Številka 85 TRST, v torek 26. marca 1907. Tečaj XXXII. -J0T Izb »J a vsaki dan "•O tutfl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po S nvi. {6 atotink) ▼ maoeib tobhkarnab v Trstu in okolici, Ljubljani. Gonci, li.nmju. £t. Pe ru. Sežani, Nrbreiiiij, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. C£XE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm ); za trgovinske in obrtne oglase po 20» »totlak ; ca osmrtn;ce, zahvale, poslanice. oglaBe denarnih zavodov po J>0 stot. Za osriase v tekstu liata do 5 vrst 5 K, vseka nada! jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, na i manj pa po 40 *tot. — Oglase sprejema InBeratni oddelek uprave Kuinofiti'4. — Pia^uje se izključno le upravi ..Edinosti". Edinost BI Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko. V edinosti je moč * Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol [eta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Vai dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: nI. Glorzlo Galattl 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koosordj« lista Edinost*' v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilničn! račun St. S41-652. cccc- Romnnika zbornica. BUKAREŠT 25. Zbornica je vsprejela proračun za leto 1907/8. Dama. _____________. PETRCHtRAD 25. Dama je sklenila, da od mestnega kluba stranke neodvisnosti. Shoda bo imela v tednu seje v ponedeljek, torek, saje vdeležilo okolu 1500 oseb. Vsprejetaje Četrtek in petek od 11. ure predpol. do 6. bila resolucija, v kateri se zahteva, da se leta ure zvečer. __ 1918 uvede samostojno carinsko ozemlje in BRZOJAVNE VESTI. Za samostojno carinsko oseml e. BUDIMPEŠTA 25. (Ogr. biro). Včeraj se je v narodni telovadnici vršil shod, sklican t> a t* P? ?T u 1 jI Vsaka oseba možkega spola ki je 1) pre- BLLIGRAD 25. (Iz srbskega uradnega ^^ 24 leto življenja 2) ima avstrij3ko vira). Poročilo priobceno v nekem bolgarskem državljanstvo 3) ki po določbah volilnega reda ;IStu o sporazumu med Srbijo m Grško glede ^ državni zbcr ni izvzeta ali Sključena od operacij band v Macedoniji je izmišljeno m ¥oJflne ice ( ]ej prašanje in 4) ki biva mu namen, da moti dobre ednosaje med vi a- v kaki občini kronovine zastopane v držav- foma v Belemgradu in Sofiji. Francija in Maroka. PARIZ 25. Danes so se v ministerstvu za notranje stvari posvetovali ministerski predsednik, minister unanjih stvari in vojni minister o načinu, kako bi Francija zadobila zu--dosčenje radi umora zdravnika Mauchampa. emški kancelar Biilow. GENOVA 25. Državni kancelar knez zastopane nem zboru, na dan razpisa volitve najmanj že leto dni (§ 7. osnovnega zakona o državnem zastopu.) 2. Kaj pravi v tem oziru volilni zakon? Volilno pravico ima vsaka oseba, ki poseduje omenjene pogoje (prašanje 1) na dan razpisa volitev, v kelikor ta oseba ne zgubi pred volitvijo avstrijskega državljanstva Uklon je siuo6i ob 8. in pol uri dospel som-:«1 v l;ol'kor v med razp.somvolrtrem V Rapallo in Sv. Mar^erita /dospelo ;naogc tujcev. f Princ Arenberg. KREFELD 25. Umrl je danes predpo-«lee državni poslanec princ Arenberg. Francoski krišarki na potit. TOULON 25. Knžarki „Jeanne d*Arcu .\i ^Lalande" sta po noči odpluli. Pogreb Berthelotha PARIZ 25. Danes se ie na slovesen na-in vr-il v Pantuom: pogreb Berthe?otha in njegove soproge. Pogreba sta se udeležila tudi predsednik Falli<'re3 in ministerski predsednik tviemenceau. Slcmunsko ministerstvo odstopilo. BUKAREŠT 25. Ministerstvo Cantacu-ose je odpostopiio. Kralj je poveril sestavo usvega minibterbtva voditel]u liberalne stranke •cmetru Sturdza. Ruske ladije na Angleikem. LONDON 25. Ruske vojne ladije „Ce--»arevič44, „Slava", in ..Bogativ" so včeraj po-poludne dospele v Spithead. Vojna v Srednji Ameriki. NEW-YORK 25. Ameriški poslanik v Hanagui poroča, da so po zatrjenju nikara-gsaške vlade, Nikaraguanci porazili združene iite republik Honduras in San Salvador ter *a ao se polastili mesta Holuteka. Predsednik okončine, ki bi jo po zakonu izvzele cziroma izključile od volilne pravice. 3. Kaj velja v tem oziru za letošnje «ržavno-zborske volitve? Ker so volitve za državni zbor bile razpisane dne 19. februvar j a t. 1., bodo pri prihodnjih volitvah volili vsi tisti pri katerih so se 19. februvarja izpolnili gore omenjeni zakoniti pogoji, (prašanje 1.) 4. Kaj razumeva volilni zakon pod „bivališčem'' ? Mesto, v kojemu volilec ima središče svojega gospodarskega delovanja, svoje stalno bivališče. 5. Kaj naj velja v slučaju, ako bi volilec v letu pred razpisom volitev imel več bivališč? V tem slučaja bo za izvrševanje volilne nosti" ni smatrati ozirom na volilno pravico : Podpore iz bolniških blagajn, rente vsled nezgod na delu, starosti ali onemoglosti (invaliditete, nezmožnosti za delo), brezplačna oskrba v javnih bolnišnicah, oproščenja od šolnine, podelitve učil ali Štipendij, kakor tudi ne podpore v slučaju stiske (tede). 3. Osebe, nad premoženjem katerih seje otvoril stečaj (konkurz), do konca istega, in ako je prezadolženec trgovec, dokler ne doseže s nova sposobnost vršiti vse v § 2^6. konkurznega reda od 25. decembra 1868. za-popadene pravice. (Take pravice so n. pr. pravo trgovati pod trgovsko lirmo. pravica pohajanja borz, pravica do trgovskega kon- . kurza i t. d.) 4. Osebe, katere so bile kaznovane radi I kakega zločina ah radi prestopka tatvine, po-i neverjenja, sodelovanja pri tem zločinu golju-' tije, radi oderuštva, radi preprečeni a prisilnih ovršitev »zakon od 1883.) ali radi potepanja, beračenja (zakon od 24. maja 1885.), i t. d. 8. Kako dolgo so te osebe izključene od volilne pravice? Pri nekaterih zločinih, kakor pri veleiz-dajstvu in vsih zločinih naperjenih proti državi, proti osebi cesarja, oziroma pri vseh t. z. političnih zločinih in deliktih — dokler tr a j a kazen; pri drugih: 10 let ako je obtoženec bil obsojen na najmanje 5-letno kazen, razun tega: pet let; pri vsih drugih gore omenjenih kaznivih dejanjih pa 3 leta po prestani kazni. 9. Katere osebe so še izključene od volilne pravice? 5. Osebe, ki so se pregrešile proti vojaškemu zakonu od 11. aprila 1889.: 3 leta po prestani kazni; 6. Osebe, ki so bile obsojene od sodišča radi p re g reška proti kazenskim določbam glede varstva volilne svobode (glej dodatek tej knjigi!) na kako kazen, ako se je kažnjivo dejanje vršilo pri volitvah za državni zbor oziroma deželne zbore. 