Poštnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1 '50 TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za J/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 17. maja 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 56. Lojze Šmuc: Freosncva trgovskega pouka. O priliki zborovanja dunajskega društva za pospeševanje trgovine je predaval deželni šolski nadzornik Freund o preosnovi trgovskega pouka, ki je tudi pri nas zelo potreben preuredbe. Baš radi tega priobčujemo kratko vsebjno njegovega pomembnega govora. Trgovsko šolstvo, pravi Freund, je bilo prejšnje čase pri nas naravnost vzorno, izšolali so se zares povsem praktični možje in veleugledni trgovci. Z gospodarskim razvojem pa je pričelo trgovsko šolstvo zaostajati; po vsebini so sicer trgovske discipline obogatele, a v formalnem in metodičnem oziru pa niso napredovale. Trgovski predmeti: trgovsko računstvo, knjigovodstvo, korespondenca, trgovsko pravo in narodno gospodarstvo niso v zadostni medsebojni zvezi, Vsak predmet se poučuje v šolah popolnoma samostojno in ločeno, mesto da bi tvorili vsi predmeti na posameznih učnih stopnjah združeno enoto; prav raditega ni pouk racijonalen in praktičen ter ne podaja upogleda v razmere trgovskega predmeta. Edino uspešno sredstvo bi bila združitev vseh teh predmetov, ki so se poučevali dosedaj ločeno, v skupen predmet. Učenec naj bi dobil na prvi stopnji upogled v manjšo trgovino na drobno ter spoznal nje promet in poslovanje, temu naj bi se na višjih stopnjah pridružil promet v veletrgovini, v banki itd. S tem bi se naravnim potom priklopil ves ostali pouk o trgovskih in prometnih institucijah, kakor o pošti, poštni hranilnici,^ železniških in drugih tarifah, špediciji, carini, zavarovanju, borzi itd. Tako bi bil pouk iz vseh predmetov združen po naravnem razvoju. Še uspešnejša bi bila ta metoda v nadaljevalnih šolah, katere obiskujejo učenci, ki imajo že nekaj prakse. Tu se prilagodi pouk učenčevemu izkustvu in se na ta način združita šola in praksa. Podajamo to poročilo dunajskega strokovnjaka, ker smatramo za potrebno o tem informirati naše voditelje trgovskih gremijalnih šol, da tozadevno podajo v našem listu svoje mnenje. železničarska gospodarska poslovalnica. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je poslala našemu uredništvu pod št. 66.560—27 z dne 13. t. m. naslednji dopis: »Uredništvu »Trgovskega listam — Ljubljana. Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu štev. 53 z dne 10. t. m. mi je čast Vam pojasniti, da je gospodarska poslovalnica naprava, ki posluje z izrecnim dovoljenjem ministrstva saobra-čaja po pravilih, po katerih je bila ustanovljena od bivše družbe južne železnice. Pripominjam še, da je gospod direktor inž. Kneževič že lansko leto stavil predlog ministrstvu saobračaja, da se preosnuje Gospodarska poslovalnica na zadružni podlagi in da je g. direktor ta predlog tudi že letos ponovil. Načelnik administrativno - pravnega odelenja: Podpis.« Kakor je torej iz gornjega dopisa razvidno, so si bili tudi na najbolj merodajnem mestu že lansko leto na jasnem, da se poslovanje Gospodarske' poslovalnice v sedanji obliki ne da več zagovarjati, ker se je že lani predlagalo ministrstvu saobračaja preosno-vo te dvolične organizacije na legalno podlago. Zakaj se pa kljub temu od nobene strani ne ukrene potrebno, da bi se to že davno uredilo, temveč se nasprotno dovoljujejo zidati na račun odseka Direkcije državnih železnic za tako podjetje poslovna poslopja, katerih stroški gredo v milijone, nikakor ne moremo pojmiti! ČRNI PETEK NA BERLINSKI BORZI. Predsednik Zveze nemških industrij-cev Duisberg je prerokoval za berlinsko borzo črni dan; delnice so šle prehitro gor in v prevelikem obsegu. Hitreje kot so mislili, so se Duisbergove besede uresničile v petek 13. t. m. Takega poloma berlinska borza ni doživela ne ob izbruhu balkanske vojske in tudi ne po vojni napovedi v avgustu 1914. Nekateri papirji so padli za 30 do 50 odstotkov, posamezne vrste delnic še več. S splošnim gospodarskim položajem in z oceno posameznih papirjev nima ta padec nič opraviti, temveč je le posledica prodajne potrebe, ki je nastopila vsled močnih kreditnih omejitev v bližnji bodočnosti. Borza je bila v popolnoma derutiranem položaju; bali so se, da ogromnih diferenc zgube ne bo mogoče plačati in da bo to vplivalo tudi na javne in zasebne banke. Mučno vpliva dejstvo, da je vlada pri obravnavanju finančnih vprašanj popolnoma prezrla trgovsko ministrstvo, ki vendar borzo neposredno nadzira. — Drugi dan, v soboto, je nastopil na borzi zopet mir, padec tečajev se ni nadaljeval, temveč so si nasprotno nekateri papirji zopet opomogli, do 15 odstotkov. Seveda pa traja razburjenje še naprej in je borza glavni predmet razmotrivanja med občinstvom. Zanimivo je, da naročila na borzi niso prihajala saino iz Nemčije, temveč tudi iz inozemstva in sicer iz Švice, Holandije in Francije. Poudarjajo