Leto IJOvTifr. Hl1 Ljubljana, torek, 19. maja 19$1 Cena Din i,- vsak đon popoldne, Izvzemat nedelje in praznike, f-* Inseratl do 80 k Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 800 vrat k Din S.—, večji inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćaju. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon St, 8122, 8123, 8124, 8125 in S1M, PODRD2NIOE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, K ocen ova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — —, Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. ODMEV ŽENEVSKIH SKLEPOV Po izjavi dr. Schobra Avstrija in Nemčija ne bosta odnehali Ženeva, 19. maja. Včerajšnja seja sveta Društva narodov je nekoliko razčistila politično situacijo. Predvsem Je vplivalo zelo pomirjevalno, ker sta Avstrija m Nemčija pristali na to, da se vprašanje carinske unije izroči v proučitev mednarodnemu razsodišču v Haa^u. Na zahtevo angleškega zunanjega ministra Hendersona je razen tega avstrijski zunanji minister dr. Scho-ber zagotovil, da bodo med Berlinom in Dunajem uvedena pogajanja za uresničenje carinske unije do odločitve v Haagu počivala. Presenetljivo je učinkovala na zbor intervencija italijanskega zunanjega ministra Grandija, ki se je nepričakovano ostro izrekel proti vsaki priključitve«! politiki. Njegova izvajanja se popolnoma strinjajo s smernicami, ki flh zastopata Briand in Henderson. Vse tri države izjavljajo solidarno, da v sedanjem položaju nikakor ne gre ločiti politične in pravne strani dunajskega protokola od njegove gospodarske. Ženeva, 19. maja. Mnogo pozornosti je zbudila izjava dr. Schobra, da je Avstrija pripravljena skleniti s sosednimi državami posebne dogovore in da je prav tako kakor Nemčija pri- pravljena zastopati svobodno trgovino. Briandovi ugovori proti nemško-av-strijskemu načrtu niso prinesli ničesar novega, vendar je skušal Briand s po1 sebnim povdarkom dokazati, da so gospodarske koristi nameravane unije zelo dvomljive. Ne glede na to je politična Skoda tega načrta popolnoma nedvoumna, ker bi ustvarila v Evropi atmosfero negotovosti. Grandi je v svojih izvajanjih predvsem naglašal, da je ločitev politike in gospodarstva dejansko nemogoča. Inicijatorji načrta bi mogli izzvati posledice, ki jih morda niti sami niso nameravali. Ženeva, 19. maja. V razgovoru z zastopniki avstrijskega in nemškega tiska je avstrijski zunanji minister dr. Schober izjavil, da stališče avstrijske in nemške vlade z včerajšnjimi sklepi sveta Društva narodov nikakor ni omajano in da bo ostala carinska unija slej ko prej v ospredju vsega političnega delovanja. Obe vladi sta že od vsega početka računali na to, da bo Društvo narodov proučilo pravno stran dunajskega pakta. Tudi pristanek na Hendersonov predlog, da se zadeva izroči v odločitev haaškemu razsodišču, se ne sme tohnačiti napačno. Avstrijska in nemška vlada sta se že prej sporazumeli, da bosta do končne odločitve opustili nadaJjna pogajanja, ld se tičejo finančne strani projekta, do-čim se bodo lahko drage priprave za izvedbo carinske unije, ki so zgolj for-malno-tehničnega značaja, nemoteno nadaljevale. London, 19. maja. »Times« se bavi-jo v uvodniku z včerajšnjo sejo sveta Društva narodov in izražajo zadovoljstvo nad tem, da je bil sprejet Hendersonov predlog in avstri-jsko-nemška zadeva izročena haaškemu razsodišču. To je zopet dokaz, da vlada med velesilami popolna solidarnost. V ostalem je ženevska razprava imela to dobro stran, da se je zopet pokazalo, da gospodarskih vprašanj ni mogoče rešiti s politiko, marveč zgolj z gospodarskim sodelovanjem. Sedanji položaj v Evropi je tak, da bo potrebna popolnoma nova gospodarska organizacija. Dočim avstrajsko-nemški načrt raspro-tuje temu duhu časa, je Briandov načrt presplošen, da bi se mogel v dogledni dobi izvesti. Zato bo treba najti srednjo pot, ki pa nujno zahteva kot pogoj kar najtesnejše sodelovanje vseh evropskih držav. Kako naj se to izvede, je naloga ženevskih državnikov. Italijanski gospodarski načrt Priznanje olajšav v trgovskem prometu brez podpor, kakor jih določa Briandov načrt Rim, IS. maoa. Načrt o evropskem gospodarskem sodelovanja, ki ga je v Ženevi (predložila fašistična vlada, je Grandi v evropskem odbora očntal samo v glavnin potezah. Fafeletičtni tisk, ki ta načrt toimačd, povdarja, da je realen in lahko JEvetfltftv. >OiortnaIe dltalia« opozarja, da všdba§e HalfjanSId na&rt nekaj Brdan-dovega m nekad dr. Curtrusovega. Kot podlago širšega gospodarskega sporazuma, ki W imel za cilj obnovo Evrope in koordiniranje vseh mednarodnih sil, določa saksJoJBstes sporajaaima v dvoje, kakršen je sporazum, ki ga je pred dnevi sklenila Italija z Madžarsko in Avstrijo. V bistva imajo sporazumi, ki jih Italija predlaga, naslednje tipične značilnosti: 1. Direktna ureditev trgovskih in gospodarskih odnosajav med dvema država-ma po zgledu dosedanje fašistične politike. Na ta način se morejo uveljaviti konkretni sklepi, ker gre tu samo za interese dveh držav in ne za kolektivne interese večjega števila držav. V tem je italijanski načrt nekoliko sličen s tezo, ki sta jo zastopata Nemčija in Avstrija, ko sta Izdelati svoj načrt o carinskem sporazumu. 2. Glede na nemški načrt je italijanski mnogo blažji kakor francoska teza In sicer v toliko, ker ne izključuje osnovanje kakršnihkoli blokov, ki bi mogli imeti za podlago kakšno carinsko unijo. 3. Italijanski načrt ne ustvarja privilegijev za posamezne države niti ne povzroča komu škode. Tipični elementi, na podlagi katerih bi se imeli zaključiti direktni sporazumi med posameznimi državami, obstoje v tem, da si prizadete države medsebojno dovoljujejo olajšave v kredi ti h, transportih ki tranzitu, pri čemer torej nI ničesar novega, najmanj pa kaj revolucionarnega. Sporazumi po italijanskem zgledu so v toliko novi, da koordinirajo vse elemente, potrebne za ustvaritev ožjega gospodarskega sodelovanja, s čemer utirajo pot ustvarjanju siril h sistemov vzajemnega trgovskega sodelovanja. Italijanska teza more po trditvah lista vGiornale d' I tali a« vsekakor prinesti po-mirjenje v ženevske razprave, zaradi česar se more italijanski načrt smatrati kot sredni]a smer med dvema nasprotnima načrtoma in tezama, ki ju zastopata Nemčija m Francdda, Dejansko pomeni italijanski načrt: 1. Očiščenje vseh gospodarskih pogodb od vseh političnih elementov, kakor je n. pr. stremljenje po priključitvi Avstrije k Nemčiji. 2. Jamstvo gospodarske In politične neodvisnost; ter svobodo vseh držav, ki morejo med seboj sklepati primerne gospodarske in trgovske sporazume. 3. Ustvaritev večje prožnosti pri sklepanju trgovskih pogodb in na ta način pričetek grajenja od spodaj navzgor velikega dela evropske obnove na naoijonalnJ in organični podlagi. 4. Dejstvo, da se ne ogrožajo interesi drugih držav In drugih kontinentov. Prekomorske države niso s tem načrtom v ničemer prizadete. Industrijske države morejo skrbeti za svoje interese v enaki meri kakor agrarne države. 5. Da se z zaključitvljo pogodbe v dvoje priznajo recipročno olajšave v evrho ojačenja trgovskega prometa, ne da bi se pri tem dajale kake podpore, kakor določa to Briandov načrt. Pogodbe v dvoje bi se sklepale zato, da bi ostala vsaka pogodbena država enakopravna pri urejevanju trgovskih odnošajev z drugimi državami in da bi ne bila odvisna od onih, ki nudijo kako podporo. V bistvu je italijanski načrt, zaključuje KMomale d' Italda«, že deloma ustvarjen, ker so bili nedavno sklenjeni gospodarski sporazumi med Italijo in Avstrijo ter med Italijo in Madžarsko, sedaj sta pa po zgledu teh sporazumov sklenili v ženevi identično pogodlbo Avstrija in Madžarska. Pogreb ministra dr« Drinkovića BeogTad, 19. maja, Truplo pokojnega ministra dr. Mate Drinkoviča bodo dre vi ob 11. odpeljali z Dunaja ter bo prispelo v sredo ob 7. v Zagreb, kjer bo položeno sa mrtvaškem odru v umetniškem paviljonu. Pogrebne svečanosti' se pričao četrtek ob pol 9. dopoldne. Vlado bo pri pogrebu zastopalo 5 ministrov. Pogreb se bo vršil na državne stroške ob sodelovanju vojaštva. Zagrebška občina je na Mi-rogo ju odkazala za pokojnika posebno grobnico. Vpokojitev državnih svetnikov Beograd, 19. maja. S kratievhn ukazom sta vpokojena državna svetnika Fija Du-kanović, ki je odlikovan z redom Sv. Save I. vrste, in Miroslav Kraječevic, ki te odlikovan z redom Sv. Save II. vrste. Poset nemških novinarjev v Jugoslaviji Beograd, 19. maja. Včeraj je dospela v Beograd skupina nemških novinarjev z Dunaja. Zastopani so vsi večji avstrijski listi ter po svojih dunajskih poročevalcih tudi nekateri listi iz Nemčije in drugih dr. žav. Beograjski novinarji in osrednji tiskovni urad so gostom priredili banket. Zvečer so nadaljevali svojo pot po Jugoslaviji. Bakarska železnica dograjena Izdelava podrobnih načrtov za izgraditev ruškega In železniškega sistema na severnem Jadranu Beograd, 19. maja. AA. Ta mesec bo dograjena stranska proga Bakar - postaja — Bakar - pristanišče. Maksimalni padec proge znaša 2 pro roiUe. Pri četrtem kilometru od postaje Bakar bodo pozneje odcepili progo do Martinščice. Na novi progi bosta napravljeni dve postaji. Ko bo pristanišče v Bakru dograjeno, bo natančno določeno, koliko znaša kapaciteta postaje in pristanišča v Bakru. Nato bodo odločili, v kakšnem tempu naj se zgradi pristanišče v Martinččici. Ta sitem pristanišč (Sušak, Bakar, Martinščtea) bo kasneje razširjen do Kraljevice in do tamkajšnjih ladjedelnic Tako bomo imeli velike pomorske luke, na vse strani spojene z železnicami. Načrta za gradnjo teh prog sestavlja generalna direkcija v Beogradu, načrte