Deset let osamosvojitve
Slovenije - zgodba uspeha
^j ponedeljek,
25. junija bo Slovenija praznovala deset let osamosvojitve. Najvišji mednarodni gost na tej proslavi bo nemški zvezni kancler Gerhard Schröder, ki bo tega dne na uradnem obisku v Ljubljani in bo po vsej verjetnosti tudi govornik na svečanosti.
Največje darilo za desetletnico osamosvojitve pa je bil prav gotovo ameriško-ruski vrh (beri poročilo na strani 3.) na Brdu pri Kranju, ki je Slovenijo dokončno umestil med države, ki pridejo v poštev za pomembna mednarodna srečanja.
Po besedah predsednika države Milana Kučana ta vrh potrjuje, da je »Slovenija stabilna država, saj se v nestabilnih državah tako pomembni, ugledni in vplivni državniki ne srečujejo«.
Kučan je to izjavil pred domačimi in in mednarodnimi novinarji, ko je predložil bilanco deset let samostojne Slovenije.
Teh deset let je za Slovenijo deset uspešnih let. Država je v osamosvojitvene listine zapisala svojo evropsko usmerjenost, in je »sebi in svetu zagotovila mir in stabilnost vsaj na tem koščku sveta«. Zato upravičeno pričakuje vstop v EU in NATO.
Kljub temu pa je ostalo nerešenih in nezaključenih še kar
Slovenska prosvetna zveza vabi na
kup nalog, ki jih bo zdajšnja vlada morala rešiti. Dokončati in zaključiti bo treba pravne procese lastninjenja, ohraniti in zagotoviti bo morala visoko stopnjo socialne varnosti in stabilnosti, varovanju in zaščiti okolja bo morala posvetiti več strokovne pozornosti. Predvsem pa bo država morala več
vlagati v izobraževanje , da bo »Slovenija postala država, ki bo imela ob svoji odprtosti lastne laboratorije idej«.
Kučan, pa tudi premier Drnovšek, sta zavrnila predlog nove balkanske konference. Najprej je treba izluščiti vzroke tragedije.
Franc Wakounig
LJUBLJANA
Domobrancu 12 let zapora
Qrav je, da vojni zločini ne i zastarajo, v 20-letnem postopku, v katerem so zaslišali 130 prič, je ljubljansko sodišče zaradi vojnega hudodelstva nad vojnimi ujetniki spoznalo 76-letnega Vinka Levstika za krivega in ga obsodilo na 12 let zapora. Sojenje je dokazalo, da
Bush in Putin sta po srečanju na Brdu zelo sproščeno povedala, kaj vse sta se domenila in odgovarjala na številna vprašanja novinarjev. Grajski vrt je bil čudovita kulisa vrha med predsednikoma ZDA in Rusije.
je spomin na dogodke izpred pol stoletja še živ. Podnarednik 114. domobranske čete v Velikih Laščah se je mnogim pričam trdno vtisnil v spomin. Sodišče je na podlagi vseh dokazov menilo, da je Vinko Levstik 28. avgusta 1944 skupaj s še enim domobrancem pri Križu nad Zdensko vasjo presenetil in razorožil dva partizana - Janeza Ambrožiča in Alojza Marolta. Levstik je bil preoblečen v partizansko uniformo. Ujetega Marolta je v nasprotju z ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki ustrelil za grmom ob cesti.
Levstika bremenijo še drugi zločini. Dovolj je dokazov, da je 30. marca 1945 ustrelil tudi Borivoja Jeleniča, sanitetnega referenta 18. divizije NOV, na pokopališču pri cerkvi v vasi Struge. Obtožen je bil tudi uboja civilistke Ivanke Vesel. In še drugi dokazi so bili večkrat poudarjeni.
O nenavadno dolgem kazenskem postopku, ki se je vlekel od leta 1981 naprej, so slovensko javnost sproti obveščali. Zaradi 13 vojnih hudodelstev je temeljni javni tožilec v Ljubljani v času predsednikovanja tožilstvu bivšega domobranca Drobniča namreč odstopil od pregona. Vinko Levstik (živi v italijanski Gorici) se je obravnav sicer večkrat udeleževal, na samo razglasitev sodbe v petek, 15. junija, pa ga ni bilo. Vedel je, da bo obsojen in da ga bodo verjetno zadržali v Ljubljani.
A. K.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na
tovariško srečanje protifašistov in demokratov
v nedeljo, 24. junija 2001, ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo
Na sporedu polaganje vencev ob spomeniku, govori in nastopi kulturnih skupin.
Slavnostna govornika: Milka Kokot in dr. Karl Stuhlpfarrer
Sledi družabno srečanje.
Udeležite se srečanja z znanci, prijatelji in sorodniki!
Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VESTNIK
Celovec * četrtek»21. junij 2001______štev. 25 (3125) * letnik 56 * cena 10 šil.«0,75 evra
IMr l»rau IM ttec cl»;rne »ran Drava |e tvoja trava
predstavitev knjige Martine Berchtold-Ogris, Brigitte Entner in Helene Verdel: »Drava je svoja frava. H kulturi in zgodovini Drave«
Sobota,
23. 6. 2001, ob 18. uri
Pristanišče Želuče / Bilčovs
Predstavitev bo v okviru pristaniškega praznika občine Bilčovs. SODELUJEJO: Michael Erian (saksofon), Richard Klammer (trobenta), Duo Albert & Pavle; Trio Drava Ob slabem vremenu bo predstavitev knjige s kulturnim programom v gostilni Ogris-Miklavž v Bilčovsu.
PREBLISK
■ V Ljubljani so obsodili bivšega domobranca Vinka Levstika za umore med drugo svetovno vojno. Proces se je vlekel leta in leta, ime Vinko Levstik pa je bilo znano vsa leta po vojni in Levstik se je skrival večinoma po Italiji. Pravzaprav se niti ni skrival, vedelo se je, kje je, saj je bil v rednih stikih s slovensko emigracijo in predvsem zamejstvom.
Ko se je začel proces, je slovenska skrajna desnica zagnala vik in krik, češ da so komunistični časi minili in da ga nihče nima pravice obsojati.
Slovenija bi ne bila pravna driava, če bi ne zasledovala kriminala oziroma hudodelst-
va. Levstiku ni pomagalo niti dejstvo, da je bil glavni slovenski javni tožilec prav tako bivši domobranec, ki je svoji funkciji bil vse prej kot v čast, ker se je zavzemal za morilca.
Vojna je vselej izjemen čas, ko pride na površje vse, kar je
najslabšega v narodu in v posamezniku. Na dan pa pride lahko tudi vse najboljše in vsak ima zase možnost odločitve, kako bo ravnal. Na vse izjemne čase so sledila mirna obdobja in hudodelstvo ni v vojnem času nič manjše od tistega v mirnem obdobju.
S. W.
Galerija
MÜHLE-MLIN-MULINO v Bistrici pri Šmihelu
vabi na odprtje razstave del
LENCA KRAUTA
»Žafran cveti na Plaznici...«
Dne 30. junija 2001, ob 19. uri
Nastopa Folklorna skupina SKD Globasnica
Ogled razstave je možen vsako nedeljo meseca julija od 10. do 12. ure.
DVOJEZIČNI ZBOR
IN SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
vabita na koncert
»OHJO«
Kurta Ostbahna & Combo
v četrtek, 21. junija 2001, ob 19. uri
na dvorišču Mohorjeve v Celovcu, I0.-Oktober Straße 10
Predskupina Bališ
Vstopnice v predprodaji 220 šil., večerna blagajna 280 šil.
Prisrčno vabljeni!
Creh, pod vso zemljo zakrit, vznikne na dan... 1
SLOVENIJA
Na preizkušnji so bile temeljne človekove pravice
Prvi, še neuradni rezultati nedeljskega referenduma - za katerega je država Slovenija namenila celih 500 milijonov tolarjev - o pravici samskih žensk do zdravljenja neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ter o tem, ali bo želja po otroku izpolnjena tistim približno 400 parom, ki že od leta 1994 čakajo na možnost uvoza semenskih celic, kažejo, da se je kar tri četrtine volilcev odločilo, da glasuje proti.
0	reden zapišem, za kaj pra-
1	vzaprav gre, bi rada poudarila, da živim v državi, ki je kot ena prvih pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zapisala v ustavo, že v sedemdesetih letih pravno izenačila zunajzakonsko skupnost z zakonsko in pred desetimi leti ženske zaščitila s kaznovanjem posilstva v zakonski skupnosti. Danes mi ta država, ki postaja vse bolj nacionalna in vse manj politična - v imenu nekakšnih univerzalnih vrednot - jemlje pravice do odločanj o mojem najintimnejšem življenju ter izničiti temeljne demokratične civilizacijske pridobitve.
Za kaj torej gre? Slovenija je že leta 1977 sprejela zakon, ki je vsaki zdravi ženski - poročeni ali samski - dopuščal pravico do zdravljenja neplodnosti z umetno osemenitvijo, kar je leta 1982 potrdilo tudi Ustavno sodišče, ki je določilo, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok po ustavi individualna človekova pravica in ne pravica zakoncev oziroma parov. Vendar se je celih dvanajst let kasneje ljubljanska Ginekološka klinika samovoljno odločila, da s postopki osemenitve z darovanimi spolnimi celicami preneha.