tudi, da na sklepe Nemške državne banke ne smejo vplivati politični motivi. HRANILNE VLOGE PRI POŠTNI HRANILNICI. Z dovoljenjem ministrskega sveta je minister za pošto in telegraf 6. t. m. zvišal najvišjo vložno vsoto za poštne hranilnice od 25.000 na 50.000 Din. NAČRT MEDNARODNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA. V Ženevi je v komisiji svetovne gospodarske konference prodrlo nemško-fran-cosko stališče, naj se napravijo naj-prvo narodni kreditni zavodi, ki združijo poljedelsko kreditstvo posameznih dežel. Ti narodni zavodi naj se v jeseni na novi konference skupaj posvetujejo in naj ustanovijo mednarodni centralni zavod. Potrebno glavnico bi dobili samo z emisijami enotnega naslova z jamstvom prvovrstnih hipotek in eventue1-no z jamstvom posameznih držav. Fr. Zelenik: Skladišče. V skladiščih trgovine in industrije ležijo mnogokrat naravnost zelo velike vrednosti in vendar še marsikje posvečajo jako malo važnosti na skladišče in njegovo vodstvo ter smatrajo vsakega za dovolj dobrega za vodstvo skladišča; zato pa najdemo tudi vpo-kojene orožnike, financarje in podobne kot vodje ne samo industrijskih, ampak tudi trgovskih skladišč. Marsikdo je tako omalovažt vanje že drago plačal in še plačuje. Ni dovolj, da je skladiščnik pismen in da ima dober organ, s katerim more vpiti na delavstvo, ampak dober in resničen skladiščnik mora biti izurjen trgovec, ki dobro pozna blago, ki je popolnoma zanesljiv in pošten ter tudi sposoben za pisarniške posle. Le tak skladiščnik je v stanu vršiti svojo službo piii-vi’.no in s čutom odgovornosti. Skladišču se morajo dodeliti vestni in pošteni pomočniki in delavci, ker od tega je odvisen znaten del dobička. Skladišču ne sme nikdar zmanjkati kake vrste blaga, posebno pa ne surovine in pomožne snovi, ki se redno in tekoče rabijo v fabrikaciji. Vzorno vodeno skladišče more vsak hip dati zanesljive podatke o nabavi, ceni, izdaji, porabi in zalogi blaga in surovine. Da se vzdržuje red in poveča čut odgovornosti, mora biti določen prostor za izdajo blaga ali surovin in ne smejo ljudje hoditi po skladišču in si jemati Kar sami. Posamezni oddelki skladišča ali posamezne vrste ali skupine blaga naj se izroče v upravo posameznim pomočnikom, ki so za svoj oddelek ali svoje blago moralno in tudi gmotno odgovorni. Vsaka pošiljka se mora pred prevzemom od prevoznika (železnice, pošte, ladje, voznika itd.) pregledati in ugotoviti, ali je v redu, nepokvarjena, itd. Morebitne razlike in napakese morajo takoj v navzočnosti zastopnika prevoznega podjetja ugotoviti. Vkljub temu pregledu se mora blago pred vskladiščenjem še enkrat pregledati in primerjati z voznim listom, dobavnico, računom itd. Raditega mora dobiti skladišče vsak račun v roko, da na njem potrdi pravilni prejem in prevzem robe. Za vsako prejeto pošiljko Dr. France Goršič: Pokrajinski pokojninski sklad v Sloveniji. V zadnjih letih se pojavlja glas, da bo pokrajinski pokojninski sklad, ceš da je slovenski unikum, čimprej ukinjen, ker ne gre, da bi v Sloveniji se dalje obstala posebna, drugje v državi nepoznana obdavčba. Kadar postane to vprašanje aktualno, opaziš vsa-kikrat, da širšim krogom, pa cesto niti poklicanim faktorjem ustrojba te izredne J*oclalnozavarovalne pomoči ni zadosti znana. Ce jasnosti niti v Sloveniji m, se nam pač ni čuditi da nedostaja razumevanja za stvar v’po-krajinah, kjer enake naprave nimajo ter zategadelj ne morejo presoditi, da se tako važna institucija ne sme kar čez noč odpraviti. I. Nagibi osnutja. Po draginji, ki je zavladala radi vojne, so bili v največjo bedo pahnjeni provizionisti naših bratovskih skladnic ter rentniki delavske zavarovalnice za nezgode in pokojninske- ga zavoda za nameščence. Rezerve teh zavodov so bile mnogo preskromne, da bi bil mogel vsak zavod iz lastnih sredstev votirati doklade k provizijam in rentam. Tako je pretil pogin ravno tistim rodbinam, ki so že pred vojno živele v najbolj tesnih razmerah. pa bi se tem ubožcem s pomočjo primernih doklad k provizijam in rentam zavaroval eksistenčni minimum, naj bi sredstva nudil poseben »Pokrajinski pokojninski fond«, ki bi ga naj premogovniki v Sloveniji vzdrževali na ta način, da bi od razglašene naredbe počenši vanj vplačevali doklado v znesku 10 par (40 h) od vsakega konsumu namenjenega metrskega stota premoga. Deželna vlada za Slovenijo-je predlog odobrila ter je v naredbi od 10. septembra 1919. leta, štev. 657 pri takratni Začasni delavski zavarovalnici za nezgode v Ljubljani ustanovila »Pokrajinski pokojninski fond«, čigar dohodke je potem še z naredbo z dne 3. novembra 1920. leta, Štev. 435 izdatno pomnožila, zvišavši pokojninski donesek za meterski stot premoga na 50 par (2 K). Odslej so mogli dajati k provizijam in rentam večje doklade in v krog pomožne akcije pritegniti še tudi rentnike Železničarske nezgodne zavarovalnice, ki so bili v sličnem bednem položaju. Preostanek v ustanovljenem fondu naj bi služil v ta namen, da bi se pri Začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani osnoval poseben invalidski fond za specialno naknadno zdravljenje ponesrečencev (proteze, mehanoterapija, tuberkuloza itd.). v Naredbi št. 435 in 657 sta bili pod št. 66 uvrščeni v seznamek uredb ministrstva socialne politike (Službene Novine št. 195 ex 1921). Na to ju je po čl. 130. ustave dne 28. decembra 1921. leta zakonodavni odbor s to premeno sprejel, da se imenujeta odslej »Zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo« z dne 19. februarja 1922 (Sl. N. z dne 30. junija 1922. 