za pristanišča pa direkcija za pomorski promet v Splitu. Žitna konferenca v Londona Včeraj je bfla otvorjena v Londona mednarodna žitna konferenca, na kateri je zastopana tudi Jugoslavija London, 19. maja AA. Včeraj so otvorili v Kanadski palači v Londonu mednarodno konferenco orodne en tov sita. Na konferenci so razpravljali o številnih p rotil ornih žitnih zalog svete. Razprav se udeležuje 40 delegatov Iz U drŽav. Konferenci predseduje kanadski vrhovni komisar Ferguson. V otvoritvenem govoru je predsednik povdarll, da bo konferenca skušala zbližati producente Jn konzumente sita na osnovi pravičnejših pogojev. Več delegatov je predložilo rasne predloge. Take je Avstralija predlagala ustanovitev mednarodne prodajne organizacije žita. London, 19. maja. Mednarodne žttiui konference, ki $e je včeraj pričela v Londonu, se udeležujejo zastopniki Argentine, Zedinjerrih držav, Avstralije, Kanade, Madžarske, Indije, Poljske, Ruimmije, Rusije, Jugoslavije in Bolgarije. V razgovoru z novinarji je predsednik konference, kanadski vrhovni komisar Howard Ferguson, označil prisotnost ruske delegacije kot ugodno znamenje za stališče Rusije na konferenci, Češ da Rusija bržkone ni poslala svoje delegacije v London samo zato, da bi uganjala opozicijo Ferguson ?e nadalje poudarjal, da rti naloga konference razpravljati 0 ukrepih, ki nasprotujei-iateresom konzumnfh držav, temveč o ukrepih, ki bi zadovoljili obenem producente m konzumente. Konferenca se tudi ne namerava na noben način vmešavati v obstoječe trgovske organratije. Nova tramvajska tarifa Z otvoritvijo tramvajske proge v Šiško se uvede meseca junija nova voznina ter razdelitev na delne proge Ljubljana, 19. maja. Upravni svet Splošne mailoželezniške družbe je na svoji seji dne 4. aprila t, 1. odobril novo tarifo in razdelitei proge na delne proge. Kakor znano, je bila dosedanja proga električne cestne železnice dolga 5 km. Pred vojno je bila cena za vozne listke razdeljena na delne proge, po vojni pa se je določila enotna cena, ki je znašala zad* nji čas Din 1J50 za osebo, ne glede na to, kako daleč se je potnik vozil. Po razširjenju cestne železnice v Šiško in na Vič in od Šiške do 5t. Vida bo skup* na proga električne cestne železnice dol* ga okrog 15 km. Glede na dolžino proge je bilo treba razdeliti progo na delne pro* ge (pasove) in določiti ceno voznim list* kom za posamezne delne proge. Vso pro? go in sicer a) gamizijska bolnica — glavni kolodvor; b) Mestni trg in dolenjski kolo* dvor in c) Vič — Št. Vid, je uprava cest* ne železnice razdelila na 15 delnih prog (pasov): 1. Garnizijska bolnica — cerkev sv. Petra, 2. cerkev sv. Petra — Mestni trg, 3. Mestni trg — Posta in Kavama Ev* ropa, 4. Pošta in Kavarna Evropa — glav* ni kolodvor, 5. Mestni trg — Prrvoz, 6. Privoz — Dolenjski kolodvor, 7. Vič — Stan in dom, 8. Stan "in dom — Rimska cesta (vogal Gradišče), 9. Rimski cesta — oš ta m kavarna Evropa, 10. Pošta m ka* varna Evropa — Frankopanska ulica (Ker* šič). 11. Frankopanska ulica — Mitnica v Šiški, 12. Mitnica — nova remiTia, 13. No« va remiza — Dravi je, 14. Dravi je — Tra* ta, 15. Trata — St. Vi d*Vižm ar j e. Gena za posamezne delne proge se je določila na 50 par, vendar pa mora vsak potnik plačati najmanj za 2 delni progi 1 Din, čeprav se ne pelje polni dve delni progi- Po tej ceni bi plačal potnik, ki se Iz Španije Madrid, 19. maja. AA. Španske borze, ki so bile zaradi zadnjih neredov zapne, so pričele ponovno poslovati. Med tem so stopile v veljavo določbe proti špekulacij:. Izgredi v Egiptu Kairo, 19. maja. AA. Po uradnem poročilu je bilo pri volilnih nemirih v treh vp-seh Dakahlije v spopadu med policijo in demonstranti ubitih 6 oseb m veliko ranjenih. Policija je imela 4 ranjence. Kairo, 19. maja. Zadnji dan volitev *e bil v Kairu kKub obsežnim varnostn'r« ukrepom zelo krvav. Množica je napad a voBlne lokale in jih hotela demolirati, čes" da je vlada potvorila volilne rezultate. Intervenirati je moralo vojaštvo. Deset ljudi je bilo v pouličnih borbah ubitih, več sto pa ranjenih, med njim 20 tako hudo, da se v bolnici bore s smrtjo. Toscanlni ne sme potovati v inozemstvo MIlan, 10. mada. Kakor se je zvedelo iz fašističnih krogov, je milanska policija odrvzela znanemu dirigenta Arturju Tosca-ndnflju potni list za inozemstvo. Če tega ukrepa ne bo preklicala, se Toscanind ne bo mogel udeležiti nameravanega dirigiranja v Bevruthu. Mladi dijaki to številni čestilcd ToacankOja bo hoteli prirediti Toacanindju simpatijsko manifestacijo, vendar pa je policija prepovedala vsako zbiranje pred hotelom, v katerem stanuje elavni glasbenik. Zavarovalna afera v Genovi Genova, 19. maja. Pred tnfcajftnjlan kazenskim sodisoem ee bo v kratkem vršila razprava o velika zavarovalni goljufijji. Obtožena so kapitan trgovske ladje >Vinico!« Francesco RameUa ter nekaj častnikov, ki eo sporazumno z zavarovalnimi agenti ladjo visoko zavarovali ter jo nato natovorjeno z manj vrednim blagom v bližini M arse.il i a potopili. Moštvo, ki je tudi vedelo za goljufijo, je kapitan za sodelovanje In za Izborno odigrane obupne prizore pri reševanju bogato nagradil. Ra-mella sam je zapustil kot zadnji ladjo ter se v teatratlični pozi z vzklikom > živel a Italija« vrgel v valove, kjer ga je točno po programu ujelo moštvo in spravilo z rešilnim čolnom na kopno. Po katastrofi eo priredili junaški mornarji pod vodstvom svojega kapitana v Marše i lin veliko ala/vje, ki je trajalo več noči. PoMcdja je postala na družbo pozorna to tako je prišla vsa afera na dan. Smrtna nesreča bivšega prezidenta Flgueroa, 19. maja. AA. Bivši predsednik čilske republike Larrain se je smrtno ponesrečil z avtomobilom. pelje n. pr.: od Šiške (mitnica) do glavne pošte (2 delni progi) Din 1.—, od St. Vi* da do glavne poste (6 delnih 6rog) Din 3, od Mestnega trga do glavnega kolodvora 02 delni progi) Din 1.—, od garnizijake bolnice do Mestnega trga (2 delni progi) Din 1.—, od garnizijske bolnice do glavno pošte (3 delne proge) Din 1.50, od Vjča do Rimske ceste (2 delni progi) Din L—, od Viča do kavarne Evropa (3 dehne proge) Din 1.50. od Mestnega trga do dolenjske* ga kolodvora (2 delni progi) Din 1.—. Otroci do 10. leta plačajo: do 3 delnih prog Din 1.—* do 6 delnih prog Din 1.50, nad 6 delnih prog Din 2.—. Za vsak komad prtljage »e plača ista cena kakor za. odrasJe osebe. Z novo tarifo odpade znižana cena za jutranje vozne listke, kar je pri gornjih, nizkih cenah popolnoma razumljivo. Nadalje odpadejo mesečni m letni vozni listki. Namesto mesečnih voznih listkov se bodo prodajali v prodprodaji vozni listki v blokih po 25 komadov z ve» 1 javnost jo 2 mesecev od dneva nakopa to sicer z 20% popustom za določeno pao> go, za nedoločeno progo pa z 10% po* pustom. Mesečni vozni listki se bodo isckrjafi samo za dijake m sicer: do 3 detnb prog za 4 vožnje dnevno Din 50.—, sa 2 voJ» nji Din 30.—, nad 3 delne proge za 4 vod* nje dnevno Din 70.—, za. 2 wcžnji Db 50.— in tedenske delavske karte za 2 vožnji dnevno: do 3 dem-ih prog po Dfcn 10.—, do 6 delnih prog po Din 13.—, nad 6 delnih prog po L>n 14.—u Nova tarifea stopi v vetja-*K> Z dbCMb ko bo otvorjena proga v š&Ško (meseca junija). Za nočne vožnje se doplača na dneroa cene še Din I.— ne glede na močnik Ivan Jakob z Jožice. Kralj se je na kolesu pripeljal iz Ljubljane proti Jo* žici, na kolesu pa je sedela tudi njegov« zaročenka. Ko je zavil na gamefjsico ee-sto, so ga obkolfli trije pfjann Bošnjaka to eden ga je sunil z nožem v hrbet To je videl krojaški pornočnđc Jtan Jakob z Jezice, ki je hitel Kralju na pomoč. Imel je pa smolo, da >e padel to v tem hipu je eden izmed Bosancev tnefi njega sunil z nožem v hrbet. Dočim je bila Kraljeva poškodba lažjega značaja, so morali Jakoba, ki je imel prebodona p*j»* ča, prepeljati v bolnico. Zdravniki v bolnici so se požrtvovalno trudili, da bi mlademu fantu rešili življenje, ves njihov trud pa je bil zaman, kajti nesrečni Jakob je s noči okrog r9. podlegel težki poškodbi. Pokojni je bil star 24 let, bil je doma iz Savelj in edmi sin še živečih roditeljev. Tragična smrt mladoga fanta, ki je bil zelo priljubljen, je zbudila splošno sočutje, obenem pa ogorčenje nad zločinci. Napadalce so takoj po zločinu črnuški orožniki aretirali in včeraj prepeljan v sodne zapore ljubljanskega sodišča. Are ti« rana sta bila Dragutin Huljek m Tomo Štabek, dočim je bil tretji napadalec iz* puščen, ker so '^otovili, da pri napada ni sodeloval. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.815, Berlin 13^15 — 13346 (13.53), Bruselj 7.9059, Budimpešta 9.9087, Curih 1093.6 — 1096.3 (1095.3). Dunaj 796.76 - 799.76 (798.26), Londen 275.96 — 276.76 (276.36), Newyork 56.60 — 56.80 (56.70), Pariz 222.30, Praga 167.93 -< 168.73 (168.33), Trst 297.31. INOZEMSKE BORZE. Curih. BeogTad 9.1335, Pariz 20b2925, London 25.23125. Newyork 518.65, Bmsc'i 72.175, Mlan 27.155, Madrid 52.10. Amsterdam 208.30, Berlin 123325, Dunaj 72.88, Sofija 3.76, Praga 15.3675, Varšava 58.15, Budimpešta 90.465, Bukarešta 309. Stran 2 >SLOVENSRI NAROD«, dne 19. maja 1931 Stev. Hi Složno delo češkoslovaškega sokolstva Dr. Scheiner ostane starosta ĆOS — Novi namestnik staroste, načelnik in načelnica Tragedija treh Slovencev v Ameriki Dva sta si končala življenje, tretji se je pa smrtno ponesrečil — Smrtna kosa Praga, 19. maja. Odbor COS. v katerem so predstavniki vseh sokolskih žirp in člani predsedstva COS. je imel v so* boto in v nedeljo sejo, ki bo nedvomno važen mejnik v zgodovini češkoslovaške* ga sokolstva, kajti na nji so bUi izvoljeni novi načelnik in načelnica ter vsi trije novi namestniki staroste OOS. Seja je bi* la tem pomembnejša, ker se je je udeležilo tudi odposlanstvo 28. pešpoBca T vrša in Fugnerja pod vodstvom polkovnika Beranta, ki je izročila odboru COS v spo* min na bratske stike sokolstva s polkom veliko sliko slovaške krajine, delo akade= mičnega slikarja Paska. Starosta dr. Schei* ner se je polku iskreno zahvalil za spo» minsko darilo. Sejo je vodil po daljšem presledku z o* pet dr. Josip Scheiner, ki se je po svoji bolezni vrnil na čelo češkoslovaškega so* kolstva. Seje so se udeležili kot gostje član uprave Saveza SKJ dr. Riko Fux, načelnica Skalar jeva ter načelnik zveze p ljskega sokolstva Jan F zanounez s svojim namestnikom Sulikowskim. Na* vzoči so bili predstavniki vseh sokoLskm žup in skoraj vsi člani predsedstva COS tako, da je imelo glasovalno pravico nad 100 udeležencev. Stoje so udeleženci seje počastili sporrrki umrlih sokolskih delav* cev, posebno pa prerano umrlega namest* nika staroste br. dr. Hellerja. Tudi ma» nom senatorja in pisatelja Viktorja Dyka so se udeleženci seje v globoki pijeteti poklonili. Načelniku GOS dr. J. Vaničku je bila poslana pozdravna brzojavka. Vsa poročila funkcijortarjev so bila natisnjen na in razdeljena udeležencem seje. V nedeljo so bili na dnevnem redu najprej predlogi predsedstva, potem so se pa vršile volitve m sicer z vzklikom. Izvoljeni so bfli za starosto ČOS dr. Josip Scheiner, za njegove namestnike dr. St. Bukovsky, dr. VI. Fleischmann in Josip Truhlaf, za načelnika Agathon Hetler, za načemico Marija Provaznikova, za pro* sve ta rja pa A. Krejči. Izmed prejšnjih članov predsedstva so bili ponovno izvo* Beograd, 17. maja. V slavnostni dvorani nove beograjske univerze je bil otvor jen v nedeljo dopoldne v navzočnosti najodhčnejsih predstavnic ženskega sveta X. kongres mednarodne feministične aJijance, največje svetovne ženske organizacije, ki se skoraj že ć»0 let bori za žensko enakopravnost. Kongresa se udeležujejo najodličnejše predstavnice ženskih organizacij iz nase države in inozemstva. Kongres bo zboroval ves teden. Predsednica jugoslovenskega ženskega pokreta ga. Cirila štebi-Pleško iz Ljubljane je pozdravila kongres v daljšem govoru, iz katerega posnemamo glavne misli. Alijanca ženskih pokretov, v čije imenu najiskreneje pozdravljam upravni odbor mednarodne alijance za žensko volilno pravico ter člane njene mirovne komisije, čuti veliko zadoščenje, da se bo razlegala resna beseda iz prestolice Jugoslavije vsem, ki se bore proti vojni kot sredstvu za poravnavanje mednarodnih sporov. Strašno je, kadar besni narava, toda še strašneje je, kadar se razbesni Človek in neusmiljeno uničuje vse, kar je bilo ustvarjeno z velikim naporom in trpljenjem in kadar vidi človek v človeku samo sovraga. Ce stopi narava iz svojega toka in pusti razjarjena svojim silam svobodno pot, vemo dobro, da se bo kmalu pomirila in s svojimi plodnimi močmi zacelila rane, ki jih je bila prizadejala. Drugače pa je, kadar se človek slepo prepusti svojim strastem in nagonom. V takih primerih nikoli ne vemo, kdaj se bo ustalil in kdaj krene zopet na normalno pot dela. V medsebojnem občevanju se vedemo kot neizkušeno dete, ki vidi prvič ogenj, pa gre nedolžno naravnost v njegov smrtonosni objem. Če bi človeštvo ne imelo nobene druge izkušnje, kakor ono iz zadnje vojne, bi moralo po vojni že davno najti sredstva, s katerimi bi se dal za vedno preprečiti tak način medsebojnega obračunavanja. Vzroki, ki so dovedli do svetovne vojne, so nam zdaj znani, posledice pa čutimo še preveč. Vzroke in posledice veže ogromno pokopališče, kjer počivajo milijoni mladih življenj. In človeku se zdi, da vsega tega nikoli ni bilo. da živimo v idbalnih razmerah, da dnv gaće sploh ni moglo biti. Ce more človek z rafinirano točnostjo pripraviti najstrašnejšo usodo sebi in drugim, zakaj bi ne mogel napeti enake sile, da ustvari sebi in potomstvu čim prijetnejše življenje ? Neprestano slišimo od vseh strani, da je utopija prizadevanje, da bi zavladal na svetu trajen mir. V svojem razvoja je dajalo človeštvo pogosto mnogim težnjam etikete utopije, pa se je zmotilo ln nekdanje utopije so postale sdaj popoma stvarnost. Za svetovni mir je potreben samo dostojen način mednarodnega občevanja. Kadar se se stanejo državniki, si zatrjujejo, da teže vsi za svetovni mir. Doma se pa oborožujejo, pripravljajo strupene pline ta bojne avijone. Baaorozitve-na konferenca, ki se bo vršila prihodnje leto, bo morala ugotoviti, da Evropa še nikoli m* biia tako oborožena, kakor je zdaj. Gospodarska kriza je postala že neznosna, to srJftUno od vseh strani, ob- ijeni bivši namestnik staroste Fr. Masek ter br. A. Formandl, dr. Miroslav Klinger, dr. R. Kfovak, Fr. Kudela, Vt Mutler, M. Petru, Kari Schwarz, dr. Juraj Slavik, Bo* žena Styblova, dr. A. Šip, Martin Srni* Fak, V. Vondrak in dr. K. P7Wgn«r. Na novo so bih' v predsedstvo izvoljeni Fr. Barton, Vlasta Boučkova, dr. Eugen Dosudil, dr. Jan Keller, dr. B. Kladivo, Fr. Lasovska, dr. A. Nemeček, dr. A. Pechlat m T. Pechlatova. Izvoljenih je bilo tudi 6 gospodarskih m računskih pre* glednikov, med njimi na novo samo E. Marik. Na novo je bilo izvoljeno 6člansko razsodišče, v katerem so F. Beranek, F. Liska, dr. F. Prochazka, V. Stepanek, dr, J. Urban in Mil ada Mala. Foleg tega je nilo izvoljenih - 10 članov častnega raz so* dišča ter 5 članov rn 2 namestnika kura* torija Fiignerjeve ustanove. Iz predsed* stva ČOS so izstopih bivši načelnik dr. V. Vaniček, bivša načelnica Milada Mala, bivši namestnik staroste V. Stepanek, biv* ši dolgoletni tajnik dr. J. Urban ter F. Liska m Olga Fučikova, katerim se je predsedstvo ' Tren zahvalilo za doseda* nje delo. Po volit-ah je odbor razpravljal o raz* n" aa'OČih za" * -*»~ * drugim tudi o novem kroju za članic«* jezdnih odsekov. P poročilih računskih in gospodarskih preglednikov je bil podeljen predsedstvu absolu^rij. Seja je bila zaključena z k« razom veselja nad edinstvom in uspešnimi volitvami novih sokolskih prvakov ob po* polnem soglasju vseh udeležencev. Staro* sta dr. Scheiner se je »kreno zahvalil udeležencem in jih pozval, naj se še z večjo vnemo lote sokolskoga dela. S to sejo, posebno pa z volitvami je češko sokolstvo zopet pokazalo svoje veliko notranje edinstvo in razumevanje za skupne interese. Novo predsedstvo ča* kata dve težki nalogi, organizacija DC. vsesokolskega zleta v Pragi prihodnje leto in proslava lOOletnice rojstva dr. Miro* slava Tvrša. enem pa slišimo od vseh strani, da se postavljajo nove carinske barijere med narodi, ki so na izmenjavo svojih dobrin boij navezani drug na drugega, kakor so sploh kdaj bili. Razorožitev in ustanovitev unije evropski V- držav j* na dnevnem redu vseh mednarodnih konferenc, narodom se pa zdi, da se mnogo več govori o teh življenjskih vprašanjih Evrope, nego se faktično dela za njihovo uresničenje. Milijoni brezposelnih kličejo po rešitvi iz gospodarske in duševne bede. politični položaj Evrope je še bolj napet, kakor je bil pred svetovno vojno, duh medsebojnega zaupanja in solidarnosti, ki je v prvi vrsti potrebna za resnično razorožitev in ustanovitev evropske unije, ta duh, če ga je sploh kdaj kaj bilo, je pa ali docela zatrt ali pa še sploh nikoli ni prodrl med one, v katerih bi moral najbolj živeti. J"/ropski narodi so poklicani, da prehude ta duh in mu preskrbe nezlomljivo oporo, če hočejo imeti mirno bodočnost. Konferenca, ki se danes pričenja v Beogradu, ima namen zdramiti nas iz letargije f a tali stičnega pričakovanja bodočnosti ter nam dati pobudo, da postanemo aktivnejše v iskanju trajnega miru. Mednarodna alijanca kot pobudnica te konference danes ponovno dokazuje, po kateri poti hoče voditi žene, ki se zbirajo okrog nje. Ona hoče v vseh državah napraviti iz žen polnopravne in zavedne državljanke, ki lahko vplivajo na razvoj v taki smeri, da bo mogel vsak narod posvetiti vse svoje ustvarjajoče moči ohranitvi življenja, ne pa uničevanju, kaj« življenje je najdražje, kar imamo, pravimo usmerjeno življenje je največja dobrina. Češkoslovaško-jugoslo vensko pobratimstvo V sredo 13. t a se je vršila v staro* slavni Kutni Hori na Češkem pomembna češkoslovaško • jugosloveneka svečanost. Neodvisna jednota legionarjev je povabila v sporazumu s Krožkom prijateljev leglo* narjev v Kutno Horo Jugoslovansko kote, akademsko društvo »Jugoslavija«, če* škoslovaško jugostoveusko figo in Jednoto slovanskih žen. Pod pokroviteljstvom fle* n orala R. Medka in častnim predsedstvom župana J. BouSke je bil prirejen repne* zentančni češkoslovaško* j ugoalo r enaki ve* čer. 2e na kolodvoru so sprejeli prebivalci mesta goste tako prisrčno, da so se takoj počti tiH kakor svoji med svojimi. Prireditev je otvorila vojaška godba z jugoslo vensko in češkoslovaško himno. Prvi je izpregovoril pokrovitelj general Medek, ki je naglasa I, da sta Češkoslovaški m jugoslovenski narod slej ko prej združena v geslu »Zvestoba za zvestobo« in »Kri za kri«. Ce bo treba, bomo s orožjem v rokah branili dedščfno naših očetov in naših zvestih slovanskih bratov, je zaključil general Medek svoj govor. Senator ing. Haulin je govoril o razmerju Češkoslovaške do Jugoslavije, ki temelji na bratstvu obeh narodov. Jugoslavenski pesnik Božo Lovrič se je v svojem govoru spominjal težkega trp* ljenja tvojega naroda in poveličeval brst« stvo med obema narodoma. V imenu če* skosk)vaško*jugos4oven»ke Kge v Pragi je govoril dr. Kalas, v imenu Kutne Hore, župan J. Bovška, v imenu Jednote s loven* skih žen ga. Smolafov«*Capkova, v imenu akademskega društva »Jugoslavija« Bran* ko Vlasković, v imenu Jugoslovanskega kola pa ga. Ch4apeova«Djord j e vicava. Po koncertnem delu prireditve se je razvila intimna družabna zabava, ki je združila domačine in goste v pravem bratskem ve* sel ju. Lep glasbeni večer v Novem mestu Glasbena Matica, podružnica v Novem mestu, se je poklonila na svojem koncertu 9. t. m. geniju nesmrtnega A n t on a D v o* f a k a ob 90 letnici njegovega rojstva (1841), s sporedom, obsegajooim izključno njegova dela. Ko je zatisnn* leta 1884 prvak rniadoče* ških komponistov za vedno svoje oči, je bil trajen uspeh njegovega plod on osnega delovanja že zasiguran. Baš in v prvi vrsti po Dvofaku, ki je krožil že v ponosnih vi* šinah. Saj njegovega genija ni bilo treba odkriti. Ko so ga spoznali, je dobil odlične podpornike v glasb. velikanih Lisztu, Brahmeu, Bulowu in slovi/tem kritiku Hsns* lioku. In kar se je Smetani ob življenju le v manj n meri posrečilo, se je posrečilo sreč* nejšemu Dvofaku. Ob Smetanovi smrti sto* ječ v zreli moški dobi, m je utrl Dvofak že pot do svetovnega slovesa in imel za seboj dolgo vrsto presenetljivih uspehov. Slkoraj nepregledni so zakladi njegove muze v simfoničnih delih, komorni glasbi, v baladah, legendah, rapsodijah, v slovitih Slovanskih ple6ih, žgočih Furijantih. v ora« tori jih (Stabit Mater, Sv. Ludmila), opernih delih (zlasti Rusalka), v zborovem petju i. t. d. Glasbena Matica je imela bogato izbero, vezana v izberi le v toliko, kolikor so dela v tukajšnjih skromnejših razmerah izveds ljiva. fobera je bila srečna in z začudenjem smo brali na sporedu celo kompletno sim* foni jo, rekel' bi z malce strahom v srcu, bo*li delo tako velikega formata uspelo. Prvi del je obstojal iz bujne uverture »Carneval« (A dur — opus 92), »10. Slovan* skega plesa« v e^molu opus 46 in glasovite »Humoreske« v Ges*duru — opus 101, za njimi iz »Cikla moravskih ženskih dvospe« vov«, sanjave pesmi »Padle so pesmi v du* so mi« in markantne »Kmetov aloeve him* ne« za mešani zbor in klavir, drugi del pa iz slovite v spomin na triletno bivanje v New Yonku komponirane simfonije »Iz no* vega sveta« (tkav. ameriška simf. 1896) v kompletnih 4 stavkih (I. adagio — allegro moto, II. Largo, III. Molto nivaoe, IV. AUe* gro confuoco). Velja za vse programne točke: pestra metodika, bujni orkestralni kolorit, bogata invencija, markantni ritem v fini, do pod rob s nosdbe in s: zlomil roko ter ie kmalu umrl. Pokojni le bil predsednik Slovenske posoj'inice v Conemaughu. Zapustil je ženo m več otrok. V kraju Sudburv, država Ontario, se !e 1. maja smrtno ponesrečil 271etni Josip Kraljić. V rudniku je padel 300 metrov globoko in se ubil. Pokojni je bil doma iz vasi KTemence blizu Iga pri Ljubljani. • V kraju Ročk Springs ie 20. aprila preminul Franc Mevšk v starosti bO let. Pokojni je že delj časa bolehal na srčni hibi, ki je povzročHa smrt. Doma je bi iz Ro\t nad Logatcem, v Ameriki je bival 20 let. — V Pittsburgu je umrla v bolnici Katarina Pavlakovič, rojena Foršek. Stara je bila 36 let. Zapustila je moža in 5 otrok. — Dne 20. aprila ie v R:dgewoodu. država Newyork, umrl Janez Z'>rman. Pokojni ;e bil rojen leta 1871. v Rupi pri Kranju. Zapustil je ženo in hčerko. — V Binghamu. država Utah, je 23. aprHa umrl Alojz.;i Ar-ko. Pokojni je bi! star 42 let, rojen je h H v vasi Zamostec pri Sodražici, kjer ž:^e še njegovi starši. V Ameriki je zapusti! ženo in 4 nepreskrbljene otroj-iče. — V Pitrsburghu je 5. maja umrla Ana Krošc?, rojena U rek. Doma je bila iz vasi Loče pri Dubovem na štajerskem. Ziipustila je moža in 5 otrok. — Dne 26. aprila je poi-tegei jetiki Jakob Pestotnik v kraju Uttle čc Falls, država Newyork. Pokojni je Ml rojen v vasi Brezovica. Zapusti! je ženo, tri hčerke in tri sinove. Rodbini Strusovi v Chicagu je umrla triletna hčerkica. Blodeči Holandec V popolnoma novi razdelitvi pirtij io režiji smo pc preteku nekaj sezon slišali NVagnerjevo romantično opero »Blodeči Holandec«. Kapelnik dr. Svara je delo na* študiral in dirigiral ter dosegel Že z uvertu* ro zaslužen uspeh. Predstava je bila vse* skoz prav dobro pripravljena, orkester, zbori in soli v vsakem pogledu povsem za* dovoljivi, oprema in inscenacija lepa in za* nimiva. Dasi niti najbolje izvajani Holandec ne more razpolagati naše polžjekrvne publike do tolikih izbruhov navdušenja, kakor kaka opereta z najslabšo predstavo, je bil vendar aplavz po vsakem dejmju tako iskren in topel, da lahko konstatiramo, da so predstava in zlasti kreacije soli6tov res« nično zelo nagajale, G. Križaj je kot gost podajal kapeta* na Dalanda krepko in vseskoz jako simpa* tično. Ga. Thierrv KavČnikova je vzva* jala veliko partijo Sente z vso pevsko umet* nostjo in je z izredno ambicijo zmagovala tudi opasne višine. Jasno pa je, da sanjar* sko dekletce ne ustreza njenemu naturehi in da pevska lega te cesto visoke so-pranske partije rrrav tako ne more ugajati žametu njenega glasu, kakor ne slamnato rumena vlasulia njenemu jugoslovensko-terrrnemu rasnemu značaju. Umetnica pa se oči vi dno s prav izredno ognjevitostjo bori baš najraje s čim težjimi nalogami. Nieia visoka muzikalnost, pevska velika tehnika in njena močna igralska natura ji prina šajo uspehe, ki so neoporečni Gosp. M a rč e c je s svoiim Erikom 17-nova dokazal, da se prav razveseljivo razvija. Njegova izvrstna vokaiizacija le vzgledna. Razumemo ga vsako besed-. Tudi čustvenost svoje partije je podajzl prav dojmljivo. F*evski in igralski Je povsem zadovoljeval yt. žel zaslužen usp^h. Marv, Sentino pestunjo, je podaja.t ga. K o g e j e v a, krmarja pa g. Moho-rič. Oba sta docela ustrezala. Mohoričev glas je v zadnji dobr pridobil na svežosti in mu partija vrlo ustreza. Naslovno ogromno partijo je pel fs učinkovito igral g. Primožič. Globoko tugo je zlasti z očmi izražal dosledno in sugestivno. Kipno zamaknjenost v Sento pa bi si želel prekinjeno s toplim izraze«! na obličju in v pogledih. Zakaj sicer ie neverjetno, da bi dekle vzljubilo strahotnega tujca. Duet in zaključni tercet zahtr-vata vsekakor več verjetne človečnosti. G. F*rimožlč je bil pevski ta igralski od :-čen ter je Holandec nedvomno ena njegovih riajrnočnejšm kreacij. Ženski zbor v 2. in moški zbor v 1. tn 3. sta bila prav dobra in sta tudi igra-ski polno zadovoljevala. Kakor Često, *o bile ženske preveč uniformirane. Nova Ho^andčeva ladja je prav e teflona. Moti pa, da prihaja Horandec od leve izza skalovja, ne pa z ladje. V splošnem torej prav dobra predstava glasbeno prekrasnega užitka. G. dr. Svara je prejel šopek m mnogo priznanja. Fr. a fsfSefesttfC«! KOLEDAR. Danes: Torek, 19. maja 1931, katoličani: Oelesttn; pravoslavni: 6. maja, Vito-slava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opata: Snegurfiica. B. Klas Matica: Schubertov majski sen. Kino Ideal: Svetnica aH vlačuga. DE2URNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Leustek, Resi jeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. —Ij »Afrika govori«. Na splošno željo bo ponavljala ZKD graodrjozni kulturni zvočni fftm »Afrika govori«. O filmu sa* mera se je že toliko govorilo io pisalo, da nam ga posebej ni treba več hvaliti. Pred* stave se bodo vršile od jutri vsak dan ob 14.30 v prostorih Elitnega kina Matice. Ce* ne globoko znižane. Šolski mladini ogled filme toplo priporočamo. Dobrodelni koncert Včeratf avecer je v Unionu priredij krajevni odibor Rdečega križa dobrodelni koneemt, ki je bil k)tjuh skiroanmi reklami leipo obiskan. Pri koncertu je kot glavni izpol/nijevalec programa sodeloval dijaški orkester na orglice pod vodst/vom konfi. prof. Karla Jeraja. G. Jeraj Je glasbeni pedagog, ki mu mi vsi dragi ne sežemo niti do kolen. Mož je, ki je svoj čae na Dunaju leta in leta poučeval violino ne-bogldene slepce, ki je v Ljubljani pod okriljem prosvetnega oddelka, žal, samo dve leti vodil nedeljska glasbena predavanja za sredndesoleko mladino, ki je v področju GrL M. LzveiDaJ pred nedam lm časom dijaški godalni orkester tako, oa se mu nismo mogli načuditi, ki je sedaj v teku enega trudapolnega leta kot prvi uvedel m postavu na koncertni oder dijaški orkester na orgJice, karkr&nega imaoo n. pr. v Nemčiji ttxL šole te> darrao. Orkester, ki Je del nar. Sel. gL drufttrvm >&log>e«, sestoji iz okoti 40 fantov osnovnih, meščanskih m srednjih sol, pri njem pa sodeluje tudi nekad akademikov. G-lavnl skupini diatoničnih ongiic je prof. Jeraj ipctdtružil I par harmani.k In godalnih instrumentov, .kd dajejo orkestra barvito in močno ozadje. Vsi ti dečki, ki so navdušen* in z bli-skajočimi očmd izvajali včeraj celo serijo narodnih pesmi, so prisJi do svojega prvega javnega nastopa šele po temeljiti Ji teoretično-glastoenih naukih, iavnstno pripravljeni, zares idealno nas&uddraui, tako, kakor zna in zamere to pripraviti samo iprof. Jerad. In uspehi, zlasti drjaekiih orkestra bi £h ali pevskih skupin, so odrvisni vedno in samo od njtrbovih voditeljev. Voljan, izvrsten instrument so, ki iapol-n6iovenfifci vokalni kvintet«, ki je izvajal tndi troje pesmi, katerim je moral dodati se četrto. Koncert je zaključil zanimivi roški narodni ples baletnega mojstra Petra Gotovima ki članice baletnega zbora Gioele Pavdič. Krajevni odbor Rdečega križa je s šestare programa svojega dobrodelnega koncerta teneJ zelo srečno roko ter je popolnoma napel. —č Četrtek, 21. maja. 12.15: Ptesčc. 12.45: Dnevne vesti. 13: Cas, plošče, borza, 18: Plošče. 18.30: Dra* go Ukga: Gimna*tične vaje. 19: Dr. Mir* ko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30: Dr. Reva: Vremenoslovje. 