Šele julija 2000 je v parlament prišel nov zakon, ki pa
pravico do zdravljenja neplodnosti s postopki biomedicinske pomoči daje le zakoncem oziroma parom v dalj časa trajajoči skupnosti. Ženski brez partnerja - pa čeprav je dokazano neplodna — to pravico izrecno odreka. Ker je zakon protiustaven, je skupina poslancev vložila predlog zakonskih sprememb, ki naj bi izenačile pravice vseh žensk in stisko čakajočih parov razrešile z uvozom semenskih celic. Ko je bil zakon o spremembah po uskladitvi v koaliciji aprila letos sprejet, so njegovi nasprotniki zahtevali razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Da ne gre za strokovno, temveč povsem politično vprašanje, s pomočjo katerega bi desnica s pomočjo Cerkve, ki je žal postala pomemben politični dejavnik, kolo razvoja rada zavrtela za več kot pol stoletja nazaj, pove podatek, da je število žensk brez partnerja, ki bi potrebovale umetno oploditev, manjše kot deset na leto. Če se ne bi zanašali na klavrno stanje duha na Slovenskem, ki ga spretno sooblikujejo, bi se najbrž ne odločili za tako drag referendum. Ker se na Slovenskem o samski ženski še vedno razmišlja kot o osebi, ki je nesposobna sama vzgajati otroka in je zanj celo škodljiva ter pri tem opravilu
ZVEZA BANK
Bankomat za dijake in učiteljski zbor
"7 ve za Bank ima odslej tudi dala dijakom in profesorjem /-virtualno poslovalnico: v avli gimnazije ter Dvojezične trgov -slovenske gimnazije sta minuli ske akademije bankomat, da teden Traudi Kraxner in Hanzi bojo svoje denarne posle lahko Čertov (na sliki z zastopnikoma še hitreje uredili. Seveda banko-dijakov Katarino Hartmann in mat »izpljune« denar le, če je Markom Loibneggerjem) pre- tudi kaj na hranilni knjižici.
nujno potrebuje moža oziroma življenje v tako imenovani popolni družini, se je žal zgodilo, da so ženske v naši državi na začetku 21. stoletja pravno neizenačene, in to glede na družinski stan. Prav tako pa ne bo moglo dobiti otroka tudi (do sedaj) 400 parov, ker zakon prepoveduje uvoz semenskih celic. Le kako naj dušebrižniki, ki skrbijo za to, da »seme ostane čisto« -ponavadi so to moški, ki skrb za vzgojo svojih otrok prepuščajo svojim ženam - dovolijo, da bi Slovence oplojevali s tujim semenom ... Lastna semenska banka s slovenskimi darovalci žal ni zaživela, njihovo število je glede na potrebe premajhno.
Veliko črnila je bilo prelitega in veliko besed izgovorjenih. Da bodo nasprotniki sprememb tako prepričljivo zmagali, ni bila vsebina niti najbolj črnih napovedi. Izkazalo se je, da večina ljudi kot družino priznava le njeno popolno, tradicionalno varianto, v kateri živita mož in žena
-	pa čeprav v ločenih spalnicah
-	s svojimi »kvalitetnimi« otroci, ki se seveda razlikujejo od »nekvalitetnih« otrok samskih mater, kot je bilo - brez vsakega sramu - večkrat izrečeno.
Slovenska družba ni demokratična družba, saj se le-ta meri po spoštovanju, ki ga večina namenja manjšini. Tega naj bi se ljudje naučili v času odraščanja z za njih pomembnimi odraslimi - enim, dvema, tremi, več ... moškim, žensko, obema ali z dvema moškima ali dvema ženskama. Toliko opevana tradicionalna družina ni vzgojila demokratičnih ljudi, v naših krajih prav gotovo ne.
Razpis referenduma je odprl številna vprašanja. Edina zabavna stvar pri tej precej zastrašujoči debati pa je, da je Cerkev javno - čeprav vsaj dva tisoč let prepozno in z nič kaj dobrimi nameni - kar naenkrat začela zagovarjati staro, dobro spolnost. Med moškim in žensko seveda in z namenom rojevanja otrok.
Kaj sedaj? Minister za zdravje je napovedal, da se bodo sedaj posvetili vzpostavitvi semenske banke, samskim ženskam pa bodo svetovali, kako priti do zaželjenih otrok v najbližjih centrih v tujini. Razvoja znanosti namreč ni mogoče ustaviti in v poslanskih klopeh se bo prav kmalu znašla nova novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
P.S.: Dobronameren nasvet: debate na to temo z znanci, prijatelji in kolegi niso brez posledic. Preden jih načnete, se vprašajte ali res želite spoznati vse njihove predsodke.
Irena Destovnik
GLASBA
Pevski zbori v Stični
1 leč kot pet tisoč ubranih gla-V sov je v nedeljskem, že 32. taboru slovenskih pevskih zborov kljub slabemu vremenu prepevalo v Šentvidu pri Stični. Pevci iz vse Slovenije in zamejstva so navdušili občinstvo, po-
SVOBODNJAŠKE ZAHTEVE PO POSEBNEM REFERENDUMU:
Za Slovenijo je to nesprejemljivo
populistična sebičnost avstrij-I skih svobodnjakov v zvezi z razširitvijo Evropske unije že izrecno negativno odmeva v mednarodni javnosti in ponovno krepi neugled Avstrije kot zaviralke evropske integracije.
Slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčarje na srečanju s štajersko deželno glavarko Waltraud Klasnic zavrnil zahtevo podkanclerke Susanne Riess-Passer in deželnega glavarja Haiderja, daje pristop novih članic odvisen od izida posebnega referenduma.
Takšna zahteva je za Slovenijo nesprejemljiva, saj je »ozkosrčen pogled na stvari«. Bavčar je izrazil upanje, da bo avstrijski državni zbor zavrnil predlog predsednice svobodnjakov, svoje upanje pa gradi na stališčih ostalih dunajskih parlamentarnih strank. Nadalje je Bavčar pobudo svobodnjakobv označil za napačno pojmovanje irskega referenduma. S podatkom, ki seveda docela razkrinkava nestvarnost in neutemeljenost svobodnjaških trditev, da bojo Slovenci preplavili avstrijski delovni trg, je Bavčar postavil
stvari na pravo mesto: trenutno je v Sloveniji zaposlenih več Avstrijcev kot slovenskih državljanov v Avstriji«. Poleg tega je Bavčar obžaloval, da takšne strahove, kot jih sedaj instru-mentalizirajo svobodnjaki, gojijo prav v Avstriji, ki sodi med največje investitorje v Sloveniji.
To niso nič kaj dobri izgledi za krepitev dobrososedskih odnosov, česar se zavedajo tudi ostale stranke. Socialdemokrati, Zeleni, predvsem pa vladni koalicijski partner ljudska stranka doslej jasno zavračajo svobodnjaško zahtevo. Deželna glava-rka Klasnic je podprla Bavčarja, češ »zahteva svobodnjakov ni moja«.
Slovenski premier Janez Drnovšek je Ries-Passerjevo in Haiderja komentiral z njemu lastno suhoparnostjo: »Slovenija je vajena težav in problemov«. Referendum je po njegovem nepotreben, kajti pristop Slovenije k EU je seveda tudi v interesu Avstrije.
Odklonilno se je izrazil tudi luksemburški premier Juncker, ki se je nahajal na obisku na Dunaju.
TISKOVNA IZJAVA ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV
KHD in KAB nista pogovorna partnerja
/"•lavni in Nadzorni odbor vJZveze koroških partizanov sta na minuli seji razpravljala tudi o „dialogu» med koroškimi Slovenci in deželno vlado, v katerega so vključene tudi tako imenovane domovinske organizacije KHD in KAB. Zveza koroških partizanov v tej zvezi ostro zavrača gonjo koroškega heimatdiensta in abwehrkampfer-bunda proti koroškim partizanom in proti antifašističnemu
boju. KHD in KAB tajita doprinos koroških partizanov k osvoboditvi Avstrije ter grobo in grdo blatita njihov ugled. Zveza koroških partizanov zategadelj ugotavlja, da KHD in KAB zaradi svojega šovinističnega in naši narodni skupnosti sovražnega nastrojenja v nobenem primeru ne moreta postati in biti pogovorna partnerja koroških Slovencev. V tem ZKP potrjujejo njuna hujskaška zborovanja v Šentjakobu v Rožu, Velikovcu, Galiciji, Dobrli vasi in Marija na Zilji. Na svoji seji je ZKP sprejela tudi tozadevno resolucijo, ki jo je naslovila na obe osrednji organizaciji koroških Slocencev, na Zvezo slovenskih organizacij in na Narodni svet koroških Slovencev.
SLOVENIJA
Vojni invalidi
Q odatki kažejo, da je v Slove-r niji 3561 vojnih invalidov. Na nedeljskem srečanju v Celju, kjer so bili tudi invalidi in svojci tistih, ki so izgubili življenje pred desetimi leti v vojni za Slovenijo 1. 1991, so počastili 60-letnico upora proti okupa-
sebno pa še repertoar primorskih pesmi. Zbranim je spregovoril pesnik Miroslav Košuta. Posebna priznanja za dolgoletno delo za pevski tabor sta dobila Igor Švara in Stane Pečko. Nastopil je še pihalni orkester iz Kranja, kulturniki Franc Gombač, Alda Sosič in Janez Starina, pa tudi folklorna skupina iz Kopra.
torju in 10-letnico samostojne Slovenije. Varstvo vojnih invalidov ter svojcev padlih v vojni je dokaj dobro urejeno, predvsem v primerjavi z drugimi invalidi v državi. Invalidnine in druge prejemke redno prejemajo, slišati pa je bilo pripombe, da imajo-vdove padlih v vojni za Slovenijo več pravic od tistih iz druge svetovne vojne. Podobno velja tudi za možnost zdravljenja v zdraviliščih. Več kot tisoč zbranih vojaških in mirnodobnih invalidov ter njihovih svojcev je na zborovanju in proslavi tudi ugotavljalo, da so nekatere pravice vdov po umrlih vojnih invalidih neživljenjsko odmerjene ter da so postopki za oskrbo z raznimi tehničnimi pripomočki zamudni in da morajo žal od lani tudi sami plačevati za ortopedsko obutev.