7. Razun tega vse osebe stavljene pod policijsko nadzorstvo ali v kako prisilno de lavnico, osebe, katerim je od strani sodišča odvzeta očetovska oblast nad svojimi otroci, oziroma osebe, ki so radi pijanstva bile po kazenskem zakonu več nego 2 krat kaznovane, — v vsih slučajih za dobo 3 leta po prestani kazni. I 10. Kdo je po volilnem zakonu izvzet od vo lilne pravice? Častniki v aktivni službi (trajni ali za- pravice odločalo ono bivališče, v katerem iz VTŠuje dotičnik na dan razpisane volitve kako javno službo ali ako bi tega ne bilo, kjer ima središče svojega delovanja; ako se pa niti častni), vojaški duhovniki, vojaki, žendarmi, - - ■ — ' -v, - 1 ' ne morejo ne voliti ne biti po teli načelih ne bi moglo določiti njegovega vojaški uradniki, bivališča, odločal bo kraj. v katerem je bilo izvoljeni, v navedenem času (1 leto) niegovo glavno T a določi v navedenem času (1 leto) njegovo glavno Ta določba ne velja pa za one, bivališč e v tuzemstvu. ki po vojaških določbah vršijo le 6. Kaj pa, ako se niti po teh načelih ne bi vojaške vaje (Waflenubungen). moglo določiti bivališča? j 11- Kako se vrši volilna pravica? V tem slučaju je volilcu dano na voljo.: Osebno. Vsaki volilec ima pravico o^ublike Honduras je pobegnil na neki la- da voli v oni občini svojega bivališča, v ka-!do enega glasa. »Egi, Zasleduje ga več parnikov Profesor Bergmann obolel. AVIESBADEN 25. Profesor Bergm.nn. ki se nahaja nekoliko dni tukaj radi lečenja, je nenadoma tako budo obolel, da so ga morali včeraj operirati. Bergmann se po dobro •respani noči počuti razmerno dobro. Profesor Bergmann. teri hoče. 7. Kdo je po zakonu izključen od volilne pravice ? 1. Vse osebe, katere so pod očetovsko j oblastjo, pod varuhom ali skrbnikom (n. pr. mladoletniki, norci, zapravljivci i t. d.) 2. Oni, Ivi vživajo kako preskrbo kakor; ubožci, bodi si iz javnih ah občinskih sredstev, 12. Kako se vstanovljuje volilna pravica ? Z vpisom v volilni imenik Gisto). _ (Pride še.) \VIESBADEN 25. Profesor Bergmann, ali ki so jo v letu neposredno pred volitvijo i* l.il rlnn^R vnnnt nn^riran i« Y£ivali aJj "Jq Sploll Žive od javne milodamosti. Kakor ..preskrbo ubožnih" ali ..javne milodar- ii je Itil danes zjutraj zopet operiran je pred pohdne uiarl. PODLISTEK. VOHUN Amerikanski romar. —Spisal J. F. COOPER. Ako se mu sin zdaj reši, tedaj je bil gotov, da bo njega, očeta, javno mnenje ožigosalo kakor zarotnika proti svobodi združenih držav — ostane pa vjet, tedaj utegnejo biti oosledice še veliko strašnejše. Kakor je tudi ljubil gospod Hvarton svoje bDgastvo, vendar je ljubil svojo deco še >:liko bolj in z nemirnim srcem, v trepetajočem pričakovanju je pazil na dogodke zunaj. Vse drugačni občutki pa so prešinjali Vegovega sina. Stotnik Hvarton ie bil ostal » hifii pod nadzorstvom dveh dragoncev. Eden ajiju je hodil pod oknom na dvorišču z jneijenim korakom gor in dol, drugi pa je redel znotraj v sobi pri »vojein jetniku. Mladi mož, ki je opazoval vsa Dunvu--fuva gibanja, je bil zdaj v velikih skrbeh za svojce; največ nemira mu je povzročila zajeda, ki je pod Lavtonom prežala za hribi, (n oziral se je venomer po kaki priliki, da bi nšel svojima Čuvajema, a ta dva sta parila nanj kakor ca bunčico svojega očesa, hrepenel je z vsem ognjem mladosti, da bi se mogel vdeležiti boja, pa se videl primora-nega igrati le gledalca. Teta Ivanka in Sara sta gledali z začn» denjem na živahno vrvenje, na nemir in di-rindaj tam zunaj in še-le. ko se je približa" trenutek prelivanja krvi. sta se plaho skrili v notranje prostore hiše. Ne tako Fanika. ki se je vrnila v sobo kjer se je bila poslavila od Dunvuda, in z nje okna opazovala zdaj vsa njegova gibanja. A bila je slepa za vse, kar se je godilo in pripravljalo tam v dolini, videla je samo ljubega, le njega samega, v občudovanju in v strahu, ki sta ji skoro jemala zavest. Na polju levo od hiše in nedaleč od rezervnih čet, je stala majhna gruča, katere opravilo se je zdelo drugačno od opravila vseh drugih. Bili so to trije moški, to se pravi, dva moža in mlad mulat1). Poglavitna prikazen med njimi je bil človek, čigar izredna suhost ga je delala še bolj dolgega nego je že itak bil. Nosil je očala, bil neo-borožen in kakor je bilo videti, je delil svojo pozornost med knjigo, cigaro in dogodki na bojišču. Fanika je sklenila poslati tem ljudem pisemce, naslovljeno na Dunvuda. Hlastno je vrgla s svinčnikom sledeče besede na papir: „Pridite k meni, Dunvud, pridite, in bilo samo za hip !a Cezar je bil izvoren sel in letel tja-ven, kar se je dalo. Mož, kateremu je oddal pismo, je bO ranocelnik, in zamorčevi zobje so klo- ') Mulatje <= otroci belokožcev in zamorcev. Nagrade učiteljem veronanka. Gorica7 24. marca. x Naš slavni deželni zbor je v?pfejel v svoji zadnji seji dne 16. t. m. po šolskem odseku predlagano spremembo § 6 zakona od dne 28. februvarija 1890 glede nagrad za potali, ko je zagledal svetle nože, razložene po trati, da so, če treba, hitro pri roki. .. Zdravnik je ogledoval svoje priprave oči-vidno z veliko zadovolnostjo; pogledal je samo nagloma na papir v svoji roki in se zatopil zopet v svoje opravilo. Cezar se je hotel ravno odstraniti, ko ga je tretja oseba, očitno zdravnikov pomočnik, mirno vprašala, če mu naj zdravnik odreže nogo ... To vprašanje je spomnilo zamorca na obstoj njegovih udov, kajti vporabil jih je tako dobro, da je dosegel hišo v istem tre nutku, ko je pridirjal major. Straža pod oknom je zastavila Cezarju pot, mu pomolila sabljo pod nos in rekla osornoj v Čuj ti, zamorec: ako se pokažeš še enkrat iz hiše, tedaj hočem postati brivec in odrezati enega tvojih črnih uhelj s to-le britvijo!" Cezar, ki je videl v nevarnosti zopet drug ud svojega telesa, se je jadrno umaknil v kuhinjo, mrmljajoč nekaj pred-se, od česar ni bilo mogoče razumeti drugega nego „jenki, o lump rebel!" „Major Dunvud!" je rekla Fanika, koje stopil pred-njo mladi častnik. ..Storila sem Vam krivico; gotovo me imate za trdosično..." Ni mogla govoriti dalje, solze so ji udrle iz očij. (Pride še.) poučevanje veronauka na javnih ljudskih šolah brez prigovora ; le poslanec dr. T r e o je napravil, obrnjen proti posl. Gr r č i, neko ironično opazko. Ta točka ima sedaj nastopno besedilo : Stalne plače posebnih učiteljev veronauka st urede po predpisih, veljavnih za služben* prejemke posvetnih učiteljev dotične šole iri za upokojitev teh učiteljev ter za preskrbninc preostalim M „V kateri obstoječih plačilnih razredov se ima uvrstiti poseben učitelj veronauka, ki se namesti s stalno plačo na javnih ljudskih šolah, odločuje glede na važnoat dotične šole. deželna šolska oblast sporazumno s pomnoženim okrajnim šolskim svetom.'4 „V slučaju, da deželna šolska oblast in pomnoženi okrajni šolski svet ne soglašata, odločuje minister za uk.;' „V pokojnino se uračuni stalno nameščenim posebnim veroučiteljem tudi začasnu službena doba, ako sledi istej nepretržna stalna službena doba." „Ako morajo posebni učitelji veronauka s stalno plačo poučevati veronauk na javnih ljudskih ali na mestnih šolah, se enačijo glede plač učiteljem mestnih Sol." Tukaj so šli slovenski poslanci Lahom zopet na led; oni gotovo niso dobro proučili tega načrta, ker drugače bi bilo nemožno, da bi bili vsprejeli zadnji odstavek. Ta zakon je napravljen edino-le za Lahe in še posebej za mestne katehete v Gorici, kajti v slovenskem delu dežele ni nobenega stalno nameščenega učite 1 j a v e r o n a u k a! Da pa sploh laški poslanci ovijajo slovenske ob vsaki priliki okoli prstov, temu dokaz je tudi deželni zakon od dne 14. ja-nuvarija 1906. V § 3 določa ta zakoD, da v goriškem mestnem šolskem okraju spada 5°/o učiteljev v I. plačilni razred, v II. 3% in v III* 2°/0 ; med tem, ko učiteljev, nameščenih po deželi, pripada le 3°/0 v I. plačilni razred. 