20: Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30: Epizode rz Jezu so* vega življenja. 21.15: VioRna solo, igra g. Honeriem. 22: Slovenske narodne s h ar* rnonjko, pojeta gg. Mirko Jelačin m Dra* 30 Žagar. Harmoniko igra g. Stanko. 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. T ženstvo za svetovni mir Zanimiv govor ge. štebifeve na mednarodnem kongresu v Beogradu Stev. 111 »8 L O V E N S K T N A R O D«, dne 19. maja 1931 Stran 3 Jutri! Premiera! Elitni kino Matica! Najlepša UHna zvezdnica, plavolasa ▼ krasnem zvočnem filmu Lien Deyers Ljubezen preko groba Dnevne vesti — Uprava Zveze slovenskih zadrug:. O obenem zboru Zveze slovenskih zadrug: smo poročali že včeraj. Po predsednikovem g-ovoru je poročal ravnatelj g. Fr. Trček o priključitvi celjske zadružne sveze. 2 združitvijo zvez je bil odstranjen raacep iz leta 1907. Ustvarjena je bila pa tudi enotna in močna zadružna organizacija, M z mnogo večjim uspehom vrši svojo nalogo in avtoritativneje predstavlja obsežno zadružno organizacijo. Poslovanje zveze je v vzornem redu in občni zbor je z odobravanjem sprejel vsa poročila. Soglasno so bili izvoljeni v načelstvo za dobo treh let dosedanji člani gg. inž. Franc Zupančič in dr. Janko Kersnik, oba iz Ljubljane, ban dr. Drago MaruSič, Stanko Lenarčič iz Nove vasi, Ivan Pipan iz St. Vida in Lovro Sušnik iz Škofje Loke. Na novo so pa bili izvoljeni kot predstavniki bivše celjske zveze dr. Milan Gori-šek iz št. Lenarta v Slov. goricah, ravnatelj dr. Josip Komljanec iz Ptuja in dr. Josip Zdolšek iz Brežic. V nadzorstvo je bil namesto izstop i vsega Matije Brezovar-ja izvoljen Hinko šumer iz Šmarja pri Jelšah. — Vozne olajšave. Prometmi minister ie izdai sklep, po katerem se izpopolni tak^a 16 B pravilnika o znižanih potniških tarifah tako, da plačajo pokrajinske zveze Fe. rijalnega saveza 50% voznine za dobo od 1. junija do 30. septembra. — Z odlokom prometneg-a ministra št. 36.732 z dne 15. maja je dovoljena polovična vožnja na vseh državmh železnicah in parnikih do Nakova pri Veliki Kikiodi, kjer ho 34. in 25. t m. poljedelska razstava. Udeleženo kupijo pri odhodu cel vozni listek do Nakova in se vrnejo s tem listkom do izhodne postaje. — Razpisani službi. Cestni sreski odbor v Kranju odda mesto tajnika in pisarniškega pomočnika. Za tajnika se zahteva izobrazba, ki je potrebna za tajnika III. kategorije, za pisarniškega pornočnika pa najmanj izobrazba za zvanično službo po uradniškem zakonu. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. — Zgradba novega občinskega doma v St. Vidu. Danes so v Št Vadu n. Ljubljanu začeli kopati temelje za zgradbo novega občinskega doma. Zgradba bo dvonadstropna, moderna, podkletna. v njej bodo uradi za občinski svet, župana, tajništvo itd., na razpolago bo pa tudi 12 stanovanj. Vse poslopje bo obsegalo 23X14 metrov, stalo bo pa približno 15 metrov od glavne gorenjske ceste. Delo je prevzel znani stavbenik g. Miroslav Zupan, graditeli Trgovskega in GostUničarskega doma v Ljubljani. Poleg občinskega doma začno v najkrajšem času graditi tudi poslopje za zdraviliški dispanzer. — Iz Kadeč pri Zidanem mosta. Ciril-Metodova podružnica je poslala družbi či-sti dobiček od kegljanja 56 Din. Iskrena hvala! 25bn — Oficijelni ilustrovani katalog 11. ljubljanskega velesejma izide ob otvoritvj istega, to ie dne 30. t m Samozaložbo je prevzela tvrdka Aioma Gompanv v Ljubljani. Kataiog bo letos povsem priročno urejen ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta zamogei služiti kot izčrpni svetovalec pr! iskanju trgovskih zvez. — Petnajst angleških letal v Zagrebu. Kakor smo že poročali, bo 24. in 25. v Zagrebu mednarodni letalski miting. Zagrebški Aeroklub je prejel včeraj iz Londona brzojavko, da se mitinga udeleži tudi 15 angleških letal, ki prispo koncem tedna v Zagreb. Med Anglež; je najslavnejši letalski akrobat Broad. Po mitingu in letalski razstavi prirede Angleži več propagandnih poletov po Jugoslaviji ter posetijo Beograd, Sarajevo, Splrt, Ffttvi-čka jezera, Bled itd. — Tujski promet na Hrvatskem Primorja. Na Hrvatskem Primorju je zavladalo pravo poletje, tujci so že začela prihajati v večjem številu. Na SuŠak prihajajo dan za dnem večje skupine letovišcar-jev, v prvi vrsti Nemcev. V Orikvenioi je že 300 gostov, v Baski 90, večinoma Nemcev. 14. t m. sta bfli otvorjeni na Sušaku obe kopališči. Vse kaže, da bo tujski promet na Hrvatskem Primorju letos zelo živahen. Večji hoteli imajo za glavno sezono skorai vse sobe oddane. — Angleži v DahnadlL 27. t m. prisp* v Split velik prekooceanski patnik »Vice-roy of India«. s katerim se pripelje 400 Angležev, ki posetijo Mfllno, Dubrovnik in Kotor. — Šolska mladina ima za obisk letošnjega 11. ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po Din 3 za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo Šolska vodstva. Dan obiska poljuben. — Iščejo se dediči, »Amerikanski Slovenec« poroča, da je v kraju Lcadviile, država Colorado, 7. aprila 1925 umrl Josip Ježek. Svoje premoženje v znesku 300 dolarjev je zapustil bratu Francu, ki se pa še ni javil. Denar je naložen pri Zapadni slovenski zvezi v Denverju, država Coioraoo. — Prebivalce mesta Kranj in okolice opozarjamo, da gostuje drevi ob 20. uri v kranjskem Narodnem domu ljubljanska drama. Vprizorita bo Lipahovo izvirno komedijo »Glavni dobitek«. Ker je to zadnje gostovanje naše drame v letošnji sezoni v Kranju, Se prav posebno opozarjamo vse občinstvo na nocojšnjo predstavo. — Pohištvo na veleselmn. Na letošnjem veiesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in VSžirnarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva, kakor v raznih inten-eurih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnostt, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu E. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in deloma deževno vreme. Včeraj je bik> lepo samo v SkopJju, drugod pa oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 30.2, v Sarajevu 26.2, v Splitu 25.8, v Zagrebu 24.2, v Skopi j u 23.8, v Mariboru 2X2, v Ljubljani 16.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.4 mm. temperatura je znašala 16.8. — Pod voz je padel. V Stari Blažu ti pri Jurkloštru so se včeraj popoldne splazili posestniku Antonu Jurku konji, padel je pod voz in se precej poškodoval na jjla- vi in po obrazu. — Štiri otroci utonili. V Gospodinjicih v Vojvodina se je v nedeljo pripetila težka nesreča. V bajerju, ki je globok jedva poldrugi meter, so utonili štiri otroci. Blizu bajerja je bila v nedeljo nogometna tekma, ki je privabila tudi mnogo otrok Okrog 4. popoldne so začeli otroci kričat1, kajti 91etni sinček Svetozarja Popoviča ie gagal. Še predno so mu mogli priskočiti na pomoč, ie utonil. Pozneje so ugotovili, da so istega dne utonili še trjie otroci, ki so se tam kopali. Na bregu so namreč našli obleke sinov posestnikov Gjure Konjovv ča, Stevana Haradija in Rade Bobanova-čkega. Vse štiri otroke so pozneje mrtve potegnili iz bajerja. — Dvakratni morilec obsojen na smrt. V Beli Crkvi je bil včeraj obsojen n2 smrt na vešalih razbojnik Janoš Horvat, ki je v Vršcu ubil in oropal gostilničar!* Mihajla Dindaura in njegovega sina, iu oropal ter ukradeno blago odpeljal na Din-da uro vem vozu. Pri umoru je sodeloval Horvatov tovariš, katerega pa policija 5e ni prijela. * Tovarna Jos. Refch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane —Ij Netočno poročanje. Od predsedstva Jugoslovanske gasilske zveze »Ljubljana« smo prejeli sledeči dopis: Pod naslovom »Florijanova nedelja« je priobčil »Sloven* ski list« dne 11. t. m. poročilo, ki je ali iz nevednosti ali pa morda namenoma netoč* no, ker navaja, da je v zastopstvu odsot* nega zveznega staroste, g. Josipa Turka v o« dil gasilce g. Rihard Engelsberger in da so pred njim ob povratku defilirali na Kreko* vem trgu. Dasi nikakor nismo malenkostni in častihlepni, moramo resnici na ljubo po« jasniti, ker ne smemo in ne moremo d opus šcati zapostavljanja zveznih in župnih pred« stavnikov in misticifiranja javnosti s takimi tendenciijoz-nimi poročili, da je vodil gasil« stvo ljubljanske župe njen načelnik, tovariš Franc Zupan ter da so gasilski zbori na Krekovem trgu defilirali pred zveznim taj« nikom in župnim načelnikom Zupanom. —lj Stanje ponesrečene turistke Paki-*eve povoljno. Kakor nam poročajo, je stanje- ponesrečene turistke Marije Paki-ževe razmeroma povoljno. Ponesrečenka trpi sicer hude bolečine, vendar zdravniki upajo, da bo okrevala. —lj Vratar Stare bo danes aH jutri zapustil Leonliče. Stanje zagrebškega športnika, Haškovega vratarja Starca, ki ss Je ponesrečil pri tekmi HaSk-Primorje, se je tako rboljsalo, da bo lahko že danes sil jutri zapustil Leonisče. —IJ V Ljubljanici pridno delajo kljub vsem težavam ki slabemu vremenu. Nič kaj ni prijetno zlasti kopanje temelja za desni opornik prvega mostu na Cankarjevem nabrežju. V jamo čedalje bolj vdira voda, ki jo črpajo s centrifugalno črpalko. Delavci delajo v brozgi, ki jim sega malo-dane do pasov. Včeraj so razširjali temelj s pomočjo kompresorja, sekali so beton starega obrežnega zidovja. Pod Prešernovim spomenikom imajo tudi že vse pripravljeno za kopanje temelja pod struge, zagatna stena je postavljena okoH vse jame. V tej jami so naleteli na številne stare pilote, ki so siia žilavi ter jih je težko izkopavali, kar ddo precej zadržuje. —lj S sklopnim čolnom po jugoslovanskih rekah in jezerih ie naziv «?k;oDt'Čnejr* predavanja, katerega priredi Turistovsk? klub »Skala« jutn ob 20. ur: v vetok: derani hotela Union. Predavatelj g. VValter Frentz, predsednik