SREČANJE BUSHA IN PUTINA NA BRDU PRI KRANJU
Z vrhom sta zadovoljna oba predsednika, posebej pa še Slovenija
Jlflinulo soboto, 16. junija IVI 2001, je bila Slovenija središče svetovnega političnega dogajanja. Na gradu Brdo pri Kranju sta se prvič sešla in pogovarjala predsednika ZDA Georg W. Bush in predsednik Ruske federacije Vladimir Vla-dimirovič Putin. Slovenija je srečanje pripravila in izvedla odlično, v zadovoljstvo vseh. To med drugim potrjujejo pohvalne izjave tako obeh visokih gostov kot tudi številnih novinarjev, ki so dejali, da so imeli na razpolago nad vse zadovoljive delovne pogoje. Predvsem avstrijski novinarji so se zelo pohvalno izražali in mladi državi izrekali visoko priznanje za organizacijski potek vrha. Vrha se je udeležilo nad 1200 novinarjev, TV-snemalcev, tehnikov iz vsega sveta. Na razpolago sta jim bili tiskovni središči v Cankarjevem domu in
Z Brda poroča Franc Wakounig
na gradu Brdo z vsemi potrebnimi tehničnimi in elektronskimi napravami in službami. Pa tudi za njihovo telesno počutje je bilo poskrbljeno. Sodelavci vladne informacijske službe so izjemno odgovorno in izzivno nalogo opravili prepričljivo dobro in perfektno. Slovenija se je res izkazala kot dežela gostoljubja. Stotnija domačih policistov in enote ruskih ter ameriških varnostnikov so skrbele za potrebno varnost. Svoje pa je k uspešnemu vrhu prispevalo tudi vreme, ki je dejansko bilo »prezidijalno«.
Kot prvi je v soboto ob 12.30 na letališču Brnik pristal predsednik ZDA Georg W. Bush. Priletel je iz Varšave. Njega in ženo Lauro ter zunanjega ministra Colina Powella so na letališču pozdravili predsednik R Slovenije Milan Kučan z ženo Štefko ter predsednik vlade Janez Drnovšek. Po himni in obhodu častne čete je Bush v velikem spremstsvu odšel na Brdo. Spremljal ga je Drnovšek.
Točno ob 13. uri je tudi predsednik Ruske federacije stopil na tla Slovenije. Prišel je iz Pekinga, spremljal pa ga je zunanji minister Ivanov. Putina so pozdravili predsednik države Milan Kučan, zastopniki državnega zbora in vlade ter ruski ambasador v Ljubljani. Po himni in obhodu častne čete se je tudi Putin podal na grad Brdo.
Tam so bili najprej ločeni pogovori s predstavniki Slovenije, zatem pa sta se predsednika Rusije in ZDA prvič srečala na pogovoru, ki je trajal več kot sto minut. Že iz prvih reakcij je bilo razpoznavno, da se predsednika marata, da je kemija med njima v redu, kar je seveda bilo dodaten obet za uspešnost vrha. Med pogovorom sta se sprehodila tudi po prostranem vrtu gradu Brdo, bivše poletne
spodaj desno: Detajl »ob robu«; sedma sila
Prijateljski stisk rok
hod. Za Putina je Nato vojaška organizacija, ki se širi proti »našim mejam«. Putin je svaril pred enostransko spremembo pogodbe ABM o omejevanju raketnega arzenala. Bush je raketni ščit utemeljeval z »novimi grožnjami 21. stoletja«. Oba naroda da potrebujeta nov pristop za novo dobo, ki ju bo ščitil z raziskavami in razvojem pred terorjem, predvsem talibanskih, to je islamističnih teroristov. Za Busha pa je jasno, da bo EU morala prej ali slej urediti svoje stike in odnose z Rusijo.
Seveda je moralo biti tudi priložnosti in časa za sprostitev. Tako je Putin citiral iz tajnega dokumenta iz leta 1954, v katerem takratni sovjetski vrh razmišlja o članstvu v Nato.
Ker sta vprašanjem, tudi širitvi Nata in raketnemu ščitu, mogla nameniti le malo časa,
rezicence maršala Tita, še poprej pa jugoslovanskih kraljev.
Malo pred šesto uro popoldne sta predsednika skupno stopila pred novinarje, ki se jih je na Brdu zbralo okoli 700. Njuna govorniška pulta sta bila postavljena pred velikim cvetličnim rondojem s čudovitim pogledom na jezerce, kjer so že cveteli lokvanji, in na mogočne vr-
hove Karavank, na Storžič in na Krvavec v ozadju. Kraj za tiskovno konferenco lepše ni mogel biti izbran, je bilo splošno mnenje zastopnikov sedme sile.
Bush in Putin sta na začetku poudarila, da so pogovori potekali odprto in v vzdušju osebne simpatije. Poudarila sta, da si Rusija in ZDA nista sovražnici, ampak da sta partnerici pri
reševanju problemov na začetku 21. stoletja. Kaže, da imata oba predsednika v mnogih vprašanjih podobne poglede, seveda pa ne v vseh. Načela sta vrsto vprašanj, med drugim sta se pogovarjala o položaju v Čečeniji, v Gorskem Karabahu, o tiskovni svobodi v Rusiji, pogovarjala sta se o gospodarskem sodelovanju in o ameriških naložbah v Rusiji. Sploh pa sta skušala poudariti, da je čas hladne vojne za njima in da sta obe državi na najboljši poti obširnega sodelovanja, ki skupno rešujeta nastale politične probleme.
Posebno pozornost sta namenila razpletu na Balkanu, kjer je Putin jasno dal vedeti, da je Rusija proti spremembam meja. Za Putina sta prav verski fanatizem in nacionalizem vir vseh konfliktov, ki jih je treba reševati po mirni poti. »Tudi mi ne grozimo Latviji z orožjem, kjer 40 odstotkov prebivalstva, to so Rusi, še vedno ne uživa državljanskih pravic. Mi smo za pot dialoga«, je dejal ruski predsednik.
Odločno pa sta se predsednika razhajala pri vprašanjih raketnega ščita, ki ga načrtujejo ZDA in pri širitvi Nata na vz-
sta se predsednika dogovorila, da bojo zunanja ministra in strokovne službe začele razprave o posameznih vprašanjih.
Bush in Putin sta bila polna pohvale o Sloveniji in organizaciji vrha. Bush je dejal, da bi rad šel na Triglav in obiskal Bled, Putin pa je dejal, da rad sodeluje z ljudmi, ki znajo prijeti za delo.
Kdor je pričakoval, da bo Bush konkretno napovedal sprejem Slovenije v Nato, se je motil. O tem bo odločal vrh Nata prihodnje leto v Pragi. Po vsem tem pa, kar je Slovenija zmogla na tem vrhu, ki ga je odlično pripravila, je dopuščena domneva, da ima od sobote naprej najboljše karte. Isto velja tudi za vstop v EU, ki ga Američani močno podpirajo.
Predsednika sta si izmenjala medsebojna vabila. Putin bo prihodnje leto obiskal Busha na njegovem ranču v Teksasu, sicer pa se bosta oba predsednika srečala že meseca julija v Genovi na vrhu skupine G7.
Putin je iz Slovenije poletel direktno v Beograd, kjer se je srečal z vodstvom Jugoslavije, Bush pa je dobro uro za njim zapustil Slovenijo v smeri domovine.
Mnenje opazovalca
Slovenija je priložnost, ki se ji je nudila prav za deseto obletnico njene samostojnosti, izrabila odlično. Organizacija vrha je bila brezhibna, mlada država se je preko svojih predstavnikov pre-zentirala kot kraj bodočih vrhunskih srečanj in konferenc, predstavila se je kot stabilna in in odprta parlamentarna demokracija, kot lepa in urejena država, kot gostoljubna država, ki nikogar ne ogroža, a svoje interese zna ustrezno ščititi. To sta, vsak po svoje, poudarila in pohvalila tudi ameriški in ruski predsednik in to bojo morale vzeti na znanje predvsem tiste članice EU, ki si mislijo na račun kandidatk nabirati politične točke. Žalostno, da med te nergače in neprijetne sosede sodi tudi Avstrija. S tako politiko in s takim sebičnim ter šovinističnim pojmovanjem evropskih integracijskih procesov si Dunaj le spodbija ugled in se sam sili v vlogo nezanesljivega kantonista.
Sobota je bila ključni dan pri promociji Slovenije na svetovnem prizorišču. Od sobote naprej bo tudi EU morala to državo drugače ocenjevati, namreč kot resno in verodostojno partnerico, ki je in bo obogatitev za Evropo in za njene integracijske projekte. Tudi zato čestitke praznični Sloveniji.