4% v drugi in 3°/0 v tretji. Učitelji na dveb meščanskih šolah v Ho-rici imajo po 2000 K plače, šest kvinkveni-jev po 200 K in stanarino 500 K. Nikdo bi temu nič ne oporekal, ako mesto svoje učitelje dobro plačuje, ako bi jim tudi pjkoj-nino plačevalo. A temu ni tako. Cim je šel mestni učitelj v pokoj, plačuje se mu penzija i z deželnega pokojninskega zaloga, kateremu mora prispevati vsa dežela. Po § 11 državnega šolskega zakona od 14. maia 1869 mora priti na eno učno moč do 80 učencev. Koliko učencev prihaja pa na goriških mestnih šolah na eno učiteljsko moč? ! Na ljudskih šolah komaj po 40. na meščanskih se jih pa lahko sešteje na prste obeh rok! In vendar mesto ustanovlja vedno nove razrede, ako je spraviti kakov „Protektionskind" pod streho. Dokaz temu ustanovitev druge meščanske šole. Zakaj se pa v slovenskem delu dežele ne vatanovi nobena meščanska šola, ko bi imela biti vsaj ena v vsakem okrajnem glavarstvu? Po zadnjem odstavku navedenega zakona poučujejo učitelji veronauka istega lahko na ljudskih ali mestnih šolah, plačo pa dobivajo učiteljev mestnih šol. Takega šolskega zakona ni v nobeni drugi kronovini! Mi tega dotičnim katehetom ne zavedamo, le čudimo se kako so mogli naši poslanci vsprejeti takov nonsens. Največ so pri čudimo posl. B e r b u č u, kakor načelniku šolskega odseka in kakor vpokojenemu profesorju, da ni uvidel, kam prav za prav meri ta prememba! Ko so bili že poslanci obeh strank in barv tako radodarni paru mestnih katehetov goriških, smelo bi se pričakovati, da se bodo spominjali tudi učiteljev veronauka na deželi, ki poučujejo skoraj brezplačno ali za malenkostno nagrado. V zahvalo za to preziranje nsg pa dotični le pridno agitiraj o v smislu svojih poslancev za predstojeće dr-žavnozborske volitve ! !! Pismo grofa Tolstega na Japonca. Nedavno tega je poslal urednik japonskega 80cijalno-demokratičnega lista „Preprosto ljudstvo" na Tolstega številko tega lista z nekim člankon Tolstega in pismo, ki je izražalo simpatije Japoncev-somišljenikov. Na to je odgovoril Tolstoj v angleškem jeziku : Ljubi dryatelj Izo Abe ! Sprejem Vašega pisma in časopisa z angleško notico mi je napravil največje veselje. Za to se Vam zahvaljujem iz vsega srca. Silno me razveseljuje, da imam na Japonskem tovarišev in sodelavcev, s katerimi morem stopiti v prijateljsko pismeno dotiko. Ker želim biti do I Vas kakor do vsakega dragega, ki ga res-i nično spoStujem, odkritosrčen, zato moram Stran II »EDINOST« štv. 85. V Trstu, dne 26. marca 1907.' priznati, da ne morem odobravati so-<• i j a l i z m a, in jeiil sem se. ko sem zvedel, da je najbolj prosvetljem in duševno najbolj razviti del Vašega nadarjenega in energičnega naroda prevzel slabotno, varljivo in krivo teorijo socijalizma iz Evrope. Namen socijalizma je, zadovoljiti najnižjo stran človeške narave — potrebo gmotnega blagostanja. A tudi tega ne more doseči s sredstvi, ki jili pridiguje. Prava sreča človeštva — duševna in mo-raina sreča — pomeni ob enem tudi materijalno blagostanje : in ta najvišji cilj je mogoče doseči le z religijoznim in moralnim izpopolnjevanjem vsake posamezne osebe, ker obstajajo narodi in vse človeštvo iz posamez-oseb. Pod religijo razumem vero na splošni zakon, ki ga je dal Bog vsem ljudem, in ki se izraža v praksi kakor ljubezen posameznih nika do vseh drugih in v tem, da ravna Človek z drugimi tako kakor želi, da bi drugi ravnali z njim. Vem, da se smatra to pot za manje dobro nego socijalizem ali druge teorije. A je edino prava pot, in vsa naša prizadevanja, da bi uresničili napačne in nemogoče teorije, za edini pravi blagor toliko vsega človeštva kolikor vsakega posameznega človeka, gredo v izgubo. Oprostite tudi meni drznost, s katero kritiziram Vaš nauk, in bodite prepričani o odkritosrčnosti mojega prijateljstva. Vedno me bo veselilo, dobivatijod JTas vesti. Agrarno gibanje na Romunskem. Agrarno gibanje na Romunskem se razširja : Vse do sedaj se je mislilo, da so nemiri skozin&kozi protižidovski, ali sedaj je jasno, da so naperjeni tudi proti bojarjem, velikašem, ki imajo obširna posestva, ki dajajo ta posestva potem v zakup seveda večinoma Židom. Zanimivo je, da podamo malo 6liko o zakupih na Romunskem. Bratje Fischer in bratje Juster imajo v zakupu 267.863 hektarjev zemljišča. Za to plačajo 3,411.343 levov (lev-96 st.) zakupnine. Od teh 267.863 hektarjev je za koltiviranje godnih 159.400 hektarjev, ki so jo povprečno najeli po 50 trankov hekta-, kar znaša 7,970.000 levov, a za pašnike 108.4(>3 hektarjev itd. To sta pa samo dve zakupničke rodbine. Grozno si ie potemtakem predstaviti sliko bede, v katero meče ta sistematični način izsesavanja. Zakupnikov je namreč 900 s 855.687 hektarjev plodne zemlje. Za to plačajo zakupniki okoli; 18 milijonov frankov. Računajoč hektar zopet po 50 levov, kar plačajo kmetje zakupniku. se dobi ogromno svoto >56 milijonov ievov. _ Dogodki na Ruskem« V Konstantin Petrovič Pobjedonoscev. Eden najmočnejili stebrov ruskega samo-dr/.tva, dolgoletni viši prokurator sv. sinoda, tajni svetnik Konstantin Petrovi«' Pobjedonoscev, ki je pod carjem Aleksandrom III in pod sedanjim carjem igral eno najuplivnej-5ih ulog v ruski državi, je v soboto zvečer preminul. Pobjedonoscev je v zadnjih treh desetljih zavzemal odločilno stališče za osodo niskega carstva, v analih Rusije je zapustil globoke sledi. Neki ruski pisatelj se je nekdaj zrazil: »Ne v ministerskih, da, niti v pisalni mizi carjevi, ampak iz stanovanja Pobjedonosceva dobiva skupna politika Rusije svojo smer". In ni pretiraval. Kolikor je znano, ni bil v Rusiji v zadnjih tridesetih letih izdan noben zakon, niti ena odredba politične ali socijalne naravi, da ni Pobjedonoscev pritrdil v to, — Rodom iz duhovskega stanu (njegov stari oče Vasilij Petrovič je bil svečenik v Moskvi) je imel Pobjedonoscev vse lastnosti, ki označajo rusko nižje svečenstvo. pobožno^ do bigotnosti, slepa udanost do starih moskovskih tradicij, odpor proti vsem novo-tarijam, nezaupnost napram vsem zapadnim evropskim idejam. Leta 1880 je bil Pobjedonoscev imenovan višim prokuratorjem sv. Sinoda in takrat pričenja najznameniteji del v življenju tega državnika. Ko je bilo po atentatu namoskov-sko-kuiski železnici, kateremu je Aleksander II. le kakor po čudežu ubežal. grofu Loris-Mclikov poverjeno vise vodstvo notranje politike Rusije, je bil zopet Pobjedonoscev, ki je oviral liberalne namene Loris-Melikova ter