L* L •'.'.VaP1 SfeSrSl / j*'..: »i Zasavski Izdala Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje to odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna ČZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo. ■ 18-1» Trbovlje, L 1957 Stečnot te veniti ^ sedmih desetletjih, odkar se je v spomin v1 &kaške dogodke začel po sklepu \ II. tn-ernacionale iz leta 1889 proslavljati 1. maj °t mednarodni delavski praznik, se je v svetu n dravskem gibanju marsikaj spremenilo. Siloviti vzpon, modernizacija in tehnično Dopolnjevanje sredstev za proizvodnjo, ču-fiot-ita odkritja sodobne znanosti (uporaba e ektrotehnike in avtomatskih naprav v in-“***trijgki proizvodnji ter nova dognanja ha Področju jedrske fizike, ki bodo omogočila 2-abo 'atomske energije v gospodarstvu), “®j® miselna in organizacijska rast novih ^mad delavskega razreda in socialne spre- ' .embe» ki so temu razvoju sledile v mnogih prinašajo v sodobno delavsko gibanje -Ve silnice in novo vsebino, Vzporedno s tem dobiva tudi praznovanj • ”toja v teh novih obdobjih in pogojih dru-Počno obeležje in značaj. Od prvih manifesta-1 borbe proti grobemu, nenasitnemu izkori-danju delavskega razreda, proti terorju vla-aiočega protinarodnega režima, je prvi maj kot praznik dela v vsem svojem praz-hem razpoloženju prvo pomlad v osvobodi Jugoslaviji 1946. leta. Koliko grenkih spo-nov na prestano trpljenje, preganjanje, ki e sledilo vsakoletnemu proslavljanju prvega **Bja v stari Jugoslaviji, se je obujalo ob sti-4 * anju rok med našimi delavskimi veterani, so si čestitali ob prvem svobodnem delav-* *ni prazniku! Se več pa je bilo v njih po-*°Sa In samozavesti, da borba delavskega raz-)č® da ustvarjamo zase, da gradimo Jat U0V d°m’ je sprostilo velikansko ustvarili10 sposobnost naših delavnih ljudi. Zato so y e Vse te proslave revije tega in takega dela. Ce tisoi novih objektih, od tovarn, hidro-^JUral, cest, železniških prog, do novih stano-Pjsfcih naselij, bolnišnic, šol in raznih do-B *— povsod je vgrajeno' mnogo truda in °ja naših delovnih ljudi. „ lr smo pomagali graditi, vsi smo si pri-t °VaIt od ^8t> zavedajoč se, da nimamo od (tnaj česa pričakovati, če hočemo ohraniti *>n J° neodvisnost in samostojnost. Prebijali „ *e skozi najrazličnejše težave naprej in ■ ^ a Pzehojena pot ni bita lahka in enostav-4 najtežjih let gospodarskih blokad in *ab°Sne osarnlienosti smo izšli kot zmagovalci, h0 l'aljui°č se enotnosti naših narodov, njl-delovni vetrajnosti in dosledni politiki v tn i>vi socializma, ki jo je vodila Zveza ko-ls^istov- na tej poti smo si pridobili mnogo Porj671^1 Prijateljev v svetu.1 Velikanski na-ga ’ Sarnoodpoved in visoka zavest delavske-(je^a2reda, delovnega kmeta, naše mladine in dobUne *nteligence so omogočili, da smo v desetletju opravili veliko delo in da bori ° * trdno vero in zaupanjem gledamo v 'točnost. t>r^e samo nove tovarne in nešteto novih ^dov, ki se v njih izdelujejo, ne samo lcot ustvarjalna materialna sredstva, ki so lQs, plo(* delavnih rok postala naša skupna a7nPak predvsem novi socialistični odnosi iQtJp ^udmi, ki rastejo iz teh skupin, katere •tol, S,n° ruzvija in ustvarja Zveza komuni-lahk *.° usPe^‘ ki se jih ob našem prazniku lja ° *$kreno veselimo. Delavsko samouprav-v,e#i v Podjetjih in družbeno upravljanje na |0[s( Področjih našega življenja, od prosvete, dih t>a’ krovstva in socialne politike, do hiš-®«e Sl’etou in stanovanjskih skupnosti, dobiva 9i°bljo vsebino in večjo materialno osno- t ** it* V ■ mmm maj NOVIM DELOVNIM ZMAGAM NASPROTI vo. Delavsko samoupravljanje kot temeljni kamen, na katerem »e izgrajuje socialistična demokracija, je sprostilo neslutene iniciative, ustvarjalne pobude delovnih ljudi. S krepitvijo gmotnih osnov, o katerih naj odloča o organi delavskega samoupravljanja, pa ;« [o ta interes neposrednih proizvajalcev z letošnjo delitvijo družbenega dohodka še povečal. Z vso upravičenostjo pričakujemo^ da se bo v prihodnjih letih možnost in pravica njihovega odločanja o tem, kar ustvarja, še razširila in poglobila. Vse to pa terja, da proizvajalci odgovorno in pametno gospodarijo, da se zavedajo interesov skupnosti. Ko se danes ob prazniku dela upravičeno veselimo uspehov prehojene poti v razvoju graditve socializma, je prav, da se vprašamo, kam naj delavski razred usmeri svoje prizadevanje v bodoče. Razrednega sovražnika ni več/ V delavskih svetih, občinskih in okrajnih odborih, republiški in zvezni Ljudski skupščini delajo delavci, delavski Inteligentl in kmetje te naših vrst; od njih zahtevamo, da razvijajo naš gospodarski in družbeni mehanizem po socialističnih načelih, sprejemljivih za vse delovne ljudi. Vsako rovarjenje proti tem organom in mišljenje, da se je treba boriti proti njitn, ne vodi nikamor. Nihče izven nas samih ni kriv, če ob zaključnem računu ugotavljamo, da je gospodarsko stanje podjetja morda _ slabo, da so se razpoložljiva finančna sredstva neodgovorno uporabljala, da nismo dosegli večjih uspehov pri dvigu proizvodnosti zaradi neurejenih razmer in slabega osebnega počutja mod delavci. Kdo je kriv za to, če nismo spoznali članov delovnega kolektiva, kako gospodarsko stojimo, kaj bi bilo treba še storiti, da bi biti proizvodni uspehi večji in da bi prišla do večjega izraza zavest in pripravljenost posameznikovT Priznati moramo, da na mestih takšne prakse še mnogokje odloča samovolja posameznih vodilnih uslužbencev podjetja, kar hromi in zavira aktivno sodelovanje vseh proizvajalcev pri upravljanju. Toplo, tovariško Vzdušje kvarijo protekcija in familiami odnosi nekaterih ljudi v podjetjih. Namesto da bi razvijali kritične odnose do posameznih nepravilnosti in zlorab, se pojavljajo metode dušenja kritike na različne načine, kot je šikaniranje posameznikov. V boj proti tem pojavom moramo usmeriti naše sile v vseh družbenih organih in organizacijah. Opravimo s vsemi napakami, ki Zavirajo še uspešnejši razvoj socialističnih odnosov v naši družbi! Pri tem delu moramo združiti vse naše sile, le na ta način se bo lahko popolno izrazila samozavest in pripravljenost delavskega razreda kot celote, da se bori za svetle ideale socializma. Veličina naših naporov, prizadevanj in uspehov v borbi za socializem v naši deželi pa je obenem plemenit in velik prispevek delovnih ljudi Jugoslavije k mednarodnemu delavskemu gibanju. Z zavestjo, da z našim, bojem in utiranjem neizhojene poti v socializem plačujemo naš dolg do proletarske internacionale, lahko ponosno praznujemo mednarodni delavski praznik. V naši zakladnici izkušenj je najti mnogo koristnega tudi za ,boj delavskih gibanj drugih dežel, čeprav nam morda z vzhoda še tako očitajo, da Izdajamo socialistični »lager« s tem, da ne priznamo vodilne vloge močnejšemu. Nobene vodilne vloge ne more biti v sodobnem delavskem gibanju v svetu. Zamenjati jo mora praksa medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in razumnega uporabljanja izkušenj drugih narodov v njihovem boju za napredek. Z veseljem lahko ugotovimo, da je poti, ki drže k takemu prijateljskemu sodelovanju , vedno več. Vudi v zadnjem ob-_ dobju je Jugoslavija pomagala odkriti nove poti zbliževanja po zaslugi svoje doslednosti v boju za mir in aktivno koeksistenco med narodi. Ljudstva vseh petih kontinentov preveva enaka misel in želja, da se ohrani mir, da bodo vsa številna znanstvena odkritja služila v bodoče le napredku človeštva. Jugoslavija je v tem pogledu storil a do sedaj vse, kar je mogla. S temi željami si sezimo v roke, ko bodo v ineh praznovanja utihnili stroji v tovarnah in rudnikih in bodo v našem lepem Zasavju spet zaplapolale zastave v pomladnem zelenju in cvetju, in si iskreno želimo: »Srečno, tovariši, za 1. maj/« R. B. J -Og ^ Vsemu delo^h, mu ljudstvu okraja Trbovlje ČESTITAJO R DOSEŽENIM USPEHOM V IZGRADNJI SOCIALIZMA IN K PRAZNIKU VSE- i GA DELOVNEGA LJUDSTVA — 1. MAJU: 0K ZKS TRBOVLJE, 0L0 TRBOVLJE, 00 SZDL TRBOVLJE, 00 ZB HOV TRBOVLJE, 0SS TRBOVLJE, OKRAJNI ODBOR ZVEZE »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV, OKRAJNI KOMITE LMS TRBOVLJE IN VSI OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: BREŽICE, HRASTNIK, RADEČE, SENOVO, SEVNICA, TRBOVLJE, V1DEM-KRSK0 IN ZAGORJE. I J Bill HI 10 M fl Mafočuufemr j tfrvif&nfe! Težnja vodstev v tovarnah In podjetjih, kakor tudi ostalih delovnih ljudi, Je skrb za čimvečjo proizvodnjo. • . Z obiskom v Tovarni celuloze in papirja Videm-Krško, Strojni tovarni Trbovlje, Elektrostandard Trbovlje in Splošni obrtni kovinarski zadrugi Videm-Krško smo prišli do spoznanja, da se v vseh omenjenih podjetjih nenehno trudijo in skrbe, kako dvigniti storilnost dela pri enaki ali celo nižji zasedbi delovnih mest. V Tovarni Celuloze in papirja bodo presegli proizvodni plan V roto tovarni z naglim tempom uvajajo norme. Prav zaradi tega se je storilnost znatno dvignila, tako da bo v kratkem že ' nastajalo vprašanje odvečne delovne sile. Pred dobrim mesecem je odšlo iz tovarne na odsluženje kadrovskega roka 25 ^fantov. Njihovih delovnih mest pa ni bilo treba nadomestiti. Norme so v tej tovarni uvedli v lesni čistilnici, na lesnem prostoru, pri transportni in v bo rti mi dvorani, ker so bili mnenja, da je na teh deloviščih preveč zaposlenih. Do sedaj imajo normiranih okrog 40 odstotkov delovnih mest. Ker^s tem delom nadaljujejo, bodo po vsej verjetnosti že do 1. junija normirana še ostala delovna mesta. Korektura delovnih mest in postavljanje premij je znatno vplivala na dvig proizvodnje. Sedaj imajo premiranih že okrog 35 delovnih mest ali 5 odstotkov. Ta delovna mesta eo zelo tesno povezana z vodenjem tehnološkega postopka. Na dvig proizvodnje precej vpliva tudi postavitev rednih operativnih mesečnih planov. Te plane postavljajo že od meseca januarja letos. S to prakso so letos ponovno pričeli zato, -ker se je ponovna uvedba omenjenih planov izkazala ta koristno. Z vsakodnevno proizvodnjo bodo seznanjali delavce In uslužbence na ta način, da bodo uporabljali grafikon, ki bo izobešen na vidnem mestu. S pomočjo raznih koristnih ukrepov so v Tovarni celuloze in papirja v prvih štirih mesecih letošnjega leta presegli plan za 8 odstotkov. Tu ni vpoštevan le časopisni papir, temveč vsi proizvodi. Letos so že izdelali 8.800 ton papirja, medtem ko predvideva letni plan 25.500 ton vseh proizvodov. Iz tega sledi, da bedo letni plan, seveda ob istih pogojih prekoračili za 900 ton vseh proizvodov. Z izobraževanjem vodilnega kadra bodo v STT dvignili proizvodnjo V Strojni tovarni Trbovlje so sprejeli nov načrt izobraževanja in sicer PIV sistetn, ali praktično izobraževanje vodilnega kadra. Le-ta govori o novem načinu poučevanja in vodenja. Tako so v tej tovarni danes opravijo zaradi pravilno postavljenih norm v rednem delovnem času. V prvem tromesečju so povprečno prekoračili normo od 18< do 20 odstotkov, medtem ko so jo pred leti prekoračili le cd 5 do 10 odstotkov. V normalnih pogojih se norma ne izpremeni. V kolikor se spreminjajo delovni pogoji, tehnološki proces, ati pa material, se temu prilagodijo tudi ‘ norme, tako da delavec tudi v novih pogojih ni prikrajšan. Povezava med delavci in mojstri je vedno boljša. Pogosto se dogaja, da predlagajo delavci ali mojstri spremembe v tehnološkem postopku, katere vodstvo osvoji. Medsebojno zaupanje delavcev, normircev ta mojstrov je v precejšnji meri vplivalo na lanskoletne in priredili 14 seminarjev, preko ^letošnje uspehe, ki so jih v tej katerih je šlo 140 ljudi. Prvi program je obsegal temo »sposobnost poučevanja«. Tu so sodelovali brigadirji in mojstri, ki bodo pridobljeno znanje prenašali na podrejene najhitreje ter v najbolj zaželeni in zanesljivi obliki. S tem bodo zmanjšali izmeček, omejili nezgode, na drugi strani pa zvišali storilnost. V drugi temi so razpravljali o analizi problemov v praksi. Tako bodo lahko prizadeti analizirali na delovnih mestih nastale težkoče. Na podlagi izkušenj bodo preprečili vsako nadaljnje ponavljanje istih problemov v proizvodnji. V Strojni tovarni igrajo važno vlogo tudi norme. Pred leti niso bile norme stalne. Ker so se venomer spreminjale, niso imeli delavci vanje zaupanja. Zato so takrat isto delo oprav-jali v nadurah, medtem ko ga tovarni dosegli V podjetju »Elektrostandard« so prešli iz ročne na strojno obdelavo Podjetje »Elektrostandard«, ki ima zaposlenih 50 ljudi, je z novim letom prenehalo s poizkusno proizvodnjo. V začetku so izdelovali razne strojčke ročno, sedaj pa v pretežni večini uporabljajo že strojni park. Izdelujejo pralne stroje, ogrevalne peči, plinske kuhalnike, mazaike, električne boj-lerje in drugo. Pri opravljanju teh del je 40 odstotkov normi-, ranih delovnih mest. S pomočjo strokovnega tečaja za nekvalificirane delavce so delno izboljšali storilnost dela. Na splošno so nezadovoljni s prostori. 