Wafra
LEDINCE
Zaključna prireditev v vrtcu »Ringa raja«
Qod geslom »Jaz sem - Io T sono - Jo o soi - Ich bin« so otroci, starši in vzgojitelji vrtca Ringa raja in pobratenega vrtca »Scuola deli' infanzia« iz Trbiža v četrtek, 7. junija, skupno praznovali poletno veselico, ki je bila posvečena letošnjemu evropskemu letu jezikov.
Tako kot ledinski vrtec je tudi vrtec iz Trbiža večjezičen, saj se otroci poleg italijanščine učijo tudi nemščine, slovenšči-
ne, pa še občasno furlanščine. Na tej ravni sta se vrtca tudi našla in bosta stike še poglobila v sklopu načrtovanega večletnega evropskega projekta, ki se mu bo pridružil tudi vrtec iz Slovenije. Po uvodnem kulturnem sporedu, kjer so otroci skupno prepevali v štirih jezikih, so se v mešanih skupinah pomerili še na vrtu v različnih športnih panogah. V prostorih vrtca pa so imeli priložnost
kreativnega ustvarjanja, kjer so med drugim barvali kape in obraze ter skupno pobarvali velik platnen transparent na temo dneva.
Dopoldan je veliko prehitro minil in po okusni zakuski ter prijetnem kramljanju se je iztekel ta dan s spoznanjem, da otroci dejansko nimajo komunikacijskih težav, saj so si igre v vseh jezikih podobne.
MNT
CELOVEC
Podelitev poklicnih priznanj
Q retekli torek je I bila v zrcalni dvorani koroške deželne vlade slavnostna podelitev dekretov o poklicnih naslovih, ki jih je podelil zvezni predsednik Thomas Klestil na predlog ministrstva za pouk in umetnost. Iz rok deželnega glavarja Haiderja je dobila ravnateljica Neži Povše (desno na sliki) z Radiš naslov višja naslov višji šolski svetnik. Na šolska svetnica, učiteljica Re- zahtevo Rezike Iskre je prejela zika Iskra iz Kotmare vasi pa dekret v slovenskem prevodu, naslov šolska svetnica in rav- K odlikovanju čestita tudi ure-natelj Anton Gallob poklicni dništvo SV.	Foto: Štukelj
Zadnji nastop 4 J- in to pri prvi zgoščenki
4 J SO POSNELI SMETANO
Zgoščenko so izdali šele post festum
pv obrih pet let ali poldesetlet-L/ja so obvladovali odre doma in po sosednjem svetu, potem pa so kar nekam na hitro umolknili in prepustili nastopanje drugim. Govor je o skupini 4 J, ki je zdaj pod naslovom »Posneli smo smetano« izdala svojo prvo zgoščenko. Doslej so izdali dve kaseti,.
Že sam naslov »Posneli smo smetano« pove, da je to treba videti v dvojnem smislu: posnameš lahko smetano ali pa zgoščenko. In ker so na zgoščenko spravili res svoje najboljše in najbolj znane pesmi, so dobesedno posneli smetano. V soboto, 15. junija zvečer, so 4 J, to je sinonim za Janeza, Jurija, Pepeja in Janka, smetanin
posnetek predstavili v gostišču Juenna v Cepičah. Kletni prostori so bili kar pretesni, da bi lahko sprejeli vse, ki so prišli na prireditev. Ta večerje prišlo na dan, zakaj so svojčas 4J tako hitro umolknili: podali so se namreč na pot skozi instance poklicnih karier in dolžnosti, v tej ali oni obliki pa so glasbi ostali zvesti. Janez na primer je
učitelj glasbe, Pepej pa je med tem izdal že svojo lastno zgoščenko.
Preden so dokončno začeli s prodajo zgoščenke »Posneli smo smetano«, so 4 J še enkrat, in to menda zadnjič, stopili na oder ter zapeli nekaj pesmi. Seveda so šle v uho in pričakovati je, da bo tudi zgoščenka kaj hitro našla odjemalce.
LJUBLJANA
Osemdesetletnica
Šentjakobskega
gledališča
v
Q entjakobsko gledališče v «J Ljubljani, samostojno in nepridobitno društvo, ki skrbi za razvoj ljubiteljske kulture, praznuje osemdesetletnico svojega delovanja. Približno sto-dvajset članov tega najstarejšega slovenskega gledališkega društva, katerega programski koncept je tradicionalno komedijski, vsako leto pripravi štiri premiere, od tega je vsaj ena namenjena otrokom in najstnikom. Tako so v vseh letih delovanja s skoraj 900 člani društva pripravili 505 premier.
Ze leta 1920 je bil na predlog Gospodarsko naprednega društva za šentjakobski okraj ustanovljen dramski odsek, ki je naslednje leto 6. junija pripravil svojo prvo
premiero in sicer Strindbergovega Pelikana v režiji Rajka Ogrina. Sprva je Šentjakobski oder, ki se je po drugi svetovni vojni, med katero so se njegovi člani zavezali kulturnemu molku, preimenoval v Šentjakobsko gledališče, deloval v prostorih otroškega zavetišča. Leta 1932, ko mu je le-ta odpovedal gostoljubnost, pa mu je mestni magistrat oddal v najem prostore v Mestnem domu tik ob ljubljanski tržnici, v katerih je še danes.
Ob letošnji osemdesetletnici so pripravili pregledno razstavo o društvenem delovanju ter kar tri tedne trajajoče slavnostne dneve, v katerih so si obiskovalci lahko ogledali njihovo lastno produkcijo ter produkcijo drugih ljubiteljskih gledališč. V okviru 40. Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin sta se predstavila tudi Slovenska prosvetna zveza in Glasbeno gledališče Gabriel s kabarejem »Malo čezz«.
Irena Destovnik
Boroveljski igralci na odru v Miklavžu ob Dravi
PO USPEŠNI KULTURNI IZMENJAVI MED DRUŠTVI
Se bosta občini Miklavž in Borovlje pobratili?
W ultura je dostikrat tista »de-l\kla«, ki pripravlja pot političnim odločitvam. Tako je tudi v primeru sodelovanja med SPD »Borovlje« in KUD »Zvonka Antoličič« v Miklavžu na Dravskem polju. Po obisku SPD »Borovlje« 30. aprila 2001 v Miklavžu, navzoča je bila tudi delegacija občine z županom Helmutom Krainerjem na čelu, se je pojavila resna pobuda, da bi se občini Miklavž in Borovlje pobratili.
Stiki med društvi oz. občinama segajo v lansko leto, ko je pevski zbor KUD »Zvonka Antoličič« iz Miklavža sodeloval
v Borovljah na prireditvi »Dober večer, sosed«. 30. aprila letos je igralska skupina SPD »Borovlje« s kabaretom »Za ljubi kruhek« vrnila obisk in je sodelovala na občinskem prazniku. Miklavžani so goste sprejeli dobesedno z vsemi častmi, in nastop boroveljskih igralcev je bil zelo uspešen in odmeven.
Člani »SPD Borovlje« in predstavniki občine so sodelovali tudi na okrogli mizi, kjer je bil govor o prekomejnem so-
delovanju. V imenu občine Borovlje je župan Krainer poudaril važnost takšne kooperacije na vseh ravneh. V Miklavžu so zdaj sprožili pobudo za pobratenje med občinama.
Medtem pa je igralska skupina »Borovlje« kabaret ponovila na domačem odru pri Cingelcu na Trati. Predstave prejšnji teden se je udeležil tudi novo imenovani generalni konzul R Slovenije Jure Žmauc.
n.c
Tovarniško poslopje v Železni Kapli
Zemljišče: 10.000 m2 Produkcijska hala: 2.000 m2 Pisarne: 120 m2 Dvorišče asfaltirano: 3.220 m2 Leto gradnje: 1990
Nepremičnina ob Velikovški cesti 99, Celovec
Zemljišče: 4.675 m2 Hala: 487 m2
Stanovanjska in poslovna stavba: 190 m2
Dvorišče deloma asfaltirano
Dobra lega, idealno za poslovne namene
Obrnite se na:
Zveza Bank, Johann čertov, Tel.: 0463 51 23 65 - 66 E-Mail: johann.certov@pzb.at
www.zvezabank.at
Banka, ki povezuje!
Die Bank, die verbindet!
ZVEZA BANK IS
ZGOŠČENKA SPD JEPA-BAŠKO JEZERO
Dragocen dokument delovanja roda pod Jepo
»1
JEPCA - mladi rod pod Jepo
Qilo je poleti leta 1970. D Mešani pevski zbor »Danica«, takrat v novih nošah in tudi zato zelo »vževčen«, je nastopal v kulturnem domu v Ločah. Poleg ansambla slovenskih bogoslovcev je na koncertu sodeloval tudi moški zbor »Baški fantje« pod vodstvom Šimija Triessniga. Tisto poletje so »Baški fantje« že razmišljali o razhodu. Bili so prepričani, da njihovo delo ni perspektivno, čutili so se kot zadnji Mohikanci svojčas ponosnega rodu pod Jepo. Prav zato je njihov nastop na tistem koncertu bil ključnega pomena za nadaljnji obstoj zbora, v bistvu je bil pogoj za gostovanje pevcev iz Podjune.
Tedanji koncert je bil izjemen uspeh, tudi prav zaradi »Baških fantov«. Po tistem večeru ni več bilo govora o tem, da bi prenehali peti, in dejansko pri Baškem jezeru slovenska beseda in pesem nista utihnili, kakor so to mnogi hoteli. Nasprotno, slovenska kultura je pognala še globlje korenine, lipa je po jesenskih in zimskih viharjih ponovno zacvetela in privabila v svojo senco mlado in staro. Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero« je v prenesenem smislu ta lipa, ki kljubuje vetrovom in obenem nudi zatočišče in prijetno senco, kot močno in trdno znamenje v okolici pa je mnogim srčni dom, smerokaz in podpora.