1. št. 142; Uradni list 217/75 ex 1922) ter da sme ministrstvo socialne politike v mejah razpo-ložnih sredstev po potrebi izpremi-njati tabeli I. in II., kjer je določena višina doklad. II. Razvoj in preosnova. V letih 1919 in 19Ž0 je bil razvoj skromen. Prispevki premogovnikov so znašali Din 1,698.987. Poleg pičlih doklad k provizijam in rentam v znesku Din 787.382 so votirali za enkratne podpore Din 25.000.— ter zaščitili provizioniste bratovske sklad-nice v Rablju, bivajoče v Ratečah (Din 14.803.—). Šele zvišani doneski premogovnikov so leta 1921. omogočili boljši razvoj nove institucije. To leto je bilo predpisanih doneskov Din 4,746.827.—, draginjskih doklad je bilo dovoljenih Din 1,496.735.—, za izredne podpore je bilo votiranih zopet Din 25.000.—, za božičnico Din 91.323.—, za Ratečane Din 8.532, a dne 1. januarja 1922 je invalidski fond izkazal že približno 3 in pol milijona dinarjev imovine. Ko je s 1. julijem 1922. 1. zadobil veljavo novi zakon o zavarovanju delavcev, je napočil popolnoma nov pravni položaj, ker je začasna delavska zavarovalnica za nezgode prenehala. Posli pokrajinskega pokojninskega sklada (odslej kratko PPS) so bili z rešenjem ministrstva socialne politike Stran 2. Štev. 56. mora biti vozni list, dobavnica ali drli-go dokazilo, kakor mora za vsako od-premljeno pošiljko biti dvojnik voznega lista, prejemnica ali kako drugo potrdilo. Vsaka pošiljka, predno gre iz skladišča, ali predno se naloži na voz, se mora še enkrat pregledati, ali je v redu in ni kaj premalo ali preveč izdano ali v drugačni kakovosti, kakor je v naročilnem listu itd. Trgovec pač želi kolikor mogoče veliko vsaki dan prodati in tedaj ni kaj navdušen za določene poslovne ure. Ali tudi skladišče mora imeti čas za vzdrževanje reda in za vknjiževanje, zato naj se izdaja blago dnevno ob določenih urah in izven teh ur se izdaja l.> v nujnih slučajih. Na vsak način pa morajo v tem oziru imeti red industrijska podjetja in njihova skladišča surovin izdajajo stalno iste ure predpoldne in popoldne, da se delavstvu ne nudi prilika postopanja z izgovorom, da so prevzemali surovine itd. Izven teh določenih ur se izdajo le tisto naročbe, katere označi vodstvo oddelka ali obrata za »nujne«. Surovine se izdajajo oddelkom ali delavstvu le na podlagi naročilnice, katero podpiše obratovodja ali delovodja dotičnega oddelka. Naročilnica v rokah skladišča je potrdilo za izdano blago. Oddelkom daje skladišče surovine z dobavnicami, katere napiše oddelek obenem z naročilnico. Skladišče vpiše v dobavnico tudi povprečne cene. Oddelek priloži dobavnice svojemu obračunu, katerega dobi knjigovodstvo v nadaljno poslovanje. Naročilnica in dobavnica sta različne barve. V oddelkih smejo ležati le take količine surovin, kakoršne so potrebne za sproti in ne večje. V skladišču naj ima vsaka vrsla blaga ali surovine svoje mesto in ne sme ležati na več krajih. Kosovno blago naj bo v predalih in v vsakem predalu karta ali kartoteka s podatki o prirastku, izdaji ali stanju. Tovarniški oddelek oddaja gotovt izdelke skladišča z oddajnim listom, v katerem mora biti navedena vrsta, količina in vrednost, če jo pozna oddelek, sicer mora knjigovodstvo to sporočiti skladišču radi vknjižbe. Za vse naročbe pri dobaviteljih naj se uporablja posebna tiskovina, kakor je to priporočal Trgovski koledar za leto 1927. Velike pozornosti je potrebno pri blagu, ki je zaračunano z enim računom, pa prihaja v presledkih, n. pr. premog. Tu se lahko vrinejo pomote in sicer premogokop iz enega ali drugega vzroka ne dobavi polnega števila vagonov ali druge pomote. Premalo pozornosti se posveča v industrijskih in drugih podjetjih raznim odpadkom in staremu železju in drugim kovinam, ki so večkrat velike vrednosti. Bakreni in medeninasti predmeti kaj radi dobe noge in izgi-m jo; tedaj ne smejo ležati na dvoriščih, ampak v zaprtih lopah. Sicer pa se naj taki predmeti čimprej prodajo. Prodani predmeti, izdelki in blago, ki leži že v skladišču, naj se označi, da je prodano. Za skladišče naj se vodi skladiščna knjiga ali kartoteka. Na vsak način se lahko vodi to v trgovinah na debelo, ki prodajajo originalno zavito blago (moka, otrobi, vijaki in drugo) ali ki imajo le malo predmetov (deželni pridelki). Industrijska skladišča navadno lahko vodijo skladiščno knjigo ali kartoteko. Znano je, da pri