visokošolskih Kajak -Klubov Nemčije, nam bo z lepimi diapozitivi pokazal mikavost tega nam dosedaj še povsem nepoznanega športa. Jugoslovanske reke, ki so pripoznane od tujcev kot najbolj primerne vode za gojitev tega lepega Športa, so g. Frentzu nudile s svojimi divjimi soteskami in romantičnimi obrežji mnogo prekrasnih motivov, katerih se je predavatelj kot odličen foto-amater prisvojil s svojo ioto - kamero. Priporočamo ogled fotografskih slik iz tega predavanja, razstavljenih po izložbah ljubljanskih trgovin. Ker je za predavanje veliko zanimanje, opozarjamo, da si vsakdo oskrbi pravočasno vstopnice v Matični knjigarni. —lj Iz gledališke pisarne, Danes in jutri ostane drama zaprta. — V četrtek sc ponovi Klabundova igra »YXZ« za red b. Predzadnja vprizoritev misterija »Slehernik« bo v letošnji sezoni v petek za red C v opernem gledališču. Za btrrnaoce in bir-manke vprizori drama v nedeljo ob 15. Gofijevo veselo pravljico »Princezka in pastirček«, ki je v letošnji sezoni lOkrai napolnila gledališče. Predstava bo po znižanih cenah izven. — Opera ponovi drevi »SnegurČico« za red B. — Jutri se ponovi opereta >Oj ta prešmentana ljubezen« za red E. — V četrtek nastopi v »Večnem mornarju« kot Senta učenka tukajšnjega konzervatorija Stanka Jirtriša. Predstava bo za red D. —lj Mestna pHnarna priredi v sredo 20 t. m. ob 8. uri zvečer v šentjakobski SoM (vhod iz Florijanske ulice) predavanje o plinski kun?, združeno z brezplačno po-kušnjo jedil. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se za to zanimajo! —Ki Predavanje Turistovskega kluba »Skala«, ki se vrši jutri ob 30. uri v veliki dvorani hotela Union, bo eno najzanimivejših predavanj, kar smo jih čuli tekom zadnjih let Potovanje s sklopnim čolnom po jugoslovanskih rekah, katerega se je v preteklem letu udeležil g. Welter Frentz, predsednic nemških Kajak - Khibov, ie bile podano v neštetih predavanjih po celi Nemčiji ter smo si s tem osigurali za letošnjo sezono velik obisk nemških Kajak-vozačev. Pri nas je tovrstni šport skoraj docela še nepoznan, vsled česar priporočamo obisk tega zanimivega predavanja. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Matični knjigarni. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v naivečji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c XX. —lj Koncert »Zarje« m »Svobode« jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice Ima na sporedu: dr. Dolinar: Venček narodnih pesmi, ki ga igra sekstet na pihala »Idilo« in »Polko« igra kvartet na pihala, dirigira Fr. Dolinar. Maks Vrtačnik zaigra na gosli Zajcev koncert št. 5. Sopranistka Štefka Vukova zapoje Gllnkovo »Severno zvezdo« in Devovo »Snegulčico«, Denzova »Ce bi vsi razumeli« in Mayer-Stolzenau-ova »Mala pesem« pa je duet s sopranom in violončelom. Violončelo igra B. Santel, na klavirju D. šantlova. Drage Burger zapoje Medvedovo »Pred durmi«, Griegovo »V čolnu* in »Jaz ljubim te« ter F. S. Vilharjevo »Pitaš dušo«. Spremlja ga na klavirju kons. Marijan Lipovšek. Kovinar in konse rvatorist Korošec zaigra na j zav-no Paudezetovo »Arijo«, kapelnik jazza Sonny boy pa na saksofon Rudy Wiedeof-tovo >Valse Vanite«. Ob klavirju kons. žebrč. Vstop prost. —lj II. javna produkcija goiencev Icon-servator*)a ob sklepu šolskega leta 1930-31 bo v petek ob 20 v Filharmonični dvorani. Na sporedu so izključno skladbe enega najznamenitejših sodobnih čeških komponi-stev Vitezslava Novaka. Produkcija ie v proslavo 60*etnice velikega avtorja. Na programu so samospevi, klavirske skladbe ln komorni trio. Natančni spored priobčimo. Vstopnice od 12 Din navzdol so v predpre-daji v Matični knjigarni, kjer se dobi tudi natančrr spored. —ij Društvo »Soča« v Ljubljani priredi na binkoštni ponedeljek 25. t m. v SiŠkt na vrtu in v vseh prostorih restavracije Raininghaus (pri Pavletiču, Frankopanska ulica) vrtno veselico. Začetek ob 3. popoldne. Vršil se bo domač ples po borjarju, pesku in v salonu, potem bo srečofov in drugo. Točila se bodo domača vina. 225n —lj Opozarjamo na oglas dražbe Co-merce, Tavčarjeva ulica 2, II. nadstropje. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo zvečer vaja mešanega zbora. Ne zamudite! — Odbor. —lj Mestna zastavljalnica v 6oboto dne 23. maja radi čiščenja uradnih prostorov ne bo poslovala. _lj Mestna zastavljalnica bo imela red« ni družbi oktobra 1930 zastavljenih pred« metov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino i. t. d.) 6. maje, efekte (perilo, obleko, stroji L t. d. pa 12. maja t. L od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. f Afrika govori knltnrni fllin pn| dnevno ob Veliki od }otri v Elitnem Mm Mattel! Ljudske t Čitajte itastrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« tfflladje, kdor inlad iazgleda... Starost žene ne igra danes nikake vloge več! Mlad je kdor mladostno izgleda. Gladki in čisti teint je odločilne važnosti. Redno uporabljanje ELI DA FAVORIT MILA daje oni nežni in sveži teint, ki je tajnost mladosti. Dtega dišeča pena tega mila ne samo da popolno čisti m osveži kodo, nego deluje tako, da koža ostane gladka in mehka — prednost, ki daje pojavi vsake dame mladostniki sveži izgled. EUD^^MILO Zanimiva frizerska tekma Zaključek tečaja za damsko friziranje — Dobri uspehi udeleiencev Ljubljana, 19. maja. V okrilju ZTOI je tudi Zavod za po* speševanje obrti, ki se pa popolnoma loči od državnega zavoda za pospeševanje obr* ti. Prireja pa prav tako tečaje za obrtnike najraznovretnejših strok. Med najboljše obiskanimi je bil tečaj za damsko friziranje v Ljubljani, ki je trajal tri mesece in ga je obiskovalo 26 mladih frizerk in frizerjev, poučeval je pa znani mladi strokovnjak g. Vili Franchetti, ki ima že celo kolek; cijo dragocenih doz za cigarete in drugih daril z raznih tečajev, ki jih je vodil po dr* žavi. Za strokovnjaka, ki lahko kakor naj* boljši tujec vodi tečaje v vseh panogah sil* no napredujoče obrti se je izobrazil v ino* zemstvu, kamor je letos poslal tud. zavod za pospeševanje obrti dve talentirani fri* zerki, da se izučita kozmetike, pozneje bo; sta pa vodili tečaje. Po novem obrtnem z i* kanu je namreč kozmetika posebna, od brivske in frizerske obrti ločena obrt, a doslej je bila prosta. V tisti dolgi dvorani pri »Levu« na Go* sposvetski cesti, ki jo vsa Ljubljana pozna z večerov društva »Soče«, je stala snoči od enega konca do drugega dolga vrsta miz z ogledali in raznim orodjem, ki se z njo di* sciplinirajo in preobrazujejo kuštri v najpi* kantnejše dečje glavice. Pred njimi so sedeli srčkanj modelčki, da bi bil človek sam naj* raje oblekel bel plašč in začel brbrati po glavicah, kakor so to delali tekmovalci z največjo ročnostjo in spretnostjo. Ker so trije obiskovalci tečaja odstopili, jih je tek* movalo le 23, ki so bili vsi iz Ljubljane in bližnje okolice, le po eden iz Zagorja, Št. Vida in Škofje Loke. Vsi udeleženci so prav pridno obiskovali tečaj, ki je trajal 3 mese* ce in sicer je poučeval vodja g. Framchetti tri večere na teden po dve uri. Ker moramo računati med tem časom nekaj praznikov, je ves tečaj trajal le kakih 60 ur, kar je sitao malo, saj imajo drugje najbolj expres* ni tečaji najmanj po 100 ur. Kako zelo se je ■žrtvoval vodja, ki je v največji brozgi mo* ral ponoči v šolo v Šiški in koliko je dose* gel, se je videlo pri tekmi, ki so njene re* zultate strokovnjaki ocenili zelo laskavo. Tečaj je nadzoroval obrtni referent ZTOI tajnik g. dr. Pretnar, ki je tudi snoči vodil tekmo. Rasen velikega števila pomočnic in po« močnikov ter drugega občinstva so do zadnjega kotička zasedli dvorano zastopniki brivske zadruge z načelnikom g. Sinkov* cem :n obrtnika gg. Podržajem, Do« lenccm, Pliveričem, ter drugimi mojstri, prišel je tudi iz Trbovelj g. H e * ring, g. Gorenc z Jesenic in druga, še bolj modno je bHo zastopano društvo las« niča rek: h delavk in delavcev, ki so ga za« stopali predsednik g. Mirko Zaletel, pod« predsednik g. Mate I v č e v i ć in odbornd* ki gg. Burger, Habiht ter večina čla* nov, ki so i največjim zanimanjem in ne« ukrotljjivo nestrpnostjo zasledovali tekmo m pričakovan rezultatov. Strogo razsodišče strok ovnjkov so tvorili zastopniki mojstrov in pomočniškega zbora Za predsednika je fungirsl naš odlični strokovnjak g. NavinŠek, nadalje •o bfli p« odboru gdč. Erna Fettichova m gg. Metod Podkrajšek, Habiht m Banko, Najtsijo vlogo je pa gotovo ga. Gorazdova, ki je bila nekako pred« razsodišče ter je odločala kdo pride v fi« n*le ter posredovala med tekmovalci in razsodiščem, ki je poslovalo v posebni 60» bi, ne da bi videlo tekmovalce aii jih po« znalo. Tekmovalci 6o bili zaznamovani s ste* viLkami in ko je potekla za tekmo določena ura, so morali svoje modele zapustiti, sodn. so pa z vso strogostjo pregledala in oceniti njih umotvore. Sikio so biii kritični in zlasti gospod predsednik si je vsako glavico ogle« dal od vseh strani, privzdignil vsak koder« ček ter si ga ogledal od vseh strani, predno je določil število pik. So namreč rri toliko za fantazijo tekmovalca, kakor za njegovo tehniko v pravilnem onduliranju. Zanimivega večera se je udeležil tudi podpredsednik ZTOI g. Ogrin, kn je pred pričetkom spregovoril nekaj lepih priznal« nih in ieapudbudnih besed. Ko je potekla za delo določena ura so odložili tekmovalci orod(je in vstopili so člani razsodišča. Predsednik g. Navinšek je pojasnil, da dobi 6 najboljše ocenjenih tek« movalcev posebne priznalne diplome, vsi ostali pa izpričevala o obisku tečaja. Nagrado dobi lahko le oni, ki še prej ni obiskaval nobenega tečaja. Ko so si sodni« ki ogledali V6e glavice in izračunaH po dol* gem posvetovanju točke, se je udeleženec tečaja g. Kamenarič zalivani v imenu udeležencev tečaja prirediteljici ZTOI in prosil, da bi kmalu priredila še drugi tečaj, ki bi trajal vsay 6 mesecev. Posebno hva» ležnost je pa izrazil vodji tečaja g. Fran« chettiju ter mu izročil kTasen šopek in dra» g ocen o dozo za cigarete v spomin. Tečajni* ki so bili pa tudi kavalirji, saj je dal vsak svoji žrtvi, ki se je na njeni giavi vežbal 3 mesece, jo oukal in večkrat tudi opekel, prav lep šopek. Končno je raaglasil g. dr. Pretnar naslednji rezultat tekme: Prvo me« sto so strokovnjaki prisodili Leonu V i • dergarju, ki je od 75 dosegeljivih točk dobil 46 točk, drugo mesto je dobil K a * m e n a ri č Tomo s 43 točkami, tretji je bil Josip Klopčaver s 37 točkami, črteti Mfla-n Fugina s 36 točkami, peti Rudolf Krivec iz Škofje Loke — V6i ostali 60 iz Ljubljane — a 33 točkami in šesti Drago Veber z 31 točTkami, izven konkurence je pa razsodišče še posebej pohvalilo g. Drago Ilovarja, ki je za svojo prekrasno gla* vico dobil celih 71 točk. Po razglasitvi je g. dr. Pretnar v lepem govoru orisal pomen izpopolnitve v svoji stroki ter povdanjal, naj se skušajo obrtniki izponoinfti še v inozemstvu, kar jim bo po možnosti ZTOI rada pomagala. Obenem se je pa zahvalil komisiji in veem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha tečaja. Pred« sednlk g. Navinsek je izjavil, da so uspehi za tako kratko dobo uka zelo dobri, ven* dar naj se pa nikdo izmed odlikovanih ne prevzame, saj je to šele skromen začetek njih znanja. Izpopolnjujejo naj se vsi, da postanejo res pravi dobri mojstri v čast stanu in narodu. PodpTedaednik društva lasničanskih delavk in delavcev g. Ivčević se je ▼ daljšem govoru zahvalil ZTOI za inicijativo in podporo, posebno pa izvrstne, mu učitelju g. Franohettiju ter razsodišču. Po tekom je združila vse udeležence le« pega večera prijetna zabava Stran 4 SLOVENSKI KASO D*, dne 19. nuja 1931 Stev. 111 Grey: 25 Skrivnostni jezdec Roman* — Da, knrijozen Človek. Naši možje so ga takoj vzljubili, ko je priše1 oni dan s psi mirno. Smejati sem se morala, ko sem ga prvič videla. Majhen, šepast, krivonog in brazgotinast možic strašno ostudnega obraza. Ko je pa prišel vdrugič, sem pozabila, kakšen je. — Res je. Lep ni, toda človek takoj pozabi na njegovo ostudnost, — je odgovorila Columbina s toplim glasom, — Za njegovo zunanjostjo se čuti še nekaj drugega, globljega. — Ah, obe sva ženski m razumeva take stvari borje od moških. Naši možje gledajo najbolj na to, kaj kdo zna. On je popravil Tomu revolver, ki je bil že celo leto pokvarjen. Popravil je nam tudi uro in zdaj gre tako dobro kot še nikoli. In potem je nam rešil kravo, ki se je bila zastrupila s strupenim zeliščem. Vprašala sem ga, kako je mogel to storiti, pa mi je odgovoril — pravi žrvinoztfravrrik. — Ker sva že pri zdravnikih, — je nadaljevala Columbina z glasom, ki naj bi prikril njeno razburjenje, — ali veste, ali je bil Wilson Moore s svojo ranjeno nogo v Kremmlingu pri zrav-niku? — Ne, — je odgovorila gospa Aa-drews. — Nobenega zdravnika niso mogli najti. Treba bi bflo poslati ponj v Denver, ker pa Wils ni mogel čakati tako dolgo, mu je naravnala ki obvezala nogo gospa Plummer. In obvezala mu jo je zelo lepo, kar lahko potrdim. — Oh, hvala bogu! — je vzkliknila Columbina. — Torej ne bo pohabljen — niti šepast? — Mislim, da ne. Sicer se pa lahko sami prepričate, kajti Wills je tu pri nas. Pripeljal se je predsinočujim m stanuje pri mojem svaku — tarrrie v drugi koči. Gospa Andrews je povedala to novico zelo hitro in z očividnim zadovoljstvom, toda na dnu njenega srca je bil skrit še plemenitejši, bolj ženski nagib. Prijazno je pogledala Columbi-no in se lokavo nasmehnila. — Tu! — je vzkliknila Cokimbina vsa iz sebe; zdrznila se je in nekaj časa je pod vplivom presenečenja, radosti in strahu zdaj zardevala ^daj zopet prebledevala. — Da, Wirs je tu, — je ponovMa gospa Andrews ki pogledala skozi vrata. Saj bi ga morali prav za prav videti. Hodi z bergljatni. — Z bergljaim! — Da, z bergljami, ki si jih je naredil sam... Čudno, da ga ni v "deti. Morda je odšel v hišo, ko je vas zagledal. — Zastran teh bergeij je namreč zelo občutljiv. — Ce je tako — tako občutljiv, bi bilo morda bolje, da grem. — Conim-bina se, je borila proti svoji zadregi ki zmedenosti. Kaj če bi ga slučajno sre-čala! Ali bi mislil, da je prišla name notna? Srce ji je začelo močno ihh pati. — Kakor je vam bolj prav. dekle, — je odgovorila gospa Andrewsova. — Vem, da sta se z Wilsom prepirate; pravH mi je o tem. No, Če pa morate iti, upam, da se še oglasite, predno začne snežiti. Zbogom m zdravi ostaaite. Cohrmbrna se je naglo posovtla tn z zk) slutnjo je zapustila Andrcwsovo hišo. In takoj za oglom druge h se, mimo katere je morala, je zagledala Wilsona Moora ob bergljah m z obvezano nogo, na katero sploh ni mogel stopHi. Tudi on jo je opazii; pospeši je korak, da bi se izognil srečanju ali skril za ograjo, predno b: ga zagledala Bil je namreč prepričan, da ga ai opazila. — Wilson! — je vzkliknila nehtte. Komaj je izgovorila njegovo Ime, že ji je bilo žal, da se je prenagli'a. Toda bilo je že prepozno. Cowboy je obsta-in se počasi obrnil. Columbina je postala naenkrat enako pogumna, kakor je bila piej ooleča. Krenila ie naglih korakov proti njemu. Pogled nanj je bil izpremenil njen sklep. — Izogniti ste se mi hoteli, WJson Moore! — je dejala očitajoče. — Dober dan, Columbina! — Za njene besede se sploh ni zmerni. — O, kako mi je bilo hudo, ko sem zvedela, da je vas doletela aesreča! — je nadaljevala. — Zdaj sem pa vesela, da ste... da ste... Nekaj biedi in suhi ste, VVUson, pozna se vam, da ste mnogo pretrpeli. — Da, malo me je zdelalo, — je odgovoril. Columbina je poznala njegov obraz samo kot izraz cvetočega zdravja, zdaj je pa videla na njem sedove težkih muk tn potrpežljive vztrajnosti. Zdel se ji je tudi močno postaran. Nekaj v njegovih lepih, temnih ocen ?o je globoko ranilo. — Nobene vesti nisem dobi a, — je nadaljevala očitajoče. — Nihče mi ni hotel povedati, kako in kaj je z vami. Cikoši so trdili, da sami ničesar ae vedo. Oče se je jezil, če sem ga vnašala. Jacka za vse na svetu nisem noteb vprašati. Voznik, ki je bil prišel k nam, mi je lagal v obraz. Tako sem lorej Od danes naprej smo zopet znižali cene v oddelku C ženske nogavice od 8.— Din, moške nogavice od 3.50 Din, žepni robci od 2.— Din naprej — in vso drugo manufakturo? Oglejte si in prepričajte se pri DRUŽBI COMMERCE D. D. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2,1, nadstropje prišla danes namenoma k Andrewsc-vrm, da poizvem, kako in kaj ie z vami. Seveda se ml niti sanjalo m. da ste tu. Kako čuden, kako mračen in vendar prijazen je bil pogled, s katerim jo je ošinil. — Vsa dobra Columbina! — je dejal. — Vedel sem, da vam bo hudo. da sem se ponesrečil. Toda kako naj bi vas bil obvestil, da me je takole zdelalo? — Mojega konja ste rešili, — je odgovorila z drhtečim glasom. — Kako naj se vam zahvalim? — Da, bilo je res komično. Prosto je bH izgubil glavo. Upam, da je zdaj že zopet vse v redu. E KUUC Zadnji trenutki Viktorja Dvka Popoldne ]e odiel s soprogo na obalo, stopil v vodo in m zgradil zadet od kapi V sredo 13. t m. je prispel na otok Lopud pri Dubrovniku senator in pi* satelj Viktor Dyk s svojo soprogo. Nastanil se je v hotelu Glavo viče. Odličnega gosta je prisrčno pozdra* vila vsa češkoslovaška kolonija na čelu s senatorjem srobar jem, Id se mudi na Lop udu že več tednov. Zve« čer, ko se je pojavil pesnik pred ho« telom, so ga takoj obkolili njegovi stari znanci, senator Srobar, Zdenek Štepanek in mnogi drugi. Prišla sta tudi župan Zec in domači župnik, znani prijatelj Čehov. Senatorju Dy* ku se je poznalo, da ga je dolga pot močno utrudila. Veselil se je počitka in miru. Otok Lopud je v tem pogle* du res idealen kraj na Jadranu. Dvk se je veselil pomladnega zelenja in krasnega zaliva, dejal je pa tudi, da hoče preizkusiti morsko vlago. Drugi dan svojega bivanja na L o* pudu ni šel dopoldne nikamor, ker je bilo zelo vroče. Popoldne je pa odšel s soprogo na drugo stran otoka, kjer navadno kar mrgoli Čehoslovakov, ki se na idealni peščeni obali kopljejo ki solnčijo, toda samo dopoldne. Po* poldne tja skoraj nihče ne bodi in tako sta bila zakonca Dyk na obali sama. Samo neka Moravanka se je baš pripravljala na odhod in videla je, kako je stopil Dyk v vodo. 2e je odhajala, ko je naenkrat začula pre* tresljiv krik ^kpve soproge. Odhi* tela je nazaj m prišla baš pravočasno, da je še videla, kako se je senator Dyk v vodi opotekel m padel. Bil je blizu obale, vendar je pa takoj izginil pod vodo. Obe dami sta mu prisko* čna na pomoč, toda bilo je že pre« pozno. Moravanka je hotela v Lopud, da pokliče ljudi na pomoč. Brž so pri« hiteli Čehi in potegnili Dyka na breg. Takoj so ga skušali z umetnim diha* njem rešiti, tou#vvse prizadevanje je bilo zaman, slavni pesmic je bil že mrtev. Kmalu so pripluli trije motorni čolni z zdravnikom, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt. Turoben je bil povratek v Lopud z motornim čolnom, v katerem je ležalo zakrito trup* lo Viktorja Dvka. Čehi so takoj se« stavili odbor, v katerem so bfli sena« tor Srobar, Zdenek Štepanek in ing. Menzl. Odbor je poskrbel, da je bHa češkoslovaška javnost takoj obvešče* na o smrti slavnega narodnega pes« nika in senatorja, S pomočjo krajev* nih oblasti je odbor ukrenil vse po« trebno, da bi bilo truplo čim prej pre« poljano v domovino. V pismu, ki ua je poslal ing. Menzl »Narodnim Li* stom«, je