Minulo soboto, 9. junija zvečer, je društvo vabilo na predstavitev prve skupne, vzajemne zgoščenke svojih skupin. Predstavitev je bila v gostilni pri Ravšu v Spodnjih Borovljah in je bila lep dokaz zakoreninjenosti društva v prebivalstvu.
Na zgoščenki »JEPA« so ovekovečeni moški zbor, ki ga vodi Aleš Schuster, tamburaški ansambel pod taktirko Erike Wrolich, skupina Akzent pod vodstvom Anice Lesjak-Res-smann in otroška skupina »JEPCA«, ki jo vodita Anna Stoder-egger ter Mirjam Wrolich.
Prezentacija zgoščenke pri Ravšu je bila za vse, za nastopajoče in poslušalce, prijetno doživetje. Društvenikom, ki so predstavitev imeli na skrbi, jo do potankosti pripravili in uspešno izpeljali, se je skorajda slišno odvalil velik kamen od srca, ker je vse tako dobro uspelo. Predstavitev je bila seveda priložnost za kratek pogled v zgodovinsko rast posameznih skupin. Fotografije iz davnih časov in mlajši filmski posnetki so prikazali podobo društva, ki svoje poslanstvo gradi na dolgoletnem izročilu in na marljivosti ter zavzetosti
svojih članov. Kot prva je ta večer prišla na oder otroška skupina »JEPCA«. Iz prilične skupine se je razvil zborček navdušene mladeži, ki s svojim svežim in korajžnim nastopom in prepevanjem navdušuje poslušalce. Za to skupino društvu lahko samo čestitamo.
Starosta društvenih skupin je Moški zbor »Jepa-Baško jezero«. Svojčas se je zbor imenoval »Baški fantje«. Zbor nedvomno najbolj verodostojno odraža trdo in prijetno, sončno in hladno društveno zgodovino zadnjih desetletij. Zdaj, po odstopu zaslužnih pevcev, ki so se dobesedno izpeli, je na njihova mesta stopil nov rod pevcev izpod Jepe, rod, ki je prepričljivo in z zanosom ter zagnano prevzel odgovornost za zbor in za društveni razvoj,
Tamburaški ansambel v Ločah je neodtujljivo povezan z Eriko Wrolich, ki ga je svojčas ustanovila in mu vtisnila svoj pečat. Iz ustanovnih članov so nekateri prerasli v stebre ansambla, v njem sodelujejo že tudi njihovi otroci. Tudi ta društvena veja je živa in močna.
Tako rekoč četrti list društvene deteljice, ki se predstavlja na zgoščenki, je skupina Akzent. Ustanovila jo je Anica Lesjak -
Ressmann, kar potrjuje rek, da žene tudi v društvih nosijo in držijo več vogalov. Akzent je mešani zbor, ki na jezikovnem obrobju vrši pomembno kulturno nalogo in ki ga smemo šteti med perspektivne zbore koroških Slovencev.
Tonč Feinig pa je poskrbel za živo glasbo, s katero je obrobil in povezal koncert ter posamezne točke. Naslovni motivi za zgoščenko so delo domačina Valentina Omana, na razpolago pa jih je dala občina Bekštanj. Na predstavitvi jo je zastopal podžupan in referent za kulturo Franz Urschitz. Društvu »Jepa-Baško jezero« je čestital za zgoščenko in hvalil njegov doprinos h kulturnemu razvoju v občini. Izročil-mu je tudi finančno podporo.
Občinska odbornica EL Bekštanj Erika Wrolich je v svojem pozdravnem nagovoru naglasila pomen domače slovenske kulture pri ohranjanju identitete in zavesti ljudi, skrb za njeno ohranitev ter prizadevanja za njen razvoj. Predsednica društva Anica Lesjak-Res-smann pa se je vsem zahvalila za trud, ki so ga vložili v zgoščenko, ki je dragocen dokument delovanja Slovencev pod Jepo.
Franc Wakounig
SREČANJE ŠTUDENTOV, ZNANSTVENIKOV IN KULTURNIH USTVARJALCEV
Slovenski večeri na Dunaju
Foto: Štukelj
A b koncu maja je lektorica za V/slovenščino na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze Elizabeta M. Jenko skupaj s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju in Slovenskim kulturnim centrom priredila slovenska kulturna večera. Na prvem večeru v Korotanu je veleposlanik Republike Slovenije Ivo Vajgl občinstvu predaval o priznanju nove države, kulturno pa sta večer popestrili Mojca Zlobko z recitalom s harfo. Maja Novak pa z literarnim branjem.
Dan navrh pa je Jenkova pozdravila v predavalnici »svojega« inštituta profesorja s Filozofske fakultete Ljubljana Mirana Hladnika, ki je zainteresirane poslušalke in poslušalce hudomušno seznanil z »Žensko v slovenski prozi«. S statističnimi podatki je dognal, daje med bralci/bralkami več žensk kot moških, da ženske pisateljice rajši pišejo zgodovinske romane in povesti kot kmečke in da ženske osebnosti v teh romanih opravljajo pomembna dejanja, ki bi jih sicer pričakovali od moških.
Zmotno je mišljenje, da se moški pisatelji v svojih delih ukvarjajo z ženskami, predavatelj je povedal, da večina pisateljev piše o moških temah za ženske bralke.
V zgodovini so bile avtorice redko zastopane, še redkejše pa so bile literarne zgodovinarke.
V te moške domene se prebijejo le posamezne ženske. V sodobni literaturi je slika nekoliko bolj izenačena.
Večerje popestril še Jože Mihelič s predavanjem in diapozitivi o Triglavskem narodnem parku, ki je eden najstarejših in so ga načrtovali že leta 1906. Z zakonom o narodnem parku iz leta 1981 je zavarovano celo po-
dročje Julijskih Alp, saj je v njem vrsta naravnih čud - od redkih živali do eksotičnih rastlin.
Zanimivim izvajanjem je sledil še družabni večer, ki so ga pripravili študentje in študentke slovenščine: kramljanje in spoznavanje slovenske srenje na Dunaju ob dobri slovenski kapljici in domačem bifeju.
V. 0.
Komorni zbor »Cantus« iz Ukrajine PLIBERK
Komorni zbor Cantus je očaral
Qretekli teden so na povabilo I Stanka Polzerja in s podporo SPD »Danica« gostovali na Koroškem pevci in pevke komornega zbora »Cantus« iz ukrajinskega Užgoroda. Zbor »Cantus« iz Zakarpatja je leta 1985 ustanovil dirigent Emil Sokach. Člani zbora so absolventi raznih glasbenih šol, zbor pa je dosegel odlična priznanja na raznih mednarodnih tekmovanjih.
Širok koncertni repertoar je bil razdeljen na štiri dele. Prvi del je obsegal duhovne pesmi iz pravoslavne liturgije (med drugim »Ave Maria«, »Odpuščanje« Sergeja Rahmaninova) s solistom Olegom Sadvarijem. Izvedba teh skladb je že pokazala prefinjeno uglašenost 20-član-skega glasovnega korpusa.
Drugi del koncertnega večera je bil posvečen ukrajinski narodni pesmi in pesmi iz Zakarpatja. Solistka Svetlana Hleba je navdušila s tenkočutnim glasom, disciplino in močnim izrazom. V tretjem delu je zbor navdušeni publiki v polnem kulturnem domu v Pliberku približal sodobne obdelave ukrajinskih narodnih pesmi. Za zaključek pa so glasovni umetniki blesteli z dvema pesmima v jazz stilu znanega ameriškega komponista Georga Gershwina.
Zbor »Cantus« odlikuje uglašenost, diferenciranost v balansi glasov, dinamika, melanholija, ritmika in solopasaže; torej elementi, ki jih ljubitelj vrhunske glasbe iz srca želi.
Nastopajoče iz daljnje Ukrajine je publika obdarila z močnim aplavzom.
Moderacijo bogatega sporeda je odlično opravil mag. Stanko Polzer. Zbor »Cantus« je navdušil še v Šentprimožu, Gradcu in Celovcu. M. Š.
NASTOPI GLASBENE ŠOLE
V Škofičah v znamenju bobnarjev
Qreteklo sredo so v ško- bolj navdušil domačin Alek-I fiškem oddelku Slovenske sander Errenst (na sliki), ki je glasbene šole na Koroškem na marimbafonu izvedel Ba-predstavili svoje napredova- chov preludij Cello suite 1 in nje letošnji učenci. V prvem pa Živkovičevo Macedonio. delu je na klavirju nastopilo Slednjo je izvedel virtuozno s deset učencev, ki jih je pouče- kar štirimi kladivci, vala učiteljica Monika Thurner.Vsi si bili od svojih staršev in tudi sicer številnega občinstva nagrajeni z odobravanjem in aplavzom.
Drugi del javnega nastopa pa je bil posvečen tolkalom. Nastopili so učenci oddelkov v Šmihelu pri Pliberku in v Celovcu, ki ju vodita učitelja Valentin Hirm in Nataša Konzilia. Obiskovalce v Škofičah je naj-
			11
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
ČETRTEK, 21. 6.