originalno zavitem biagu ne more in ne sme biti razlike v številu in v teži, pri drugem blagu pa bo vedno neka. razlika med stanjem v knjigi in stanjem v skladišču. Koliko sme znašati ta razlika, to že ve praksa in računa razliko v odstotkih. «.)b zaključku se mora ugotoviti stvarna razlika, ki se vpiše v knjigo ali v kartoteke le s količino, nikoli pa tudi z vrednostjo. Akoravno sem precej napisal, vendar bi se dalo še marsikaj pove.lati. Dobro bi bilo, ako bi razni praktiki še dodali iz svoje prakse in sicer naj napišejo za list svoje podatke. Terjatve v inozemstvu. Dunajski list »Mitteilungen des Kreditorenvereines« priobčuje v 17. številki nasvete svojim trgovcem glede iztirjevanja dolgov v Jugoslaviji, Madjarski, Poljski, Rumuniji in v ČSR. Nas zanima poročilo predvsem seveda glede naše države. V tem se navaja: Kupčije v Jugoslaviji se sklepajo izključno le na podlagi kredita. ^ Za vsakega trgovca pa je posebno važno, da spravi svoje terjatve v inozemstvu čimpreje in z najmanjšimi stroški na varno. Glede tega pa v Jugsolaviji niso prav ugodne razmere. Sodišča poslujejo jako počasi in zavlačujejo rešitve; poleg tega je v nekaterih pokrajinah Jugoslavije v veljavi še zelo zastareli pravdni red. Posebno dolgotrajno je poslovanje pri konkurzih. Država SHS ima sedem pravno različnih pokrajin in tako tudi sedem različnih konkurznih redov. O teh pa niti eden ne odgovarja sedanjim razmeram. Realizacija konkurzne mase je zelo dolgotrajna in draga. Posledice konkurzov navadno ne uničujejo eksistenco dolžnika, njega rodbine in uslužbencev, temveč tudi terjatev samo. Ker državna sodišča ne morejo pri najboljši volji biti kos vsem zahtevam, so se ustanovila razsodišča, ki dokaj dobro poslujejo, dasi so že tudi z delom preobložena. Najkrajša pot, po kateri pride ino-zemec do svoje terjatve, je sledeča: Naročnik in dobavitelj se morata predvsem medsebojno pogoditi za poslujoče sodišče v Mariboru. To v prvi vrsti radi tega, ker je v Mariboru še v veljavi moderni avstrijski civilni pravdni red, ki omogočuje hitrejšo rešitev; poleg tega pa so tam tudi ugodnejše sodne razmere nego v ostalih delih Jugoslavije. Pravno veljavnost z dne 31. avgusta 1922.1. (akt oddelka za socialno politiko v Ljubljani z dne 1. septembra 1922. 1. Pr 732/22) poverjeni posebnemu vladnemu komisarju, kateremu je bil dodan sosvet. S 1. septembrom 1922. 1. je komisar že prevzel upravo PPS. Prispevki so leta 1S22 znašali Din 6 387.506.—. Doklade, podpore in upravni troski pa Din 5,257.427, a presežek 1 milijon 9.655 Din je bil odkazan invalidskemu fondu, ki se je s tem zvišal že na Din 4,534.700.—. Leta 1923 je PPS radi trboveljske stavke utrpel najmanj Din 900*000.—, vendar so znašali prispevki Din 6,958.007. Invalidskemu fondu so preodkazali ostanek Din 216.4H3.—, dočim so porabi1 i za redne draginjske doklade 6,306.519 dinarjev in za enkratne podpore 190 tisoč 536 dinarjev. Leta 1S24 se je izvršila nova reorganizacija PPS. Prodrlo je spoznanje, da takega zavoda trajno ne sme upravljati kar država. Tzmed več predlogov, ki so bili stavljeni ministrstvu socialne politik je obveljal oni, da se norava PPS ^,.vori Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani (mšenje z dne 12. junija 1024 1, br. 111.709/23). Hkrati je ministrstvo določilo ključ, po katerem naj se do na-daljnega prispevki PPS^ razdeljujejo med interesente. Ta ključ je znašal: 1. Za Pokrajinski pokojninski s stran ničesar obdržati v rokah, kar je iz pogodbe dobila, a tudi odškodnina ji ne gre nikakšna. Nemudni pogodnik se bo odločil za to ali ono izmed teh pravic, kakor mu pač bolje kaže; toda gre mu le ena izmed teh pravic in ne more dveh združiti. Tudi ge ne more pozneje premisliti, če je eno že izbral ter to naznanil nasprotniku ali eno izmed teh pravic dejansko že volil. — Pri tej izberi se je treba jasno in določno izražati, da ne nastanejo nepotrebni, s stroški in izgubo spojeni spori. V našem primeru je šlo za dobavo mnogo avgonov garnitur za sladkorne zaboje, ki so se v lepem številu v redu in sicer po pogodbi postopoma dobavljali, prevzemali in sproti plačevali. Proti koncu je pa kupka zaostala s plačilom. V pismu 14. novembra 1923 ji je nato prodajalka sporočila, da ji da za plačilo zaostale, po pogodbi že zapadle kupnine naknadni rok do 20. novembra 19^.5, ker »bode sicer od pogodbe odstopila, izgotovljeno blago na njen račun prodala in za to kakor tudi za ostanek še ne izgotovljenega blaga od nje zahtevala odškodnino.