bo zgodilo. Ako ne že prej, potem mora ta vlada pasti gotovo 19. marca.* -}- Jugoslavija v Mali ar.tanti. Pod tem naslovom prinaša božična številka »Prager Presse* izjave nekaterih naših odličnih politikov o odnošajih Jugoslavije napram Mali nntanti. a osobito napram češkoslovaški republiki. Bivši predsednik demokratske stranke gosp. Ljuba Davidovič naglaša. da morata oba naroda stopiti v čim tesnejše medsebojne odnošaje, kajti le na ta način bo mogoče zaščititi in braniti sadove, ki nam jih je prinesla borba in zmaga. Sporazum med Čehoslovaki in Jugoslovani mora biti jedro sporazuma vseh Slovanov. Slovanska solidarnost mora biti ideal naše dobe in naše generacije. Bivši minister prosvete gospi Sveto-zar Pribičevič poudarja, da češkoslovaško - jugoslovanski sporazum ni le sporazum koristi in skupnih interesov, temveč tudi sporazum src in duš. On je prepričan, da bosta obe državi, podpirani od ostalih zaveznikov, zasigurali mir in napredek centralni Evropi. Gojiti medsebojne kulturne odnošaje pa je prvi predpogoj za, trajnost bratske zveze. Svoje izjave. ki karakteriziraio veliki pomen češkoslovaške - jugoslovanske vzajemnosti, so podali še prof. Jovan Cvijič, g. Ljuba Jovanovič, minister dr. Laza Markovi č, prof. Rista Odovič, minister dr. Miša Trifunovič, prof. Jovan Žttjovič in g. Hafiz, Maglajlič. -f- Novi radikalski list. Glavni odbor radikalno stranke je sklenil, da prične v Velikem Bečkereku izdajati nov radikalski list, kojega glavna naloga bo pobijati izvajanja »Banatskc-ga Glasnika*, ki je v rokah Protičevih pristašev. — Nezgoda sovčet^ga poslanika v Sofiji. Sofijski poslanik sovjetske vlade je padel s terase svojega stanovanja, si zlomil obe noge in dobil še par drugih poškodb. — Poljska za svoje uradništvo. Iz Varšave poročajo, da je poljski ministrski svet sklenil povišati s 1. januarjem 1923 plače državnim uradnikom za 100 odstotkov. — Grči*?, štedi. Grška vlada je sklenila, da ukine svoja poslaništva v Toki-ju, Rio de Janeiru, Madridu, Dunaju, Budimpešti in v Bcrnu iz razlogov varčevanja. — Volitve v čevljarsko zadrugo na Dunaja, kjer so imeli dosedaj Čehi večino v odboru, so se končale v sredo z zmago združene socijanstfčnt, klerikalne r «JeKIeuo znamenje«, jmrair Jarc p* m nemško-nacijonalne liste, ki je dobila 4326 glasov, češkoslovaška lista pa 1470 glasov. — Amerika dovoljuje izvoz zlata. Londonski listi poročajo iz Washrngtona, da je ameriška vlada izdala naredbo, glasom katere je zopet dovoljen izvoz zlata iz Amerike v Evropo. končal svojo noveleto »Poletje*. V zelo bogatih »Književnih poročilih* ocenjuj« dr. Glonar simpatični Sičev zbornik »Narodni okraski*, dr. Š. Erjavčeve zbran« spise za mladino, J. Zoreč Erjavčev pre vod srbskih narodnih pripovedk in Mi-šičev satirični in aktualni roman »Deda Joksim* dr. Kidrič. Glonarjevo izdajo Prešernove antologije, dr. Ozvald Zbornik za pučku prosvjetu in dr. Čermelj Nedeljkovičevo francosko knjigo o Boš-| kovičevi relativistični teoriji, kjer priha-! ja do zaključka, da je bil Boškovič iz-} med največjih duhov jugoslovanskih, i primerjajoč ga velikanom Newtonu, Leifc Liubijanska drama. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: »Liliom*. A. Nedelja, 31.: Zaprto. . Ponedeljek. 1.: ob 15. »PeterČkove po- jnlzu- kantu- R™aika prinaša dvoje po-slednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Liliom*. ro5il 0 drami in open izpod peres Fr. Liubijanska opera Petek, 29.: »Gorenjski slavček*. E. Sobota, 30.: »Carmen*. D. Nedeljo, 31.: »Goreniski slavček*; ob 15. Izv. Ponedeljek, 1.: »Prodana nevesta*. Izv. Šentjakob'-! oder v I "ibljanL Pondeljek, 1.: «Charleyeva teta*. Mariborsko gledališče: Sobota, 30.: »Faust*, gostovanje g. Kovača iz Ljubljane. C. Nedelja, 31.: ob 15.: »Pogumni Tonček«. Mladinska igra. Izv. Pondeljek, 1.: ob 15.: »Pogumni Tonček*. Izv. Ob 19.: .Hoffmanove pripovedke*. * Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. Na dan novega leta ob 8. uri zvečer se vrši premiera v Ljubljani že silno priljubljene angleške veseloigre »Charleveva teta*. Nad vse komična, salve smeha vzbujajoča veseloigra je zasedena z najboljšimi, že priznanimi močmi. Predprodaja vstopnic od petka dalje v kavarni Zalaznik. Beograjski pevci pridejo v Slovenijo Najboljši srbski pevski zbor »Beograd-sko pevaoko društvo* namerava — kakor poročajo listi — v kratkem prirediti turnejo po Sloveniji in Hrvatski. Turnejo bosta vodila dirigenta Manojlovič in Polcinetti. Novo gledališče v Skoplju. Skopljan ski odsek gradbenega ministrstva je razpisal ofertalno licitacijo za zgradbo novega gledališča v Skoplju. Novo gledališko poslopje bo zgrajeno v modernem slogu velikih gledališč. Hudožestveniki pridejo v Beograd? O priliki zadnjega gostovanja Hudožest-venega teatra v Zagrebu je tudi uprava beograjskega Narodnega gledališča pova bila odlično trupo Stanislavskega na gostovanje. Stanislavski povabila ni odklonil, odgovoril pa je, da bi mogel v Beogradu prirediti kvečjemu en literarni večer. Zato je gostovanje Hudožestvenikov pred njihovim odhodom v Pariz in Ameriko izostalo. Zatrjuje pa se. da bo Hu-dožestveni teater v Beogradu gostoval po svojem povratku v Evropo. Pevski zbor «Glasbene Matice» v Ljubljani priredi dne 6. januarja, ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union* v Celju koncert, čegar dnevni red vsebuje sklsdbe naših najboljših skladateljev. Za to velevažno kulturno prireditev vlada v Celju že sedaj veliko zanimanje, vsled česar se opozarja zlasti zunanje goste, da si preskrbe pravočasno vstopnice. Izšla je 12. štev. «Ljuhljanskega Zvona» z izredno bogato in pestro vsebino. A. Funtek je objavil zanimivo, mestoma sarkastično pisano razpravo «0 besedilu naših popularnih pesmi®, Ivan Lah zaključna poglavja svojega romana «Angelin Hidar*, pesnik Gradnik dva lepa soneta «Je3eni v Medanl«; Fr. Erjavc je priobčil v črtici «Iz Cankarjeve delavnice« dva različna napisa Ivanove cVe-like maše», ki bosta zanimala ne samo literarnega zgodovinarja, marveč tudi preprostega čitatelja. Fr. Bevk je zaključil svojo enodejanko «V g!obini», ki z naturalistično vernostjo slika krčevito predsmrtno borbo čete vojakov v zako-pu. Vojeslav Mole nas seznanja z bujnim gledališkim življenjem v poljski pre-stolici, modernist Fr. Onič ima pesem Albrechta in Nika Štritofa. V vabilu na narocbo, ki je številki priloženo, je uredništvo navedlo mnogo odličnih literarnih osebnosti, ki bodo sodelovale v prihodnjem letniku in katerih imena jamčijo, da bo »Ljubljanski Zvon* tudi v bodoče ne samo najstarejša, marveč tudi najboljša slovenska, revija ki bi ne smela manjkati v nobeni hiši. List, ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54, toplo priporočamo. Celoletna naročnina za leto 1923 znaša 90 Din, lahko pa se plačuje tudi polletno, četrtletno ali izjemoma tudi mesečno. The Jugcslav Review (Jugosloven-ski pregled). Prejeli smo novembersko številko odličnega časopisa, ki je posvečen medsebojnemu spoznavanju in prijateljskemu zbliževanju med narodi Ze-dinjenih držav in našo kraljevino. Vsebuje več informativnih člankov o jugoslov. gospodarstvu, trgovini in politiki, pisanih deloma v angleščini, deloma v srbohrvaščini. Časopis izhaja v Newyor-ku pod uredništvom g. M. P. Hiča. Sokol I. v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je društvena inkasantinja končala s pobiranjem članarine na II. polletje. Kdor članarine še ni poravnal in jo do konca tega leta ne poravna, se ga smatra, da je izstopil in bo črtan. Članarino je poravnati v društveni pisarni Tabor 13 vsak dan od 16. do 19 ure. Sokol v Cerknici ima svoj občni zbor 6. januarja ob 15. v prostorih br. Ivana Zumra. S. K. Jadran v Ljubljani. Redni občni zbor sc vrši dne 31. decembra 1922 ob 9. tiri dopoldne v gostiln: pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu z običajnim dnevnim redom in predlogi za izpremembo pravil. V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, sc vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi članov. Tajnik. Smučarski tečaj JZSS je določen na termin od 6. januarja do 14. januarja 1923 in upamo da bo Bohinj pravočasno odpravil tudi še zadnjo zapreko in pripravi: vsaj do ta čas tudi — sneg. (TPR). Smuški izlet čez novoletne praznike priredi zimska sekcija S. K. Ilirije. Kraj izleta kakor tudi čas odhoda se bo objavil v časopisih dne 29. in 30. t. m. Sekcija opozarja svoje člane, da se polnoštevilno udeleže izleta posebno ker se bo zbral teren, ki bo prikladen tudi za začetnike. Športni poročevalec kaznovan po — JNS. Zagrebške »Novosti* prinašajo skoraj neverjetno vest. da ie JNS. kaznoval športnega poročevalca «RiječW g. Juraja Dupelj-Stubvnskega, baje radi kritike o sodniku, ki ie vodil prvenstveno tekmo Gradjanski : Concordia. s tem, da mu je za leto dni prepovedal dostop na vsa igrišča. Ker je g. Stubinsky član Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja, je za včeraj bila sklicana seja zagrebške sekcije, ki se je bavila s to zadevo. Vsekakor bodo novinarji znali preprečiti take kršenje svobode tiska. Zadeva je princi-pielnega značaja, zato se nanio še povrnemo. Praška Slavija v FUrthu. V torek je igrala praška Slavija v Fiirthu in podlegla tamošnjemu klubu Further Spielverei-nigung s 3 : 2 (2 : 1). Claude Farrere: 26 Obsojenci To pot policijski častnik ni presenečen. Imel je dovolj časa, da se je rnašel in si dal zopet nekoliko svoje energije. Zato je pričakoval takšen -vršetek govora Ferratijevega. Zato mu tudi precej odločno odgovori: »To :il mogoče. Saj sami razumete . . .* Toda v drugič mu njegov sobesed-nik preseka besedo: »Nasprotno, to je zelo mogoče!* Delegat Praviteljstvujuščega sovjeta tovori prepričevalno, kratko nadaljuje: «Za vas je podana višja sila. Vas ie bilo petnajst, sedaj vas je samo še ■najsi, še predno ste sploh poskusili, da se spustite v borbo z nami. Pomi--iite. da ste obkoljeni, in da ne moce-le doseči ničesar. Kvečjemu bo vseh enajst, ki jih imate okrog sebe, postreljenih^ Proti volji pokaže častnik svoje ne-i.iubo presenečenje: »Kaj, vi veste, koliko nas je?* Oni migne s rameni, se nasmehi ja ln odgovori: »I, kajpada. Jaz vem na primer tudi, da ee vi pišete Mulrady. Torej?* častnik je še bolj presenečen in razmišlja, potem pa se odloči in odgovori strumno: »No, dobro, /točem r ostopati izdajalski, odidite. toda sedaj dam povelje. da se Prične streljanje!