CELOVEC, v vrtu Mohoijeve -Dvojezični zbor, SPZ
19.00 Koncert »Kurt Ostbahn & Combo«. Predskupina »Bališ«
BILČOVS, Posojilnica-Bank -Katoliška akcija
19.00 Ples in predavanje »Ples-telo«; Vodi Freia Leonhardt
PETEK, 22. 6.__________________
BISTRICA, ljudska šola
10.00	Prezentacija letnega projekta »Zdrava šola«
LEDINCE, ljudska šola
11.00	Šolski praznik
CELOVEC, Mikschallee 4 -Mladinski dom, Varstvo ABCČ, Dvojezični vrtec Celovec
15.00	Poletna veselica pod geslom »Širni svet indijancev«
CELOVEC, center »Franz von Sales« - Katoliška akcija
19.00	Ples in predavanje »Ples-telo«; Vodi Freia Leonhardt
DOBRLA VAS, kulturni dom -Posojilnica-Bank Podjuna 19.00 Redni občni zbor
DUNAJ, v klubu - KSŠŠD 19.30 Koncert klubskega zbora
SOBOTA, 23. 6._________________
DUNAJ, Grünbergwiese,
16. okraj - KSŠSD
15.00	Klubski piknik
ŽELUČE, ob rečnem pristanišču
-	SPZ
18.00	Predstavitev knjige M. Berthold-Ogris, B. Entner in H. Verdel »Drava je svoja frava«
ROŽEK, v gradu
19.00	Knjižne presoje
ŠMIHEL, gallery 'anin
20.00	Otvoritev razstave Simone in Ane Krajger »Olje na platnu«. Razstava bo odprta do 20. julija 2001
SELE, farni dom - PD Sele
20.00	Koncert pod geslom Pesem povezuje. Sodelujejo: Pavana (plesna skupina iz Škofje Loke, MePZ Sele, Ansambel Glasbene šole - oddelek Sele, šolarji LŠ Sele-Fara in Sele-Kot
SUHA, na gradu - Oktet Suha 20.30 Festival oktetov. Nastopajo: Banchieri Singers (HUN), Etno-skupina Katice (SLO), Doppelquartett Himmelberg (A), Dravograjski oktet (SLO) in Oktet Suha
RADIŠE, pri lipi pri farni cerkvi
-	SPD Radiše
20.30 Poletni koncert Večer pod lipo. Ob slabem vremenu bo koncert v kulturnem domu.
NEDELJA, 24. 6.________________
ŽELEZNA KAPLA, pri teniški dvorani - Društvo koroških gojiteljev očalark
10.00	Ovčji ples brez meja
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igrica »Buratino«. Gostuje lutkovno gledališče iz Splita
PODPECA NAD ŽELEZNO KAPLO, pri Peršmanu - ZKP
14.00	Tovariško srečanje protifašistov in demokratov
ŠENTJAKOB V ROŽU, farna dvorana - Društvo upokojencev 14.00 Kulturna prireditev
TOREK, 26. 6._________________
TINJE, v domu
20.00	Odprtje razstave »Motivi fotografij«. Razstavlja: Elisabeth Draxler-Hafner
SREDA, 27. 6._________________
CELOVEC, v avli šole - Dvoj. trg. akademija
10.00	Prezentacijski sejem
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve
-	Naš otrok, LŠ, zavetišče in Slomškov dom
15.00	150 Let Mohorjeve »Naša prihodnost«
PETEK, 29. 6._________________
PLIBERK, Bahnhofstr. 13 -Živopisana jadrnica
10.00	Praznik srečanja
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana
-	LŠ Žel. Kapla
19.00	Predstavitev projekta »Pripovedke iz Železne Kaple«
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
19.30	Vernisaža Brigite Bachmann in Fritza Russa «fundstücke«. Razstava bo na ogled do 12. 8. 2001
ŠMIHEL, farna dvorana -Gorotan
20.30	Kresna noč. Nastopajo: MePZ Gorotan, otroška skupina Katarina, vokalni sekstet MoPZ Foltej Hartmann, tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple; za ples igra: Trio Korenika
SOBOTA, 30. 6.________________
OBIRSKO, v šotoru pri šoli
14.00	50 let Ljudske šole na Obirskem
BISTRICA PRI ŠMIHELU, v Mlinu
19.00	Odprtje razstave »Žafran cveti v Plaznici«. Razstavlja Lene Kraut
DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce
20.30	Poletna veselica »Koncert in ples« s svetovno znanim ansamblom Lojze Slak
NEDELJA, 1. 7.________________
KOTMARA VAS, pred ljudsko šolo - SPD Gorjanci
10.30	Pohod po naravi
ČE 21. 6. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 22. 6. | 18.10 Utrip kulture_________
SO 23. 6. | 18.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 24. 6.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Praznična
PO 25. 6. | 18.10 Kratki stik___________
TO 26. 6. | 18.00 Otroški spored________
SR 27. 6. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored____________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 24. 6. I 13.30 ORF 2 • Dober dan. Koroška - dober dan, Slovenija! Iz naroda hlapcev, da uporabimo ta tolikanj zlorabljeni Cankarjev izrek, se je pred desetimi leti rodil narod junakov. Praznovanje rojstva nove države je evropski praznik. Po petdesetih letih je nastala prva nova država na starem kontinentu. Otroci, še posebej zapozneli, so vedno deležni posebne ljubezni. Rojstvo in krst sta tudi svečan dogodek in priložnost za praznovanje. 0 zgodovinskih dogodkih pred desetimi leti poroča Mirko Bogataj.
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lahko preberete tudi na ORF-tele-tekstu, stran 299._______________________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
PO 25. 6.1 2.55 0RF2 16.00 TV SL01 (Pon.)
Iščemo vrtnarico z zaključeno izobrazbo in znanjem obeh deželnih jezikov. Podatke pošljite do 29. 6. 2001 na naslov: Društvo »Naš otrok«, lO.-Oktober-Straße 25,
9020 Celovec/Klagenfurt, tel. 0463/51 28 98
Študentki/študentu oddam od jeseni naprej veliko, mimo, svetlo opremljeno sobo. Zaradi poklicne odsotnosti lastnika je tudi preostali del stanovanja (nedaleč od centra, 86 m2) večji del časa za izključno uporabo.
Tel. 0664/3953465
PRAZNUJEJO: Valentin Novak iz Breške vasi - 50. rojstni dan; Hanza Kelih -Mlakarjev. Hanza Dovjak -Breznik in Hanzi Ogris -Kovačev iz Sel - rojstni dan; Greti Petek s Polene - 50. rojstni dan; Marija in Štefan Fugger iz Šentjakoba - rojstni dan; Miha Ottowitz iz Dravelj pri Šentjakobu - 60. rojstni dan; Cita Razdevšek iz Kazaz - rojstni dan; Germania Golob iz Dobrle vasi - rojstni dan; Gretej Bučovnik iz Goselne vasi -rojstni dan; Marija Hribernik iz Gluhega lesa - rojstni dan; Ana Korpitsch iz Kr-šne vasi - rojstni dan; Hanzi Artač iz Galicije - 50. rojstni dan; Pavlina Mer-kovec iz Rakol pri Tinjah - rojstni dan; Hanzi Jagoutz v Hmelšah - rojstni dan; Janja Cuderman z Obirskega - rojstni dan; Antonija Kimovec iz Sentlipša -60. rojstni dan; Miha Sablatnig iz Pod-gore pri Globasnici - rojstni dan; Marija Nachbar iz Vidre vasi - rojstni dan; Luka Kordež iz Podjune - rojstni dan; Peter Hutter iz Večne vasi - rojstni dan;
Vida Obid iz Vasje vasi -rojstni dan; Helga Maurer iz Celovca - rojstni dan; Lojze Lach iz Škocijana -rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost tista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig..............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba................Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
t-j W	d ^
VESTNIK
c«
st««
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16,00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 22.06.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Tedenski obzornik 11.30 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura
18.00	Otroški kotiček Uganke 18.15 Govo-
rim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Ta mera (pon.) 24.00 Soundtrack tedna: Ed Wood 01.00 Glasba -jazz/world_______________________________
SO 23.06. I 10.00 Forum: Minderheitensprachen: Bereicherung statt Barriere 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sveta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Barbara Boli: Verdrängtes Erbe-jüdische Wurzeln
20.00	BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00
Izven zakona (pon.) 24.00 Glasba_________
NE 24.06. I 10.00 Evropa v enem tednu
10.30	Glasba 11.00 BBC News 11.06 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Special: Europa von unten / interkulturelle Projekte
18.00	Rdeči Boogie (pon.) 18.45 Poročila
19.00	Musič for the Masses / glasbeni ma-
gazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba_________
PO 25.06. I 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Zdrava ura: Dr. Wutti 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Otroški kotiček Uganke 18.45 Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kultu-ra (pon.) 24.00 Forum (pon.) 01.00 Glasba
TO 26.06.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govorim-govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 V pogovoru: 18.00 Otroški kotiček: Uganke
18.30	Na dan z besedo (pon) 18.45 Poroči-
la 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 No-che Latina 21.00 Glasba 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba - jazz/world________________
SR 27.06. I 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan
13.00	Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček:
Uganke 18.15 Govorim - govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Special (pon.): Europa von unten 01.00 Glasba____________