« V pravdi, ki je nato nastala, je tožen-ka med drugim prigovarjala tožeči prodajalki tudi to, da ima prodajalec vsako izmed teh pravic le posamič, ne pa več naenkrat, kumulativno, in da mora določno naznaniti, katero izmed pravic namerava uveljaviti. Tega pa tožeča prodajalka ni storila; iz njenega dopisa z '•'e 14. novembra 1923 ne izhaja jasno, ,r® izmed pravic pod 1 b in c se hoče p isluziti; kajti v tem dopisu preti tako ” °^^opom od pogodbe, kakor tudi s pndaio blaga na njen račun in z zahtevkom odškodnine. Njeno naznanilo v do- pisu se torej ne more vzeti za zadoslno niti za uveljavljenje odškodnine, niti za opravičbo odstopa od pogodbe, ampak bi ji ostala k večjemu le primarna pravica do kupnine in zakonitih zamudnih obresti. Prizivno sodišče je o tem prigovoru izreklo, da ne more pritrditi pravnemu mnenju toženke, češ da tožnica svoje volilne pravice ni izvršila pravilno po predpisih trgovinskega zakona. Upoštevati je treba, da gre za dobavno pogodbo s postopnimi (sukcesivnimi) dobavami. Del teh dobav je tožnica že opravila, nadaljnji del že popolnoma pripravila, da bi jih mogla takoj izvršiti; ostali del pa vsaj deloma tudi že pripravila. Tož-nici pa gre za vsako tako posamezno dobavo pravica, da samostojno, nezavisno od pravice glede drugih dobav in njih izbere, po danem položaju izbere ono, kar ji za tisto posamezno dobavo najbolj kaže. Če se tožničino pismo z dne 14. novembra 1923 z ozirom na to pravilo neprisiljeno tolmači, se mora priti do zaključka, da je grajano gomiljenje volilnih pravic le navidezno in da tudi nejasnosti in nezadostnosti v tej izjavi ni. Glede na njih zvezo tudi njenih besed o odstopu od pogodbe ni moči drugače razlagati nego tako, da pač ne vztraja na tem, da se pogodba izpolni, kolikor je še neizpolnjena. Ni jih pa razumeti tako, kakor da je tožnica s tem hotela reči, da v tem obsegu odstopa od pogodbe, kakor da sploh ni bila nikoli sklenjena, in da ji glede neizpolnjenega dela ne gre odškodnina, ter da te odškodnine tudi ne zahteva. Tožnica je torej v resnici volila le eno pravico (t. 1 b) in je to toženki tudi dovolj razločno in določno sporočila. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo. — Revizija prezre, da je prizivno sodišče, tolmačeč ta dopis, ugotovilo, da je po reviziji zatrjevana kumulacija volilnih pravic le navidezna, da v tej izjavi ni ne nejasnosti, ne nezadostnosti, da je tožničine besede o odstopu od pogodbe moči razlagati le tako, da pač ne vztraja na izpolnitvi pogodbe, kolikor je še neizpolnjena, ne pa razumeti tako, kakor da bi bila hotela s tem reči, da odstopa od pogodbe kakor da pogodba ni bila nikoli sklenjena, da ji glede neizpolnjenega dela pogodbe ne gre odškodnina in da te odškodnine niti ne zahteva. Te ugotovitve prezira revizija, ko izvaja svojo grajo, da iz dopisa z dne 14. novembra 1923 ne izhaja jasno, katere izmed pravic čl. 354 se hoče poslužiti tožeča stranka. Zato tudi v tej smeri revizija ni pravilno izvedena in ji ni slediti. R. St. Trgovina. Vpisi v trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: »Triglav« trgovačko društvo šumskim proizvodima Šimic I Eerber v Celju, »Autotaxi« družba z o. z., Kočevje. »Njiva« družba z o. z., Ljubljana, »Nova Jugometalija« družba z o. z., izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov, Ljubljana. »Papirol« družba z o. z., Ljubljana, B. Pauer, družba z o. z. Ljubljana. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: Zadružna elektrarna v Veržeju. Pristanišče Gdinia. Znano je, da hoče zgraditi poljska vlada poleg prostega mesta Danziga svoje lastno pristanišče. Sicer imajo Poljaki v Danzigu prosto cono in vse polno pravic, a Dahzig vendarle ni njihov in se ne morejo gibati tako, kot l)i s—icaBa——aa—a—■—igM3—m—■— RAZNO. švedsko in ruske vžigalice. Švedski vižgalični trust je najmočnejši na svetu in si je zagotovil že skoraj vse prodajalne trge na zahodu in jugu Evrope, v Južni Ameriki, v Afriki. Je tudi s severo-ameriškim trustom v ozkih stikih. Hotel si je osvojiti tudi trge v bližnjem orientu, a je zadel tukaj na hudo konkurenco ruskega vžigaličnega trusta, ki hoče dobiti prodajni monopol /.a ' žigalice v Turčiji, Perziji in v Afganistanu in ki hoče zainteresirati vlade imenovanih dežel za rusko blago. Med obema trut-loma so se začela pogajanja, a niso dovedla doslej še do nobenega uspeha. Svoj čas smo že pisali, da so bojne metode švedskega vži galičnega trusta brezobzirne, da gre uaj-prvo s cenami tako navzdo'. da mu nobena konkurenca ne more slediti, da pa po zavojevanju trga cene tako dvigne, da so vžigalice med najdražjimi poliebšci-nanti dotičnih dežel. Svojo glavnico neprestano zvišuje. Po svetu. Na zborovanju Nemške državne banke v Berlinu je dejal predsednik dr. Schacht, da banka zaenkrat ne namerava zvišati obrestno mere. — Bilančna soja železnice Donava Sava Adri-ja (prej Južna železnica) se bo vršila te dni v Rimu. Bilančno leto 1926 se bo morda zaključilo z majhnim prebitkom. Ogrske proge Južne železnice bodo prešle letos v upravo ogrske državne 'Železnice. — Srednjeevropske tovarno emajla se hočejo razširiti in hočejo pri- tegniti v zvezo belgijske, holandske in angleške tovarne. Govorili so že .o spremembi temeljnih cen, da jih prilagodijo nabavnim stroškom. — Eksport premoga iz Poljske v aprilu je bil z 850.0C0 tonami nekoliko večji kot v marcu, produkcija je pa nazadovala za 150.000 ton. Med angleškim štrajkom so vzeli na novo 12.000 premogarjev V delo; od teh so do-sedaj odpustili 9800 delavcev, sedaj bodo še ostalih 2200. Večina gornješleskih premogovnikov je delalo v aprilu samo 4 dni na teden. — Angleške in ameriške zasebne banke so dovolile Rusiji bančni kredit 5 milijonov dolarjev, da financirajo ameriško dobavo strojev. Kredit nameravajo razširiti na 10 milijonov dolarjev. 