* »Korektno!* prizna nasprotnik. »Torej naj bo, videli boste, da vam ne bo pomagalo mnogo!* Nato se brez naglice odstrani in skrije za svoja debla. Policijski častnik se s težavo spne na svojo lokomotivo. Neposredno nato prasketajo strojne puške in preluknjavajo vejevje. Odgovora ni. «Kriite boke!» ukaže častnik. Vkljub boleči rani ni zapustil svojega mesta. Na n.jegov ukaz otvori mehanik na lokomotivi vsa prijeme in vlak zdrdra s polno paro precej naglo nazaj- «Proga zadaj je svobodna, ker smo od tam prišli.* Tako je častnik računal. Toda račun je bil napravljen brez krčmarja. Še niti sto yardov m drdral. ko se pokažejo na pobočju ja-ruge, skozi katero vozi vlak, zaporedoma štiri veliki, izprva brezoblični neznani liki, štiri visoki cilindrični predmeti, namreč štirje ogromni tvor-nišld kotli, ki so očividno napolnjeni z navadno vodo iz potoka in jih je uporno moštvo na tem mestu pripravilo . . . Ti štirje ogromni kotli zropotajo sedaj z vso svojo težo po pobočju jaru-ge in se zalete v vlak, ga vržejo s teči. prevrnejo na nasprotno pobočje in razbije jo. Oklopne stene počijo. popuste v sklepih in se razčesnejo ali preveznejo. Strojne puške zlete vsaka na svojo stran in se deloma zari-jejo v pesek. Jetniški vagon je spredaj razklan, lokomotiva prične goreti. Pet stražnikov ie ostalo še živih: zmagoviti delavci jih obkolijo, vpijejo okrog njih ter jim gror.e. Vseh upornikov je trideset ali štirideset, in vsi imajo krinke, samo njihov vodja ne. Stražnikom ne preostane nič druzega ko uda.ja. Zato dvignejo roke. Uporniki jim poberejo orožje, sicer jim pa sedaj ne etore žalega. Pomirili so se. Vodja brez krinke, delegat Praviteljstvujuščega sovjeta anarhije, čestita stražnikom, ker so tako vestno izpolnjevali svojo dolžnost. »Nic se vam ne bo pripetilo,* jim izjavi. »Takoj vas izpustimo, pod edinim pogojem. da ponesete pismo svojemu gospodarju, guvernerju, ki ga gotovo poznate. Povejte mu vse, kar ste tukaj videli, in kar še boste. Evo pisma.* Pismo je že pripravljeno, zaprto, zapečateno. Na pečatu se vidi simbolični znak Anarhije: Jednakostram trikotnik v trikrat prekinjenem krogu. Delegat izroči to pismo strazmm vojakom, potem jih sploh več ne pogleda in se zanje ne briga. Nekaj druzega obrača sedaj njegovo pozornost nase. Zmagovalci prineso iz razbitkov jetniškega'vagona šestega še živega stanovalca vlaka, moža, ki sploh m ranjen, ki se pa ni mogel sam skobacati iz vlaka, ker je ves povezan in uklenjen. Zmagovalci mu snamejo verige in ga pripeljejo pred delegata Pravitelj-stvujuščesra sovjeta. Delesrat oodeda osvobojenca s trdnim, prodirnim pogledom, pred katerim povesi osvobojeni obsojenec svoj pogled . . . Ta mož je namreč obsojeni An-j drews, ki je včeraj pred sodniki izdal svojo stranko . . . 4. V imenu izkoriščanega ljudstva. »Kratkomalo.* konča Pietro Ferra-ti v najbolj brezbrižnem tonu, »izdali ste stranko, in sicer niti v to svrho, da rešite svojo glavo, ki sploh ni bila v opasnosti. marveč le, kor so vam obljubili nekaj dolarjev in pa, da vas pozneje kedaj izpuste. Ni bilo zelo razumno, kar ste tu storili!