2e sam notranji tran- 0 LETOŠNJEM DRUŽBENEM NAČRTU HRASTNIŠKE OBČINE S skupnimi napori BODO LAHKO URESNIČILI LETOŠNJE NALOGE Te dni sprejemajo v hrastni-lk] občini letošnji družbeni načrt. Osnova toga načrta je nadaljevati že predlani začrtano pot in s skupnimi! napori zagotoviti realizacijo vseh nalog. Družbeni proizvod celotne hrastniške Industrije ho letos predvideno takle: Steklarna 735,610.000 din, Kemična 275,094 tisoč in rudnik 1,057,496.000 tisoč din. Po tem je videti, da Steklarna in Kemična tovarna kar močno . povečujeta družbeni proizvod in s tem seve,tudi narodni dohodek. V obeh podjet- važmejših nalog. Občinski investicijski sklad bo tudi letos tega sklada finansirali večje iijstva na ta način, da bodo iz uporabljen za nanredek kmeta vesticije, ki jih bo izvajala Kmetijska zadruga. V trgovinah povešati Izbiro blaga Lani. so trgovine v hrastnlSkl občini ustvarile 357,651.000 din prometa, kar je za en odstotek več, kot so planirali. Letos pa je plan za 4.5*/• odstotka večji kot tani. Po tem 6i lahko so- sport podaljša čas izdelovanja prainikia za 12 do 15%, kar v znatni meri vpliva tudi na ceno. Proizvodnjo bodo lahko v večji meri zvišali in povečali šele potem, ko bodo uresničili perspektivni plan gradnje podjetja. Ker predvidevajo večjo zgradbo, v kateri bi zaposlovali okrog 300 ljudi bodo gradili v etapah. Potem bodo laže ustalili prozvodni program in določili norm^r Splošna kovinarska zadruga je skoro povsem odpravila bolniške izostanke Da bi storilnost dela v Splošni obrtni kovinarski zadrugi v Vi demu-Krškem ne nazadovala, so v prvi vreti hoteli odpraviti obratne nezgode. Vsak delavec se mora posluževati pri delu najsodobnejših zaščitnih naprav, kajti drugače mora- plačati kazen. Prejšnje leto so pogosto bili delavci, ki so varili brez zaščitnih naprav, na bolniškem dopustu zaradi obolenja oči. S strogo kontrolo nad uporabo zaščitnih naprav teh obolenj ni več. ' V letošnji zimi eo preprečili prehlade na ta način, da so ogrevali prostore, tako da v zimskih mesecih ni nihče izostal od dela zaradi prehlada. Poleg tega so izboljšali razpored delovnih mest. Zairadi premajhnih prostorov so vpeljali dve delovni izmeni tako da so sedaj ved etaojft 100 odstotno Izkoriščeni Za dosego čimvečjega učinka pri delu je bil vsak) posameznik dalj časa opazovan pri delu. Če se je dobro izkazal, je prišel na odgovornejše delovno mesto. Vsi pa so pod stalno kontrolo dobrega vodilnega kadra. Nekaj delavcev je opravilo tečaj za varilno tehniko, kd pride pri njih največ v poštev. V pretežni večini varijo za ladjedelnice, kjer prevzema »Llyodregister«. Kljub preizkušnjam na rentgen in ultrazvok še niso doslej prejeli nobene reklamacije. Sarmi so si izdelali univerzalni varilni stroj, ki ustreza dvema varilnima aparatoma. Z uporabo novega stroja sta odpadli pri enaikf proizvodnji dve delovni mesti. Pri delu jih ovirajo le pretesni prostori in pomanjkanje dvigalnih naprav. Ker imajo velika in težka dela, morajo stalno paziti da ne pride do nesreče. ?,e samo ti primeri nam prikažejo različne prijeme za dvig storilnosti. Tud.i ostala podjetja se'poslužujejo podobnih metod z namenom, da dosežejo v delu čim večji uspeh. Albina Rož breoiznost pri delu — vazen pogoj kvalitetnega proizvoda. Za izobraževanje so pogoji Zadnjič smo dejali, da na izobraževanje odraslih, predvsem pa delavsko izobraževanje, najbolj neposredno vpliva ves sistem naše socialistične demokracije. V organih družbenega upravljanja, v delavskih štetih, upravnih odborih raznih zavodov ta ustanov, v ljudskih čevati, pa žali ni bilo za to dovolj, sredstev. Vsekakor zamisel ne sme ostati neizpolnjena, ker bi hirastniški občani take obrtne delavnice resnično potrebovali. .Z združitvijo nekaterih obrtnih delavnic iste stroke je sedaj dosežena večja rentabilnost posameznih obrtnih obratov, nujno pa je dajati več flnanc-rfe pomoči tistim obrtnim obratom, ki se utegnejo še bolj izpopolniti- Manjši promet v gostiščih Družbeni sektor gostinstva lani ni dosegel predvidenega prometa. Se celo za 20 odstotkov manjši je. Značilno pa Je, da je precej naraslo uživanje žganih pijač, padla pa je prodaja vina. Zanimiva je misel, da bodo v prihodnjih mesecih nekoliko globlje analizirali te pojav in ga fkuišali odpraviti Sredstva iz investicijskega sklada bodo šla letos predvsem ca izboljšanje higienskih raze mer v hrastniških gostiščih. (v) Pojasnilo glede organizacije proslave dneva izseljencev v Brestanici Na prošnje tovarišev le krajevne organizacij« Zveze borcev v Brestanici, da naše bralce obvestimo glede priprav dneva izseljencev v Brestanici, daje občinski odb°r ZB Senovo o stvari naslednje pojasnilo: Na članek tovariša A. M., ki je v »Zasavskem tedniku« št. 12 dne 16. marca t. 1. izšel pod naslovom »Grenki spomini«, v katerem je med ostalim rečeno^ da b« letos v juliju ali avgustu v Brestanici prvič po 16 letih daij Izseljencev, se je že več tovarišev obrnilo na brestaniško organizacijo ZB glede podrobnih informacij, kako je z pripravami za ta praznik. V tej zadevi moramo pojasniti, da doslej še ni Ml določen j£L«um te slovesnosti In so objavljene informacije, da bo to'‘praznovanj« v letošnjem juliju ati avgustu, netočne In prezgodnje. Glavni odbor' ZB NOV v Ljubljani namreč na predlog Brestanlčanov še ni izrekel svojega končnega mišljenja, ker se to vprašanje pač proučuje v republiškem merilu in bi se ta slovesnost seveda tudi Izvršila v tem merilu. Po mišljenju občinskega odbora ZB Senovo bi občinska ln tudi brestaniška organizacija ZB v celotnih pripravah na ta praznik sicer lahko mnogo pomagali, vendar še zdaleif ne bi bili kos tako velikim pripravam, kot jih terja\>rganlzacUa dneva izseljencev in bi moral vso skrb in organizacijo tega slavja voditi kak višji organ kot krajevni, vsekakor pa pod okriljem Glavnega odbora ZB Slovenije, kar pa razumljivo terja obširne priprave in seveda tudi časa. Tudi tehnične ovire bi prirediteljem onemogočale, da letošnje poletje pravočasno izvrše vse priprave za sprejem gostov in za ureditev potrebnega prostora, kjer naj bi bila ta velika slovesnost — zato po vsej verjetnosti do prireditve dneva Izseljencev v Brestanici letošnje lete it ne bo prišlo. Vsekakor pa Je predlog oziroma zamisel Brestanlčanov lepo odjeknila povsod, tako da bo prav gotovo naletela na razumevanje pri višjih organih, ki bodo ta predlog podrobneje proučili ln o tem seveda pravočasno obvestili vse zainteresirane. OBČINSKI ODBOR ZB SENOVO. odborih, svetih proizvajalcev, »vetih državljanov itd. deluje sto in sto tisoče delavcev in ostalih deflovnth ljudi. Ti prevzemajo nase v imenu družbe velike in odgovorne naloge — odločajo o najvažnejših stvareh. Prav te naloge pa terjajo od vsakega posameznika čimveč znanja. Socialistični družbi Je torej potrebno, da vsakemu posamezniku nudi tisto družbeno ln strokovno izobrazbo. &i bo vplivala na to, da bodo vse te obstoječe ta še neprebujene sile prišle še bolj cta izraza, da bodo še bolj vseswans.ko uporabljene, kajti res je, da postaja vloga posameznika v družbi v se večja, njegove funkcije in odgovornosti rastejo-. Piri nas Pa so tudi vse širše možnosti za izobraževanje. Naše materialno bogastvo je vsak dan večje in to omogoča dvig ' kulture dn izobrazbe, dvig živil jenske ravni. Nič ni potem čudnega, če «o tudi želje po izobraževanju večje, če si vsakdo želi pridobiti še večje strokovno znanje, več zvedeti, kaj je področju znanosti, sl ga moramo neprestano prldo*1 bivati, nenehno se moramo popatajevati na razne načine...* Res, znanja ni nikoli dovolj« Član delavskega sveta, in n® samo ta — vsak delavec bi m** tali poznati tehniko vodenja lo moral bi znati brati bilance, por znati sestavne dele zaključnih računov. Zato je za člane delavskih svetov izobraževanje to tembolj potrebno. Republiš^ svet sindikatov Slovenije je lani prišel do zaključka, da hi morali osvojiti načelo, da J* vsak član delavskega sveta dol* žan dovršiti poseben tečaj, kjer bi se seznanil z na j elementarne j širni vprašanji, ki jih mor* poznati član organov upravljanja. Dalje misli republiški svet, da morajo delavski sveti finansirati izobraževanje članov delavskih svetov, ker je to neposredno zvezano z uspešnim upravljanjem gospodarske organizacije. Seveda bi morali zato tudi zasnovati potrebne programe« Iz poročila republiškega sveta sindikatov za letošnji občni zbor pa je bilo moč tudi razbrati daločene pobude v tej smeri HiOVCiSja H3 j/k/uu vwj u vi > -* ——----- — c —---— » •> . tehnika in kultura in ma drugih Med drugim je rečeno: RepubU-področjih. Pri izobraževanju ški svet proučuje pobudo za to gre torej za oblikovanje vsestransko razvite osebnosti, za oblikovanje človeka, ki bo znal o vsaki stvari trezno presojati. Tovariš Gvido Urlep, predsednik delavskega sveta rudnika Trbovije-Hrastnik, )e v .nekem intervjuju dejal tole: »Seveda bi bilo najbolje, če bi vsakdo, razen da pozna problematiko in proizvodni proces v podjetju, obvladali tudi tehniko vodenja in čitanja bilanc, poznal sestavne dele zaključnih računov in znal o vseh ^iteh stvareh tudi pravilno poročati kolektivu. Znanja torej ni nikoli dovolj ln da predlaga Kongresu delavskih svetov Jugoslavije, naj sprejme naslednje odločitve: a/ da J® sleherni član delavskega sveta in upravnega odbora dolžah obiskovat; določen sistem tečajev, ki bi mu pomagali pri usposabljanju za upravljanje; b' stroške za prirejanje tečajev naj bi krila gospodarska podjetja; c/ svetovati delavskim svetom, naj materialno podpro delo ljudskih In delavskih univerz ln naj sklepajo z .nj'1™ konkretne dogovore za prirejanje posameznih tečajev in seminarjev za delavce njihovih 'podjetij. *5ooooooootxy»oooor°L tev, če v tem času ne bo Pr*5, všl rekli. Vendar smo vsi predobro vedeli, da je bil oče že večkrat zaprt ln takrat ni bilo kruha... Jokati smo tako glasno, da je prišla mama v sobo in nas nagnala spat. Tudi sama Je legla ln danes vem, kako težke mil"! so jo spreletavale. V kuhinji pa Je pogno v noč gorela luč, ln tam el J- oče v dušo pisal vse tisto, kar bo 1. mata povedal vsem, Ul se borijo «a drug‘čno življenje proletarskega človeka. Vstati smo zgodaj. Otroci smo Imeti rdeče zastavice, mama rdečo ruto, ate Pa seveda rdečo kravato. Sli smo na zbinfo mesto, da emo se priključili sprevodu. Ta Je bil dolg, zelo dolg In na čelu sprevoda sem videla očeta, kake Jaha okrašenega konja. Sprevod Je krenil na želetniško postajo, kjer Je več mož govorilo, med njimi tudi moj oče. Zvečer Je bila v rudniškem koncu-mu zabava, s katere smo priti! vsi dobre volje. Drugo jutro — komaj ee Je dobro zdanilo — začnejo trkati po vratih močni udarci Mati plane ls postelje: »Gotovo so šandarjl — sedaj pa imaš tvojega konja!« — Je še rekla proti očetu in 11» odpirat. Res, v sobo so stopili kar štirje šandarjl, ki eo imeli svetle bajonete na .puškah. »Kovač, aretirani ste!« »Ja,« reče oče, »dobro, samo počakajte, da se oblečem1« Ml vst pa v Jok... -Pa ni n!8 pomagalo. Očeta so odpeljati v start »pisk er« v Celju. No, pa kar kmalu se Je spet vrnil, kot še prej večkrat. Le leta 1923, takrat ga pa dolgo dolgo ni bilo nazaj, In ko so ,iam ga končno vrniti vsega-zbitega In bolnega, so nas vse skupaj Izgnkti lz Hrastnika. •. Od takrat oče n| bi! več zdrav ln Je na teh posledicah tudi umrl. Njegovo delo so nadaljevali njegovi sinovi v Partiji ln partizanih. Danes tudi teh ni več... Preveč Je bilo trpljenja od fašističnih hord In morati so omahnit!. Le Jaz sem se vrnila nazaj v Hrastnik, od koder sem bila kot otrok izgnana. Sedaj doživljam prvomajski praznik čisto drugače, kakor Je bilo takrat Danes ni strahu v duši, ko si moj mož pripne rdeči znak na prsi in se moja družina pridruži Slavnostnemu sprevodu. Povsod je sreča, veselje ln zadovoljnost. Le nekaj mi v tem veselju stisne srce: spomin na vse trpeče ln padle, ki ne morejo z nami uživati svobodnega Prvega maja... Z. A. Listam po plavl^asto pobarvanih zvezkih in najmanj dvajset parov zvedavih oči napeto zasleduje vsak moj gib. Berem Železnikov »Delavniškl dnevnik«. Delal kuhinjsko omaro. V skrajnem razdelku:110 ur. Pa spet spodaj: bil v šoli pet ur. V levem spodnjem kotu pa: potreboval skobelnik, dleta, kladivo. Nekoliko više je Železnik narisal skico kuhinjske omare. Miniaturno, kajpada, a sila natančno in z oči-vidno prizadevnostjo. Pogled ml uide v desni spodnji kotiček, kjer je razrednik napisal oceno. Odlično, seve, brez pripomb. Lastnik tegale delavniškega dnevnika bo čez nekaj mesecev prestal zrelostno Izkušnjo,, vsaj videti je tako, kajti na naslovni strani vidim, da je fant v tretjem — zadnjem letniku. V teh, jnorda zanj dolgih, lahko pa tudi kratkih letih, je docela spoznal skrivnosti svoje obrti ln samostojno bo opravljal svoje odgovorno delo. Čeprav laik, vseeno vidim že po delov-nlškem dnevniku, da fant ne bo površen obrtnik. Nič slabši niso ostali dnevniki. Tale je last Franca iz prvega letnika. Resda je pisava še malce nevešča. Tu pa tam se je prikradla kaka pravopisna napaka, toda predavatelj ve, da je fant komaj prestopil delavniškl in šolski prag. Za to delo, ld je vpisano na tretji strani dnevnika, mu je prisodil prav dobro oceno. Mariji .pa, ki se uči za šiviljo, odlično. Francki, prav dobro. Redke, zelo redke, »o trojke, a zaman sem Iskal slabe ocene. Sicer pa naj jih vam predstavim. Tile, ki so našti gostoljubno, čeprav šila skromno zavetišče v zagorski osnovni šoti, so vajenci prvega letnika, vajenske šole. Kakih dpset fantov in pdf toliko deklet. Beseda da besedo, in takoj smo dobri znanci. In Ni kaj reči: zagorski vajenci so s svojo res uspelo Igro »Namišljeni bolnik« dokazati, da se uspešno udejstvujejo tudi v kulturnoprosvetnem življenju. ko se zapletemo v pomenek, radi priznajo, da jim trenutno dela največ težav matematika. Prizadevnemu upravitelju vajenske Sole tov. Kljunu, ki že tri leta uspešno vodi mlad obrtniški naraščaj, hušk-ne ob tem priznanju lahen smehljal prek obraza. »Hm, učiti se je treba.« In hip nato resno: »Ta, ti, oni, In •«• ■«»«•••• ••••«••«• Splošna mizarska produktivna zadruga SEVNICA -i f f ! SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA PRAZNIK DELOVNIH LJUDI — 1. MAJ — IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI. Kulturnoprosvetno življenje na naši vasi se sicer težko razvija, ker manjka tega In onega Pa vendar menda ni zaselka, kjer ne bi z ljubeznijo in prizadevnostjo krčili pot do zastavljenega cilja. V Artičah so uspešno zaigrali igro »Divji lovec«. | »•»•••••» »•»•#•••• «#*•••••• •••••■»•» •••«#••§• •••»••*•* ••••{••••» «•■••»••• ***** ’ okrajnem središču nobenega' igrišča za predšolsko deeo, da nimamo svoje baze za zdravstveno letovanje otrok in tako dalje, nas opominja, da bomo prijatelji mladine morali še' mnogo delati. Ob pomoči vse družbe, v katero ne dvomim, bomo sčasoma rešili tudi ta vprašanja. F. S. j^aša bralka lz Hrastnika nam je obenem z dopisom o praznovanju prvega maja *eta 1919 poslala tudi tole fotografijo. Videti Je torej, da so Hrastničani praznovali 1. maj kot svoj največji delavski praznik. Občinski ljudski odbor Hrastnik OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI ODBOR ZB NOV, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI KOMITE LMS, kakor vse ostale množične organizacije tri društva Čestitajo za delavski praznik prvi maj vsem delovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu, z željo, da bi tudi v bodoče dosegali kar največ delovnih uspehov v izgradnji socializma. stroju dviga lesni prah, ki otež-koča dihanje. Kljub temu, da so delali tudi po 12 ur dnevno, je Hribškova mama vztrajala pri tem delu, ker se je zavedala, da mora preživljati troje lačnih ust in sebe. Dčlovni čas se je skrajšal, norme pa povečale, tako da je morala vseskozi pošteno garati, če je hotela ostati v službi. Ker jc bila marljiva delavka, so Jo upoštevali, zlasti takrat, ko so odpuščali delovno silo. Pa navzlic 'temn je bila večkrat po nekaj tednov brez dela. To delo je opravljala vse do leta 1953, ko je šla zasluženo v pokoj. Njene roke so bile zelo Izurjene, tako da je na dan izbrusila 50 do 60 parov kopit. Se danes se rada spominja svojih majhnih otrok, s katerimi je preživela le kratko odmerjeni prosti čas. Po končanem 12-urnem