3. junija bo v Parizu občni zbor Srednjeevropske deželne banke. Čisti dobiček se bo gibal približno na višini dobička leta 1925, ko je znašal nekaj nad 9 milijonov frankov. Dividenda bo znašala 7.22 fr. za prednostne in 6 fr. za osnovne delnice, od katerih pa odtegnejo davčne in kolkovne pristojbine. — V Benetkah so otvorili blagovno in efektno borzo. — Iz Poljske so prišla alarmantna poročila, da bo letina slaba. Sedaj jih de-mentirajo in pravijo, da je prevelika moča sicer nekoliko škodovala, da se bo pa kljub majhni zakasnitvi dalo še vse popraviti. — Avstrijske zvezne železnice so vpeljale novo vrsto tovornih vagonov, ki imajo nosilno moč 35 ton in na katere naložijo 30 ton. — Več francoskih to vam parfumov, ki so uvažale doslej parfume iz Francije na Poljsko, bo ustanovilo v svrlio izognitve visoki carini lastna podjetja v Varšavi. Pozneje bodo izdelovali poleg parfumov tudi še druge predmete.- — Da dvignejo zasebno stavbno podjetnost, so z naredbo finančnega ministra na Ogrskem podaljšali 30-letno oziroma 15-letno davčno oprostitev za nove hiše do 30. junija 1928. Vsa poslopja, ki bodo dotedaj uporabljiva, so deležna te olajšave. — Leta 1921 ustanovljena American Petroleum Co je pričela z likvidacijo, ker je svojo kupčijo petroleja in bencina odstopila družbi Vacuum Oil. Svoj čas smo v Trg. listu pisali, kako sta si Standard Oil in Vacuum Oil razdelili srednjeevropske Irge in da je pripadla Češkoslovaška dražbi Vacuum Oil. Drobne vesti. Češka delniška družba za sladkorno industrijo bo zvišala delniško glavnico od 27 na 36 milijonov Kč. Zamen jalno razmerje bo 3:1. — Medna-rodni odbor za evropsko carinsko zvezo - je naslovil na svetovno gospodarsko konferenco spomenico, v kateri zahteva smo-treno odpravo carinskih in gospodarskih mej in tvorbo enotnega evropskega carinskega ozemlja. — Zastopniki Reke so se posvetovali z Ogri o tekočih finančnih vprašanjih in pa o uporabi reškega pri-| stanišča, kjer bo dobila Ogrska posebne ugodnosti. — Poročilo o letini v Jugoslaviji za dobo od 1. do 30. aprila pravi: pšenica in oves prav dobro, ječmen in rž med dobro in prav dobro, lan prav dobro, detelja prav dobro, vino in sadje prav dobro. — Petrolejska družba Shell je izplačala lani 22 in pol odstotno dividendo, letos bo dividenda 25 odstotna. Družba Royal Dutch bo pa izplačala 23 in pol odstotno dividendo, lani je bila 23 odstotna. — Znana nemška družba Manncsmann Rohrenwerko bo izplačala štiriodstotno polletno dividendo. Domača nemška industrija naroča zmeraj več. — Nekatere velike italijanske tekstilne tovarne hočejo ustanoviti na Ogrskem podružnice in bodo dobile za gradbo potrebni svet nakazan v okolici Šopronja. Položaj češke tekstilne industrije se je nekoliko zboljšal, a še zmeraj ni normalen. Zlasti živahno je povpraševanje po preprogah. — Poljski sindikat železa je cene znižal, in stane tona železa sedaj 350 zlatov, prej 360. — Naš železniški minister je dobil od ministrskega sveta dovoljenje, da sme nakupiti na Poljskem za 7,500.000 dinarjev železniškega materiala in pa 250.000 železniških pragov. — Državni ruski sindikat nafte je prodal angleški tvrdki Medway 1,345.000 ton nafte, ki jih bo dobavil tekom petih bodočih let. Gospodarske vesti. Ogrska tovarna klobukov Hungaria je zašla v plačilne težkoče; aktiva znaša 976.00 pengo, pasiva 1,800.000 od teh pride na inozemske tvrdke 290.000 pengo. Tvrdka ponuja 40 odstotno poravnavo. Prav tako je zašlo v plačilne težkoče več ogrskih čevljarskih velepodjetij. — Nemški statistični državni urad je pr- Stran 4. TRGOVSKI LIST, 17. maja 1927. Štev. 56. vič izračunil povprečno reniabilitelo nemških delnic in je pri 861 vrstah delnic, ki-so notirale 31. marca na berlinski borzi, ugotovil rentabiliteto 3.75%. Tečajna vrednost teh delnic je znašala onega dne 20.700 milijonov mark. — Po izjavi ministra Herriota se je na Francoskem posrečila praktična rešitev izdelovanja sintetičnega petroleja. V svrho pridobivanja bodo ustanovili delniško družbo z glavnico 40 milijonov frankov. V ta namen osnovani sindikat je nakupil na Južnem Francoskem obširna skladišča rjavega premoga, kjer bodo zgradili naprave za izdelovanje petroleja v velikem obsegu, na temelju patenta HoudrY-Prudhomme. Tudi mednarodni kapital je na podjetju interesi-ran. — Odpovedan je angleškoameri-ški kreditni dogovor iz aprila 1925, po kojem je newyorška banka ). P. Morgan and Co. dovolila britanski vladi stabilizacijski kredit v znesku 100 milijonov dolarjev in Federal Reserve Bank nadaljnih 