* Andrews stoji pred vodjo in dva delavca ga držita. Njune pesti eo položene na, njegove rame. Pietro Fer-rati sedi njemu nasproti na pohofju železniškega nasipa. Videti je, kakor da je on nekakšen predsednik sodnega stola, ka-li. Dva maskirana možakarja sedita ob njem. najbrže njegova dva tajnika. Ostanek moštva, okrog trideset ali štirideset mož, vsi s krinkami. sede okrog sodnikov in obtoženca v širokem polkrogu. Obtoženec Andrevs je bil žele včeraj obsojen. Danes je v drugič pred sodniki. To pot pa ni obtožen, kakor včeraj, da je nalašč pokvaril stroj, ki se je "razletel in poškodoval dva delavca. med njima storilca samega, to pot je obtožen radi slabega značaja, nezvestobe izdajstva tajnosti orscani-zaciie. Drugič obtožen, je sedaj v drugič, in sicer že kar v naprej, tudi obsojen. Samo da drugič r.e le na dvajset let prisilnega dela. Ko je Mac Head Vohr na vprašanje Belleeourtovo odgovoril, ali res misli, da bo Anarhija poskušala Andrewsa osvoboditi, ... ko je na to vprašanje odgovoril: »I. menda bo tako!*, takrat je imel še svoje skrite misli. Anarhija je zares hotela osvoboditi Andrewsa najtežje vezi na svetu, osvoboditi ga je hotela življenja. Nesrečnež je sumil nekaj eličnega, ker je sedaj le še kakor šiba na vodi. Izgleda sicer, da ga stražnika držita, da jima ne uide, v resnici pa 6ta ga morala držati, da se jima ni zgrudil. Ves prizor postaja od trenutka do trenutka opasnejši, baš radi svoje skoraj družinske zaupljivosti. Za ironičnim in ravnodušnim zasliševanjem Ferratijevim se vedno jasneje odraža strašilo smrti. Včeraj zvečer v sodnici Siturgica je vplival zunanji resni sijaj, sodniki so nosili rdeče svoje obleke in straže so stale v paradi, da se doseže čim globlji utis na ljudske množice. Tu pa je sedaj vse pretirano enostavno in pretirano po domače. _ Nic. kar bi bilo preračunano na utis, 1? skoraj očividno. kal-o prhutajo _ pe-rotnice smrti nad nesrečnežem, ki ga morajo držati drugi pokonci. Obtoženec grgra nekaj, kar je najbrže niemu samemu nerazumljivo, ^ Pietro Ferrati ga suho prekine: (Dalje prihodniič.j Domače vesti * Ža cenjene naročnike smo današnji številki priložili položnice, da obnove ž njimi naročnino za prihodnje leto. Naročnina ostane ista kakor dosedaj: mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. — Upravništvo «J u t r a». * Kraljevi fond za bosanske sirote. Povodom kraljeve poroke se je v Bosni in Hercegovini nabrala vsota 5 milijonov kron kot poročni dar kralju. S kraljevim odobrenjem je bilo sklenjeno, da se s tem denarjem ustanovi fond za podporo sirot in zapuščenih otrok iz Bosne in Hercegovine v starosti od 4. do 16. leta. Fond nosi ime kralja Aleksandra in kraljice Marije. * Novi pomočnik ministra socijalne politike. Prejšnji pomočnik ministra socijalne politike gosp. Ljuba Andrej e v i 6 je vpokojen, na njegovo mesto je imenovan P. Protič. inšpektor ministrstva pravde, radikalec. * Naročila za beograjsko univerzo na račun reparacij. Ekonomsko - finančni komitet ministrov je sklenil, da naroči beograjska univerza lahko učila, zbirke in knjige v Nemčiji na račun reparacij v znesku 4 milijonov zlatih mark. * Stoletnica Pasteurjevega rojstva. Povodom stoletnice Pasteurjevega rojstva se je vršila dne 27. decembra na beograjski univerzi slavnostna akademija, kateri so med drugim prisostvovali minister prcnsvete ter poljski odpravnik poslov. Sejo je otvoril vseučiliški dekan profesor Lozanič. O pomenu Pasteurja - učenjaka so govorili Batut, Gjaja in Jovanovič. — Tudi Slovensko zdravniško društvo in klub univerzitetnih nastavnikov-prirodoslovcev v Ljubljani priredita v proslavo Pasteurjeve stoletnice slavnostno sejo s