rečeno, da je treba posebej omeniti izredno postrežliivost jugo* slovenskih oblasti, ki so šle odboru v vsakem pogledu z največjo pri jaz* nostjo in uslužnostjo na roko. Ing. Menzl pravi, da mora ob za« ključku omeniti še tragičen heroizem Eokojnikove soproge ge. dr. Zdenke >ykove. Tolažila se je ;- upala do zadnjega trenutka, ko ji je pa dr. Ba* tek iz Tabora sporočil, da je vse k on* čano, je sprejela ta udarec usode kot žena, dostojna velikega moža. Vsa lopudska kolonija je sočustvovala z njo in občudovala njeno junaštvo. Slavni možje in njih žene Beležke o smrti slavnih mož kažejo, da jih umre izmed 10 najmanj 6 prej, nego njihove žene. Tako je n. pr. umrl slavni italijanski pesnik Tor-quato Tasso, siromašen in zapuščen v samostanu Sant'Onofrio v Rimu leta 1595, dočim je umrla njegova izvoljen-ka Lukrecija d'Eeste srečna in zadovoljna v Urbinu leta 1598. Tudi Ana Isabella Milbauke, soproga lorda By-rona, je preživela svojega moža, ki jo bil ločen od nje, za celih 35 let. On je umrl leta 1824, ona pa 1860. Samo Bea-trice Portinari, čednostna muza pesnika >Božanske komedije«, je umrla 31 let po Dantejevi smrti. Slična je usoda drugih odličnih mož. Oliver Cromwell je umrl v Londonu leta 1658, žena ga je pa preživela za celih 14 let In tudi ni dolgo žalovala za njim. Cesarica Marija Luiza, draga Napoleonova soproga, je umrla 6 let po moževi smrti. Martha Dandridge se je poročila po smrti svojega moža sira Johna Custisa z bivšim ameriškim državnikom Georgom Washingtonom in mu prinesla nad 100.000 dolarjev dote. Ko je Washington leta 1799 umrl, bi bila skoraj obupala. Zatrjevala je, da težke izgube ne bo preživela in prisotni zdravnik in zasebni Washingto-nov tajnik je njene besede zabeležil. Minilo je pa nekaj let in Washingto-nova vdova je začela razmišljati o tretji možitvi. Bila bi se tudi omožila, da je ni prehitela smrt. Umrla je SO let po moževi smrti v Filadelfiji. Malo je pa primerov, da slavni možje prežive svoje žene. žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 15. maja 1931 so bul izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 20.000 št. 9.709, Din 4.000 st. 39.559, Din 2.000 št. 76.647, Din 500 št 8.017, 8.048, 8.056, 9.717, 13.853, 16.038, 17.935. 17.989, 17.998, 19.170, 27.720, 27.762, 33.781, 34.156, 35.374, 36.691, 46.641, 46.653, 48.342, 49.431, 49.446, 53.872, 56.051, 56.068, 57.330, 57.332, 57.346, 58.846, 58.898, 59.553, 59.564, 66.412, 67.534, 68.748, 69.134, 69.153, 75.038, 75.065, 75.115, 75.128, 75.156, 77.245, 77.269, 86.987, 87.213, 96.817, 96.837, 96.843, 96.852, 98.146, 98.181, 98.957, 98.960, 98.961, 89.183. Dne 16. maja so bili izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 500 štev.: 1.869, 9.784, 9.791, 9.794, 16.030, 16.071, 17.906,17.923, 17.940, 17.974, 19.191, 27.705, 29.223, 29.240, 29.253, 34.185, 36.625, 36.629, 38.138, 39.572, 33.762, 46.603, 46.678, 46.694, 47.413, 47.455, 47.458, 48.359, 49.482, 53.809, 53.832, 56.054, 56.094, 58.803, 58.850, 59.520, 66.402, 66.457, 67.507, 67. 552, 67.572, 68.757, 73.763, 73.771, 73.960, 75.036, 75.077, 75.099, 75.188, 75.193, 77.239, 78.040, 78.072, 81.294, 84.151, 86.999, 87.212, 87.237, 87.927, 89.192, 96.639, 96.669, 96.804, 96.878, 96.888, 96.811, 98.173. Ime 18. maja so bili izžrebani pri drž. razredni loteriji naslednji večji dobitki: 40*000 Din srečka štev.: 89*511, 20.000 Din srečka štev.: 57.578, 4.000 Din srečke štev.: 21.545, 31.222, 41.437, 2.000 Din srečka štev.: 567, 20.215, 22.638, 25.941, 26.762, 28.972, 33.732, 37.410, 14.016, 35.391, 35.885, 4.340, 5.393, 5.430, 45.465, 46.556, 47.101, 47.640, 49.180, 51.003, 52.451, 54.767, 58.700, 59.444, 61.172, 79.405, 72.306, 73.117, 74.579, 87.404, 85.240, 92.949, 93.649, 58.677, 58.659, 65.362, 69.331, 75.215, 99.326. DOBITKE ZAČNEMO IZPLAČEVATI 4. JUNIJA T. I* Srečke za tekoče kolo so vse razprodane Srečke za novo kolo bodo prišle v promet 21. t. m. m bomo vse Interesente pravočasno obvestili. Srečke se bodo dobivale v vseh podružnicah »Jutra« ter v Ljubljani v obeh oglasnih oddelkih »Jutra«. Za zunanje naročnike srečk bomo priložili naročilnice m priporočamo, da se pri naročanju srečk poslužite našega domačega zaveda, ki Vam bo v vsakem ozira solidno postregel. Prvo žrebanje novega kote se bo vrsUo dne 20. junija. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra e. 19 URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKEK, LJTJBUAKA, Pred Škofijo 15. 1345 LEPO mšo obstoječo iz 3 sob, kuhinje, kleti in 3 oralov vinograda, 1 orala sadovnjaka in njive, o minut od zdravilišča R. Slatina, prodam. Pojasnila daje: t VMsal v R. Slatini 1615 POSTREŽNICA za pospravljanje pisarne ali kaj stičnega. Naslov v upravi Usta. 1616 PRAZNA SOBA s posebnim vhodom in elektriko, pripravna za pisarno, se tako] odda. — Poizve se: Ljubljana, Stari trs 19/1. KUHARICO za mali pension, snažno hi pošteno, sprejmem za seziio na Bled, katera zna dobro ku-hati in je dobro vajena moč-natih jedi. Ponudbe s plačo na naslov: Pension PlemeH, Bled, Cerkvena a. 127. 1621 HIŠA Z VRTOM popolnoma nova, ob slavni cesti, pripravna za obrtnika ali vpokojenca, naprodaj za 33.000 Din. — Božičnik Alojz, mizar, Podsreda. 1619 Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stara Iskana »PRI ORLU« v Celju. 61/L Mecesnove leske raznih dimenzij, popofnorna suhe za mizarje ima stalno v založi tJHriia", de X Oe Ia» LJUBLJANA, Telefon St. 28—20, 25—95. VEČJE POSESTVO v ravnini, njive, travniki in gozd, zidana in z opeko krita poslopja, prodam. Vprašati Fran Cetofiga, Sp. Gorica, p. Pragersko. 1620 BUKOVA DBVA TRBOVELJSKI PBDfOG pri tt> »KURIVO" LJUBLJANA, Dunaj-sfca ceste Stev. 33 (na Balkanu) Telefon SA 34 VEC RAZLIČNIH VOZOV imam naprodaj: med temi 1 popolnoma nov voz z diro na vzmetih, pripraven za soda. vičarje, špedicijo ali slično, nadalje enovprežni voziček na dveh in l na Štirih kolesih, — Cene zelo usodne. Sprejmem todi samostojnega kolarskeza mojstra. — Anton Perkoviek, Logatec. 1622 Ne dajajte otrokom sladkorja Ce hočemo ohraniti otrokom zdrave zobe, ne zadostuje, da si jih redno umivajo z antiseptično vodo in čistijo s pasto, temveč jim je treba dajati hrano, v kateri ni mnogo sladkorja. Do tega prepričanja je prišel nedavno dr. Russel Buntig na univerzi v Michiga-nu, ki je 9 mesecev opazoval večje število šoloobveznih otrok. Prvi pogoj pri vseh otrocih je bil, da so si vsak dan z antiseptičnim sredstvom čistili zobe. Enemu dehi otrok so dajali navadno hrano, drugim je pa učenjak predpisal dijeto, iz katere je bil sladkor izločen. Jesti niso smeli niti sladkih sadnih konzerv, niti sladkih kom-potov, niti peciva, niti slaščic. Prepovedane so jim bile celo sladke pijače. Samo gotove jedi, ki so brez sladkorja nevžitme, so lahko imele v sebi nekaj sladkorja. Posledica prehrane brez sladkorja je bila presenetljiva, kajti izkazalo se je, da nobenemu otroku niso gniH zobje odnosno zobne kosti, dočim pri onih, ki so imeli navadno hrano s sladkimi jedirri, ni vse čiščenje zob nič pomagalo. Celo nagnila mesta, ki so se bila pojavila že poprej, se v teh 9 mesecih niso povečala. Iz tega jasno sledi, da samo čiščenje zob ne zadostuje, temveč da je treba strogo paziti tudi na prehrano otrok. 15 noči zapora Pred sodnikom DanieJom Godma-nom v Jakhni v Ameriiki so stali te dni trije skesani grešnika. Eden je imel god, pa je s svojima pnjaterjema popil nekag čašic vina. Zasačila jih je pro-hibrcijska policija m morali so pred strogega kadijo. Kdor v Ameriki le pokusi aSkorjoino pijačo, mora sedeti najmang 15 dni v zaporu, seveda če ga zasačijo. Gospodarski položaj Amerike je pa zdaj tak, da ndbče ne ve, aH ne bo že jtrtri med brezposelnimi. Na vsako službo jih čaka najmanj 10. Sedeti 15 dni v zaporu pa pomeni za vsakega uslužbenca ragubo službe. Zato so bih' veseli prijatelji tako pofcrti. Sodndk Godman je pa mož, ki rma srce na pravem mestu. Zlasti v tem primeru ga je imel, ko je šUo za grešnike, ki sicer še nikoli niso prišli navzkriž s prohftnciijskaim zakonom. Toda paTagraf je paragraf in najmanjša kazen za kršitev prohžbicijskega zakona je kot rečeno 15 dni zapora. Sodnik je pa vendar našel izhod iz kočljivega položaja. Nesrečnim grešnikom je prisodil najraižgo kazen, obenem j«n je pa dovolil odsedeti aB bolje rečeno odležati jo ponoči. Vsak dan pride&o ob 8. zvečer v zapor, ob 7. zjutraj pa odidejo v skižbo. Ne bo več pisak — Sklenil sem, da ne bom več pisali, ker bo davek na avtorske honorarje občutno povišan. — To so najbrž svetovali finančnemu ministru vaši čitatelji. Dober svet — Cnjte, natakar, ta golaž hna komičen okus. — Komičen? Pa se mu smejte, gospod. Vrla papiga. — Afi papiga, ki jo prodajate, res mnogo govori? — Pa še kako, milostiva! Njena prejšnja lastnica jo ie prodala zato, ker I ni mogla nikoH do besede. Elitni Kino Matica Samo Se danes očarljiva spevoigra v stilu popularne operete Pri treh mladenkah Schubertov majski sen V glavnih vlogah Greti Theimer, Sieg-fried Arno. Lucie En-gliseh V vlogi skladatelja Schuberta komorni pevec Kari Jdken Krasne pesmi skladatelja Schuberta, izborni dovtipi, smeh, zabava, petje, ljubezen . . . Kot dopolnilo Paramo un tov zvočni tednik Predstave ob 4., 7. in 9. uri Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. U I Tel 2124 „Geco" patrone z nemškim >Rothweilskim« 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«, napolnjei z nemškim Hasloch brezdirnnim smodnikom, ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9, Urejuje Josip Zupanfift. — Za »Narodno del lista: Oton Cfertstof. — Vsi v Ljubljani