skupno s Katkovom zasmehoval pomirljivo politiko Loris-Melikova. Vendar najusodneje je bilo delovanje Pobjedonosceva za stvar napredka v Rusiji po umoru Aleksandra II. Vlada Aleksandra III. je stala v znamenju Pobjedonosceva. Vse reakcijonarne odredbe tega carja imajo svoj direkten in indirekten izvor v Pobjedonoscevu. Od pisalne mize Pobjedonosceva je izhajala smer notranje politike tega caija. Toda tudi pod vlado sedanjega carja je imel Pobjedonoscev še velikansko veljavo. Njegov upliv je imel tudi še zadnja leta veliko moč. Vse represivne odredbe najnovejega časa je baje on priporočil. V tesnem prijateljstvu s Ple-vejem in velikim knezom Sergijem, je skušal revolucij onamo vrenje pobijati z nasiljem, splošno nezadovoljnost pa z brutalnimi sredstvi. Ko so se pa leta 1905 čim dalje bolj množili znaki bližajoče se revolucije, tedaj je bil dne 1. novembra Pobjedonoscev pod pritiskom javnega mnenja odpuščen od službe kakor viš; prokurator. (Poizkušalo se je izvršiti proti njemu tudi več atentatov.) Toda tudi od tega časa ni nehal uplivati v Carskem Selu v prilog reakcije. Duma in svobodnjaške reforme Nikolaja II. so mu bile trn v peti in poskušal je vsa sredstva, da bi izvedbo istih preprečil. Kakor pravnik je Pobjedonoscev napisal več znamenitih del. Tako je spisal knjigo o rzakonu" in o drugih važnih civilno-pravnih vprašanjih, v katerih se odlikuje s Čudovito dialekti ko. Mnogo karakteri stičnej a so pa njegova dela moralno-filozofične vsebine; iste označajo moža. Tako njegova „Zgodovina pravoslavne cerkve", „Pravičniki", „Duhovno življenje" i. t. d., ta dela so polna sovražtva do modernih idej ter proslavljajo cerkveno-bizantinske oblike. V nekaterih svojih spisih razpravlja tudi o razmerah v Avstro-Ogrski s stališča vnetega Slovanofila. Ob smrti tega moža žaluje stara Rusija, veselja pa raja — nova Rusija ! Drobne politične vesti. Gibanje med že1ezničarj i v Bolgarski. Iz Sofije poročajo, da vlada zopet med železničarji nezadovoljstvo in da je možno, da pride do novega štrajka, in sicer radi tega, ker vlada ni uvedla vseh zboljšanj, ki jih je obljubila železničarjem. Bolgarska armada. V „Berliner Tageblatt«-u se izraža nemški polkovnik in vojaški strokovni pisatelj Giidke (znan tudi | po svojih poročilih iz rusko-japonske vojne) 'jako laskavo o bolgarski armadi. Hvali zlasti njeno infanterijo k;.kor tudi topništvo in naglasa, da se bodo bolgarske čete v vojni gotovo vrlo izkazale, ker so dobro izvežbane in imajo izborno disciplino. Po njegovi sodbi, ne bi bila morebitna vojna med Turčijo in Bolgarijo za poslednjo j tako brezupna, kakor se na splošno sodi, nasprotno : bolgarska izborna armada sme ra-čuniti na uspehe. — Grški patrijarhat proti gradnji srbske cerkve. Iz Carigrada poročajo od 23. t, m. : Današnja sinoda grškega patrijarhata je sklenila prjte-stirati pri turški vladi radi gradnje srbske cerkve v Perlepu ter je brzojavila tamošnjim srbskim svečenikom, da bodo odstavljeni, ako v desetih dneh ne odpotujejo. Združenje grške cerkve z Rimom. Iz Carigrada javljajo od 23. t. m. : Patrijarhat je v predzadnji seji sinode predlagal, naj se izvoli komisijo, ki bo proučavala vprašanje združenja z Rimom ; vprašanje, ki !je bilo pred leti odklonjeno, je sedaj zopet oživljeno. Predlog je bil odložen. Grški patrijarhat za bolgar-i s k e Grke. Kakor poročajo iz Carigrada, ; je sveta sinoda na predlog patrijarha sklenila naprositi carja Nikolaja, da bi posredoval radi bolgarskih Grkov in v stvari kuco-1 vlaškega vprašanja. Nadalje je sinoda sklenila i v isto svrho odposlati deputacije na vse ve- j : levlasti. Deputacija bo obstojala iz superijorja I potrijarhatskega samostana v Moskvi in žup- j !nika grške občine v Parizu. Iz Makedonije. Minuli teden je prišlo zopet do hudega spopada med neko bolgarsko in srbsko vstaško četo in sicer : pri Smilovcih v Skopeljskem okraju. Srbov i je bilo okoli 200 do ,300 mož, Bolgarov I približno 100 mož; prve je poveljeval voj- j ; voda Glicor, zadnje vojvoda Ando, ki je Studi pal v boju. Stbi so izgubili dva! moža; ranjenih je bilo na obeh straneh več vstašev. Boju je napravila konec bli- j žajoča se četa turških vojakov7. Dnevne vesti, j Volilno posvetovanje za III me-, ■tni volilni okraj, sklicuje politično društvo „Edinost" jutri dne 27. t. m. ob deveti uri zvečer in sicer v dvorani ,.Tržaškega podpornega in bralnega društva4', v via Stadion št. 19; to dvorano je odbor imenovanega društva blagohotno stavil v to svrho na razpolago. Ker je do reklamacijskega termina le malo dni na razpolago in pridejo j vmes še prazniki, nadejati se je pač obilne vdeležbe se strani volilcev III. okraja, katerega smo predvčeraj natančno opisali. Javni shod v Banah. Hitro po prihodu zastopnikov pol. društva „Edinost" iz Trsta so bili prostori konsumnega društva v Banah natlačeno polni. Lahko rečem da ni noben volilec iz Banov manjkal. Ob 5. uri je g. dr. \Y i 1 f a n otvoril zborovanje v imenu polit, društva „Edinost". Pojašnjeval je potrebo organizacije za volitve v državni zbor, kjer bodo od nas voljeni poslanci krojili nove zakone in gospodarili skozi več let z našimi davki. Ako ti poslanci ne bodo vršili svojega posla pravično in v našo korist, potem bomo morali reči: sami smo krivi, ker se nismo brigali za to, da bi poslali take može v državni zbor, od katerih bi bili gotovi, da bi se brigali za našo korist. Za tako važno opravilo je treba priprav. Treba je skrbeti, da vdobi naša stranka čim več glasov, a to dosežemo s tem, da gledamo, da vsi pridemo v volilne liste in da brišemo vse one, kateri ne spadajo v iste. Kako da se bo imelo vse to vršiti, nam pojasni pozneje g. dr. Josip Mandič. Na predlog govornika je bil predsednikom shoda izvoljen predsednik konsumnega društva, g. Iv. Mar. Ban. Zahvalivši se na skazani mu časti, je predsednik pozval domačine, naj pazno poslušajo izvajanja gg. govornikov in je podelil besedo g. dr. Josipu Mandiča. Govornik je na temeljit in poljuden način popisal v dolgem govoru pomen in način reklamacij. 1. je razložil, kedo da ima volilno pravico; 2. je natančno popisal volilne liste in kako da mora vsak gledati, je-li upisan ali ne in da se brišejo vsi oni, kateri v to listo ne spadajo; 3. je povedal, kedaj da se reklamira in kako ; 4. je popisal kako da se voli, kedaj in kje da bode volitev in 5. je tudi natančno razložil zakon o varstvu svobode pri volitvah. Gosp. dr. J. Mandič nam je nadalje raz-motrival, kako da je prišel moment, ko so tudi na Dunaju enkrat uvideli, da ni bila okolica skoz dolgo dobo 10 let zastopana v državnem zboru t. j. od padca pokojnega viteza Naber-goja. A sedaj so dobili tudi Slovenci okoličani priliko, da si izvolijo sami svojega poslanca. Izrazil je tudi prepričanje, da bo vsak zaveden okoličanski Slovenec volil onega poslanca, ki vam ga bo svoječasno priporočal odbor polit, društva „Edinost". Kakor ga ni laha, ki bi volil slovenskega poslanca, tako ne sme biti nobenega okoličana, ki bi se tako daleč spozabil in oddal svoje pravo, t. j. svoj glas za italijanskega kandidata. G. dr. Wilfan je še enkrat popisal, kako in na kak način da se mora reklamirati. Volitve, pravi, niso nič drugega, nego vojna mej strankami. Vojaki se bijejo s puškami in topi, a volilci z glasovi. Pri vojakih se skrbi za dobro streljanje z vajo, poukom in disciplino; tudi vi pokažite dne 14. maja, da ste bili dobro poučeni in da ste dobro disciplinirani s tem, da pojdete vsi na volišče pod slovensko zastavo do najsijanejše znage. V to ime, je zaklical: živeli ! Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, se je g. dr. Mandič še obrnil do volilcev : Prišli smo, da se pred volitvami pogovorimo in prepričamo., da stojite v naši vrsti vsi kakor en mož. Izvojevati nam bo hud boj z našim neizprosnim narodnim sovražnikom, kateri je vaše poslance na brutalen način za-sramoval in na nje pljuval, A tega ne smemo trpeti kar tako. Dan 14. maja naj zakliče vsakdo : „Roko proč. tu sem jaz gospodar!" Gosp. predsednik Iv. Mar. Ban se je v imenu zborovalcev najprisrčnejše zahvalil v prvi vrsti gg. dru. \Vilfanu in dru. J. Mandiču za pouk in pojasnila in potem tudi ostalim izletnikom iz Trsta na prijaznem obisku. Ob enem je pozival domačine, da izrečejo ob tej priliki okoličanskim poslancem naj toplejšo zahvalo in popolno zaupanje za njih odločen in opravičen nastop prve dni meseca februarja v deželnem zboru tržaškem v obrambo naših pravic. Temu predlogu so zborovalci burno pritrjevali. S tem se je zborovanje zaključilo. Po zborovanju pa nas je omizje „Zvonašev" z Opčin presenetilo z narodnim venčkom, ki ga je izvajalo navdušenjem in redko preciznostjo. Gosp. dr. Wilfan se je v prisrčnem govoru zahvalil vrlemu „Zvonu" na tem radostnem presenečenju. Volilni shod na Kontovelju. Pišejo nam: Na vabilo političnega društva „Edinost", ki je sklicalo v nedeljo dne 25. t, m, javni volilni shod, zbralo se je v dvorani „Gospodarskega društva" na Kontovelu okolo 200 zborovalcev. Mej temi je bilo tudi nekoliko sosednih Prošečanov. V imenu političnega društva „Edinost" otvoril je shod gosp. dr. Mandić. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Jakob Stoka. Nato je g. dr. Mandić pojasnil zborovalcem pomen zborovanja ter je v daljšem jedrnatem in navdušenem govoru razložil zborovalcem pomen nove volilne reforme. Govornik je opisal razmerje, ki vlada med Slovenci, Italijani in Nemci v Trstu in okolici ter da mora biti dan 14. majnika najzanimiveji dan za tržaške okoličanske Slovence. Krasnemu govoru so poslušalci sledili z največim zanimanjem, kar je na koncu pokazal splošni aplavz. Nato sc je oglasil za besedo g. Ivan Križmaučič od sv. Ivana. Naglašal je izlasti, da plačujejo tržaški Slovenci pač davke v denarju in krvi, dočim ne morejo dobiti slovenske šole, za katero prosijo že 27 let. Za njim se je oglasil za besedo g. S. Škrij, ki je med drugim rekel, da na prihodnji državno-zborski volitvi ne dobimo le v okolici svojega poslanca, ampak pokažemo tudi število naših volilcev. Zatorej se mora vsakdo udeležiti volitve. G. dr. Maadić je zaključil zborovanje. Priporočal je volilcem, naj se brigajo za volilne reklamacije, to je, da se vpišejo vsi, ki imajo pravico voliti, zbrišejo pa vsi, ki je nimajo. Nato so bili izvoljeni členi krajnega volilnega odbora. Nato je predsednik zaključil zborovanje. Zaderski župan — kandidat v Trstu. Iz Zadra poročajo, da postavijo Italijani v Trstu kandidatom za državni zbor tamošnjega župana dr. Ziliotto, in sicer kakor protest proti vladi, ki ni dovolila Italijanom v Dalmaciji nobenega mandata. Uvedenje telegrafnih kart. Poštna uprava hoče uvesti „telegrafne karte". S temi kartami se bodo brzojavna sporočila, ki ne bodo obsezala več nego 10 besed, odpošiljala v Avstriji proti pristojbini 50 stotink. Brzojavke, ki bodo obsezale veče število besed, se bodo sicer tudi dopuščale s telegrafnimi kartami, ali ne bodo deležne zmanjšane pristojbine. Za take brzojavke bi bilo plačevati pristoj- I bino po tarifu, kar bi se moglo zgoditi s prilepljeniem poštnih znamk k znamki 50 i stotink, natisneni na karti. Take karte bo dobivati povsodi, kjer se prodajajo poštne vrednostne znamke. Oddajati bi so mogle te karte poljubno v poštne nabiralnike, ali pa izročati raznaševalcem brzojavk oziroma 'poštnim selom na deželi. Napravljanje oziroma dostavljanje depeš, oddanih z brzojavnimi kartami, bi se vršilo istotako na odprtih tcle-gramnih kartah in sicer potom dostovljanja pisemske pošte, brez vsacih daljnih formalitet, brez potrdila o vsprejemu od strani adresata. V obratno-tehničnem pogledu se naslanja ta projekt na že obstoječe dopuščanje franki-ranja telegramov s poštnimi znamkami. Ta način oddajanja postane splošneji s tem, da dobi občinstvo priročno telegramno karto, ki jo more povsodi dobiti; nudi pa vrhu tega še izdaten poboljšek z znižanim tarifom in z jednostavnejimi farmalitetami dostavljanja. Na adreso c. kr. višje dežeine sod-nije. Na c. kr. okrajni sodniji v Kopru raz-1 pisana je služba ene«ra sodnijskega sluge. Umeje se, da se bodo za to mesto potegovali tudi kompetenti, ki nimajo potrebno jezikovne kvalifikacije, to je, ki ne umejo slovenskega jezika. Zato si dovoljujemo tem potom [opozoriti c. kr. višjo deželno sodnijo, da bo [mogel na Koperščini vršiti svojo dolžnost le tak sodnijski sluga, ki bo popolnoma vešč tudi slovenskemu jeziku. _ TRŽAŠKA MALA KRONIKA Nezaani tatovi so predvčerajšnjim vlomili v pekarno Frana Blazina v ulici Giuliii št. 6 in ukradli 5 buteljk maršale in 40 zavojev čokolade, v skupni vrednosti 38 kron. -— Črnogorec S. Ivanović, ki dela nekje na Opčinah in stanuje tam v neki kolibi, je prijavil včeraj predpoludne 11a policijskem komisarijatu, da mu je neznan tat iz kolibe ukral potni list in več knjig. — 19-letnemu Ivanu Mislieu, ki btaauje v ulici sv. Marka, je neznan tat včeraj opo-ludne v neki krčmi v starem mestu ukral uro in verižico, v skupni vrednosti 12 kron. Tat v kavarni. Na zahtevo Frana Re-stana, ki stanuje v ulici Rigutti št. 6, jo bil predvčerajšnjim popoludno aretovan 36-letni voznik Jakob G., stanujoči v ulici Giuliaai. Restan trdi namreč, da mu je Jakob G. v kavarni „Rosa" v ulici della Barriera vecchiii ukral bankovec za 20 kron. 3 biljardske krogi je, vredne 50 kron. je predsinočnjim ukral brivec Leopold G. \ kavarni Sanita, ki je v ulici deli'Orologio. i Vsled tega je bil včeraj v jutro aretovan na svojem stanovanju v ulici Malcanton. Kradel je demante 20-Ietni Alojzij 6. ki stanuje v ulici deli'Altana. Vkral jih jt precejšnje število in jako velikih. A demanti, ki jih je kradel, niso pravi, ampak oni takozvani „Radiosa", ki so na prodaj v neki trgovini na Corsu, kjer je bil on v službi. Ko je vodja te trgovine, gospod Ferdinand Verkauf, prišel na sled njegovemu početju, ga je dal aretovati. Poskus samomora. 46-letna Milk.t Drašković, stanujoča v ulici Cavazzeui it, 4 pri Katarini vdovi Lizzi, je včeraj popoludac I v veži hiše št. 26 v ulici delle Becclierie spila 20O gramov karbolne kisline. Trevesovi bolniški strežniki so jo prenesli ha pomožni postajo društva „Igea", kjer jej je zdramil skušal izprati želodec, ne da bi mu to vspelo. Dal jo je nemudoma prenesti v mestno bolnišnico, kjer so jo vsprejeli v 111, oddelek. Loterijske številke izžrebane dne 't. m. Dunaj 90, 9. 8, r>9, 50. Gradec »9. 34, 52, 29, 33. SmeSnica. Jezdecu, ki je pal s konj i in 1 zlomil nogo, je dejal nekdo:'— „Vi ste mend danes prvič jahali— Jezdec: — „Ne. ampak zadnjič !u Pridodana črka. Živali, ti, rogati, doloži črko eno in koj jo spremenjen', boš videl pred seboj. Pred saboj videl stati takoj boš ti vojaka, oj, ruskega junaka, ki ga ne straši boj Kešitev uganjke v „Edinosti" miaole sobote PET—PES. Koledar in vreme. — Danes: Emanuel ; Srdan; Žejna. — Jutri: Rup.rt, škof: Stanimii Srdana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri po po ludne -f- 12° Celzius. — Vreme včeraj: EDINOST« štev. bo Stran Ilf jamonembkega napisa pri tukajšnji anančni straži ter radi nepotrebnega •vsiljevanja latinščine na žup-lijski upravi. Omenjeno bodi, da je tukajšnje županstvo že pred leti odstranilo dvojezične krajevne napise, ter jih nadomestilo s samoslovenskimi n. pr. : Dežela : Primorje ; Dbčina : Ajdovščina: Glavarstvo : Gorica. Spodaj je navedena nadmorska visočina. Slo venci osamosvojimo se ! Kandidaturi v goriški okolici. Kakor jjiio že javili. kandidira goriška klerikalna stranka v goriški okolici za državni zbor c. it, sodnega tajnika g. Josipa Fona. Danes nam pa poroča iz Gorice od zanesljive -trani, da bo kandidiral proti omenjenemu . kr. vifcesodni svetnik v Trstu g. Mihael .iabrijelčič ter da se za to kandidaturo osebno zavzemajo kanalski volilci. t. Volilna reforma na Goriškem. — Volilno gibanje. S Tolminskega nam pišejo: V deželnem zboru vsprejeta volilna ,!orma je žalostno presenetila vsakega zaved-□ega Slovenca, te ali one stranke. Slišal sem reč narodnih duhovnikov, ki odločno obsojajo poslance, ki so pripustili lak atentat na nal narod. Že se čujejo ob-ipni glasovi: Gorica je za nas izgubljena ! Oemu naj bi podpirali narodno stvar doli, ko i sedaj vse zaman. Gospodje, velika bo odgovornost pred Bogom in narodom za vaše -alostno, nesrečno postopanje. Najboljše bi lilo, da bi 6e prirejali protestni shodi po vsej j*rxelj, kakor delajo tržaški Slovenci, da vlada krivice ne predloži v potrjenje. Naj zaori jo vs^j deželi mogočen glas : Proč s krivično rolilno reformo! Klerikalna stranka postavi za kandidata . Gregorčiča, a njegova zmaga ni za-v tovljena. Niti tukaj na Bovškem najbrž ne j. bi večine, v drugih okrajih so razmere zanj i > slabše. Veliko volilcev se je izreklo za ira. G r u n t ar j a, odvetnika v Tolminu; le al, da omenjeni gospod kandidaturo odločno ^klanja, čeprav bi gotovo častno prodrl in kraj vestno in dobro zastopal. Govori se tudi o kandidaturi znanega značajnega narod-ka, g. svetovalca Primožiča v Tolminu, a določeno še ni ničesar. Obe stranki -oglasita kandidate šele po praznikin: na-dno-napredna pozveduje po svojih zaupnikih t nenje volilcev. Ti se izražajo večinomn za ' -ndidata, ki biva v okraju in ima srce za -jdstvo ter pozna njegove potrebe. V narod-. m oziru mora biti bodoči poslanec o d 1 o-5D in radikalen, ker se že pojavlja v :;raju sovražni Nemec, ki mu bo treba podati pot nazaj. Narodno in gospodarsko prašanje je za ■> prvo. Ne kričimo za svobodno ali za iko kolo ter ne prepiraimo se za ločitev —"i ner.-izdružnost zakona, ko nam gre za i-rodni obstanek. Sola naj ostane akor je, zakon ravno tako. Skrbimo, da svoj nrod ohranimo in mu pridobimo, kar mu -'re l Saj nam manjka še vsega, a prepiramo & se za stvari, o katerih mi prav gotovo — bomo odločevali. Pojdimo torei vsi složno ~ delo za blagor milega naroda in pustimo -e, kar nas ločuje! Dixi. iz Tomaja smo prejeli: Z ozirora na opis v 81. št. iz Komna v vašem listu: j • •java si prositi slavno uredništvo, da res-: ljubo popravi notico o shodu v Komnu. - nisva podpisana, kakor bi morda uteguil io sklepati iz omenjene notice, bila za *>ckeljevo kandidaturo. Bila sva na shodu ma opazovalca in se tudi tako vedla ter j sva s prigovarjanjem hotela delati nemira j obračati pozornosti na-se. Tako misliva tudi spodobi. Toliko v obrambo, da ne bi lepal kdo tako, kakor dopisnik v 32. št. Hučeu, ki trdi, daje Emil rici. Toda v volilnem imeniku je vpisanih emaj polovica. Ne de nič, bodo vsaj imeli , -espodje nekaj več dela z reševanjem rekla-: r-acii. r d. Trgovsko in obrtno društvo v Ciorici v novejšem času živahno deluje. Vsak den ima stalne sestanke, na katerih se pre-^va in poučuje o stanovskih potrebah. Pred :kaj tedni otvoril se je tudi knjigovodji tečaj, vjkaterem je poučeval ravnatelj g. ajc. Tečaj je bil izvanredno dobro obiskan' o, da se je moralo muogo priglašenih vsled i manjkanja prostora odkloniti. V soboto ve-r napravilo je društvo ob priliki zaključitve :jigovodskega tečaja sestanek v hotelu „pri ienu". G. predsednik Medved je pou--?.rjal, kako si slovenska trgovina in obrt poboma a stalno pridobiva tla in ugled v Go-- i. Poživljal je naraščaj, naj si izpopolnjuje aje znanje, da bo mogel uspešno stopiti v .vljenBki boj. Govorila se je za tem še mar-i :aka dobra beseda, na kar se je razvila Tmirana zabava. Vesti iz Istre. Še o občinskih volitvah v Pazinu. •Jijanska stranka trdi Bed^j, da se ima " -»ataka stranka zahvaliti na svojem sijajnem vspehu nepravilnostim, ki da so se vršile na teh volitvah. Resnica pa je, da si niti ni možno misliti bolj mirnega in dostojanstvenega glasovanja in bolj korektnega postopanja, nego se ga je držala volilna komisija na občinskih volitvah v Pazinu. Kako drzna in neosnovana je ta trditev propadle kamore, za to govore naiglasneje suhe številke. Za hrvatske kandidate je bilo oddanih skupno 1492 glasov, za Italijanske pa — 75. To je najsijajneja manifestacija Hrvatstva v Pazinu in polom za Italijanstvo. Takega vspeha ne bi mogla na umeten ali nasilen način doseči niti italijanska kamora, ki je vendar — kakor znano — mojster nad vsemi mojstri v volilnih — nepravilnostih ! Plebiscit, plebiscit je bil to — altro che hrvatske nepravilnosti! Volilno gibanje v Istri. Poročali smo že, da so za III. volilni okraj istrski (sodni okraj Pula z mestoma Mali Lošinj in Osar) Italijani proglasili svojim kandidatom bivšega deželnega glavarja dr.a L u d o v i k a H i z z i j a. Krščanski socijalisti, ali točneje rečeno : klerikalci so proglasili kandidatom monsignora Adama Z a n e 11 i j a, župnika in prosta v Puli, socijalisti bodo kandidirali Nikola Martina. Hrvatska stranka pa je imela svoj volilni sestanek dne 23. t. m. in je bil ob obilni udeležbi in velikem navdušenju navzočih proglašen kandidatom za ta okraj dr. M a t k o L a g i n j a. Tudi hrvatski volilni odbor v Malem Lošinju je izjavil, da vsprejme kandidaturo dr. Matka Laginje. Vesti iz Kranjkse. Župan Hribar kandidaturo definitivno odklonil ? Iz Ljubljane nam javljajo, da je župan Hribar definitivno odklonil ponujeni mu državnozborski mandat za mesto ljubljansko. Vsled tega se govori zopet o kandidaturi dr, Triller-ja. V koliko odgovarja ta vest resnici, nismo še mogli danes kontrolirati ter pričakujemo tozadevnih pojasnil od našega rednega dopisnika. Spremembe v politični službi. Vladni koncipist Fran Podboj je premeščen od okrajnega glavarstva v Krškem h komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, konceptni praktikant dr. Henrik Schiiffer pa od kranjske deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Krškem. Ravnatelj Senekovič gre v pokoj. Ravnatelj prve državno gimnazijo v Ljubljani, g. Andrej Senekovič, zapusti koncem tekočega šolskega leta svoje službeno mesto in stopi v pokoj. A že delajo gotovi krogi na to. da bi prišel na njegovo mesto Nemec, in sicer profesor A. Puczko. Slovenskim me-rodajnim krogom bo treba posvetiti stvari primerno pozornost ter vladi glasno in jasno povedati, da si ne pusfimo kršiti naših pravic. (Dalje na 4. strani). Tovarna pohištva inzu ulica delta Cesa št. 46 ZALOGA; Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. < 'T-3r-~ ISSisJž UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. ]. Čermak m (j. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadat vy W t rrr1T VVT1y r r I m solidno in elegantno IJ Mtt £ ^fe ^ po zmernih cenah JMVIMSIVU Rafaele Italia TRST — Via Malcanton 7 Zlata kolajn* : ĐT7VAJ - TUJUS PALEUO I«. Magrini & Figlio Zlat* kolajna suvaj - mu TRST, ulica 8. Giovanni št. 2 (Palaca Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA GLASOVIRJEV Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne olaaovirjev Frtodrloh Ehrbar na Dunaja. loicertBi tlatirji Ehrbar so na mpolago zg koicertBto?. — HARMONIJI, ELEITR. AUrOMATlCNI PUHU, PflONOLA. Saj« v naj*aa, ▼ i, na obroka. P«»r»TlJ«, akordi ra. Oana zm*rn*. Prihranitev na plinu do Podjetje Gasspar po zistemu Wouwerina || Halbmayr & Co., Dunaj Izk;jutrni zastopnik z zalego za Trst: . f»1"' E. RUDAH, Via &elsi št, 3 — Telef. 1889 €3ino slovansko zastopstvo za Trst in okolico vzajemno zavarovank uaakc V TRSTU, ulloa della Caaerma 14 >f«#lflVIJIS se priporoča, uvaževaje geslo: „SVOJI K SVOJIM", slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetja in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZIDABIĆ. zastopnik. Dr. Fran Korsano specijalist za slfllititne In kožne bolezni Itd v Trstu Ima svoj ambulatorij ~ v sUd S. Nicolo si. 9 ifiad Jadr^o Mio: Sprejema od 12. do 1. in >.'/• do ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torrente št. 34 (t doti m nuova cittd ctft Crteste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle In dečke ===== vsake vrste. = Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novost- Posrečilo se nain je sestaviti PARIZ velika nagrada in spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovice * z,ata medalja.---- THE VICTORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE TICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poitnine prosto. — Odpošilja oentrala The Oictoria Stocking-£oom 6 Co. TRST, Corso Št. 17. f— Iščejo se resni zastopniki. — Corso 17. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešnaje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH- revmatizmu in protinu TPlfnriKIfl rnniMB prirejenay Trstu Rafaela jodina, lekarna „flla JMadoana della Salate" |H 1 Ll\ULlnil uUUlflil Od lekarnarjev : sv. Mobn in Josipa 6o9ina, lekarna ,ynr Igea1, fanietp Steklenica stane K 1-40. Iz Trata m ne odpoiilja manje od 4 rteklenic proti poŠt, povzetju ali proti anticipatni po&iljatvi tneaka 7 K franko] poStaine in zavojs J® ISkriljavac Sternit je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GURVHlH MESTIH. ====== VpraSajte vzorcc in kataloge v ===== Tovarni cementa portland LENGENFELD Trst, Scata Bclvcdcrc št. 1, lelcfon 1057 Hran IV Narodno-napredna stranka in socijalni demokrati. Kakor znano je podpredsednik „Slovenskega društva" v Ljubljani, dr. K Triller na zadnjem shodu zaupnikov »arodno - napredne stranke predlagal med droeimi za kandidata povodom predstojećih volitev v občinski svet ljubljanski tudi vodjo socijalnih demokratov Etbina Kristana 6eš. da se je mod narodno-n:ipredno in socijalno demokratsko stranko sklenil kompromis, po katerem se je socijalno demokratska stranka zavezala, pri eventualnih ožjih volitvah povsod podpirati kandidate narodno-napredne stranke. Shod je potem res odobril Kristanovo kardidaturo. ,.Rudeči prapor", Čegar urednik je Etbin Kristan, pa sedaj iziavlja, „da dr. Triilerjevega kompromisa m". Ta izjava je napravila med ljubljanskimi vo-lilci čuden utis. Vsakako se mora zadeva avtentično pojasniti, ker volilci imajo pač pravico, da zvedo, je-li omenjeni kompromis res obstoji, ali ne, ker si bodo potem primerno uredili svoje postopame. Volilni shod socijalnih demokratov. Okrajna organizacija socijalno-demokratske stranke v Ljubljani priredi na velikonočni ponedeljek, dne 1. aprila, volilni shod v „Mestnem domu", na katerem bodo govorili državnozborski kandidati te stranke gg- Ivan Cankar, Etbin Kristan in dr. Anton D er m o t a. Zemljiški davek na Kranjskem je plačevalo leta 1906 — 122.015 posestnikov. Parcel pa je bilo 1,711.918 v obsegu 949.900 hektarjev. Književnost in umetnost. Nova knjiga O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznan-stva in hriboznanstva. S posebnim ozirom na' hranitbo pitomih rastlin spisal Frančišek Stu-1 par. tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana. Natisnila „Učiteljska tiskarna". 37 podob. 144 strani. Že zdavnaj se je v kmetijsko-strokovm literaturi živo čutila potreba po knjigi, ki bi kmetovalcem podajala vsaj najvažnejše nauke. Kmetijski pouk, in sicer usten, v časopisih in v knjigah, se je zadnji čas tako lepo razvil in je obrodil toliko sadu, da vedoželjni kmetovalci z veseljem sezajo po poučnih strokovnih spisih, če jih le morejo dobiti. Pogosto pa se čujejo tožbe., in tudi časopisi so pisah o tem, kako ]ako se čuti nedostajanje sicer poljudne, a vendar toliko temeljite knjige o kmetijski kemiji, da bi se kmetovalec mogel iz nje naučiti vsaj temeljnih pojmov, Kolikokrat se sliši in čita o hranilnih snoveh, o dušiku, iosforovi kislini, kaliju i. t. d., ki jih potrebujejo rastline: o dušičnatih in ne-dušičnatih organskih snoveh i. t. d., ki jih potrebujejo živali, a kaj so te reči, iz česa so, kako so sestavljene, kje se nahajajo, kako se pre8navljajo, o vsem tem se kmetovalci ne morejo poučiti, ker ni nikake take slovenske knjige. — Zgoraj omenjena knjiga je odpo-mogla temu nedostatku. Knjiga sicer ni obširna, vendar obseza vse, kar je kmetovalcu treba vedeti, posebno glede rastlinske hrane. Koristila bo torej v prvi vrsti kmetovalcem. služila bo pa tudi učiteljem, ki poučujejo kmetijstvo, in učencem kmetijskih šol. Knjiga se dobiva v „Učiteljski tiskarni-' v Ljubljani, Gradišče št. 4, ter stane v tiskarni 1 K >0 h, po pošti pa 1 K 66 h. Gospodarstvo. Poljedelske subvencije za Dalmacijo. V okviru akcije za povspeševanje poljedelskih interesov Dalmacije je cbrnilo ministerstvo za poljedelstvo svojo pozornost tudi sviloreji. Že v minolem letu je podelilo subvencijo za povzdigo sviloreje v Skradinu, kjer obstoji lokalen odbor, ki je z dalmatinskim društvom v povspeševanje čipkarstva in hišne industrije vspešno deloval za zopetno oživljanje te produkcijske panoge. Nadalje je ministerstvo za poljedelstvo dovolilo za sedaj 5000 kron za poskuse v zopetno udomačenje sviloreje v okrajih Zadar, Šibenik in Benkovac. Ta subvencija ima služiti za provizorično nameščenje inštruktorja, za brezplačno odda' ►EDINOST« žt^v. 85 janje semena za sviloprejke, za nabavo potrebščin za svilorejo, za premije za dobre kokone i. t. d. Tudi glede povspeševanja reje o v a c je ministerstvo za poljedelstvo — ne glede na redne vporabe v ta namen — dovolilo poseben subvencij znesek, ki ima služiti za brezplačno oddajanje karakulskih ovac, nakupljenih v Bohari na račun mini-sterstva, v namen poskusov v Dalmaciji. Dolgovi Avstroogrske. Za plačevanje obresti in odplačevanje dolgov je potrebovala Avstrija leta 1905 — 434,296*809 K. Za skupni državni dolg (5 in pol milijarde K) se je porabilo 237 in pol milijona. Plačilo carine za tovornine, ki so namenjene v Nemčijo, pri nemškem mejnem carinskem uradu v Bodenbachu. Od 1. aprila t. 1. naprej je dovoljeno odpošiljateljem tovornin za Nemčijo zahtevati, da se izvrši vplačilo carine na meji. To postopanje je začasno dopustno izključno le pri saškem carinskem uradu v Bodenbachu. Od-pošiliatelj mora izjaviti svojo zahtevo potom vidne zaznamke na pošiljatvi, spremnici ter carinskih deklaracijah (kakor n. pr, „je oca-riniti v Bodenbachu"). Pošiljatve z mesom, katere je treba pregledati, so izključene od tega postopanja, ker jih ni možno pri mejnem carinskem uradu popolno odpraviti. Razne vesti. Prenos smrtnih ostankov Leona XIII Rimska „Tribuna" poroča, da seje papež nasproti kardinalu Agliardi izjavil, da se bo prenos smrtnih ostankov papeža Leona XIII. na slovesen način vršil po Velikinoči v late-ransko baziliko. Doktorski naslov za časnikarje. Kakor poroča angležki list „British Weekly", je vseučilišče v Pensilvaniji ponudilo nekaterim znanim londonskim časnikarjem doktorski naslov. Med temi je eden najuglednejih mr. Clement Shorter, ki je pa naslov z „vsem rešpektom" odklonil. Pravda kraljice Natalije. Bivša srbska kraljica Natalija je tožila srbsko vlado, ker jej je ista zaplenila zapuščino, katero ie Nataliji namenil pok. Vladimir Todorov, rojaka Obrenovičev. Vrhovno sodišče je obsodilo državo, da mora Nataliji izplačati 600.000 kron in sodne stroške. Preveč inteligence na Češkem. Pri mestni žrleznici v Pragi je nastaviti 6o novih sprevodnikov in med množico prosilcev so celo trije, ki imajo tri državne izpite. — Na državni železnici so med pisarji trije diplomirani doktorji in služijo za 50 K mesečno. Rodila petero otrok. Iz Middlesbo-rough v Severni Ameriki javljajo, da je tamkaj neka Poljakinja, žena rudarja Petra Za-browskega, rodila 21. t. m. petero otrok, dvoje moških in troje ženskih. Otroci so živi in zdravi, kakor tudi mati. Dežniki se podražijo za 20 odstotkov. Izdelovalci dežnikov utemeljujejo to s tem, da so se podražile surovine. f MALI OGLASI. 1 Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; moetnotiskane besede se računajo enkrat reč. Najmanj'a pristojbina 40 stotin k. Plača ne takoj. ■ ------- Kdo jma kaj deoarja, in bore dober za»lažek __________kupi l«hko hi=o v predmestju. Vhi$i l'e dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozic:ja tudi eventueloo za pekarno. "Hi*a nese do^er dohodek, tako, da ae v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več pove „lnseratni oddelek Edinoflti •• *Z60 Pnhictun svetlo ali temno, se prodaja; pc-I U lilo IV U polne sobe in posamezni komad Izbera siolic Cene, da Be ni bati tekmovanja. Ulica Fameto 12 fn^sproti Okr. boln. blag. A. G u 11 i c h F ŠČUka pro<3a^a kuhinjsko opravo: omare, Ferriera št. 25. mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Plačilo na obroke (na teden, nli me-sečn >)• Prodajamo za družine : možke obleke, žensko blago, zaveze, tapeti, ogrinjala, • ežnike, sončnim, slike, sreala, držala za zaveže i. t. d. — Levi-Biechi — Tist, Via Madonnina 43, 1 nadstr. 342 V Trstu, dne J6. marcu Angelo Iiizza slikar, dekorater, slika izveske rtd., lakir k Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal ulica Chlozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umei-iško delo, kakor sobe izveske in lakiranja. Mehanična delalnica SAlarik Lantschner! Fratelli Rauber S^1" 8" gkladisče ustrojenih kož. kože za čevljarje in sedlarje Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomajej. — IzvrSuje naročbe za vse kraje v pokrajini JMODNI SRliOH jfftnelia Ukmar-Zanier ima bogato izbero vzorcev klobukov iz Pariza in Dunaja. Trst, Piazza della Borsa 4, II. n. zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznan« tovarne tole« (bicikljev in motociklet) ,Styrla tvrdite Jooh.Puoh & Co. v Gradcu, kakor tudi tu-veliko zalogo pritikl'.n. in inozemskih tvrd i Zaloga in vpeljava električnih zvoncev ( Sprejme fatoršno si bodi popravo v svoji stroki 9 I & & i & s t- BOGOMIL PINO bivši urar v Sežan javlja svojim cenjonim odjemalca.« "■"Sjvčp^ da je odprl svojo novo ■■ . — proda? alnico lir 7 MU, ulica Vluceuzo Belini $tt. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. prodaja vsakovrstne ure in popravlja po zmernih cenah in z jamstvom OOOOOOOOOOOOGOOO w Za Velikonočne praznike! KRASNI PREDMETI PRIMERNI ZA DAROVE prodajajo se po tovarniških cenah v novi galanterijski trgovini E. MIONI TRST, ulica 5. Rntonio 2 (Palazzo Treves) PSVA ZRUOGR VINA UMBERTO ZUaOO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna uina Istrski refoik po 72 stot. Utor; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo ls Omiilja po 80 st. liter; razun tega_ SB^ Izbera finih liherjev v buteljkah. SPECIJALITETA RefoSfc \i laržet (ix lastnih riuograđo?) lajamčeno pristen 3 X Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. ^^^ j . Za gostiln i carje jflftfc «ne po dogovoru Čast mi je javiti, da sem v mojej ^^— - "Vlačil se takoj. -— ^^^ Krojačnica A,gU8t m _ spre.me mladeniča za raznušanje oblek in opravi a v prodajalni. Ako možno veš-'ega glovenSčine, nem?