štirimi kratkimi predavanji o Pasteurju in njegovem pomenu za znanost in življenje. Dan slavnostne seje še ni določen. * Nov organ «Orjune» v Sarajevu. Kakor v Ljubljani tako prične tudi v Sarajevu »Orjuna* v najkrajšem času izdajati svoj organ. Sarajevska «Orjuna» priredi dne 13. januarja svoj prvi veliki koncert v korist fonda za list. * Prepovedan shod hrvatske otnla- dlne. Sremski veliki župan je prepovedal za 7. januarja sklicani shod hrvatske omladine v Vukovaru, ker se je bati, da bi prišlo do spopadov z nacionalistično mladino. * Ruski begunci se vračajo v domovino. Po podatkih našega notranjega ministrstva se je dosedaj že preko 5000 ruskih beguncev, ki žive v naši državi, vrnilo v svojo domovino. Zanimivo je, da se begunci zlasti v zadnjem času vračajo zelo številno, kar dokazuje, da jo propaganda med njimi zelo razvita. * Malarija v naših pokrajinah. V letošnjem letu so se podvzeli energični koraki za pobijanje malarije, ki se je vedno bolj širila. Delo je bilo predvsem osredotočeno v onih pokrajinah, kjer malarija kraljuje, in to so: Makedonija, Črna gora in Dalmacija. Komisija, ki je bila pri tem delu zaposlena, je poslala ministrstvu za narodno zdravje obširen referat, na podlagi katerega se bodo določile smernice za bodoče delo. - Ustavljen železniški promet. Osebni promet na železniški progi Split Sinj je bil, kakor poročajo splitski listi, zaradi pomanjkanja lokomotiv ustavljen za nedoločen čas. * Reka Krka usiha. Kakor poročajo iz Skradina v Dalmaciji, so je pojavila tamkaj nenavadna naravna prikazen: reka Krka usiha že od početka meseca novembra in tudi vsled izdatnega deževja zadnjih tednov ni prav nič narasla. Ljudstvo spravlja ta nenavadni pojav v zvezo z različnimi prazno vernimi domnevami. * Velik požar v Kraljeviči. V spopol nilo našega poročila v včerajšnji številki »Jutrase nam še poroča iz Kraljeviče: Škoda, katero je napravil ogromen požar v naši ladjedelnici, je cenjena na 10 milijonov kron. Delo v ladjedelnici se nemoteno nadaljuje, le centrala bo šele po daljšem času zopet lahko pričela delovati. Vzrok požara ni znan, sumi pa se, da je bil ogenj podtaknjen. Zadeva se spravlja v" zvezo s požaroma v Splitu, kjer je zgorel železniški arzenal, in v Beogradu, kjer je postal žrtev požara velik del naprav Brodarskega sindikata. Oblast je uvedla preiskavo, da se pride na sled onim, ki so zakrivili požar. Delavstvo ladjedelnice je sklicalo v torek javen shod, na katerem je izjavilo, da odklanja odgovornost sa to, kar se je zgodilo. Občinsko zastopstvo pa je storilo potrebne korake, da tudi država priskoči na pomoč ladjedelnici. * Pomoč našema pomorskemu bro-darstvu. Iz Beograda poročajo, da je bila te dni v ravnateljstvu državnih železnic zaključena konferenca glede podelitve državne subvencije za pro-?pevanje našega pomorskega brodar-E-tva. Konferenca 6e je sklicala na inicijativo ministrstva prometa, udeležili pa so se je predstavniki^ zainteresiranih ministrstev, zastopniki, trgovske zbornice in lastniki brodovja. Glavna naloga konference je bila, doječi sporazum med. obalskimi paro-brodnimi društvi Ln državo radi uvedbe rednega prometa na naših obalah in z Italijo, kakor tudi določiti višino državne subvencije, ki bi jo dobila ta društva za vršitev svoje službe, v kolikor je ta tudi v interesu države. Na podlagi vsestranske debate je konfe-renca izdelala načrt sporazuma, ki bo predložen vladi. Po določilih projektiranega sporazuma bodo lastniki ladij zavezani zaposlovati na vseh ladjah in pri upravah brodarskih društev izključno le naše državljane. Društva bi nudila tudi brezplačno vožnjo in prehrano vsem bolnim nezaposlenim mornarjem. Državni nradniki in vojaki bi imeli polovično vožnjo itd. Sankcioniranje sporazuma bi bilo brez dvoma r korist nagemu domačemu pomorstvu. . * Smrtna kosa. V Beogradu je umrla laborantka tamkajšnje državne bolnice, gdč. Julka Perdan, hčerka lastnika pla-katerskega zavoda v Ljubljani, Frana Perdana. — V Beljaku je umrl v nedeljo v 88. letu svoje starosti g. Karel RUting. dolgoletni vodja Bambergove tiskarne, v Sv. Lenartu v Slov. Goricah pa ga, Albina Minarik. vdova po ravnatelju steklarne. mati lekarnarja Franca Minafika na Bledu. * Iz sodno-administrativne službe. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo: poduradnika Antona Salmiča. za izvršilnega uradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; poduradnika Ivana Saksido za izvršilnega uradnika pri okrajnem sodišču v Ptuju: slugo Martina Kopušarja za poduradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani: slugo Jožefa Cimpermana za poduradnika pri okrajnem sodišču v Krškem; jetniškega paznika Antona Štim-ca za slugo pri okrajnem sodišču v Brežicah: pomožnega slugo in invalida Antona Ariha za slugo pri okrajnem sodišču v Marenbergu; premestilo pa slugo Štefana Anžlovarja s Prevalj k okrožnemu sodišču v Celju. * Imenovanja v področju agrarne direkcije. Imenovani so pri agrarni direkciji v Ljubljani za inšpektorja, drugega razreda dr. 'Anton Sapla. r,a referenta drugega razreda Albin Radikon in Anton Sodnik, za tajnika tretjega razreda Ivan Verbič, za arhivarja prvega razreda Fran Mam; pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani za referenta drugega razreda Matko Brnčič; pri okrožnem uradu v Mariboru za tajnika prvega razreda dr. Jakob Stefančič ter pri okrožnem agrarnem uradu v Murski Soboti pisar Friderik Kutin za geometra prvega razreda. * Izpremembe v zdravniški službi. Kakor se uradno objavlja, je vpokojeni t.iv natelj državne bolnice v Sarajevu dr. Ri-sto Jeremič imenovan za direktorja državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani v 5. činovnem razredu izven staleZa Sanitetni šef dr. Otmar Krajec je na lastno prošnjo upokojen. Dr. Ivo I'irc j na upravo »Jutra*. Največja Izbira 84/111 . Mjiuipi in rokavic pri tvrdki 9.1E. Merne | Kdor hoče ka] prodati B Kdor hoče kaj kupiti f Kdor išče službe itd. y B — inseriraj v „iutru" g trezni in zanesljivi, dobro izvožbam (tudi z dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vpraša se v LJubljani, Emoaska oesta št. 8 L, v pisaraL 4237 za Dame, gospoJe in otroke po znižanih cenah pri 4. Sinkovic nasl. X. Scss QsbQana, Mestni trn št. 19. IT 7L jige za mladino: ji "ks J. Sorli: Čirimurci. Povest s slikami. Broš. D 16—, vez. D 21 — po pošti D 1-25 več. Fr. IKilčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice b slikami. H. natis. Cena broš. D 15-—, po pošti D 150 več. J. Sorli: Bob in Tedi. Dva nengnanca. Povest s slikami. Broš. D 10—, vez. D 15— po pošti D 125 več. J Waschtetova: Pravljice. Z večbarvnimi slikami Vez. D 18—, po pošti D 1'25 več. Cika Jova: Pisani oblaki. Vez. D 12—, po pošti D 1— več. Cika Jova: Kalamandarija. Vez. D 10—, po pošti D 1— več. Vse te knjige se naročajo pri Tišini zadrugi i Ljubljani, Prešernova ulica Si n__□