delu jih je morala sama negovati, jim kuhati, prati in krpati. Pogostokrat so imeli za kosilo le kavo in kruh. Hrib-škova mama sama pravi, da sl je nemogoče dandanes predstavljati tako bedno življenje, kot so ga preživljali kmalu po prvi sv otovni vojni. v Danes ji je precej drugače. Ukvarja se z gospodinjstvom, ker živi skupno s hčerko. Čeprav ima za seboj že 67 let, je še krepka In trdna, tako da sama lahko opravlja vsa vrtna dela. Dosegla je težko zasluženo pokojnino, ki znaša 6.800 din mesečno. S to odmero pa ni povsem zadovoljna, saj pozna nekatere moške, ki so opravljali enako ijelo, prejemajo pa za 2000 din višjo pokojnino. Mribškova mama je prišla kot 18-letno dekle iz Jurkloštra v Sevnico leta 1908 iskat zaposlitve. Ker je bila mlada in močna, se ji je posrečilo dobiti službo v Kopitarni. Ko se je dodobra priučila pri brusilnem stroju, se je poročila in posvetila gospodinjstvu. Družinsko življenje JI je uničila prva svetovna vojna, ko jo je zapustil mož s tremi otroki iri odšel na fronto. Ker je prejemala po mrfžu podporo, sc je do leta 191.8 ubadala s gospodinjstvom In vzgajala otroke. Po vojni pa je dobila sporočilo, da je vdova, za kar je prejemala odtlej mesečno pokojnino po možu, ki je bila zelo skromna. Ker so znašali njeni mesečni prejemki le borih IM dinarjev, ni mogla več preživljati sebe in otrok, se je ponovno zaposlila v Kopitarni. Za delo, M ga je opravljala pri brusilnem stroju, je bila plačana od ure po 3 dinarje, pozneje pa v akordu. To delo je bilo precej težko, ker se pri MLADI MOJSTER 1923. leta je v Trbovljah zavrelo. Rudarjem je bilo dovolj izkoriščanja, -žandarjev z bajoneti in ohole gospode. Oblast so prevzeli sami, zasedli vse pomembne postojanke v dolini in oklicali republiko. Ko so takrat knapje zvedeli, da bodo pripeljali mimo Trbovelj uklenjenega predsednika sindikata železničarjev iz Zidanega mosta in še nekatere komuniste, so hitro odločali. Navalili so proti savski tesni, zavzeli železniško postajo, postavili barikade in razdrli progo. Zandarje so prisilili, da so izpustili komuniste! Trboveljska republika je živela in delala tri dni. Po-k tem je klonila. Premalo jih je bilo. Organizatorji niso smeli čakati žandarjev in povratka starega režima. Razšli so se na vse strani. Med njimi je bil tudi Andrej Forte, ki „ je bil takrat sekretar. partijske celice. Njegova pot je držala v Bosno ... • • • "Na Kleku nad Trbovljami se je letošnja pomlad te dni čudovito razcvetela, Povsod obeta bujna rast dobro letino. Tudi okrog Fortejeve hiše košata drevesa lego kažejo. Ko me je gospodar povabil v hišo in sva zrla drug v drugega, kar ni hotelo biti razgovora. Andrej nerad govori o sebi. Mnogo raje, ti pove o Jculturnem in političnem življenju na Kleku, pa o gradnji ceste proti Čebinovemu, kjer vodi dela. Mož bi po vsem, kar je pretrpel, zaslužil miren počitek, pa kaj, ko mu žilica ne da, da bi sedel doma v brezdelju. »Dela na cesti dobro napredujejo, če se zavedamo, kako težak in neroden je teren tam gori. Zaposlenih nas je včasih več, včasih manj, okoli trideset pa prav gotovo vedno. Eksplozije so na dnevnem redu skoro vsak dan. Je pač skalnat teren... Za tovariša Forte ja se delovni dan ne konča ob dveh kot za večino ostalih na tej cesti. Pohiti domov, se najč, ( potem malo bere, in že je skoro večer. Zdaj je treba na partijski sestanek; sekretar osnovne organizacije na Kleku je, drugič na sejo vaške SZDL, kjer je predsednik in potem je tu še prosvetno društvo in še razne druge naloge. Nemalo prostega časa < mu požre tudi predsedniško mesto- v gradbenem odboru »Doma Tončke Čečeve«, ki je dograjen le v pritličju. Za nadaljnje zidanje imajo že pripravljen les, tudi prostovoljnega dela se ne boje, vendar pa bodo morali imeti tudi nekaj čistega denarja. Prav zavoljo tega pa so kar precej v skrbeh. Andrej Forte je star komunist. Ko nas popelje v nekdanjost, mu komaj sledimo. Skoro vsako leto v njegovem življenju je bilo burno, polno trpljenja, samo-odpovedi in borbe za boljše življenje vseh delavcev. Naj je bil Forte v Trbovljah, v Bosni ali tujini, povsod se je boril za tisto, kar ljudem po pravici gre. Ko je bil razpuščen Savez rudarskih radnika Jugoslavije, so imeli jeseni, leta 1921 v Trbovljah v gozdu pod Čečevo hišo sestanek Neodvisne strokovne organizac-fe rudarskih delavcev Slovenije, ki pa je ni bilo moč ustanoviti drugače kot pod okriljem radikalov. Tega zbora so se udeležili: Veber, Tončka Čeč, Jože Princ, Forte, Bogne, Salamon in neki tovariš iz .Ljubljane. Na pomlad 1922. leta pa je bil v dvorani Janka Forteja n Trbovljah že kongres te organizacije. O njem je bila izdana tudi brošura, ki jo je dobil vsak član. Po organiziranju sindikalne organizacije se je — kakor pripoveduje Andrej Forte — politično delo zelo razživelo v vseh zasavskih revirjih. V aprilu 1922. leta, še pred kongresom, je bil tudi ilegalni občni zbor zadruge Rudarski dom, ki je odlično uspel. Nato se je takoj opravil nakup zemlje in začele so se priprave za gradnjo rudarskega doma. V letu 1923 je napovedala TPD odpravo družinske doklade in znižanje rudarske plače. Sindikalna organizacija. ki je bila kljub rovarjenju radikalov pod trdnim vodstvom partije, se je pripravljala na borbo. i Tik pred razglasom stavke je meseca avgusta zasedal Partijski komite. Ta je sprejel pomemben sklep o ustanovitvi petih stavkovnih odborov, kar se je pokazalo za zelo koristno. Zandarmerija je namreč takoj po izbruhu štrajka navalila na ilegalni odbor in odpeljala funkcionarje v celjske zapore. S tem bi bila pravzaprav uničena glava stavke. Tako pa je stopal na vodstvo odbor za odborom! Celjski zapori so bili polni rudarjev. Rdeče Trbovlje polne stavkokazov. Ali rudarji so vztrajali. Celih devet tednov. Za neuspeh stavke- v tem letu so nosile veliko krivdo izdajalske sindikalne orgp.nizacj.je. Revolucionarni del delavstva je bil postavljen na cesto. Začelo se je množično izseljevanje iz revirjev v Francijo... V Trbovljah je ostala potem med mladino le Tončka Čečeva, ki pa tudi sama ni klonila. Ilegalno je pripravljala nadaljnje akcije. Ze eno leto pozneje — 1. junija 1924. je mladina pokazala svoj ognjen patriotični, revolucionarni duh, ko je navalila na fašistično Orjuno... • * • ■ Andrej Forte praznuje letos 12. prvi maj v svobodi. Menda ni treba posebej govoriti, kaj pomeni to zanj, ko se je nekoč tega dne že bolj zagrizeno, še bolj neizprosno boril pod rdečo zastavo proletariata. Prav gotovo je to njegov največji in najlepši praznik! iromei oz sasavja — Zadružniki v radeški občini Prejšnjo nedeljo »o Imeti rade-•M zadružniki redni letni občni zbor svoje kmertljske zadruge. Pravijo, da Je bil to eden od najuspešnejših zborov, odkar obstaja zadruga. Ze iz poročila upravnega odbora »mo lahko povzeli, da je bilo delo zadruge zadnje leto uspešnejše kot prej. KZ Radeče šteje nekaj manj kot $00 članov. Razen upravnega odbora so delovali v sestavu zadruge še pospeševalni pododbori: sadjarski, živinorejski, poljedelsko-semenski, nadalje aktiv žena-za-družnlc in aktiv mladih zadružnikov. V zadrugi pa delujejo še nekateri odseki, tako n. pr. trgovinski, transportni in hranilno-fcreditni odseki SO PREGLEDALI SVOJE DELO KAKO SE JE RAZVIJALO DELO PRETEKLO LETO Glavno delo so opravljali pododbori, od katerih so bili nekateri bolj, drugi spet manj delavni. Tako se je n. pr. živinorejski pododbor predvsem ubadal z vprašanjem, kako preusmeriti živinorejo v občini, ki ima za uspešen razvoj vse pogoje. Število krav-mle-karlc se je zelo povečalo, kupdli so tudi štiri plemenske bike, zadruga pa je pomagala pri ureditvi živinorejske ambulante. Na tem področju pa bo treba še mnogo napraviti, tako so rekli SEVNICA 1. maj v Sevnici Kakor v Sevnici, tako bodo tudi po okoliških krajih v počastitev praznika 1. maja priredili večje proslave, V Sevnici bo na večer pred 1. majem ob 20. url pevsko^te-lovadina akademija • slavnostnim govorom. V Boštanju bo pripravilo na predvečer praznika akademijo Prosvetno društvo. V Krmelju se bo pričelo dne SO. aprila tekmovanje v šahu,, kegljanju lji streljanju. Na dan 1. maja bo ob 9, url dopoldne sprejem upokojencev s pogostitvijo, popoldne pa zborovanje pred Domom »Svobode«, a 2. maja bodo Krmeljčani pohiteli na Kum. Na večer pred delavskim praznikom bodo povsod zagoreli kresovi, 1. maja pa bo Sevničane zbudila godba na pihala z budnico. 1. maja bodo sevniškl delovni kolektivi pohiteli v naravo, v Boštanju pa bodo napravili kulturno prireditev s zabavo tamkajšnji lovci. Avtobus na Planino. Pred Kratkim smo v našem listu prinesli kratko poročilo o ponovni vzpostavitvi avtobusne proge Planina — Sevnica — Krško — Brežice, ki naj bi začela obratovati s 15. aprilom 1957. Medtem pa je prišlo do raznih tehničnih ovir, tako da se bomo menda lahko za gotovu peljali s prvim avtobusom na Planino šele 5. maja. Priprave na letovanje. — V sodelovanju s Kopitarno namerava pripraviti . letovanje svojih delavcev tudi tovarna »Jugotanin«. V podjetju so danes v skrbeh le zavoljo tega, ker ne vedo, če se bodo hoteli člani kolektiva poslužiti te ugodnosti, kot je zaželeno. Znano Je namreč, da ti (po večini so to polproletarci) niso bili doslej najbolj navdušeni za letovanje. Večina delavcev Je prebila svoj letni, odmor v še večjem delu. , POPRAVEK V 1«. številki »Zasavskega tednika« je bilo objavljeno poročilo O gradnji spomenika padlim borcem NOV v Sevnici. Od ZB lz tega kraja smo prejeli pojasnilo, da v grobnico narodnih herojev, ki bo pri spomeniku, ne bodo položeni posmrtni ostanki Franca Vreska — Gustlja in da spomenik ne gradi Občinska organizacija ZB NOV, pač pa krajevni odbor Zveze borcev Sevnica, Uredništvo zadružniki sami, ker so sprevideli, da Jim načrtno delo daje možnost za nadaljnji razvoj. Tudi sadjarski pododbor je dosegel svoje prve uspehe. Tako so si kupili motorno škropilnico in pripravili več strokovnih tečajev, ki so zelo dobro uspeli. Med drugim so si sadjarji uredili lastno drevesnico na Svlbnem, katere zmogljivost bo prihodnje leto znašala že okrog 3.003 sadik. Zadružniki se že sedaj živo zanimajo za sadike, zlasti za sadike nizkode-belnih > jablan, ki na radeškem področju zelo dobro uspevajo. "Poljedelsko-semenski pododsek Je pripravil več sortnih semenskih in drugih poizkusov in ekipno prašenje krompirja, zadruga pa je znižala, cene zaščitnih sredstev. Prav'tako je aktiv žena-zadruž-nlc s centrom za gospodinjstvo organiziral več koristnih tečajev, n. pr: tečaj za vlaganje sadja, zelenjave in podobno. * Aktiv mladih zadružnikov Je bil sicer ustanovljen šele sredi preteklega leta, vendar je bil v de- Zabavno popoldne v Leskovcu Prebivalstvo Leskovca z okolico opozarjamo na gostovanje osnovne mladinske organizacije iz Cerkejj, ki deluje v okviru Prosvetnega društva »Planina« v Cerkljah, da pohite v nedeljo, 28. aprila ob 18. uiri v Leskovec, kjer bo bogat kulturni program pod imenom »Zabavno popoldne«, Ce želite prijetno .razvedrilo, pohitite 28. aprila v Zadružni dom, kjer ho prav gotovo Prijetno. " lu že zelo aktiven. V Vrhovem in na Jagnjenici so mladi zadružniki napravili vrsto poizkusov, na poučni ekskurziji pa so obiskali tudi kmetijsko šolo na Grmu. TUDI PROMETA NI BILO MALO Skupno je imela KZ preteklo leto okrog 85 milijonov dinarjev prometa, od tega trgovski odsek 53 milijonov. Slednji je prodal med drugim 40 ton umetnih gnojil, 85 ton cementa in okrog 85.000 kosov zidne opeke. Zadruga pa je odkupila tudi za več kot 23 milijonov dinarjev lesa, 50 ton živine in več kot 3.000 kg borovnic. KAKO NAPREJ? V razpravi so bili zadružniki zelo razgibani. Sprožili so vrsto vprašanj, s katerimi se bo moral upravni odbor KZ ukvarjati. Pametno bi bilo, da bi zadruga nakupila še več kmetijskih strojev, zlasti škropilnic, .reba bo zgraditi večje skladišče ln v trgovini povečati izbiro blaga. Prav bi bilo, da bi zadruga priredila tudi letos strokovne tečaje, ki bi zadružnikom prikazali, kako zatirati razne rastlinske škodljivce, kako »lstemati čna škropiti Itd. Se nadalje bo treba posvečati vso skrb živinoreji in sadjarstvu, polagati potrebno pažnjo semen-*emu krompirju ln pšenici. Ti dve gospodarski veji imata na tem področju prav ugodna tla. V razpravi je razvil več bogatih misli Inž. Prijatelj, ki Je zastopal na zboru OZZ. Najdlje se je ustavil pri delu pododborov, v katerih naj bi se tudi v bodoče še bolj pospešeno razvijalo vse delo zadruge in njenih članov. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo zadruga napravila v novem poslovnem letu spet korak naprej in da bomo na prihodnjem občnem zboru mogli ugotoviti, da je zadruga storila vse, kar Je -bilo najbolj potrebno za dvig našega kmetijstva. Z. J. Sevnica je eno izmed najlepših mest v Zasavju. Če vas kadar koli zanese pot v ta kotiček spodnjega Posavja, potem se povzpnite na sevniški grad in uživali boste čudovit razgled po bližnji in daljni okolicL Lep napredek, še lepše perspektive Pred leti so člapt Aero kluba Brežice ob vsaki priložnosti tarnali, da se zanje nihče ne briga, kar je vplivalo tudi na njihovo delo. Danes se pa že z veseljem pohvalijo, da Imajo novo delavnico v gimnaziji, katero so opremili s pomočjo občine, Tovarne pohištva, Gozdnega gospodarstva, Delavnice za popravilo železniških voz Dobova. V njej nemoteno izdelujejo začetniške modele, višje sposobne jadralne modele kat A 2, Dieslove njače in drugo. Pridobljeno Glasovi »Slavčkov« so se spet oglasili TRBOVLJE Na rudniku Trbovlje-Hrastnlk so v četrtek, 18. aprila volili nov delavski sveti z V volilni enoti obrata Hrastnik so že nekaj dni prej seznanjali razobešeni volilni razglasi člane delovnega kolektiva o pomenu ln načinu volitev. Na dan volitev je bilo oparili na vsem rudniku posebno slavnostno vzdušje, čemer je dala poudarek tudi velika udeležba volitev že v prvih jutranjih urah. Ze do 7. ure zjutraj Je volilo 68 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Same volitve pa so bile končane ob 15.20. »KAM IZ ZADREG« NA KLEKU Na Kleku nad Trbovljami imajo že precej let prosvetno društvo, ki je tudi dokaj delavno. Klečani pa se lahko še posebno brez skrbi pohvalijo z zadnjo kulturno sezono. Tako so imeli pozimi šest kvalitetnih predavanj, gospodinjski tečaj in razne druge prireditve. Vaščani so naročili: »Napišite, da si v bodoče želimo mimo vsega tega zlasti več poučnih zdravstvenih predavanj!