ČE 28.06.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan
13.00	Ta mera / ženski magazin 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show
21.00	Glasba 23.00 Sto decibelov (pon.)
24.00	Glasba - jazz/world_______________
ŠENTPETER V ROŽU
Slavko srečal Abrahama
I egendarni soustanovitelj L šentjakobskega pevskega zbora »Rož«, dolgoletni predsednik in zdaj že častni predsednik Slavko Stiker je srečal Abrahama. Sicer se mu je hotel izogniti, zato je pobegnil v hrvaško Primorje in se sukal in smukal po otokih. Toda, nič ni pomagalo, Abraham ga je ujel in mu na hrbet naložil šesti križ. Ubogi Slavko, kako težko ga bo nosil, ko pa mu je bil že peti včasih pretežak. Pa bo že, saj je spoštovan, od »svojih« pevcev pa celo oboževan, sicer mu ne bi na njegovem vrtu pri Kopiščarju v Sentpetru pri Šentjakobu postavili spomenik. Preteklo sredo so se zbrali skoraj vsi, na lepo oblikovan in
trden podstavek so postavili njegov doprsni kip in tudi glavo. Torej kar dve skulpturi, eno boljšo od druge, deli priznanih kiparskih umetnikov. Tako se je Slavki, tako ga kličejo prijatelji, vpisal med redke velikane našega planeta, katerim so še za življenje postavili spomenik. Toda njegova aktivistična ka-
riera zagotovo še ni končana, saj smo zvedeli, da je prav zdaj močno zaposlen z ustanavljanjem Zveze slovenskih moža na Koroškem, ki bo močna protiutež vsem feminističnim tendencam v naši družbi. Baje že zbira članstvo. Naj mu bodo prihodnji križi lahki, mu želimo tudi iz našega uredništva!
Dijaki in dijakinje so prejeli/e priznanja in lepe nagrade Foto: Štukelj
nanj in nagrad. V okviru mednarodnega tekmovanja »Kenguru matematike 2001« so se udeležili tudi dijaki in dijakinje slovenske gimnazije; največ točk (122,5) pa je zbrala dijakinja 2. c razreda Nadja Lam-pichler, ki je na Koroškem dosegla v kategoriji Benjamin 1. mesto. Učitelj matematike Niko Ottowitz se je ob podelitvi spomnil enega najpomembnejših fizikov 19. stoletja Jožefa Stefana, ki se je rodil v neposredni bližini šole pred skoraj 170 leti. Odkril je po njem imenovani zakon o sevanju črnih teles. Matematika, ki velja za kraljico znanosti, je v zgodovini človeštva veliko prispevala k družbenemu napredku.
Priznaja in darila so prejeli: Jakob Jesenko, Danijela Mišič, Damijan Reichmann, Miro Verdel, Magdalena Jenšac, Sabine Morak, Nadja Lampichler, Ana Dejanovič, Neža Rupnik-Bilič, Timna Weber, Milena Merkač in Niko Jelen (kategorija Benjamin); Paul Schellan-der, Ciril Rozman, Daniel Boschitz, Tamara Terbul, Saša Einspieler in Verena Blatnik (kategorija Kadet); Andrej Hren, Andreja Hudi, Sonja Blažej, Margareta Ciglič, Martin Sereinig in Dominik Srienc (kategorija Junior); Lucija Schwenner, Nataša Živanič, Urša Oštir, Marko Roblek, David Ottowitz in Andrej Smre-čnik (kategorija Študent). M. Š.
80. pomlad Ivana Jana-Srečka
Qred nekaj tedni je praznota val povsod znani, spoštovani in priljubljeni dokumen-tarist, pisatelj Ivan Jan-Sreč-ko, svojo 80. pomlad. Nihče mu ne prisodi, da ima to lepo število plodovitih let za sabo.
Ko se je rodil na Rečici pri Bledu, se je kaj kmalu moral spopasti s trdim delom v kovačnici svojega očeta. Zaposlil se je v železarni Jesenice in tam začel kovati ne le železo, temveč tudi ljudi, jih opozarjal in vzgajal v samozavestne uporu in ponosu.
Aprila 1. 1941 seje zavedni in ponosni Jan priključil osvobodilnemu gibanju kot aktivist in partizan. Bil je večkrat ranjen. Že v partizanih je začelo delovati njegovo nagnjenje k pisanju.
Po vojni je ostal v vojski, bil je častnik v jugoslovanski armadi in njegovo nagnjenje po znanju ga je gnalo naprej vsa ta dolga in plodna leta. Zaposlitev na radiu Ljubljana in njegova priljubljena oddaja »Še pomnite, tovariši?« nam bo večno ostala v nepozabnem spominu. Izredna škoda je, da teh oddaj ni več, da bi mladi rod bolje znal ceniti svobodo in ljudi, ki so se borili zanjo. To oddajo je vodil 18 let.
Njegova pisateljska moč je začela delovati s pisanjem črtic, povest »Mrtvi ne lažejo«, mladinske zgodbe: «Strdeno-vi« in druge.
Z vso vnemo, sposobnostjo in tankočutnostjo se je posvetil opisovanju dogajanj času NOB. Njegova dela, ki so najbolj znana in privlačna, so: »Dražgoška bitka«, katero je opisal trikrat, »Ko-krški oddred«, monografija v treh delih, »Med gorenjskimi partizani«, »Rovte«, »Okro-gelska jama« in še vrsto drugega. S posebno vnemo, znanjem in zagnanostjo pa se je predstavil s knjigami, ki dokumentirajo delovanje kolaboracije, izdajstva, delovanje gestapa, bele garde in domobranstva, kot so: Odstrte zavese I z naslovom »Korenine zla«, ter Odstrte zavese II. Zadnje njegovo veliko dokumentarno delo pa je zajetna knjiga Škof Rožman in kontinuiteta, v kateri je razgalil izdajalsko pot zgoraj omenjenih.
Številnim čestitkam, priznanjem ob njegovi 80-letni-ci, ki so prišle iz vseh krajev z željo, da bi še dolga leta ostal zdrav, srečen ter da bi nas še presenetil s kako knjigo, se pridružemo tudi Tvoji prijatelji - tovariši iz otožnega Korotana. Hvala Ti za Tvoje znanstveno delo in za ves trud, ki si ga vložil v Tvoje življenjsko delo. Ostal si pravi borec - partizan! Vzdržal si in uspel kot eden najboljših pisateljev zgodovine slovenskega naroda.
Hvala in vse priznanje!
Lipej Kolenik
SLOVENSKA GIMNAZIJA
Priznanja najbolj bistrini glavam
Qreteklo sredo je potekala v so se dijaki in profesorski zbor I avli slovenske gimnazije, v z ravnateljem Jožetom Wakou-obliki kratke svečanosti, zbrali nigom na čelu, podelitev priz-
Dijaki OŠ Žirovnica in glavne šole Borovlje so navezali stike
KI a pobudo in ob podpori k & k IVcentra v Šentjanžu ter učiteljice Polone Kranjc Kus iz OŠ Žirovnica so se dijaki glavne šole Borovlje odpravili 6. junija na obisk v Žirovnico. Tam so jim pripravili pester program, ki je vseboval sodelovanje pri dopoldanskem pouku. Skupno so delali pri računalnikih in se seznanili s CD atlas Slovenije, s slovarjem slovenskega knjižnega
jezika in s programom za učenje angleščine. V več skupinah so sledili pouku v različnih predmetih. Popoldanski izlet po Poti kulturne dediščine jih je popeljal v Vrbo k Prešernovi rojstni hiši in spomeniku, pa tudi v manufakturo mojstra Janeza, kjer si je lahko vsak dijak sam napravil odtise lepih slovenskih motivov. 12. junija so dijaki OŠ Žirovnica vrnili obisk. Ogled Mladinskega
doma v Celovcu, obisk slovenske gimnazije in trgovske akademije je sedmo- in osmošolce iz Slovenije seznanil s šolskim vsakdanjikom slovenskih šolarjev na avstrijskem Koroškem. Zelo zanimivo se je njim in učiteljicam zdel Kugyjev razred, ki ga je skupaj z dijaki predstavila mag. Olga Gallob.
Nato smo se z dijaki iz Mladinskega doma odpravili na og-
led Ojstrovice. Po vrnitvi v Mladinski dom in kosilu je sledilo skupinsko delo pod vodstvom vzgojiteljice Mede Kavčič. Temu prvemu srečanju naj bi sledilo sodelovanje in izmenjave še v bodoče, vsem mentorjem in učiteljem pa velja za tako prekomejno sodelovanje in prizadevanje za izboljšanje jezikovnega znanja vsa zahvala.	■
Q od geslom »Novi SAK« je v I Mladinskem domu SŠD v Celovcu potekal izredni občni zbor Slovenskega atletskega kluba (SAK), na katerem je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Za novega predsednika ožjega (operativnega) odbora nogometnega kluba je bil izvoljen podjetnik Albin Waldhauser, za prezidenta petčlanskega prezidija kluba pa celovški zdravnik dr. Igor Ogris (dosedanji predsednik Jože Partl za funkcijo predsednika ni več kandidiral). Novo vodstvo je bilo soglasno izvoljeno, cilj najbolj znanega športnega kluba koroških Slovencev pa je takojšnja vrnitev prve ekipe v regionalno ligo. Kot je znano, je SAK letos po katastrofalni sezoni izpadel iz tretje avstrijske lige.
Obnovitev klubskih struktur
Novi predsednik SAK Albin Waldhauser je po izvolitvi menil, da je prva naloga novo izvoljenega vodstva, da zagotovi uspešno delovanje kluba na vseh ravneh - od naraščaja do prve ekipe. Določitev jasnih kompetenc v novem odboru pa
IZREDNI OBČNI ZBOR
»Novi« SAK z novim vodstvom v uspešnejšo bodočnost
naj bi pripomoglo do učinkovitejšega delovanja znotraj klubskih struktur, pri čemer bo prva naloga vseh, da se klubu zagotovi finančna baza. Novi prezi-dent SAK dr. Igor Ogris pa je dejal, da vidi svojo nalogo v tem, da pomaga SAK-u pri pro-
mociji kluba, kajti SAK je v zadnjih letih nekoliko izgubil svojo močno identiteto in s tem tudi veliko svojih pristašev.
Prav tako bo potrebna boljša promocija kluba v koroški športni in ostali javnosti.
Nov začetek?
Predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik je novemu vodstvu Slovenskega atletskega
kluba zaželel veliko uspeha in poudaril, da je izpad prve ekipe iz regionalne lige hkrati tudi priložnost za nov začetek in
nov zagon pri SAK. Izvolitev novega vodstva je označil za »pomemben dan za bodočnost SAK« in zagovotil, da bo SŠZ kot krovna organizacija vseh slovenskih športnih društev na Koroškem po svojih močeh pomagala, da bo SAK dosegel svoje zahtevne cilje. Pri tem pa je opozoril, da je slovenski šport na Koroškem v zadnjih dveh letih soočen z bolečim krajšanjem podpornih sredstev s strani Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, kar ima svoje negativne posledice za vse slovenske športne strukture, še posebej pa za SAK kot največjega prejemnika podpor. Občni zbor SAK je pozdravil tudi predsednik NSKS Bernard Sadovnik, ki je izpostavil pomembno vlogo športa pri krepitvi narodne identitete že pri najmlajših, ter klubu zagotovil podporo Koordinacijskega odbora koroških Slovencev pri reševanju finančnih problemov oz. pridobivanju sponzorjev za prvo ekipo. Podprl je tudi prizadevanja kluba, da SAK končno dobi tudi svoje lastno igrišče v Celovcu. Glede fi-
nančne dotacije slovenskega športa na Koroškem pa je Sadovnik priznal, da je trenutno stanje nezadovoljivo. Napovedal je postopno zvišanje finančne podpore športu, da se bi v doglednem času uresničila zahteva, po kateri naj bi bil šport deležen 10 odstotkov vseh sredstev, ki jih manjšina dobiva iz avstrijskega in slovenskega proračuna.	I. L.
Na izrednem občnem zboru SAK so bili izvoljeni:
Predsednik prezidija: dr. Igor Ogris; člani prezidija: Franci Wieser, Benjamin Wakounig, Jože Partl ml., Dl Feliks Wieser; ožji (operativni) odbor: predsednik: Albin Waldhauser; namestnika: Jože Gregorič, Blaž Kordesch, sekcijski vodja: Janko Woschitz, blagajnik: Milan Blažej, tajnik + naraščaj: Silvo Kumer; športna koordinatorja: Marko Wieser, Tonč Blajs; razširjeni odbor: Igor Ogris ml. (VIP-klub), mag. Jože Blajs (identifikacija s klubom, promocija); preglednika računov: Lovrenc Kumer, Stefan Gregorič st.
Z leve: Prezident prezidija Igor Ogris, predsednik SAK Albin Waldhauser, Jože Partl, Benjamin Wakounig in Franci Wieser (člani prezidija)Foto: Štukelj
SREČANJE
SŠZ s petimi ekipami v Ribnico!
Qrihodnji petek in soboto I (22./23. junij) se bo na 25. srečanju mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel v Ribnici v Sloveniji spet zbrala slovenska mladina iz štirih držav - Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske. Iz Koroške se bo pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze tradicionalne prireditve udeležilo okrog 30 mladih športnikov in športnic iz več slovenskih in dvojezičnih športnih klubov oz. društev. SŠZ bo nastopila s petimi ekipami, in sicer v nogometu (dečki), košarki (dečki), namiznem tenisu (dečki in deklice) ter v odbojki (deklice). Tradicionalno, letos jubilejno srečanje športne mladine že vsa leta prireja Olimpijski komite Slovenije/Združenje
športnih zvez (OKS-ZŠZ), organizator pa je tokrat Športna zveza Ribnica. Častno pokroviteljstvo pa je prevzel župan občine Ribnica Jože Tanko. Srečanje finančno podpira tudi Urad za Slovence v zamejstvu pri zunanjem ministrstvu R Slovenije.
Skupno bo v Ribnici nastopilo nad 130 mladih slovenskih športnikov in športnic (pod 15 let) iz Koroške, Furlanije-Julij-ske krajine, Porabja ter iz Ribnice. Slovenska športna zveza bo v Ribnici nastopila z naslednjimi ekipami:	nogomet
(dečki): Mathias Laussegger, Nikolaj Grilc, Tomi Waldhauser, Stefan Hudi, Manuel Vidakovič, Tadej Trdina, Dejan Pu-stoslemsek, Gregor Triblat, Dejan Aleksič, Daniel Dlopst, Si-
2. SUPER-TRIM-SEDMEROBOJ
5. tekmovalni dan v nedeljo,
24. junija 2001 v Selah!
2. Super-Trim-Sedmeroboj južnokoroških vasi 2000/2001, ki ga prireja Slovenska športna zveza (SŠZ) v sodelovanju s krajevninimi športnimi in kulturnimi društvi, se nadaljuje s 5. tekmovalnim dnevom v nedeljo, 24. junija 2001, s pričetkom ob 13. uri, v Selah.
Razvrstitev po štirih tekmovanjih:
1. Železna Kapla 54 točk, 2. Bilčovs 49, 3. Šentprimož 41, 4./.5. Pliberk in Loče ob Baškem jezeru/Podgorje 24, 6. Sele 18, 7. Zahomc 16
Panoge: * najhitrejša 11-metrovka (fantje) * mountainbiking (ženske) * poskoki s plastično žogo (dekleta) * žaganje debla (moški)
Prireditelj: DSG Sele; organizator: Slovenska športna zveza
mon Grilc, Patrik Starmuz, Tomas Hobel, Jasmin Jahic; Trener/spremljevalec: Jože Knez (SAK-center Pliberk) Odbojka (deklice): Tanja Partl, Christina Lopinsky, Irina Lopinsky, Nadja Dlopst, Christine Slanitsch, Melanie Britschko, Mirjam Breitfuß, Kerstin Micheu, Tanja Tratter; Trener: mag. Anita Tschaitschmann, spremljevalec: Peter Trampusch (oba SK Dob/Aich).Košarka (dečki): Boris Vavti, Jasmin Trifunovič, Jan Brumnik, Marko Brumnik, Stefan Urank, Marko Babič, Arne Schiemann, Daniel Wutti, Martin Kocman, Gregor Rutar, Aleksander Pisjak, Matej Smrtnik; spremljevalec:	Bojan
Grzetič (trener).Namizni tenis (decki/deklice): Roman Oraže, Manuel Oraže, Matej Kregar; Sabrina Vouk, Franziska Meier; trener/spremljevalec: Mirko Oraže (DSG Sele-Zell)
I. L.
KOLESARJENJE
Wrolicha premagal le Ullrich
V nedeljo zvečer je Peter »Paco« Wrolich startal na enodnevni dirki na 77 kilometrov, v nemškem Bad Saulgau. Številne zvezde svetovnega kolesarskega športa so bile na startu, a »Paco« se je izkazal v izredno dobri formi in postal le tik za Janom Ullrichom odlični drugi. Ta teden »Paco« tekmuje pri »Tour de Suis-se«. Priprave v koroških gorah so bile odlične: »Cela ekipa bo startala z visokimi pričakovanji.«	T. C.
NOGOMET/NARAŠČAJ
SAK pod 12 zmagal s 15 : 2
Naraščajno moštvo SAK U 12 temnem dresu) s 15 : 2. Do se nahaja v odlični formi. Pre- zaključka prvenstva sta še dva teklo soboto so v gosteh pre- kroga, prvi na lestvici pa je vozili ekipo iz Pliberka (v SAK.	foto:Stukeu
ŠAHOVSKI OREH Št. 159	Silvo Kovač
Hriberšek - Potrata (Dopisna partija 1999/2000)
V dvorezni poziciji sta nasprotnika rokirala na nasprotni strani in beli, ki je na potezi, je za pobudo žrtvoval lovca na polju g2, vendar pa ima v nastali poziciji napadeni kar dve figuri. Nadaljevanje belega je bilo odločno in učinko-
*1 I I i	i	
	A:A
i	* A
ii	
0	A
A A	AAA
E t	in sfe
abcdefgh
vito, saj je zaupal v svoje aktivne figure in oddaljene kmete na šesti vrsti.
Rešitev št. 158
Za ugoden razplet v kmečko končnico beli najprej s šahom bele trdnjave 1.Te 1+ prisili črno trdnjavo, da se z l...Tbl postavi v obrambo kralju. Sedaj je nastopil odločilen trenutek in beli s potezo 2.Tcl!! odloči partijo. Po zamenjavi 2...Tc 1: 3.Kc 1: je čmi kralj patiran in na potezi so kmetje, kdo bo prej pretrgal ciljno vrvico. 3...h5 4.gh5 g4 5.h6 g3 6.h7 g2 7.h8D+ na šahovnici je nova bela dama, ki je prehitela črnega kmeta in matirala črnega kralja v kotu šahovnice.