200 milijonov. Angležem ni bilo treba poslužiti sc teh dveh kreditov. — Beremo, da hočejo Ameri-kanci znižati obrestno mero in da jo bodo Angleži v jeseni nanovo znižali, to pot na 3% %. Govorili so tudi o znižanju obrestne mere na Nemškem, pa zaenkrat ni nič, — V Ženevi je voditelj ruske delegacije Ozinskij poudarjal, da bo postala Rusija zopet ena glavnih eksportnih dežel poljedelskih pridelkov, tako kot je bila pred vojsko. Izjavil se je proti organizaciji poljedelske produkcije na zadružni podlagi, ker so po njegovem mnenju na ta način koristi malih kmetov premalo zaščitene. — Avstrijska delegacija v Ženevi se trudi, da bi zainteresirala italijanske in francoske kroge za revizijo trgovinskih pogodb s tema dvema državama. — Avstrijske sladkorne tovarne so statistiku Mikuschu na vprašanje odgovorile, da se je s sladkorno peso obdelani prostor od lani’ na letos dvignil od 18.831 na 22.551 ha, torej za 19.8%. Ta dvig je posledica uzakonitve avslrijske sladkorne carine, koje donesek pride skoraj ves producentom pese v prid. — Na Češkoslovaškem se je pa s sladkorno peso obdelani prostor dvignil od lani na letos za 18.000 ha in znaša sedaj nad 280.000 ha. Samo na Slovaškem se je kulturni areal pese zvišal ja 11.000 ha. — Aktivnost češkoslovaške trgovske bilance v aprilu znaša 273 milijonov Kč, lani v aprilu 180 milijonov. Aktivnost prvih letošnjih štirih mesecev se je dvignila od lanskih 416 na 1123 milijonov. — Več avstrijskih eksportnih tvrdk se je združilo z namenom, da pospešujejo izvoz v Kitajsko. — Na zborovanju renskega premogovnega sindikata so potrdili omejitev premogovne udeležbe s 40%, koksove s 60% in briketne z 62 %%. Vsled zvišanih mezd in novih določb delovnega časa je nastopila no- va obremenitev in so sklenili zvišanje cen premoga za 7 odstotkov, s 1. junijem. Cene koksa in briketov ostanejo nespremenjene. — Dosedanja repara-racijska vplačila- tretje letne anuitete na Nemškem znašajo nad 874 milijonov mark, v aprilu 21567 milijonov mark. Gotovine so vplačali v aprilu 108'18 milijonov mark; polovica je šla v Francijo, četrtina v Anglijo, ostalo v Italijo in v U. S. A. — 14. t. m. je otvorjen pariški velesejem. Število razstavnikov je bilo lani 6000, letos jih je 6400. 350 so jih zavrnili, ker ni bilo več prostora. Zastopanih je 17 narodov, med njimi tudi Rusi. Največja je udeležba Italije, 108 razstavnikov, Anglija jih ima 51. — »La-voro d’ Italija« poroča, da bodo znašali dohodki italijanskega tobačnega monopola v poslovnem letu o 1926/27 okoli tri in pol milijarde lir. Do konca aprila so bili dohodki za 265 milijonov lir večji kot v isti dobi lanskega leta. Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. maja je pri mariborski borzi dela iskalo dela 122 moških in 54 ženskih oseb; prostih mest je bilo 65, delo je dobilo 26 moških in 34 ženskih oseb, odpadlo jih je 64, odpotovalo pa 31. Od 1. januarja do 14. maja je dela iskalo 3186 oseb, delo se je nudilo 1748 osebam, 1125 jih je dobilo delo, odpadlo jih je 1372, odpadlo pa 461 oseb. Pri mariborski borzi dela dobijo posel: 15 hlapcev, 18 viničarjev, 10 majarjev, 18 rudarjev, 4 vrtnarji, 2 žagarja, 2 ko-šarja, 2 čevljarja, 1 krojač, 2 tkalca, 1 slaščičar, 1 lakirnih, 2 delavca, 6 vajencev (pečarske, slikarske, kleparske in pekovske obrti), nadalje tudi 31 kmečkih dekel, 2 natakarici, 2 gostilničarski kuharici, 2 kuharici k financavjem, 2 kuharici k orožnikom, 8 navadnih kuharic, 1 strojna pletilka, 1 negovalka k novorojenčku (sestra), 12 služkinj, 2 sobarici in 1 postrežnica. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 14. maja 1927. — Trg je bil kakor po navadi jako dobro založen in zelo živahen. 21 slaninarjev je pripeljalo 42 zaklanih svinj na trg, katere so prodajali po 10.50 do 27 Din za kg na drobno in po 15 do 17 Din na-debelo. Domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem in kokošim 17.50 do 50 Din, racam, gosem in puranom pa 35 do 100 Din za komad. Domačim zajcem 15 do 25, kozličem 50 do 100, grlicam 30 do 35 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir (30 voz) se je predajal po 9 do 11 Din mernik (7 'A kg), oziroma 1.50 do 2 Din za kg, novi krompir je bil dražji in sicer 10 do 12 Din za kg, karfijol 3 do 15. glavnata solata 1 do 3 Din komad, češenj 11 do 18, čebula 5 do 7, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, maslo surovo 40 do 44, kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60, med 130 do 35 Din kg. Mleko 2.50 do 3, smetana 10 do 15, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 20 do 24 (v prodajalnah 15 do 18) Din liter, sirček 1—8 Din hlebček, jajca 0.75 do 1.25 Din komad, zelje 30 Din, grah v stročju 8 do 10, fižol v stročju se je prodajal po zelo vsioki ceni in sicer po 32 Din kg. — Sadje: jabolka 5 do 10, črešnje 20 Din kg (pretekli teden so se prodajale po 40 Din kg), limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad, datelji 24 do 36 Din kg. — Cvetlice 1 do 6, nagelčki 3 do 6 Din komad — z lonci vred 25 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 dinarjev komad, brezove metle 2.25 do 5, sirkove metle 6 do 8, lesene grablje 6 do 8, vile za seno 8 do 10 Din komad. Leseni vozički 150 do 300 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 11. t. m. je bilo 12 voz sena, 1 voz slame, v soboto 14. t. m. pa 22 voz sena, registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča šolske zvezke vseh vrst iz lastne tvornice. — Tisk in zaloga vseh tiskovin za državne in samoupravne urade. — Najsolidnejša izvršitev vseh tiskarskih del. Knjlgotržnica. Knilgoveznica. Zahtevajte cenike ! Telefon štev.2312. PoSt.hran. S*. 