* Res: zadnje zdravstveno predavanje na Kleku je bilo od vseh najbolje obiskano. Domača igralska družina se je pred kratkim ljudem spčt predstavila z novim delom. Tokrat je naštudirala v režiji Francija in Mirka Rajška komedijo »Kam iz zadreg« in doživela z njo prodoren uspeh. Sedaj bo to delo preromalo ie nekaj vaških odrov tam naokoli, hkrati pa pripravljajo ie novo igro. Po premieri »Kam iz zadreg* so imeli v Kulturnem domu »Tončke Čečeve* tudi pisan prosvetni večer. Vsi pravijo, da je ob izbranem programu in prisrčnem pogovoru med vaščani prav lepo uspel. Zato prav gotot* ni bil zadnji. Od vseh volivcev je volilo 95 odstotkov kolektiva, opravičeno odsotnih je bilo 4,93 odstotkov, neopravičeno pa je izostal od volitev samo 1 volilni upravičenec. Med glasovalnimi listi je bilo samo 19 neveljavnih. Mimo lahko trdimo, da Je ob takem rezultatu volitev v delavski svet spet zmagala že večkrat dokazana In tradicionalna napredna zajest naših rudarjev. Po prodornih gostovanjih Iz Ljubljane, Celja itd. vseh kul-tumoumetniških zvrsti, vokalnih, instrumentalnih in gledaliških, se nekako sramežljivo pojavljajo po večjih presledkih delujoče skupine trboveljske »Svobode-Center«. Po 25. obletnici pevskega društva »Zarje«, odseka »Svobode-Center«. p4 uprizoritvi pioniirsko-mladimke operete »Mucin dom« je nastopil s svojim spomladanskim koncertom mešani pevski zbor »Slavček«. Kljub vsem zahtevam »povečane produkcije« — bodisi uvožene ali domače, delo »Svobode-Center« ni zamrlo, preživlja pa hudo krizo. Razumljivo je, da amaterstvo ni V joti je vedno zanimive enako prefesionalizmu ln temu primerno so tudi izvedbe programov, pa najsj bo v kateri koli ustvarjalni panogi — težka pa je ugotovitev, da se javnost, ki naj bi dajala priznanje tem in onim, za njihov trud odteguje domačim prireditvam, zasipa Pa z obiskom goste, pa četudi ni na njih kdove kaj posebnega. Marsikatera" stvar, ki' nam jo plrnesejo w Trbovlje v novi Delavski dom, nam je dostopna po radiu — ln redka je družina v Trbovljah, ki ne bi Imela radijskega aparata — gre le zaradi vizualnega vtisa, ta pa zadostuje, da je dvorana polna. V Trbovljah pa se poznamo vsi med seboj, vemo koliko kdo zmore, kolikšna bo vrednost prireditve, pa se postavimo na stališče: čemu zapravljati vstopnino za domače prireditve, če ' lahko počakamo na kaj tujega? Tako približno Je Izzvenel tudi sobotni koncert »Slavčka«, Lep ln lepo Izvajan spored, pa — prazna dvorana! Ves trud, ki s0 ga pevci vložili v svoje izvajanje, je izzvene nekako v prazno. V prazno seveda za tiste »gurmane«, k| pričakujejo drugačnih poslastic, pa čeprav za drag denar, nikakor pa nišo mišljeni s to pripombo tisti, ki so se udeležili omenjenega koncerta. Koncert Je bil tokrat Izveden nad vsako pričakovanje, če Izvzamemo malenkosti oh izbiri programa, prodornost oz. zased- bo posameznih glasov v zboru, želeli bi le, da bi zbor ne klonil, temveč se z vso vztrajnostjo, ki jo le vse doslej poka-zal, povzpenlil od uspeha do uspeha. Naj ne bi bili trenutni pretresljaji tragična usoda zbora! Vsi skupaj pa se zavedajmo, da Je dolžnost vseh nas, da podpiramo moralno ln material, no prizadevanje te amaterske, še vedno nadvse marljive skupine. Le še to, da Je zbor ln orkester dirigiral agilni pevovodja Jože Skrlnar, pri klavirski spremljavi je sodeloval Filip Križnik pri poslednji točki, Simonitijevo »Kolednico mladinskih brigad« na besedilo Otona Zupančiča pa je spremljal trboveljski orkester. -a- znanje bodo prenesli tudi na druge kraje. 2e v letošnjem letu so Izvedli dva padalska tečaja. Padalci so skakali že v mesecu februarju In aprilu. Med padalce se vključuje vedno več mladine in ostalih, ker vlada ra to vejo športa veliko zanimanje in veselje. Na tečajih se najprej seznanijo s. teorijo, ko pa to povsem obvladajo, dočakajo najtežji in najbolj zaželeni čas, ko se vsedejo v letalo — navadno prvikrat — in po kratki vožnji odskočijo s padalom proti zemlji. Kot sami pripovedujejo, se pred odskokom Iz letala nič kaj prijetno ne počutijo, ko opazujejo oddaljeno zemeljsko 'površino. Vsi dosedanji skoki so bili uspešni, kajti tečajniki so se pri teoriji naučiti vse potrebno, tako da ni ndbene nevarnosti poškodb. Te dni bodo obletavala šolska letala vse kraje Posavja in odmetavala prvomajske čestitke našemu delovnemu ljudstvu in s tem pokazala, da imajo v svoji sredi že izurjene letalce. Da so dosedanji uspehi tolikšni, je precejšnja zasluga podpolkovnika tov. Verbiča In predsednika kluba tov. Julijusa Žige kakor tudi ostalih. Zanimivo je, da se tem ljudem ne toži založiti denarja za šolanje, učitelja za padalstvo, ki je v Lescah. Navzlic temu, da Je kluo brett finančnih sredstev, so že na lastne stroške vzgojili dober predavateljski kader. Dosedanje delo, zlasti v zad- njem letu, Je bilo dobro. Per* spektive, ki jih imajo pred seboj, so še mikavnejše. Upajo,d* bodo končno le potrkali na pr®" va vrata in prišli do sredsteVi s katerimi bodo imeli neomejen* možnosti za razvoj modelarstva« padalstva in letalstva. Na Bregah Imajo na razpolag* pomožno letališče, na katerem mislijo dograditi hangar, kjer bodo shranjevati letala. Trenutno imajo le »Vrabca« in Cavk#* Če bi pa imeti svoj hangar, « jim odstopila po zelo nizki ceru Letalska zveza Slovenije motorni avion, katerega bi lahk* uporabljati za aerotakst. Ta avl-on bi lahko uporabljali tudi ** uničevanje gozdnih škodljivce? iz zraka. Ce bi imeti komplete* leteči park in na pomožnem 1*' tališču na Bregah svoj hangar« bj ustanoviti posavski jadralni center, v katerega bi vključil1 vso mladino našega okraja. Aeroklub je tesno povezan * letališčem v Cerkljah, katereg* vodstvo nudi mladim modelarjem, jadralcem in padalcem vs* moralno, kakor tudi veliko m** terlalno ln tehnično pomoč. Ta povezava bo prišla zlest* do izraza v mesecn maju, k* bodo praznovali 15. obletnico jugoslovanskega vojnega letalstvi« Aeroklub bo tedaj izvedel letalski teden, razstavil razil*** modele in stike Iz svojega *iT' Uenja ter Izvedel v Cerklje* miting, na katerem bodo sodelovati tudi drugi aeroklubi 1* Slovenije. Delo Zveze »Svobod« v Vidmu-Krškem BREŽICE IN OKOLICA Spomladanski tečaji za člane delavskih svetov končani. — Kakor smo že poročali, je pred več tediu občinski sindikalni svet v Brežicah začel s tečaji za člane delavskih svetov v Brežicah, pobovi in Globokem. Predavanja so bila po dvakrat tedensko in Je bilo skupaj po osem predavanj v vsakem-od navedenih krajev. V začetku je bil obisk v Debev-i ln Globokem zelo dober, pozneje pa je bila udeležba slabša. V Brežicah je bilo prvo predavanje slabo obiskano, vendar se Je takoj z drugim obisk že popravil. Od 7* določenih tovarišev je stalno obiskovalo tečaj 52 članov oz, članic. Pohvaliti Je treba udeležence podjetja »Vino«, ki nl*„ skoraj nobenega -predavanja zamudili, iz mizarstva »Oprema« pa se Je število določenih tovarišev kar početverilo. Prav tako so ae udeleženci ostalih ZAGORJE Del Je skvarB prireditev na Ce- binovem. — Zadnjo nedeljo so mnogi Zagorjani Hoteli izkoristiti za izlet na CebLnovo, kjer bi morala biti spominska slovesnost v počastitev »-letnice ustanovitve KPS. Občinski odbor SZDL ln mestni komite ZK ste skupno a sindikalnimi podružnicami ln ostalimi družbenimi organizacijami pripravila sprevod občanov z godbo na čelu na Cebinovo, žal pa Je deževno vreme preprečilo ta zares pričakovani izlet. Volitve v novi DS na rudniku Zagorje. — Prejšnji teden je" naj-večjl delovni kolektiv v Zagorju volil svoj novi samoupravni organ. Zagorski rudarji so se na volitve dobro pripravili in že na predvolilnih sestankih pregledali preteklo delo svojega delavskega sveta in spoznali predlagane kandidate za nov delavski avet. Volitve so bile opravljene že dopoldne na posameznih obratih. Zagorski vajenci so gostovkll na Lokah pri Kisovcu. — Po uspeli premieri na domačem zagorskem odru so preteklo nedeljo zagorski vajenci gostovali na LoKSh pri Kisovcu. Kot je znano, so pod vod-»tvom tov. Kluna naštudirali Mo-llšrovo komedijo »Namišljeni bolnik« in Jo uspešno posredovali tudi loškemu in ktaovškemu občinstvu. Seja občinskega sveta »Svobod« ln prosvetnih društev. — Prejšnjo sredo Je bila v Zagorju tudi seja občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev, na kateri so razpravljali o delu zagorskih prosvetnih društev, bližnjem festivalu ln organizaciji seminarja za aktiviste »Svobod« ln prosvetnih društev. Ljubitelji nogometa niso prišli na svoj račun, -r Žoga Je res okrogla. In sreča Je res opoteča. In ker Je bilo zadnje nedeljsko popoldne sončno, so mnogi Zagorjani prihiteli na nogometno Igrišče, da bi bili priča zanimivi nogometni tekmi med domačim moštvom in Mariborčani. Ljubitelji nogometa so pričakovali, da bo tokrat okrogla žoga tekla v korist domačih in da se sreča ne bo nagnila na nasprotno stran. Pa je bilo ravno narobe. Zagorjanom ni Šlo l?pod rok ln gostje so kar šestkrat vdrli v zagorsko nogometno svetišče. Pa drugič bolje . .. Priprave za praznik mladosti. — Priprave za praznik naših np.1-mlajšlh tudi v Zagorju lepo napredujejo. Sodijo, da bodo vse Ureditve resnično zelo pisane in ne bo karkoli nagajalo, tudi kvalitetne. Ker pa so mnenja, da mora vsak najmlajšš zagorski občan resnično praznovati, bodo k sodelovanju pritegniti kar največ mladine. (v) podjetij potruditi, tako da Je bila udeležba tečaja na zadovoljivi višini. Ta ‘bi bila verjetno večja, če ne bt imel občinski LO predavanja o isto temi p« strokovnjakih iz Ljubljane. Ko bo v zimskih mesecih nadaljevanje tega seminarja, upamo, da bodo tedaj take nevšečnosti odpadle. Novi tarifni pravilniki podjetij v brežiški občini, 20 po številu, so potrjeni. Zanimivo Je, da znaša najnlžja direktorska plača 14.000 najvišja pa 27.000 din, pač po velikosti in pomembnosti podjetja. Značilne posebnosti novih pravilnikov bomo še objavili. Razpis volitev v delavske svete končan. — Vsa podjetja so volitve v delavski svet do predpisanega roka razpisala. Povsod je bilo pn več predvolilnih sestankov, na katerih so tudi Izbrali kandidate. V tehničnih pripravah na volitve so podjetja napravila nekaj napak Predvsem so spregledala, da mora med dnevom razpisa ln dnevom volitev poteči najmanj 15 dni. V splošnem je pa v pripravah opaziti precejšnji napredek od prejšnjih volitev. Dela na avtocesti, — Dela na avtocesti Zagreb - Ljubljana so zopet oživela. Zelezobetonski most čez Krko tn nadvoz v Čatežu sta1 končana. Sedaj so začelj z zemelj. »klani deti v smeri proti Samobo-ru. Do priključka na že zgrajeno avtocesto pri Samoboru Je še 16 km. Upamo, da bo ta odsek ceste do zime že skončan. Odpust nadaljnjih 60 delavcev v Globokem. — Zaradi nagrajevanja pri nadplanskl produkciji premoga so se njegove zaloge tako nakopičile, da rudnik ne ve kam z njimi. Trg s premogom, zlasti z lignitom, je precej nasičen In slabe vrste premoga ne gred*) v promet, vsaj ne v tempu, kot ga rudarji nakopljejo. Verjetno je ta pojav le prehoden. Ker zaradi polnih bunkerjev rudnik ne ve kam s premogom, Je prisiljen odpustiti del rudarjev. V takšno krizo so zašli več ali manj skoro vsi majhni rudni. M, kakor Je Globoko. Tn Je boleč udarec ne samo za prizadete rudarje in njihove družine, temveč tudi za komunalno gospodarstvo ln za skupnost »ploh. Zadnjič je podjetje, kakor smo že poročali, moralo odpustiti »5 delavk pri čiščenju gline, sedaj pa 60 rudarjev, To Je zelo hudo. Upajmo, da se bo položaj kmalu Izboljšal. Pri občinskem svetu »Svobod* in prosvetnih društev Videm-Krško delujejo 4 sosveti in sicer: dramatski, pevski, knjižničarski in folklorni. Svet kakor tudi vodje sosvetov so se odločili, da bodo v kratkem obiskali vseh šest prosvetnih diruštev v občini ter se podrobneje seznanili z njihovim delom. Z igralci in režiserji se bodo pogovorili o scenariji, šminkanju, razsvetljavi in jim svetovali, kakšen naj bo njihov izbor dramat-skih del. Pregledali bodo tudi knjižnice, se pogovorili s knjižničarji ter ugotovili, kako so izkoristili denar, ki so ga nrejeli za knjižnice. Da se bo lahko folklora razširila tudi na podeželje, bodo priredili tridnevni tečaj za osem parov plesalcev, kateri bodo pozneje pridobljeno znanje prenesli na druge. Ko bodo obiskali vsa prosvetna društva, bodo izdelali analizo o uspehih in neuspe- hih, problemih in potrebah ter vse skupaj predložili svetu za prosveto pri občinskem ljudskem odboru, ki bo na podlagi teh ugotovitev moralno in materialno pomagal posameznim društvom. Člani Zveze •Svobod* že se- daj razpravljajo o pripravah na občinski praznik, ki bo » mesecu avgustu. Vsa prosvet' na društva bodo v tem izvedla v domačem kraj* razrtfe prireditve, z boljši* deli pa bodo nastopili tudi * Vidmu-Krškem. I Z C E R K E L J Ustanovitev telovadnega društva. Mladina v Cerkljah želi ustanoviti TVD »Partizan«. Člani odbora LMS v Cerkljah eo zbrali nad 40 podpisov mladincev lit mladink ln nekaterih starejših ljudi ln izvolili iniciativni odbor, ki naj bi izvedel ustanovni občni zbor tega društva. Društvu bi bila seveda potrebna finančna pomoč .tako občinskega LO kčt "okrajnega odbora »Partizana«. Ne Iniciativni odbor ne šola ne razpolagata z nobenim- telovadnim orodjem ne s potrebnimi rekviziti za ostale športne veje. S prostorom za Vadbo v zimskih mesecih bo seveda težavno, v poletnem času pa bo komanda garnizije v Cerkljah prav gotovo dovolila uporabljati vojaško Igri- šče, M Jeno. je sedaj prrv lepo *re' Upajmo, da bo okrajni TVD »Partizan« podprl prizade?" nja tukajšnje mladine. f Kmetijsko-gospodarska šola _, Cerkljah je končala s poukom- mladink in mladincev je v - w skih mesecih pridno obiskovalo šolo, ki je bila združena s Jem RK. Pretežni del so to “H kmertca dekleta lz bližnje ®k® ce. V šoli so predavali predsv teljl OZZ in učitelji iz dom»°* šole. . <« Ob zaklju.ku šole in tečaj« upraviteljstvo šole nagradil®.,, knjižnimi darili dijake in dijšjL nje, ki so dosegli odlični ušP.,«,, in to: Elko Gramc, Jožico »Pl*., Martina Gramcavin Rozalijo Iršič. ' ,ef Razen teoretičnega potiti. .ytf, so »e učenci seznanili s **,,,» stvom, poljedelstvom, žlvinor"lh0?,r» ‘teč*!' iški; zim- HRASTNIK Sindikalni sestanek. — Na sindikalnem sestanku v hrastnlški steklarni Je nrejšnji teden pre* sednlk Republiškega odbora sltre diketa kemičnih delavcev v Sloveniji govoril članom kolektiva o delavskem upravljanju ln jim ob. jasnil pomen bližnjega kongres* delavskih svetov Jugoslavije. Poročilo o delu delavskega sveta v tovarni v lanskem letu Je podaj tov. Franc Matko. — O delu in nalogah tega delavskega sveta Se drugič kaj več. Praznovanje 1. maja med steklarji. — Kolektiv Steklarne v Hrastniku bo praznoval delavski praznik slovesno. Na večer pred 1. majem b„ priredila godba na pihala promenadni koncert, 1. maja pa bo imel DS slavnostno zasedanje, nato pa sledil aprevod In zborovanje kolektiva. — Kakor vsa zadnja leta, bodo tudi letos odšli steklarji in delavci Kemične tovarne v Gore (Sv, Jurij), kjer bodo priredili tudi kulturni spored. če IZ HRASTNISKE STEKLARNE Bilten v Steklarni. — Za boljše obveščanje vsega kolektiva bodo v hrastnlški Steklarni uvedli »Mesečni bilten«, v katerem bodo poročali delavstvu tovarne o vseh važnih dogodkih in vprašanjih podjetja. Bilten bo poučen tudi za člane DS, sa.1 bo pisal n nalogaln n v samoupravljanju podjetja. II Koncert v Sp. Hrastniku. — Godba na pihala ln plesni orkester »Svobode II« v Hrastniku sta priredila dobro naštudiran koncert. Dirigiral ga Je tov. Viljem Zale-telj, ki je z godbeniki skrbno naštudiral vsa izvajana dela. Poslušalcev sicer ni bilo mnogo, vendar so bili vsi, ki sn se koncerta udeležili, z njim zelo zadovoljni. Godbenikom želimo v nadaljnjem delu In prizadevanju še"obilo usoehov. V Savo Je skočil. — V nedeljo Je v Hrastniku napravil samomor neki gradbeni delavec". Skočil Je s savskega mostu v Savo in utonil Zapustil je žen„ in dva otroka. — Vzrok samomora še ni znan. 3iaioioioioioioioioioioioiaoi6ioioioioioi 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Premogekop in glinokop GLOBOKO vsem čestita delovnim kolektivom, svojim odjemalcem, dobaviteljem in sodelavcem k prazniku dela in želi mnogo uspeha pri Izgradnji socializma I 1 ■ 0 ■ 0 ■ o n 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o leto priredili nadaljevalni k* V. e akt tečaj in začetni krojni Delo aktiva LMS. — V zb*«-.,, mesecih je LMS poživi^ *X. v delo. Gotovo vsak drugi vec tednu je bilo slišati prijetne »j, sove harmonike, kitare, tam,,zu' ce itd. Tujec seveda ne bo j* mel, kaj se godi v šolskih rlh. Mar imajo plesne vaje i* „f bavo? In to po trikrat na tea tj Ne! To so mladi’ godbeniku clrl» aktiva LMS v Cerkljah, ki ** pv pravljajo za javni nastop. s ČLv-jtm pevskim, glasbenim 1® z°,,, V nim sporedom so že nastop* ^ Krški vasi ln Podbočju, kJer dosegli prav lep uspeh. L), In še nekaj I Pri naa v Cerk1' «0 draZ®e resnično, a žalostno, predstave1, ki »jih uprizore r» igralske skupine, slabo obl«* p* Menim, da niso vse slabi a 0 dobri filmi! Nisem Protl ,„dn® predstavam, saj Jih sam \» obiskujem, toda ljudje n«! ,ite? pomislili, "da je odrska l,PrlzX.»ae® vsaj toliko vredna kot PovJ’icltOrfl ali pa celo slab film. Z „j]l gledaliških predstav pa b* dall vsal trohico priznanja » cem za trud, ki ga vlože v to 2IVEL 1. MRJ PRAZNW nn 0VNIB LJUDI! Deoaoeoeoeoaoeoaoeoeoeoioaooaoioeoioeoeoeo !• maj 1957 — Štev. 18-19 »ZASAVSKI TEDNIK« Stran 11 . <1 v - - j Planinsko društvo v H rastni-, . 1® lahko ponosno na svoj alpinistični odsek. To je odsek, ■ se z vso vnemo trudi za razsoj planinstva in al-pinizma v Zasavju. Vsj člani so večinoma zaposleni v rudniku in tovar-6ah. Po trudapolnem delu se zodno tedensko shajajo v svo-lokalu in se pripravljajo za Plezalne vzpone in rešujejo alpinistične probleme. Veselje jih je gledati in opa-*0vatl, kako se ta mlada aku-P®8 alpinistov ukvarja s to najlepšo športno dejavnostjo — alpini7.mom. N/ihov dolgoletni *°v* Canžak se z njimi trud; 'a ®i prizadeva, da se člani čim-8oti usposabljajo v dobre in iz-',zjene alpiniste, saj dela z nji-mi skozi deset let obstoja tega ^seka. Na vprašanje, zakaj se r6 toko dolgo ukvarja z odee-zom, je odgovoril; »Mislim, da je prav, da alpinizem tudi v tem zakajenem Zasavju razširimo; zato je nujno, da pomagamo Tem mladim planincem, ki hočejo postati dobri alpinisti. Moj trud j« poplačali s tem in veseli me, da imamo že toliko izurjenih alpinistov, ki so preplezali že marsikatero težko steno v naših in tujih Alpah. S tem delom v alpinizmu ne bom nikoli končal, ker so mi gore razen družine naj ljubše in bom živel z njimi.« Tako smo se dolgo razgovar-jali s hrastniškimi alpinisti na nekem njihovem sestanku in zvedeli še več: alpinistični odsek v Hrastniku stoji pred deseto obletnico svojega obstoja in ee njegovi člani že sedaj pripravljajo na praznovanje tega jubileja. Preteklo nedeljo so brastniški alpinisti dosegli prav lepe uspehe. IzOedli so plezalno šolo v Bobnu, kjer so na tamkajšnjih Turnoih .pokazali mladim planincem tn alpinistom, kako se pleza in uporablja plezalno orodij e. Imeli so tudi skupno 108 rednih sestankov. Organizirali so več predavanj o planinstvu in alpinizmu. Tudi izletov ni bilo malo, saj s; jih lahko vedno srečal kje v zasavskih planinah ali Kamniških im Julijskih Alpah. Aktivni so bili tudi pri plezanju, kar je njihova glavna naloga. Preplezali so več smeri v naših slovenskih Alpah, v Prokletijah in Dolomitih v Italiji. Razen tega so mnogo pomagali planinskemu društvu pri delu. Pred nedavnim so organizirali svoj zimski alpinistični tečaj v Julijskih Alpah na Prehodavcih. Tečaja, ki je trajal teden dni, Šport v preteklem tednu toariborsko-varaždinska U iiga nogomet- Rudar tudi v Čakovcu uspešen Rudar (Trbovlje) : Sloga (Čakovec) 3 S 2 Mo$tvo »Rudarja« iz Trbovelj se j,3r krepko drži na tretjem me-f*u na tabeli. V nedeljo je »Rudar« J Čakovcu po poročilih dobro •Stal in tako osvojil dve drago-fe,ui točki. Zmaga proti »Slogi« ni “'■la lahko dosežena, vendar so se tevlrčani potrudili in uspeh ni lzo- . s tujega terena prinesti ob« to6-* ’ le kar lep uspeh. . v nedeljo bo moštvo Rudarja ‘Stalo doma proti »Kladivarju« to CelJa. Kdaj se bodo ustavili porazi? Maribor • Proletarec (Zagorje) 6 : o (1 : 0) , Tudi domače igrišče ne reči Proletarca pred porazi, ki Jih dojilja nedeljo za nedeljo. Prepriča: smo bili. da bodo Zagorjani k Pot le zaigrali in rešili čast zairskega nogometa, to še tembolj, v'*r so se prejšnjo nedeljo v »Tr-Pdvljah proti »Rudarju« kar do-“to držah. V nedeljski tekmi pa jftoletarca« kar ni bilo spoznati. Kazale je, kakor da igra neko tezervno moštvo. Se požrtvovalno-,n je manjkalo In obramba m w-!a zanesljiva. Zadovoljil je le ftednji krilec Jere. Ce bi bili gost-tL **>lj razboloženi, bi bil rezul-lat zanje še enkrat tako velik. končani tekmi so bili navi-Jači »Proletarca« razočarani in £rav hudi, tako da so celo rekli, a ne bodo prišli več na nobeno jekmo. 6e le mogoče Mislimo, da Je najti rešitev pri moštvu »Pro-■e-arca«, kajti nekaj (mladincev Ji "»brili.' Poskusite! »^nedelje bo igrati tudi mali rokomet. Rezultati, ki jih je doseglo moštvo Rudarja s svojimi nasprotniki, so naslednji: Rudar : .Fužinar 9 : * (9 : 3), Rudar (Sanitet) S : 5 (2 : 4), Rudar : Branik 6 : 4 (z i 3). — Lestvica Je sledeča: Rudar S 2 1 0 20 : 13 S Branik | 2 0 1 27 :10 4 Sanitet | l 1 1 17 :13 3 Fužinar I 0 0 * 10 : 36 o Ekipi Branika in Saniteta Igrata odlično ter so bili Igralci Rudarja uspešni zato, ker so igrah mirno in taktično zelo dobro. To pa je spravilo iz ravnotežja zlasti Bra-nlkovce Gole za Rudarja so dosegli: First 6. Zupančič 6, Škrinjar 4, Ačkun 3, Turk 1. Plevčak 1. Vendar tudi to pot ni šlo brez protesta. Igralci Saniteta so po ugodnem rezultatu Rudarja f Branikom vložili protest na tekmo Rudar : Sanitet, češ da Jih Je sodnik oškodoval, ker ni priznal gola, ki so ga dosegli iz penala. Sodnik je namreč dosodil prestop, ker je igralec Saniteta izvajal met nepravilno. Kakšna bo odločitev, še ni znano, res pa je, da so Igralci Rudarja kljub zelo neugodnemu žrebu in slabemu terenu dosegli znatno več, kot smo od njih pričakovali. Najboljši telovadci in telovadke v Ljubljani V nedeljo so bile na Taboru v Ljubljani velike tekme najboljših slovenskih orodnih telovadcev in telovadk, s katerimi so proslavili istočasno 50-letnico telovadnega društva na Taboru. Na tej reviji slovenskih telovadcev so sodelovali tudi telovadci iz Hrastnika in Trbovelj poleg ostalih telovadcev iz Slovenije. Revir--čanl »o dosegli na teh tekmah kar lep uspeh, saj so dosegli mesta med prvimi. Prvi Je bil mnogo obetajoči Cerar (Narodni dom, Ljubljana), drugi Skaza iz Hrastnik^, tretji Marino Urbanc iz Hrastnika, četrti Senica, prav tako iz Hrastnika, peti pa Trugar iz Trbovelj. Dvanajsto mesto je nadalje zasedel tudi Erman iz Hrastnika. Torej med 18 telovadci kar štirje do S. mesta in eno 13. mesto. To Je razveseljivo. Upajmo, da bodo revirski telovadci tudi na državnem prvenstvu od S. do 6. maja v Osijeku dosegu lepe uspehe. so se udeležili člani odseka. Med nje je prišel tudi naiš znanj al„ pinist Jože Čop,. ki zelo rad zahaja med hrastniške alpiniste, saj ga imajo člani tudi zelo radi. Mnogo jim je svetoval iz svojih bogatih izkušenj. Vreme je bilo ugodno in so zato lahko ■preplezal; več smeri na območju Prehodavc. Delo ni bilo lahko zaradi zasneženih sten, toda pokazali so svoje znanje in vztrajnost v premagovanju ovir in preplezali smeri v ostenjih Kanjavca. Velikega Soičja. Zel-narice, Tičarice in Vršakov. Napravili So 18 zimskih vzponov. Tudi poskusno bivakiranje se je zelo dobro obneslo. Bivak je bil v snegu pod šotorom, v katerem ®o prenočevali nekateri alpinisti. Alpinisti, zlasti začetniki, so se na tem tečaju mnogo naučil; za rimsko plezanje. Veseli nad uspehi in ožgani od sonca so se mladi alpinisti vračali preko Sedmerih jezer in Komarče domov v črni revir v Zasavju. Zelja vseh je. da se podobni tečaji še prirede in velika želja alpinistov je tudi, da bi planinsko društvo pokazalo zanje malo več razumevanja, da bi bolj cenilo njihovo delo in jih bolj podprlo v delu in razvoju alpinizma v hrastniški dolini. K. T. Uk Hrastniški alpinisti pred vzponom na Zelenico. RADIO v tem tednu mokraeije. 18.19 Naprej ponosne, delovne brigade. lS.eo Čestitke za L maj. ».ee »Na večer pred praznikom dela«. 2L00 Domača zabavna in plesna glasba. Tečajniki padalci z vodstvom. »Proletarec« Igral y Čakovcu proti »Jedinstvu«. Od iaH so točke le redke, posebno še, ,‘v' je »Proletarec« trenutno v j,*° slabi formi. iiga °rSk°" ce^ska ”°B°metns ČSNJAR(Soštanj) : BRATSTVO (Hrastnik) 3 : 2 p;'°gometno moštvo »Bratstva« iz urastnika, ki je doseglo v letoš-,'»tn spomladanskem prvenstvu -, laSe ne samo doma, ampak tuli' J*a tujih terenih, Je v nedeljo l786t>Uo obe točki v Šoštanju. vzf°k poraza je iskati predvsem izredno ostri igri domačinov in o‘ slabih stranskih sodnikih. Jtra igra »Usnjarja« Je vplivala ;■ to, da so se napadalci tzogtba-- hasprotnlh igralcev, boječ se 0r®bitnih telesnil poškodb. Rezuhat v Šoštanju s : 1 za do-atine pa bo verjetno odločal o le,m mestu na tabeli. Sicer pa •Ljfeba do konca prvenstva odi-gja“ še 6 kol in — žoga je ofcro- Smučarsko društvo »Kum« na, Dobovcu |e prevzelo pokal 0L0 Trbovlje v trajno last 1 Pred kratkim je imelo Smučarsko društvo »Kum« na Dobovcu sestanek, ki so se g® udeležili tudi sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Janez Jesenšek, predsednik sveta za telesno vzgojo pri OLO Trbovlje tov. Karel Rupnik, zastopnik Zasavske smučarske podzveze tov. Jerin dn zastopnik Smučarskega društva Trbovlje tov. Bevc. Na sestanku go zborovalci pregledali delo društva v letošnji zimi, ki je bila, dasi-ravno kratka in muhasta, za društvo plodna. Razen uspehov na republiškem mladinskem prvenstvu v alpskih discipld- štvo skrb] za vsestransko izživljanje mladine. Društvo Je med drugim v jeseni organiziralo plesni tečaj, ki so ga mladi plesalci prejšnjo nedeljo zaključili s plesnim venčkom. Ker je bila letošnja zima mila, so člani društva »Kum« v presledkih dograjevali smučarsko skakalnico na Dobovcu, ki je sedaj skoraj izgotovljena, zahtevala pa je razen ostalega nič manj kot 2.000 delovnih ur. Na zborovanju so se pogo- vorili tudi o delu v poletnih mesecih. Predvsem bodo v društvu gojili nekatere vrste športa, s čimer se bodo tekmovalci ohranili m še pridobili potrebno kondicijo. Poskrbeli pa bodo tudi za ne tekmovalce, kajti v društvu bodo osnovali strelsko, namiznoteniško tn lahkoatletsko sekcijo. Ob koncu sestanka pa je tov. Rupnik v imenu OLO Trbovl je - izročil društvu pokal v trajno lest R. P. Poročila poslušajte vsak dan eb U5, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 In 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.60. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa ob 14.00 do 16.00 »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 1230. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 7.20. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do NEDELJA, 28. aprila 7.36 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava: Herbert Ruland: Velika pot. 9.05 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 9.44 Se pomnite, tovariši... — Andrej Kovač: Izpolnila Je nalogo. 10.15 Pokaži, kaj znaš. 11.35 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Wilhelma Dumke. 13.30 Za našo vas. 16.00 Dušan Kranj: Brez investicij (reportaža). 17.30 Radijska igra: Eisenreich: Tako živimo im tako umiramo. 18.15 Veseli zvoki. 19.30 Radijski dnevnik. 20.06 Malo od tu in malo od tam. PONEDELJEK, ZA aprila 11.00 Uvodni takti. 11.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ernest ___________ Adamič: Češnja vabi v svate. 11.36 17 30 Iz jugoslovanske baletne gl Z veseUm srcem voščim — 12.40 6e le 4g Roška balada (pesmi Igra Mariborski godalni ansambel. 13.14 Pisan spored zabavnih melodij. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — e. Brkič: Kako je Jagoda postala kurir. 17.00 Za praznik, 1. maj (glasbene čestitke delovnih kolektivov). 17.10 Iz naših kolektivov. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni pregled. 18.40 Mladinska oddaja. 20.60 Simfonični koncert Slovenske filharmonije. TOREK, 30. aprila 8.08 3Š minut v narodnem tonu. 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli. 10.00 Napoved časa, poročila. 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom in tene. 12.06 Nekaj narodnih KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal samo še danes in jutri v nedeljo amer. krim. film »Vzdolž treh temnih ulic«; od ponedeljka do petka pa amer. barvni vistavision film »Daljna obzorja«. Od sobote 4. maja do ponedeljka 6. maja ital. barvni iilm »Odisej«; od 6. do 10. maji amer, barvni vistavision film »Nismo angeli«. Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo ime"! na sporedu amer. zabavni film »Abot in Costelo v tujski legiji«; naslednji teden kitajski cirkuški film »Cirkus«; za tem bo predvajal amer, barvni zabavni glasbeni film »Brodvajska uspavanka« in amer. film »Prelomnica«. * Kino »Svoboda« Dobrna v Trbovljah: 27. — 30. aprila amer. film »Rapsodija;; od 1. — 6. maja od 9. do is. maja amer. barvni amer. barvni film »Rdeči gusar«; od 9. do 13. maja amer. barvni film »Nežna pesem«. Kino Sevnica: 27. — 28. aprila nemški film »Strup v zoološkem vrtu«; 4. — 5. maja amer. film »Opičje norčije«; 11. in 12. maja fr?nco=kl film »Lepotice noči«. KINO BREŽICE: 28. aprila ob pol 11. uri ital. barvni film" »PLA-JBA«, oh 5. in s uri pa amer. barvni film »DO PEKLA IN NAZAJ«; 1. maja sov. barvni športni film »ŠAMPION«; 2. maja amer. barvni film »NOCOJ POJEMO«; 3. in 4. maja amer. barvni film »DOLINA .NASILJA«; 5. maja francoski barvni film »STOPNICE ZA SLUŽINČAD«; 8. in 9. maja amer. barvni film »VAS VERNI SLAKE«; 16. in 11. maja amer. barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZA-PADA*. MALI OGLASI Hišo in malo posestvo v bližini Krškega prodam skupaj ali posamezno. Jože Skušek, Brege, p. Leskovec. 17. aprila Je bil na pokopališču v Trbovljah pozabljen otroški plašček. NajdiAlj naj ga proti nagradi vrne Frančiški Zič.kar, Trbovlje — Obrtniška 2. Ugodno prodam stanovanjsko hišo z nekaj zemlje v centru Trbovelj. — Jerica Filač. Globušak. Jabolčnik in sadni kis neoo-sredno pri proizvajalcu: Jože Go-ropevšek, Klek — v popoldanskih urah. SREDA, l. maja 8.90 Reportaža s prvomajske parade v Beogradu in s prvomajskih proslav po Jugoslaviji (skupna oddaja Jugoslovanskih radijskih postaj). 11.30 Opoldanski glasbeni spored. 13.30 Prvi maj nad žitnimi polji (oddaja za kmetovalce). 16.00 Pomlad nad Jaški živega srebra. rudarskimi godbeniki. 17.00 Pesem nas druži (pesmi raznih narodov). 17.30 Radijska igra — Odets: Kje Je Lefty. 19.00 Čestitke za 1. maj. 20.00 Pesem svobodnih ljudi sveta. 20.30 Prvomajski razgovori. ČETRTEK, 8. maja 7.36 Zabavni glasbeni spored. 8.10 Učenje, pesem in.delo (ob 10. obletnici pevskega zbora Srednje teh. šole). 10.10 Mojstri pišejo glasbo o pomladi. 11.00 Prižgite ognje, letala so blizu ... 11.30 Polke in valčki." 12.00 Slovenski operni solisti vam pojo ... 15.15 Lepe melodije. 15.30 Kulturnljlomovl. be. 18.40 Roška balada 1 pesmi na motiviko narodnoosvobodilne borbe). 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Igramo za ples in razvedrilo. petek, 3. maja 11.00 Za dom in žene.* 12.00 Veseli planšarji in vokalni kvintet Niko Štritof, vam igrajo In pojo. 12.40 Skladbe za klavir. 13.15 Bitmi in melodije. 14.06 Radijeka šola za nižjo stopnjo — Janez Bitenc; Pojte z nami, otroci! 15.40 Utrinki to literature: Slavčki pojo v senci grmovja. 17.10 Športniki,, pozori 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.15 Koroške narodne v priredbi Luke Kramolca in Pavia Kernjaka. 18.45 -Tedenski KONCERT DELAVSKE GODBE V TRBOVLJAH V soboto, 27. aprila bo v Delavskem domu v Trbovljah celovečerni koncert Delavske godbe na pihala DPD *Svoboda-Center« z izbranim programom. Pričetek koncerta bo točno ob 19. uri. Vljudno vabljeni tislf pesmi to vse Jugoslavije. 13.30 De- 7Unanjepolltični pregled. 20.00 Iz-lovnl kolektivi čestitajo. 15.40 brant Rgu (z programske glasb« (i Utrinki iz literature — Oskar Ds-vičo: Beton in kresnice. 17.00 Delovni kolektivi čestitajo. 18.00 Proletariat — steber svobode in de- šoh v Trbovljah nedeljo bo »Bratstvo« igralo nah in na raznih drugih med-Dreti. »Fužinarju« z Raven. j u________^v š«. v»ii Slab napad in vratar sta zapravila zmago Muntinij (Kidričevo) : Svoboda (Trbovlje) 3 : 1 G i 0) lgrlšu »Svobode« v Trbovljah lat? bili v nedeljo priča, kako slab napad in slab vratar 6oitavila moštvo ob zmago. Vaa Izzivalnost ni koristila; gostje HM idričevega, ki so- biU prejšnjo ^.dtijo na svojem igrišču tepeni zm„Brežičanov, so tokrat slavili £t®80 3 ; 1 - bilo pa bi lahko Doi*.„nasP''°tr'o. - !8ra v prvem set?8? J® potekala v lzmenjajočl šakt??,1 obeh moštev. Edini gol je Ba & vratar »Svobode«, ki bi boi*; 1 lahko ubranil, v drugem gol a„su ao gostje dosegli drugi vSe' Za katerega nosi krivdo pred-°bramba. Domači »o nato »a vi r®zultat na 2 : 1. No, kro- stran??ga Pa je bilo posredovanje 1» nic.keRa sodnika: prosti strel iz ko n?trov. ki bi ga bil vratar lah-Za s„„e.Bre{U - In 4® je bilo 3 : 1 lta0ca \tr*n tako le tUdl oetal° ^ Vs^ltpatizerji »Svobode« se pa 'Brale? čudlJo, kako to. da njeni Joto* Prinašajo točke od zunaj u h»\?a. 'lh prepuste drugim. Pa biti v , : reditelji bodo morali “o',j . -zvrševanju svoje naloge ‘-ati a<"ledru in ne smejo dopu-Bneei b se lgralcl — go$tie 1 društvenih tekmovanjih je bil nedvomno največji uspeh to, da so si smučarji društva »Kum« to zimo že tretgič zaporedoma priborili naslov moštvenega prvaka okraja Trbovlje dn Zasavske smučarske podzveze ter s tem dobili pokal OLO Trbovlje v trajno last. Delovno področje društva pa ni san* smučanje. Tako dru- Za članski brzoturair šahovske sekcije SD »Rudarja« v Trbovljah "v mesecu aprilu je mučilna velika udeležba Tako ee je k tej tekmi prejšnji teden zbralo kar 25 šahlstov. Igrali eo v dveh skupinah. Med 13 igralci v prvi skupini sta zmagala Jazbec ml. in Frece Robert z 10,5 točke. Nadalje eo se v tej skupini dobro izkazali Fajfar ter mladinci Urek, Boit- »Portizan« na Dolu pri Hrastniku se pripravlja na svoj praznik Brežice spet zmagovite * to pet zmagovite (Ker a : » G : 0) 'mo dopisnika iz Brežic nl-ahko „?U1 poročila, objavljamo »amo rezultat tekme.) Bresenetlpv uspeh ^°kometašev »Rudarja« 'e bl1 v Mariboru polil brveL.Inlr v malem rokometu M s° brv.. sl°venlje. Sodelova-til6’"1bnr» akJ POdzvet: Branik 1* eČr lz T"v.Fužlnar r. Raven, Ru-=^Ba ct,rbovelj ter drueomeetna , arWeta iz Maribora. Pro-v saj Ur'*rJa so bile zelo sla-L.raspiu,? mu razni strokovnjaki I« aH « , n Preko radia prero- n, aJ' 7 mesto v slovenili. Su z'a»*. "r'a 80 8 požrtvovalno ^ Proti glavnemu tekme- rltu dokazali, da znajo V TVD »Partizan« na Dolu pri Hrastniku ao izvolili pripravljalni odbor za izvedbo sektorskega telovadnega nastopa za- področje bivšega okraja Trbovlje. Tehnični in gospodarski pododbor bosta napravila vse potrebne priprave za čim lepšo izvedbo nastopa. Nastop naj bi bi! 2. Junija t. 1. tn se telovadni oddelki društva nanj prav marljivo pripravljajo. 2e v tednu praznika mladosti namerava društvo organizirati telovadno akademijo oh sodelovanju svojega mladinskega orkestra. Ta prireditev naj bi bila preizkušnja za letošnje telovadne nastope doma, v Ljubljani ln ZSodečU'po vseh pripravah bo to največji letošnji praznik v kraju, Sindikalno prvenstvo v šahu v Trbovljah V VII. kolu občinskega sindikalnega lahovskeaa pnzenstvai so bili doseženi naslednji rezultatti Strojna tovarna : TNZ-sodlšče 5,5:0.5, Strojno mizarstvo : Elek-trostandard 6:0 (moštvo Elektro-atandarda ni prišlo), Rudn.k I . Ind. kovin, šola 4:2. Elektrarna : Cementarna 5:1. Moštvo Rudnika II Je bilo prosto. Stanje po sedmem kolu; 1. Rudnik I 28 točk, 2. STT 24.5 točke, 3. Elektrarna 24 točk, 4. Rudnik II 22 točk. 5. Ind. kpvin. 9ola 30,5 točke, 6. Cementarna 14,5 točke, 7. Strojno mizarstvo 12 točk, 8. Elektroetandsrd 8,5 točke, 9. TNZ-sodlšče 8 točk ln dvoboj manj (a IK3). (n) na katerem bo TVD »Partizan« razvil tudi svojo zastavo, ki JI bo botroval predsednik OLO Trbovlje tov. Tine Gosak. Sosedna društva se že sedaj naprošajo, da navedenega dne ne bi prirejala svojih prireditev, pač pa po motnosti sodelovala pri tem telovadnem nastopu. -Program bo društvo 4e pravočasno objavilo. 8- 8. nfk Zlbret ln Božič. Končni vrstni red v tej skupini Je bil naslednji: Jazbec ml. ln Frece, Ivan Škrbec, Jože Fajfar, Ciril Urek in Dušan Gala, Viktor Borštnik ln Vinko Zlbret. katerim slede ostali. V drugi skupini je odlično začel mladinec, ki Je dobil prvih sedem partij, a Je kaaneje popustil. V tej skupini Je zmagal Mirko Sribar, ki je izgubil partijo samo z Jazbecem st. Vrstni red Je bil končno sledeč: Srlbar, Jazbec st., Ovnič, Zvone Irt, Kovač in Vopresnlk, Drobci (Svoboda). Iznenadlla sta Ovnič ln Irt ln tudi Gradišek s zmago nad Opresnlkom. V finalu je zmagal Hinko Jazbec ml. s 4,5 točke pred Sribar-Jem (3 točke), nadalje so dosegli Ovnič 2,5 točke, Frece 2 ter Jazbec ln Škrbec 1,5 točke. V finalu se je dobro uvrstil Ovnič, medtem ko so zadnji trije imeli razlago). 21.00 Reportaža. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, «. maja 8.05 Operetni zvoki. 0.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Janez Bitenc: Pojte z nami, otroci! 0.30 Lepe pesmi — znani napevi. 10JI Za vsakogar nekaj. 11.15 Dober dan, otroci! (Ruska pravljica: Čarobni meč). 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli. 13.40 Popevke z Montmartra. 13.15 Igra Kmečka godba p. v. Silva Tamšeta. 13.30 Od arije do arije. 14.2« Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Novi filmi. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Pojeta ženski zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja ln moški zbor »Jože Moškrlč« p. v. Slavka Mihelčiča. 18.4* Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. M.09 Melodije za razvedrilo. * NESREČA NE POČIVA Nedavno popoldne Je fG. I. vozil z motorjem znamke »Tomos« mimo bolnišnice v Brežicah v giesto, na ovink^ pri transformatorski postaji pa je zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom in zavozil v cestni jarek. Pri padcu je spremljevalec odskočil ln tako ostal brez poškodb. vozač G. l„ ki sicer še nima kvalifikacije voznika, sl je prebil lobanjo in dobil hude poškodbe na možganih. — Ponesrečenca so takoj prenesli v brežiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili takoj vso pomoč in upajo, da bodo ohranili mlado življenje. Take in podobne nesreče resno opominjajo vozače na previdno in zmerno vožnjo, kajti prometne nesreče terjajo vse preveč žrtev ln gmotne škode. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta Viktorja Maurerja, izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, darovali "cvetje in vence posebna zahvala pa še dr. Jožetu Toplaku, kateri mu je lajšal bolečine v zadnjih urah, pevskemu društvu in godbi na pihala »Svobode II« — Hrastnik za žalostinke, kakor tudi za zadnje slovo društva upokojencev, ter govornikoma kolektiva Steklarne za poslovilne besede. Žalujoči • ostali: Mimi, JulčL Malči, Vili, Viktor. Hrastnik, Voitsberg. Šport pionirjev v Cerkljah Ko smo prisostvovali trem nogometnim tekmah: med pionirji iz Brežic ln Cerkelj, ki so jih odigrali letos, smo z veseljem ugotovili, da tovrstni šport ni samo boj za zmago, temveč da šport pionirje zbližuje, saj so postali med seboj le pravi tovariši. Vsi prav dobro poznajo dobrega vratarja Markca, pa tudi malega Herberta, Adolfa, Tlnčeta, Marijana in Edija. Prav dobro »e zavedajo, da Je v vsaki bitki zmagovalec ln pre- maganec. In slišiš Jih, ko pravijo, da Je loga pač okrogla. Tokrat je uspelo cerkljanskim pionirjem premagati svoje tovariše iz Brežic z rezultatom 4:1 (4:0). Je ta- Po dosedanjih srečanjih bela takale: % Cerklje 4 1 1 0 9:5 6 Brežice 4-1 3 0 5:9 2 Dogovorili so ee, da bomo naslednjo nedeljo iz obeh moštev sestavili močnejšo postavo in na-»topili v Brežicah. SINDIKALNO SAH0VSK0 PRVENSTVO V VI. kolu občinskega prvenstva v šahu so bili doseženi zelo visoki rezultati. Moštvo Rudnik II Je premagalo C-mentarno s 5.5 : 8.5, Elektrarna tn STT pa sta zmagali z maksimalnim rezultatom 6 : o nad Strojnim mizarstvom ozir. Elektrostandardom. Omeniti moramo, da sta na tekmo STT : Elektrostandard prišla od slednjega moštva samo dva (!) igralca, kar »e na turnirju le ni zgodilo. - Dvoboj med IKS ln TNZ - sodišče Je bil preložen, Rudnik I. pa Je bil prost. Vrstni red po šestem kolu: 1. Rudnik I. 24 točk; 2. Rudnik II. 22 (+); 3.-4. Elektrarna in STT po 19 točk; 5. Ind. kovin, šola 18.5: 6. Cementarna 13.5 (+); Elektrostandard 8.5; TNZ - sodišče 7.5 (dvoboj manj): 9. Stroj, mizarstvo 6 točk (+ pomeni dvoboj več). (n) Bela kupola se je odprla. REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 16. ŠTEVILKE Rešitev računskih nalog i« 18. številke našega tednika: 1. 1 kvadratni meter ima 1 milijon kvadratnih milimetrov; 2. 1 kubični meter vsebuje 1 milijardo kubičnih milimetrov. Žreb Je prisodil prvo nagrado za rešitev obeh računskih nalog Matevžu MEJAČU, učencu IV. razreda osnovne šole na Lokah. pošta Zagorje ob Savi — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Tinka FLORJANIČ, učenka IV. b razreda osnovne šole Brežice, pošta Brežice. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, *a poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Soh na Dobrni V počastitev 5. obletnice ustanovitve DPD »Svoboda« na Dobrni v Trbovljah »o člani — šahisti društva odigrali šahovsko tekmo s člani DPD »Svobode-Zasavje« in kolektivom trboveljske Cementarne. in to na 8 deskah. Rezultat tekme je Ml 6 : l za Svobodarje Dobrne. Med šghlsti dobrnskč »Svobode« so se na jbolj Izkazali Jože- Frece, Franc Frece, Anton Mrak, Ferdo Kunstel, Ivan Zlbret In Ivan Golja, za »Svobodo^Zasavje« pa Slavko Levičar ln Franc Vodišek. r. » RAZPORED CEPLJENJA V OBČINI VIDEM - KRŠKO Dolenja vas (šola); I. 30. IV. 1957 ob 12.30, II. 23. V. 1957 ob 18.00. — Krško (zdravstv. dom): I. 3. V. 1957 ob 13.00, IL 27. V. 1997 ob 13.30. — Leakovec (šola); I. 4. V. 1957 ob 13.00, II. 30. V. 1967 ob 14.00. — Raka (šola): I. 6. V. 1967 ob 13.30, II. 68. V. 1967 ob 15-00. — Veliki' Podlog (šola): I. 5. V. 1967 ob 9.30 H. 31. V. 1967 ob 13.00. — Veliki Tm (šolal: -I. 6. V 1957 ob 13 00, II. 31. V. 1957 ob 16 00. — Videm (šola): I- S9. IV, 1957 ob 13 00, II. 24. V. 1957 ob 13.30. — Zdole (šola): I. 30. IV. 1967 Ob 14.00, II. 23. V. 1957 ob 14,30. — Senuše (šola): I. 5. V. 1967 ob 15.00, H. 1. VL 1957 Qb 13.30. RAZGLAS ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA SEČNO DOVOLJENJE ZA SEČNO SEZONO 1958 V smislu člena 7 uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Dr. list LRS št. 30-116/54) s dne 5. avgusta 1954, in (št. 6-10/56) * dne 8. marca 1956 se za območje OLO Trbovlje razpisuje rok za vlaganje prošenj za izdajo sečnih dovoljenj za sečno sezono 1958. Rok za vlaganje prošenj se določa od 1. maja do 15. Junija 1957. Prošnja za sečno dovoljenje mora biti spisana na predpisanem obrazcu in mora obsegati zlasti: podatke o prosilcu (ime in bivališče oziroma sedež) zemljiškoknjižne podatke in podatke o kraju, kjer se namerava sekati, podatke o količini in vrsti lesa, podatke o tem, kdo bo Izvršil sečnjo, in namen sečnje. Prošnje za sečno dovoljenje se vlagajo pri pristojnem občinskem ljudskem odboru, sicer pa pri pristojni revirni gozdni upravi. Prošnje vložene v rednem roku so v smislu točke 1. člen* 6. zakona'o taksah proste kolkovine. Okrajna uprava za gozdarstvo Trbovlje. 1 Stran 11 e __________»ZASAVSKI TEDNIK« 1. MAJ 1687 — 6TBV. 18-11 NA KRATKEM VALU • Nikar se ne čudite, saj Je vendarle res: v Los Angelosu v Kaliforniji Je pozimi prepovedano na prostem razobešati žensko perilo. • Človek popije do 50. leta svoje starosti okrog 38.000 litrov tekočin. Res je, da človek prične pri pitju z mlekom, toda pozneje se tej zdravi pijači pridružijo še druge, o katerih ne moremo trditi, da so vse zdrave... • Prvi časnik v ciganskem Jeziku »Romano lil« je bil tiskan v naši državi leta 1935. • V starih knjigah Je zapisano, da Je iznajditelj šaha, 6esa Ebn Daher, zahteval od kralja Sehramade, naj mu da v nagrado za iznajdbo šaha eno zmd pšenice na prvo polje šahovske deske, na vseh nadaljnjih poljih pa naj število pšeničnih zrn vedno podvoji, dokler ne bodo zrna na vseh 74 poljih šaha. Kralj se je čudil, da je bil iznajditelj v svoji zahtevi tako skromen. Toda ko so začeli šteti, so ugotovili, da bi moral kralj dati is trilijonov pšeničnih zrn, kar je približno toliko, kolikor ga pridelajo na svetu šele v s.ooo letih . .. • Na železniški progi proti Mtinchenu na Bavarskem je neka vrana napravila velik strah med potniki vlaka. Vlak Je na odprti progi nenadoma obetal. Pretrgala se Je električna žica in vlak jo Je vlekel kakih 300 metrov s seboj. Ko so pregledali vzrok te motnje, so našli nedaleč od proge popolnoma opečeno vrano. Ta Je namreč sedla na električni drog ln napravila kratek stik. Od vsepovsod 189 let star zakonski par.— V Johannesburgu v Južni Afriki je prišlo pred nedavnim do kaj Izredne poroke: tamkaj se je 105 let star Jon Henry King oženil s 84-1 etno Fani Exel. Spoznaja sta se v neki bolnišnici. Svoje medene tedne hočeta preživeti na Madagaskarju. Dela lahko samo v postelji — Neki mladi grafičar iz Stockholma je pred kratkim sklenil z neko tiskarno zelo čudno delovno pogodbo. .Ta tiskarski delavec je med drugim sporočil tiskarni, da lafriko dela samo v postelji. Zato je v sklenjeni pogodbi naveden tudi pogoj, da mu bodo v pisarni, kjer bo delal, postavili posteljo z zavesami. Zelo udobno, kajne? Kateri pes bo hitreje mahal s repom. — Na Angleškem so Imeli pred nekaj tedni .prav neobičajno tekmo: organizirali bo tekmovanje psov, kjer so ugotovili, kateri pes, je najhitreje mahal z repom! — Lastnik psa, ki je zmagal v tem čudnem tekmovanj ut je dobil lepo denarno nagrado. Ulica svobode. — V Herfordu (Vestfalija, Zah. Nemčija) so Tudi medvedje se dobro počutijo v družbi zalih žensk. ZANIMIVOSTI • Mnogi Parižani zatrjujejo, da se ima njihovo mesto zahvaliti za sloves svetovne metropole umetnosti predvsem enemu možu, in sicer Charlesu Le Brunu, dvornemu slikarju »Sončnega kralja« Ludvika XIV. In prijatelju velikega Col-berta. Po povratku lz Italije je Le Brun odprl leta 1646 po Italijanskem vzorcu slikarsko šolo, ki se je zaradi kraljeve gmotne pomoči kmalu razvila v umetnostno akademijo. Ze po nekaj letih so se začeli zgrinjati v Pariz mladi umetniki z vseh koncev, ki so obiskovali iz leta v leto bolj slovečo šolo. Ta se je v 19. stoletju spremenila v »Eco-le National e des Beaux Arts« (Državna šola lepih umetnosti) ln sl pridobila prvo mesto med evropskimi umetnostnimi akademijami. « • Delavci artemovskega rudnika zlata v vzhodni Sibiriji so našli skoraj 12 ln pol kilograma težak kos slata. Zanimivo Je, da Je zlato skoraj popolnoma čisto. V tem kraju so že večkrat naleteli na velike grude zlata. • Ruska časopisna agencija TASS poroča, da so v bližini reke Ob v Sibiriji, severno od Tomska, odkrili največje ležišče železne rude na sveti*. To ležišče je po teh poročilih še večje in pomembnejše od znanega ležišča železne rude v bližini Gornjega Jezera v ZDA, kV so ga doslej šteli za najvetjega. • Na otoku Tahiti ln sosednih otočjih so zboleli prebivalci za nekimi kožnimi boleznimi, ki jih do pred kratkim na tem področju ni nihče poznal. Neki francosTd znanstvenik trdi, da so tl ljudje Jedli ribe, ki so bile zastrupljene z radioaktivnimi žarki ob raznih atomskih eksplozijah na Tihem oceanu. • Kakor poročajo, so prodale v preteklem letu ameriške tovarne letal zasebnikom 6738 letal v skupni vrednosti 104 milijone dolarjev. • Nekemu Lučiču lz Mostarskih vrat blizu LJubu-škog je uspelo zdreslrati osla. Žival na povelje gospodarja leti v galopu, naglo zavzame stav mirno ln prinese v čeljusti razne predmete. zgradili Ječo v ulici, kt nosi ponosno Ime — Ulica svobode... Kaj vse stori človek za ljubezen. — Romeo Paterson lz Filadelfije, se je moral, preden je stopal v zakon, naučiti na pamet 1.500 stihov iiz Shakespearove drame »Romeo in Julija«. To zahtevo mu je postavila njegova Izvoljenka kot pogoj. ki ga mora izpolniti, ako se hoče z njo -poročiti. Skočil lit višine 5.600 m ln ostal živ. — Neki angleški ietailec je skočil dz višine 5.600 m in osital — nepoškodovan. V zgodovini letalstva je ta skok eden izmed najbolj čudnih, da bi človek pri skoku iz take višine in brez padala še ostal živ. Narednik NS je bil mitraljezec in je pri nekem poletu nad Zahodno Nemčijo njegovo letalo zadela sovražna granata. Pri ognju, ki je nastal zaradi tega, je zgorelo tudi narednikovo padalo. Druge izbire za vojaka ni bilo, kakor živ zgoreti ali pa skočiti v globino do se ubiti na hitiR. Narednik se je odločil za slednje *in skočil iz višine 5.600 m. Ko se je na zemlji prebudil te nezavesti, je opazil da leži v znegu, kd ga je bdlo nad 1 meter. Brez posebnih težav je lahko odšel do bližnje vasi, od koder so ga odpeljali v vojaško taborišče. Ko so nemške oblasti na podlagi pripovedovanja ugotovile stvarnost njegovih izjav, so mu izstavile listino, v katerem potrjujejo resničnost tega doslej še nenapisanega čudežnega skoka. Blato, ki trna hranljive vrednosti V Afriki so na dnu Viktorijinega jezera našli več metrov debelo plast blata, ki je nastala b milijonov večjih ln. manjših vodnih prebivalcev ln rastlin. To blato je raziskal neki .profesor in ugotovil, da ima velike hranilno vrednost in da je blato naravnost odlična hrana za svinje ln perutnino. Pijanci na povelje Zastonj pijačo in še 25 dolarjev povrhu so dobili trije študentje v državi IlHonols v ZDA. Imeli so nalogo, da so se več dni zaporedoma napili. Strokovnjaki so opazovali njihovo duševno in telesno stanje, da bi po njih ugotovili, kako se vedejo pijani šoferji. ISKRENOST »Ali boš letos tudi let na lov?« »Na lalost ne — letos Je divjačina predraga!* UBOGI TIGER Vodnik lovcu v Afriki: »Pohitite, vašo ženo je pravkar napadel tiger!* •Čemu naj hitim*, ,pravi vodniku, »saj je tako prepozno, kajti tiger jo je prav gotovo že skupil!* DOBER STRELEC »Franci, ali sem mogoče tebe zadel?* »Ne, nisiI* »No — potem sem pa gotovo zadel zajca!* RADA MU VERJAME Letalec: »Verujte mi, Marija. da mi ni na zemlji nič ljubšega od tras!* Marija: »Prav rada vam verjamem, ker ste tako redkokdaj na zemlji.* Srečko Je nesel v grob Firenc! v Italiji se je pred dogodilo res nekaj izredno ne-nedavnim dogodilo res nekaj izredno nenavadnega, morda ■edinstvenega v človeški zgodovini: Zidar Dino Rosi ni ležal pokopan niti dva dni po pogrebu in že so ga morali odkopati, ker je zadel na srečko, ki ,in Je nesel v grob dobitek 19 milijonov lir...' Led v konservah Led v konservah je najnovejši ameriški izum in bo prišel prav ne samo gospodinjam, ampak tudi vsem tistim, ki potujejo, ali ki hodijo na izlete. Človek z 210 ženami • Poglavar plemena " Bikom v južnem delu francoskega Kameruna se s ponosom hvali, da Je človek, kj ima največ žena na svetu. Teh ni nič več in nič manj kot 210. Roman, ki bo Izhajal sedem let Redakcija časnika »Novo življenje« v Altendorfu v Zahodni Nemčiji kot vse kaže nima posebne sreče pri izbiri romanov, še manj pa čitatelji. Saj bodo bralci roman, ki sedaj izhaja v nadaljevanjih v časniku, brali nič manj kot sedem let, kajti list izhaja štirinajstdnevno. 70 let po 1 marko mesečno V Bergenu je sodišče v nekem sporu kaj salomonsko rešilo razsodbo v korist tožeče stranke. Prizadeti stranki so določili odškodnino v znesku 873 mark, ki pa se bo Izplačevala v obrokih po 1 marko mesečno, kar bo trajalo nič manj kot 70 let... ■ ■ v. ■ V'’.’-):' v.**;-:;.. , ‘f. Podobnih eksplozij Je bilo že več. Ni čudno, da Je ogromno Ljudi svareče povzdignilo svoj glas... Mati s hčerko. Prvomajska nagradna križanka REŠITEV KRIŽANKE JE POSLATI NAJKASNEJE D<3 9. MAJA 1957 NA UREDNIŠTVO »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE. REŠITELJEM JE UREDNIŠTVO NAMENILO PO ODLOČITVI ŽREBA 10 NAGRAD: 1. NAGRADA 1000 DIN V GOTOVINI, NADALJE 5 NAGRAD PO 500 DIN in 4 KNJIŽNE NAGRADE. IMENA IZŽREBANCEV BOMO OBJAVILI V NAŠEM LISTU V SOBOTO, DNE 18. MAJA t. L VODORAVNO: 1. del hiše, «. priprava za navijanje prediva, 11. vrsta konja, 13. listnato drevo, 14. čtevnik, 15. veliko mesto na Poljskem, 17. moč, 18. dob, vekov, 19. kokoš, 21. pripadnik germanskega naroda, 24. okorela, 26. srbsko moško ime, 27. prebivalec nekdanje pokrajine v Babiloniji, 29. električna merska enota, 30. prizorišče v cirkusu (množ. 2. sklon), 32. domača žival, 33. država v Aziji, 35. lvje, 37. začetni črki priimka ln rodbinskega Imena ruskega komponista (1840—1893), 38. žgan les, kurivo, 39. canjek, 41. del telesa, 42. grški bajeslovni letalec, 43. papeževa krona (3. sklon), 44. vrsta jedi (2. sklon množ.), 45. okrajšava zg lastnoročni podpis, 48. počasi, malomarno, 48. del stebla, 49. olupek, 51; teža posode, 53. predlog, 54. ženska, ki ima trde lase, 57. oseba lz Gotovčeve opere, 59. presihajoči potok, «1. moško ime, 62. morit (namenilnik), 63. začetni črki imena in priimka gl tihem emeka slikarja lz Krope (1752 do 1834), 64. rastlina, 66. utež, 68. oblika pomožnega glagola, 69. obutev, 71. čas. prislov, 73. pozitivni elektroda, 74. bedaki. NAVPIČNO: l. Žakelj, 2. del voza., 3. osebni zaimek, 4. velika veža, 5. zver, 6. domača šival, 'j predstojnik samostana, 8. kazalni zaimek, 9. zalo oblečen človek, M' utežna enota za zlato, 12. PaS' vmesna pokrajina, 13. moško ii”e> 16. enota za merjenje električnega toka, 17. čad, 20. pristanišče v Italiji, 22. živa barva, 23. mlet ve, 25. jajčasta skleda, 27. pohabljeni okrnjen, 28. svaljčica, 31. fermenta, 34. očesna mrežnica, 36. podoben, 38. ploskovna mera, 40. dvl različna soglasnika, 41. osebni zaimek, 13. gnile (srbsko), H- , zemljo zabit kol, 45. velika žlva'i 47. velika ptica, 48. hrbtni del živalske .kože, 49. reka v Vzhodni Nemčiji, 50. priprava za lovljenje živali, 52. prebivalec azijske države, 53. domača žival, 55. veliko rešeto, 56. stoj! pika! 59. ravnokafi 60. romunska pokrajina, 62. Čepico, 65. senčnica, 67. ne (lat-L 7»' predlog, 72. dva enaka soglasnika. Tov. Sotlcr pred prvim skokom. SKRIVNOST SANATORIJA , Ztdnjie smo pomotoma prinesli I. nadaljevanje, namesto a., kt ga d anee objavljamo. Lormssen je skomignil z rameni. »To je mlad človek, ki je odšel v tujino, kjer ga je veter malo prepihal, sedaj pa ge vrača v domovino kot .močen mož’. Najbrž vam bo ta tip ljudi gotovo poznan iz vaše prakse.« Tu je Lormssen za trenutek prenehal s pripovedovanjem ii? pogledal komisarja, kakor da se razumeta. »In sedaj hoče ta mož to popolnoma jasno in razumljivo stv|r — mislim namfeč smrt njegove tete — na neverjeten način kompliciran ln misttflcirati. Lahko sl mislite, da kot vodja tega podjetja nisem nad tem prav nič navdušen!« »Razumljivo,« je pripomnil komisar Fuchs, ki sl je prižgal ponudeno mu cigaro. »Torej se vam zdi vse skupaj prav nič drugega kot navaden humbug?« »Vsekakor. Zato bi predlagal — ker je gospod Hornby že zahteval ▼ tej stvari policijsko lntervenco — da pokličete semkaj vašega uradnega zdravnika, da umrlo žensko prdišče tudi on. Mislim, da bo to najhitreje razpršilo dvome gospoda Hombyja.« Fuchs je prikimal s svojo debelo, ščetlnasto glavo. »Doktor Richter mora prispeti semkaj vsak trenutek — jaz pa se hočem medtem z gospodom Hornbyjem nekoliko pozabavati, da sl ustvarim jasnost, kakšno vlogo pravzaprav igra v tej stvari. Ali je on morda dedič?« »Tega vam žal ne vem povedati. Dolga leta so ga namreč šteli kot človeka, ki se je v širnem svetu izgubil, in gospa Petersen ml je že pred daljšim časom pravila, da je v oporoki postavila za dediče svojega premoženja več dobrodelnih ustanov, manjše zneske pa je določila za svoje služabnike. Možno je seveda, da m to bila njena zadnja volja, vsekakor pe moram pripomniti, da gospa Peterson zadnje leto našega sanatorija ■ploh ni zapustila.« »In tudi ni zahtevala kakšnega notarja?« »Nrf — vsaj znano ml ni, da bt bila to kdaj storila.« Komisar je nekaj časa z obžalovanjem gledal svojo na pol pokajeno ■tgaro, potem pa jo je odložil v velik kristalni pepelnik na mizi in vstal. »No — sedaj pa hočem pogledati, kaj mi bo povedal mladi gospodi« Hornby je bil takrat v svoji sobi. Ko je služkinja hotela oditi v njegovo sobo, da ga pokliče dol, ji je komisar odkimal, naj se ne trudi. »Ni potrebno, gospodična 1 Pazite raje na vaše lepe nylonske noga- vice!« je z. nasmeškom dejal komisar brhld služkinji. »Druga vrata na desno, v prvem nadstropju, kajne?« Služkinja se mu je veselo nasmehnila. Všeč ji je bilo, da je komisar opazil njene lepe nogavice. Nato je komisar odšel sam po stopnicah v prvo nadstropje. Ko sta se komisar Fuchs in Inženir Hornby pozdravila, je komisar takoj prišel. »Prosim, gospod inženir, povejte ml, kaj vas je pravzaprav napotilo, da o povsem naravni smrti vaše gospe tete — če se smem tako izraziti — dvomite? Pri dolgoletni neozdravljivi srčni bolezni gospe Petersen, ki * je bila že stara gospa, je bilo Treba vendar tudi računati s tem, da’ bo morala prej ali slej umreti.« Hornby je tedaj dvignil glavo. S svojimi ostrimi očmi je za trenutek pogledal komisarja, kakor da premišljuje, ali mu sme zaupati ali ne. »Vsekakor,« je nato odgovoril komisarju na njegovo vprašanje. »Edino," kar me moti pri celi stvari, je pač to, da je moja teta — kakor izračunano — umrla prav dan pred mojim povratkom v domovino!« »Morda zaradi vesele vznemirjenosti, gospod Hornby? Ali vas gospa teta ni štela za izgubljenega in morda celo za mrtvega?« »Da, res je tako. Dolga leta se nisva videla. Prišla je vojna in tako daljesaj razumete, kalne? Toda nekaj več kot pol leta sva bila spet v pismeni zvezi in moja teta me je v svojih pismih neverjetno priganjala, naj se vrnem iz tujine.« Hornby je takrat vstal ln vzel lz nekega svojega kovčka zavojček pisem. S tem zavojčkom se je vrnil nazaj k mizi in ga izročil komisarju. »Mogoče vas bodo ta pisma zanimala, gospod komisar? Morda boste med prebiranjem pisem ugotovili da je bilo le nekaj več kot samo navadne besede, če me je moja teta v pismih vedno vztrajneje prosila, naj se po najhitrejši poti vrnem.« Fuchs je vzel nekaj pisem iz. ovftkov in preletel njihovo vsebino. Pri zadnjem pismu pa se je zadržal nekoliko dalje. Naenkrat so se mu oči za hip zasvetile, potem pa je sijaj oči spet ugasnil. »Kaj mi veste povedati o tfestamentu vaše gospe tete?« je nenadoma vprašal komisar. , »Prav nič več kot samo to, kar je napisano v pismu, ki ste ga pravkar prebrali. Ni ravno mnogo.« »Razumem vas, da vam je do tega, da vidite vse popolnoma Jasno. Toda kje je po vašem mnenju tisto, čemu bi rekli, ,da je gnilo v državi danski’?« Komisar je položil zavitek s pismi na mizo. Homby »1 Je naravnal gube na svojih odlično krojenih sivih hlačah, potem pa te rekel < poudarkom: »Povejte ml, ali ste v evoji praksi že kdaj doživeli, da je človek, # je umrl za kapjo, pred svojo smrtjo pretresljivo strašno zavpii? M®nj vsaj je to nekaj popolnoma novega 1 Toda to bi bila samo ena iz«1®0 točk, na katere bi vas hotel opozoriti.« »In kdo je pripovedoval o kriku umrle gospe?« je vprašal konti«*1'’ »O tem mi je pravil najprej profesor Lormssen, za njim pa mi J* gospodična Martin, neka bolnica, ati bolje rečeno gost sanatorija — kaJ ‘ v njem se mudi samo zaradi odpočitka — to potrdila to ml tudi s»m» opisala ta dogodek precej obširno.« »Kako? Kakšen poseben krik naj bi bil to?« Je vprašal Fuchs 1° ,l njegovega glasu je zvenel rahel, dobrodušen podsmeh. »Gospodična Marti* mi je ta krik opisala kot nekaj strahotne®8' dobesedno mi je rekla, da je Imela takrat občutek, da so se ji vsi 1*" naježili od groze in strahu.« »Mogoče slabi živci. Zenske kaj rade pretiravajo!« »Tukaj — vsaj mislim tako — to ne bo držalo. Gospodično Martin J® sredi noči — bilo je ob dveh ponoči — zbudil lz spanja ropot. Slišal* 1 1 kakor da nekdo trka na njeno okno,« je nadaljeval Hornby. u- Komisar je zamolčal dovtipno opazko, ki jo je imel že na Jez Lj Ta gospodična Martin ve za moje pojme nekoliko preveč. Kak™ dama pa je to — mlada, lepa?« .. »Gospodična Martin je pisateljica,« je na kratko odgovgril *n^en,, »Glej, glej! Mogoče piše gospodična Martin celo .tiste, strašne krim nalne romane, v katerih nas detektive opisuje kot nekakšne polbog°v ’ ali pa stoodstotne bedake in osje? Kaj menite, gospod inženir?« »Gospodična Martin se ukvarja z moderno Liriko.« -j Ta odgovor je zvenel kot nekakšno posvarilo, toda komisar »* da| odgnati. • _ »Skoraj še huje!« je zarenčal komisar ln zfmišljeno gledal Preds »Prvo vprašanje, ki sl ga postavimo pri vsakem ne povsem j*^1®^ smrtnem primeru, se prt nas glasi vedno: .Komu je to v korist?’ je d*Lj komisar suho. »Torej komu naj bi bila smrt vaše tete ta trenutek v kor — komu naj bi bila dobrodošla?« Homby se je na kratko nasmejal. . »S kriminalističnega stališča gledano, v prvi vrste meni! — 8oS^L komisar, toda samo takrat — in to je glavno — č e bi bila oporoka rt . tete napisana meni v prid. Toda po njenih pismih Je to, kakor ste s opazili, precej dvomljiva stvari« »Kdo Je bil odvetnik vaše tete?« ^ »Nimam pojmal Prej Je imela zveze z notarjem Schr#ter]em to ^ njega mesta, kolikor mi Je znano. Mogoče ve o tem kaj več 1*° » Lormssen.« (Dalje prlhodnl x*0**'tK V 1»»0NUt 16 1ns^rS eXjQl\^ O ss>* ,N®X ., iti^NU H6*U» .,kN*xCk ,eV»?. -Ccs\^ Vit*0 de\® \.vaMu m^a*0 -’ nS\^‘ »G^ „,s»0 »\V> oWo%tA® ^ teAtio t, %\toV® ^<>e" 1^°gK *v° X TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE pri Zidanem mostu se s svojim kolektivom pridružuje čestitkam ostalih delovnih ljudi k prazniku delovnih ljudi vsega sveta — 1. MAJU TRGOVSKO PODJETJE TRBOVLJE v »Železnina« vam nudi v svojih poslovalnicah ves potrebni material za gradnjo in ureditev stanovanj — razno posodo, emajlirano, vse vrste štedilnikov od navadnih do električnih, keramične z ploščice. Kompletne kopalnice, vse vrste železnine, vse vrste gospodinjskih predmetov in raznih pripomočkov. Avtomaterial, vse vrste delov za motoma kolesa in avtomobile. Nadalje Ima zastopstvo tvrdke »Tomos«, Koper, za motoma kolesa. Vse, kar človek potrebuje, dobite v ŽELEZNINI, TRBOVLJE! VSEM Pl ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — L MAJU. SPLOŠNA OBRTNA KOVINARSKA ZADRUGAVIDEM-KRŠKO Maši proizvodi so znani že širom po domovini. Pridite k nam, spoznajte se z našo proizvodnjo In prepričali se boste o kvaliteti naših Izdelkov. ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 1. MAJU. -Tri ovij b . TRBOVLJE čestita k delavskemu prazniku, 1. MAJO, vsem svojim konsu-mentom in poslovnim prijateljem ter vsem kolektivom podjetij socialistične Jugosla-, vije. K prazniku delovnih ljudi vsega sveta čestita KOLEKTIV KOLODVORSKE RESTAVRACIJE ZIDANI MOST z obrati: RESTAVRACIJA, ZIDANI MOST OBRAT »JADRAN«, RADEČE OBRAT »SVOBODA«, RADEČE POSTREŽENI BOSTE TOCNOr SOLIDNO IN HITRO! — CENE UGODNE. CELODNEVNI PENZION S PRENOČIŠČEM 620 DIN. 1 »#.»•«••» »••»•..#. •#.«£•••• e i t • »#..#».#• . KOLEKTIV TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU želi vsem delovnim ljudem In svojim odjemalcem nadaljnjih uspehov v Izgradnji socializma In Jim čestita k prazniku delovnih ljudi . GOSTINSKO PODJETJE BRESTANICA « poslovainleamti Gostilna »POD LIPO« »KOLODVORSKA RESTAVRACUA« Gostilna »NA POLJU« ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI 1. MAJU IN 6E PRIPOROČA. ( oooooo GOSTINSTVO ZAGORJE z vsemi svojimi obrati čestita delovnim ljudem k prazniku 1. MAJU In se priporoča za nadaljnjo 'naklonjenost cenjenih gostov. ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE »Vinarska« BREŽINA BREŽICE nudi gostinskim obratom pristna bizeljska vina po konkurenčnih cenah. — Obiščite nas tn prepričajte sel . o°£°o 0o° o o O OqO OO o O OO Oo o i»neii|i••••#••#• »#••••••» ##..»•••• ••«••.«•* •#*•#•••■ «•». Vsem delovnim ljudem pa čestita k prazniku 1. MAJU. •••e« ••••*••*' AVTOTRGOVINA VIDEM-KRŠKO vam nudi ves avtomobilski material, avto In motorne plašče vseh dimenzij. Imamo tudi zastopstvo za »Tomos™ kolesa. GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE . z vsem svojim članstvom čestita vsem delovnim ljudem k prazniku In se priporoča za nadaljnji oHsk naših gostišč. NAJBOLJŠE LIKERJE IN ČOKOLADO TEB IZDELKE VAM NUDI TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV BRESTANICA NAJ ŽIVI PRAZNIK DELOVNIH LJUDI 1. MAJ! GRADBENO PODJETJE »SAVA« VIDEM - KRŠKO sprejema vat v gradbeno stroko spadajoča dela. V sestavu podjetja pa deluje še Cemen-tarski obrat, ki izdeluje betonske cevi, strešno opeko, betonska okna, korita in druge izdelke. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — L MAJU. DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »SAVA«, VIDEM - KRŠKO AVTOPREVOZNIŠTVO TRBOVLJE opravlja vse vrste uslug v tovornem in potniškem prometu po konkurenčnih cenah. K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV AVTOPREVOZNIŠTVA TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA«, Zagorje Gozdno gospodarstvo Brežice S svojimi poslovnimi enotami] • svojimi poslovalnicami: ZAGORJE, TOPLICE, LOKE, IZLAKE ln TKANINA Čestita delovnemu ljudstvu JUGOSLAVIJE K MEDNARODNEMU PRAZNIKU — L MAJU. GOZDNA MANIPULACIJA BREŽICE • GOZDNA MANIPULACIJA SEVNICA • GOZDNA MANIPULACIJA RADEČE • GOZDNA MANIPULACIJA PIŠBCE • GOZDNA MANIPULACIJA PLANINA proizvaja In nudi po ugodnih cenah vse vrste gozdnih sortlmentov. Čestitamo vsem DELOVNIM KOLEKTIVOM K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO OBRTNA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA — TRBOVLJE in OBRTNA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE . ’ Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM CBSTT- ' , TATA K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI 1. MAJU x VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU. delovni kolektiv ELEKTRARNE TRBOVLJE DELOVNI KOLEKTIV VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU h maj ta Lemi obral »KOPITARNE« SEVNICA »BOHOR« Sevnica . DELUJETA OD 1. MARCA 1957 SKUPNO POD FIRMO »KOPITARNA«. SEVNICA. Deset let SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »ZASAVJE* ^ TRBOVLJE DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »ZASAVJE«, TRBOVLJE, OB 10-LETNICl SVOJEGA OBSTOJA IN OB I. MAJU TOVARIŠKO POZDRAVLJA VSE SVOJE NAROČNIKE, SODELAVCE IN DOBAVITELJE KAKOR TUDI OSTALE DELOVNE KOLEKTIVE NAŠEGA ZASAVJA. - HKRATI SE JIM ZAHVALJUJE ZA NJIHOVO DOSEDANJO NAKLONJENOST IN OBLJUBLJA, DA BO SVOJE PREVZETE NALOGE TUDI V BODOČE OPRAVLJAL V ZADOVOLJSTVO VSEH NAROČNIKOV. t Grupa metalurškega cementa je uporabna za vsa gradbena dela. Posebno pa je ta cement pripraven za gradnje kanalizacij, odprtih ali zaprtih betonskih korit, vodovodnih rezervoarjev in drugih objektov, kjer prihaja v poštev večja odpornost zaradi kislin. Prednost tega cementa je v tem, da je njegova trdnost odpornejša kot pri portlandskem cementu, in sicer zaradi dodatka žlindre. V obratu Zidani most pa razen cementa Izdelujejo tudi apnenčevo moko ter meljejo barit in boksit. moment: letos se gradbena sezona ni pričela kol lansko leto sredi leta. temveč je že sedaj v polnem teku. Samo v letošnjem marcu Je trboveljska Cementarna odpravila na tržišča rekordno množino cementa v zadnjih 5 letih. Tako poje v upravi podjetja vsak dan telefon ln prihajajo nujne brzojavke in pisma, ki pravijo: »Pošljite nam cement!« Trboveljskega cementa vedno primanjkuje, zlasti še» ker se njegova kakovost še vedno izboljšuje. Kljub temu, da Je eemeni iz Trbovelj dražji kot i« drugih tovarn v Jugoslaviji, ga je vedno premalo. CEMENTARNA že 80 let Izdeluje Cementarna v Trbovljah sfue zlato — cement. Ne samo v Jugoslaviji, tudi izven meja naše države poznajo daleč naokrog trboveljski portlandski cement. Danes proizvaja ta tovarna že preko 500 ton cementa dnevno, vendar ga je še vedno premalo. Izdelati bi ga bilo mogoče še več, saj so zaloge surovin za cement neizčrpne, toda tovarniške naprave so že zastarele in stroji izrabljeni. Vse to nujno vpije po obnovi te tovarne. Letošnje leto pa vse kaže, da bo šlo zares, kajti vse, kar je potrebno za rekonstrukcijo in obnovo tovarne, je pripravljeno. Vsi zadevni elaborati so v Beogradu, krediti so odobreni, tako da smemo upati, da bo Cementarna Trbovlje svoje naloge v produkciji cementa v. bodočnosti lahko . izvrševala. Rekonstrukcija oz. obnovitev tovarne bo končana ▼ treh letih, kar bo velika pridobitev ne samo za njen kolektiv,' marveč za naše celotno gospodarstvo. Kako pa je rekonstrukcija tovarne In. obnpva strojev v njej potrebna, je videti vsak dan; vedno nastanejo na tovarniških napravah okvare, ki pa jih dobri mehaniki v podjetju na srečo hitro odstranijo. Me pa razen tega v podjetju še neki drug Zakaj Je trboveljski cement dražji, se mar sprašuje. Tudi njegova cena je v zvezi z ri strokci jo tovarne. Ko bo Cementarna svoje na] obnovila in modernizirala, bo mogoče ceno trb« skega portlandskega cementa znižati, kar sedanjih delovnih pogojih ni izvedljivo. Zastarelost •trojnih naprav in ostalo s tem v zvezi nujno vpliva na ceno izdelka, kar pa bo vse rešeno z modernizacijo te tovarne, ki pošilja svoj cement ne samo po celi Jugoslaviji, temveč tudi v Inozemstvo. V zadnjih mesecih Je izvozila tovarna 1 desetino svoje proizvodnje v Turčijo, v pogajanjih za izvoz cementa pa je tudi z Italijo in Avstrijo. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA V RADEČAH V SKLOPU S TRBOVELJSKO CEMENTARNO S prevzemom Industrije gradbenega materiala v Radečah — Zidani most, je trboveljska Cementarna uvedla v obratu Zidani most — Radeče cenejši način proizvodnje izolitnih plošč In je po preizkusih dala na trg tako Imenovani METALURŠKI CEMENT iz obrata Zidani mozt pod znamko RMl-HMSt, IN ZIDANI MOST - RADEČE SE S TEM PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NJI- HOVEMU PRAZNIKU — 1. MAJU S tem, da Je Cementarna Trbovlje prevzela ta obrat, sta se združili dve pomembni sorodni podjetji, na drugi strani pa je dala delovnim ljudem v Zidanem mostu in Radečah možnost nadaljnjega zaslužka in obstoj podjetja. Vemo pa vendar, da Je cementa še vedno premalo, zato sta oba kolektiva, tako v trboveljski Cementarni kakor tudi v Zidanem mostu pMpravljena, da ga izdelata še več. KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE ^ovcctnct ceCuCo$e m toto puphjct VSAK KILOGRAM CASNlSKBGA PAPIRJA VELIK PRIHRANEK DEVIZ TOVARNA CELULOZE IN ROTU PAPIRJA V VIDMU - KRŠKEM - ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K DOSEŽENIM USPEHOM IN K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — L MAJU NJIHOVA NAJVEČJA NALOGA V LETU 1957 TJspehl, doseženi v podjetju v preteklih letih, so dali kolektivu lzpodbudo, da st je za letošnje leto zadal veliko In odgovorno nalogo. Dvignil bo proizvodnjo č^snlškega papirja v količini in kakovosti in tako 'zadovoljil domači trg, prav tako pa tudi tuja tržišča. Hkrati pa bo kolektiv povečal kapaciteto tudt v proizvodnji celuloze. Ena izmed največjih nalog kolektiva bo dokončna dograditev betihtiee oz. oplemenjevalnice celuloze, nadalje postavitev četrtega kuhalnika, ki bo proizvajal iz bukovine celulozo za tekstilna vlakna In za Izvoz. Tako bo podjetje imelo za domači trg na razpolago celulozo, roto papir in pozneje še tekstilna vlakna. NALOGE V PRIHODNOSTI Poseben tehnični problem tovarne je vprašanje odpadkov — lesnih in celuloznih vlaken — ki z odpadno vodo odtekajo v Savo. Letna izguba prt teh vlaknih se ceni približno na okoli 100 milijonov dinarjev. In še nekaj: na drngi strani odtekajo v Savo velikanske množine odpadne lužine. Tako imajo v tovarni v programu načrt, na podlagi katerega bi zajeli in predelali čez 90 % odpadnih vlaken. Ravno tako pa so dane možnosti izkoriščanja odpadnih lužin, in sicer na ta način, da bi zgradili oddelek za proizvodnjo krmilnega kvasa s kapaciteto 2100 ton na leto. * DOSLEJ 350 METROV ROTO PAPIRJA NA MINUTO Roto papir izdeluje tovarna že drugo leto, potrebe po njem pa so vedno večje. Že prvo leto proizvodnje je dala tovarna naši skupnosti nad 23.000 ton časnlškega papirja. To je za podjetje uspeh, saj opravlja proizvodnjo z mladim kadrom, ki je izkušnje, pridobljene na specializaciji v Inozemstvu, v svoji tovarni dobro Izkoristil. Prizadevanje celotnega kolektiva Je, da avoje naloge uspešno izvršuje. Tako proizvodnja tovarne zadovoljivo poteka in tudi narašča. Ne bo dolgo, ko bomo lahko zapisali, da kolektiv tovarne proizvaja 400 metrov roto papirja na minuto.