1076). Na|bo6j£a so že vedno Solidne cene! Plažliivo na obrede! IGN. VOK, Ljubljana • Nov© rcsssls I !> I **■ > * ft O o, o -S %% ®o J2 >o > >CJ M « > I -2. »Nji 1 © ® I ^ rj «s >cj rt 57 o / b£)R2 Pl 4 voze otave, 2 voza stelje in 17 voz slame na trgu. Cene so bile senu 55 do 75 Din, otavi 55 do 60, stelji 25, slami 25 do 35 Din za 100 kg. Slatni tudi 1 do 1.50 Din za otep. BAKER, SVINEC, CINK, CIN. Nazadujoča tendenca imenovanih rud se je v aprilu nadaljevala. Svetovna produkcija cinka in zlasti svinca se je na novo dvignila in je visoko presegla trenutno potrebo, tako da se je v drugi polovici aprila tendenca zelo poslabšala in so padle notacije svinca nižje kot so bile leta 1923. Vzporedno z njimi so šle tudi druge cene nazaj. Na položaj so vplivale tudi razmere na Kitajskem irt pa znani polom na Japonskem. Konsumenti so bili povsod oprezni in so krili samo najnujnejšo potrebo, zlasti v Angliji. V nasprotju z dosedanjim razvojem se je razmeroma še najbolje držal baker; saj je bil baker edina ruda, koje svetovna produkcija je nekoliko nazadovala. Ta znaša sedaj na mesec okoli 140.000 ton. Cene mednarodnega bakrenega sindikata so šle od 13.65 centov dol na 13.50 na koncu marca in sredi aprila dalje na 13.35. Nameravana stabilizacija cene bakra torej še ni izvršena, tako da je bilo delovanje sindikata za konsumente doslej nerazveseljivo. Posebno se je pomanjkanje zaupanja poznalo na trgu svinca, kjer je svetovna produkcija s 143.000 tonami dosegla nov višek. Konsum je kril samo svojo najneposrednejšo potrebo, dočim je ostala ponudba zelo obsežna. Z drastično redukcijo ameriških notacij od 7.35 na 6.60 centov so skušali producenti s silo doseči obratno omejitev predrago proizvajajočih podjetij. In res je v Španiji že izbruhnila kriza svinčene industrije. V zadnjih tednih so bili dovozi iz Avstralije in Mehike v Evropo še zelo obsežni, in ker vzhodnoazijski konsum zaenkrat odpade, je ponudba v Londonu zelo velika. Zato so padle notacije v Londonu od 27% na 25°/lB, kar je najnižje stanje po letu 1923. Pravijo pa, da je ta padec prehud in da morajo iti cene spet gor. Prodoia cinka ne are s produkcijo vštric, svetovne zaloge so se na koncu marca dvignile na 53.000 ton. Svetovna produkcija v marcu je s 124.000 tonami dosegla nov rekord. V Londonu je padel cink na 29% in tudi poročila o pogajanjih za ustanovitev mednarodnega sindikata cinka niso mogla padanja ustaviti. Cin je nadaljeval svoj padec od 311 % na 294 funtov. Svetovne zaloge v marcu so se nalahno dvignile na 15.000 ton. Neugodno so vplivala poročila o manjši zaposlenosti nekaterih ameriških tovarn, dočim so nekatere angleške tovarne z delom sploh prenehale. Jt/e iernei Jelen/f f . Stara Do« (pot®9 ^eoniiiaj f priporoča svoj priznano cfobri "MAJARONČKOV" Spiritov in vinski kis I Ustanovljena leta 1886 Telefon 2978 NaJbolJSa v materljalu In konstrukciji sot Josip Petelinca kolesa in šivalni stroji znamke Gritzner, Adler •« Ph6nix. Najlepše opreme, posamezni deti, pnevmatika, igle za vse sisteme — samo v NajnKJe ceneT- Tudi I l||D| IH Ml blizu Prešernovega na mesečna odplačila. LJUDLJHIH spomenika Veletrgovina kolonijam« in ( Ipocarljske roSso Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga svof« pražena kav«, mletih diSav In rudninske vode Točna bi solidna c poatrelbal Zahtevajte ceniki Pomlad! Nofjavlce, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni rubcl, nttlcll asa obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vseh bnrvi.h, Sifoni, Sollngen škarje, noži, polrebSclne zn krojnče, čevljarje, lanelnlke, Šivilje In sedlarje. Razno dISeCa mila — s n m o prt Josip Peteline blizu PreSernoveoa'sp°me- nlko, ob vodi Ljubljana. Najniije cene! Točna postrežba I Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — Veletrgovina | v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno *s*BJ*t moko In delelne prt-delko. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralama za kavo In mlin za dilave s /električnim obratom. Ceniki na razpolago I ob vodi« LJUBIJAHA GREGORČIČEVA 23 trg.- ind. o. d. sTaan.raB Ureja dr. IVAN FLHSS. - Za Trgovsk^induatrijako d. d. »MERKUR* kot Maja tel ja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana