Leto LXVIL, št. 292 Ljubljana, petek 28. decembra 1934 Cena Din L— SLOVENSKI L*najs> rs a* dan popoldne, ixv*emai nedelje in praznike. — Inaermtl do 80 petit •rst * Din 2.-. do 100 vrst A Din 2..SO. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.- Popust pc dogovoru, inseratn) davek posebej. — >Slovenski Narod< cells mesečno v Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRA VN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR. Smetanova 4471 — NOVO MESTO, ujubljanafea telefon št 26 — CELJE: celjsko uredništvor StrossmayerjeTs ulica 1. telefos st 6A. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.331. FBANCOSKO-ITALIJANSKA POGAJANJA SE BLIŽAJO KONCU Laval bo nafbrže že prvi teden po novem letu odpotoval v Rim, da zaključi pogajanja z Mussolinijem Pariz, 28. decembra, r. Še nedavno se je trdilo, da bo zunanji minister Lava] takoj po končani ženevski razpravi odpotoval v Rim. Ženevska razprava je že davno končana, toda potovanje Lavala se je vedno znova odlagalo. Spl-osno je prevladal vtis. da razgovori med Rimom in Parizom ne potekajo gladko in da so nastaJe nove ovire, tako da ;e potovanje odgođeno za delj časa. Zadne dni pa je, kakor se zdi nastopil preokret. Po vesteh pariškega tiska iz Rima je potovanje g. Lavala v Rim že določeno za prvi teden po novem letu. Omenja se tudi že datum, 3. ali 7. januar. Po zatrjevanju iz rimskih uradnih krogov smatrajo, da bi neposredni razgovori med Lavalom in Mus-solinvem hitreje rešili vsa še nerešena vprašana, kakor pa d'plomatska pogajala. Prav tako trde, da Laval že zarad' tega ne more oredolgo od1agati svojega potovanja v Rim. ker bo 10. januarja po?aarsk; plebiscit, ki bo za dogledno dobo okupiral vso pozornost francoskega zunanjega ministrstva. N-a drugi strani pa je tudi zaradi razgovorov, d i;h bo imel Laval v Londonu. važno, da se prej porazgovori z Mussolinijem. Tudi sinočnji »Temps«. ki ima zelo tesne zveze z zuna-n.im ministrstvom, napoveduje, da bo Laval v prvem tednu novega leta potoval v Rim. To potovanje, pravi list. naj bo uradna potrditev uspeha velikih pogajanj, ki so še v teku. Diplomatske pisarne obeh prestolnic že živanno pripravljajo ta poset. tako da bosta mogla Mussolini in Laval takoj pričeti razgovore o jedru franco-sko-italijanskih odnošajev. Diplomatska aktivnost, piše list dalje, ki se razvija zadnjih 14 dni v Parizu in Rimu. je omogočila napredek pogajanj in bliža se čas. ko bo mogoče sprejeti koristne sklepe Tud: razvoj dogodkov v Evropi je ustvari! ugodno razpoloženje za francosko-italian^ko zbližan;e. ki je neobhodno Dorrebno za konsolidacijo miru. Aktivnost s ka'e^o je baron A'oi-si vodil delo odbora trojice in omogočil sporazum v posaarskem vprašanju, pogoji, pod katerimi je [talija za^av^a svoi vpliv ter nrisilila Madžarsko, da pristane na ženevsko resolucijo, ki je daiq Tucr-ns^avi" margino rado^c^tre. cSK In Madžarska Senzaeifonalna izjava češkoslovaškega poslanika v Budimpešti — Prijateljski pakt po vzorcu poljsko-nemškega pakta Praga, 28. decembra, r. V mednarodnih diplomatskih krogih je izzval veliko pozornost razgovor bud mpeštan-skega dopisnika »Prager Tagblattac s češkoslovaškim poslanikom v Budimpešti Milošem Kobrom, v katerem se Kober izjavlja za pristaša prijateljskega pakta med Češkoslovaško in Madžarsko po vzorcu poljsko-nemškega pakta. Poslanik Kober, ki velja za enega najožjih sotrudnikov zunanjega ministra dr. Reneša, je med drugim dejal, da je Ce-škosfovaika z velikim zado-vo'jstvom sprejela ženevski sklep o ju-goslovensko-madžarsk-em sporu zaradi tega. ker ni bilo ne zmagovalcev, ne premagancev. Zmagala je prav za prav ideja Društva narodov im s tem je dana možnost plodonosnega sodelovanja in sporazuma v Podunavju. To akcijo bi olajšailo tudi dejstvo, da vprašanje narodnih manjšin ni nerešljivo. Težko-če, ki obstojajo so samo naravna posledica sedanjega stanja. Ni dvoma, da bi v obrne inih pokrajinah prišlo do popolnega pomirjenja, čim se rešijo nekatera splošna vprašanja, ker med obema narodoma ni nikake posebne antipatije. Zato ni prav nobene ovire, da bi ne mogli v prihodnjem letu sesti skup- no za zeleno mizo ter se porazgovoriti o vseh spornih vpraašniih. Mi ne zahtevamo od Madžarske, naj se že vnaprej odreče svojim političnim čilem, pričaku emo pa. da Madžarska svojih političnih ciljev ne bo stavila za pogOv gospodarskemu sporazumu in sodelovanju. Bilo bi nerazumljivo, zakaj ne bi mogla slediti zgledu Nemčije in Poljske, med katerima obstojajo gotovo mnogo težja vprašanja in problemi, ''a-kor pa so vprašan a med Ceškos'ova-sko "n Madžarsko. Ni dvoma, da je Češkoslovaška pripravljena pod gotovimi predpostavkami in z gotovimi omejitvami pristopiti k rimskemu sporazumu čim bodo nastopile take prilike, da bodo mogoča gospodarska pogajanja brez vsakršnih političnih pogojev. V tem pravcu je že storjen prvi korak s tem, da se je tako na eni. kakor na drugi strani ustavila časopisna kampanja, ki se je razbesnela ob priliki ženevske razprave. Splošno naglašajo. da je ta izjava Češkoslovaškega poslanika v Budimpešti zelo dalekosežna in da jo je smatrati za pričetek nove akcije s strani Češkoslovaške za ureditev ki obnovo no-rmahru odnosa je v v Srednji Evropi. Seja ožjega glavnega odbora JNS Beograd, 8. decembra, p. Danes dopoldne ob 10.30 se je sestal ožji glavni odbor JNS k svoji konferenci, da razpravlja o političnem položaju in o stališču stranke do nove vlade. Ker j« predsednik stranke g. N.kola Uzunovič obolel, se vrši seja v njegovem stanovanju v Ulic: vojvode Protića št. 23. Seje se udeležujejo vsi člani ožjega glavnega odbora z izjemo onih, ki so stopili v Jevtičevo vlado. Nov? pomočnik finančnega ministra Beograd. 28 decembra, p. S kraljevim ukazom je na prellog finančnega ministra imenovan za pomočnika finančnega ministra dr. Dušan Letica, bivši državni podtajnik in pomočnik finančneera ministra v pokoju. Dosedanja pomočnika finančnega ministra inž. Nedeljkovič in Kon-stantinovič sta upokojena. Madžari morajo izvršiti ženevske sklepe Francoski opomin madžarski vladi — Dolžnosti mad žarske vlade gredo preko ženevskih sklepov Pariz, 28. decembra, r. Znani francoski publicist Jacques piSe v reviji >Burope Centrale« obširno o madžarskem terorizmu v zvezi z nedavnimi sklepi sveta Društva narodov. Med drugim pravi, da je lahko francoska javnost zadovoljna da je težak in resni konflikt med Jugoslavijo in Madžarsko na tako miren način razčiščen. Vsi prijatelji miru so se iskreno veselili ženevske resolucije Toda ta važni mednarodni problem s tem še ni stavljen z dnevnega reda. kajti prav za prav to ni samo konflikt med dvema državama. Madžarska se niti po ženevski resoluciji ni popolnoma opravičila pred Evropo in ona mora storiti še mnogokaj predno bo prepričala evropsko javnost, da je prenehala biti zatočišče in zaščitnlca terorističnih podvigov će je Madžarska res iskrena pobornica auru potem mora stori vse da doseže odkritosrčen sporazum z Jugoslavijo in osta limi sosednjimi državami ter mora najra-dikalnejše obračunati z vsemi teroristi, ki se še vedno skrivajo na Madžarskem AJco Madžarska želi, da ji Evropa veruje se ne sme omejiti samo na ženevske sklepe, marveč mora preko njih očistiti Madžarsko vsakega terorizma in vsakega za-rotniStva proti soeecinjim državam Samo na ta način si more Madžarska zopet pridobiti zaupanje francoske in ostale evropske javnosti od čije naklonjenosti je hočeš nočeš v veliki meri odvisna. Ob koncu laglaša da francoska javnost nestrpno pričakuje poročila Madžarske, ki ga mora predložiti Društvu narodov o izvršitvi ženevskih sklepov in o likvidaciji terorizma na svojem ozemlju. Protestanti v Avstriji Dunaj, 28. decembra. A A. Kor biro poroča: Superintendant evangeljske cerkve v Avstriji je poslal vsem protestantskim cerkvenim občinam poslanico V njej jih opozarja na poročila tujjih listov o nekih sporih in o zatiranju protestantizma v Avstriji Te vesti so deloma pretirane, deloma pa popolnoma neresnične Razširjenje takih poročil bi samo škodilo interesom evangeljske verske zajednice v Avstriji. *»\*TmŠka nesreča v Italii? Milan 28 decembra r Brzovlak Rim-Milan se je v bližini Fidenze ponesrečil. Lokomotiva in trije vagoni so skočili iz tira Potnikom *e ni ni? godilo. Ukinitev konzulata v Varni Beograd, 28. decembra, p. S kraljevim ukazom je na predlog zunanjega ministra ukinjen jugoslovenski konzulat v Varni. Francija ne želi padca Hitlerja Paril, 28. decembra. AA. Današnji >Fi-garo< piše o notranjem položaju v Nemčiji. List smatra, da v interesu Francije ni, da bi želela, naj Hitlerjev režim pade. Francija ve, na čem je, pod pogojem, da bo Hitler materijalno in moralno tako močen, da bo lahko preprečil vsak nepremišljeni poizkus. Revizionizem ruje dalje Paria, 28. decembra. AA. >Echo de Pariš« poroča o položaju v Srednji EvropL List prihaja do zaključka, da mirna ureditev spora med Madžarsko in Malo antan-to v Ženevi ni ublažila revizionistiČn^»ga delovanja, čeprav ga je svet Društva aaro-dov obsodil. Zato se položaj v Srednji Evropi ni izpremenil in napetost med oue-ma skupinama držav traja dalje. Eni in drugi vztrajajo na svojih rtališčih. Postna stavka v Braziliji Rio de Janeiro. 28 decembra. AA. Poštni uradniki so stopili v stavko, ker jim državna blagajna ni izplačala obljubljenega povišanja plač Dostava pisem id poM-nih pošiljk je popolnoma ustavljena. Brzojavna služba pa se vrši nemoteno. Huda zima v Ameriki Newyork 28 decembra AA Zima v USA postaja Aedahe hujša V zvezni državi Hamshire so imel? včeraj 34 stopinj pod ničlo Vrhu tejra divia tod Mlen vihar Mestoma je dosegel hitrost 280 km na uro. "ttvaimo nTcnsi.Avi.in Inozemstvo o Jevticu katero je bilo Društvo narodov dolžno dati jugoslovenskemu narodu za marše jski zločin, manifestacije francosko-italijanskega prijateljstva v Rimu in Ženevi, prihod Jevtića na oblast v Beogradu, ki j« trdno odločen, da nadaljuje in dokonča politiko zbližanja m sodelovanja pokojnega kralja Aleksandra, vse to so dejstva, ki so doprinesla k razčišoenju političnega ozračja in olajšala razgovore med Rimom in Parizom. »Temps« zaključuje svoj članek z vpra-šanem. ali se bo pri rimskih razgovorih Lavala :n Mussolini ja našlo to, kar naziva dr. Beneš za osnovo sodelovanja z Italijo v Srednji Evropi. Francoski poslanik v Rimu >e imel včeraj ponovno dolgo razgovor z Mus-solimjem. Kakor poročajo današnji listi, ga je Mussolini pooblastil, da sporoči francoski vladi italijanske proti-precToare. od katerih je v glavnem odvisno, kdaj bo Laval posetil Rim. »Ma-tin« doda:a. da Lava] še ni dobil ofi-cijelnega povabila italijanske vlade, da pa se bo to zgodilo, čim bo dosežen sporazum glede tega po se ta. Bern, 28. decembra. AA. Ugledni bern-ski list »Der Bund« priobčuje v svoji današnji številki članek pod naslovom »Jev tićeva vlada*. V podnaslovu pravi list, da je ta vlada naletela na dober sprejem. Nato piše o sestavi Jevtićeve vlade in o njegovi osebnosti, ki ji pripisuje velike državniške sposobnosti Uspešna sestava nove vlade je postavila Jevtića v osredje političnega življenja Jugoslavije. Njegova načela sporazuma in sodelovanja, ki jih je v zadnjih dveh letih izvajal v zunanji politiki. so bila namenjena ohranitvi splošnega miru m sedanjega stanja na Balkanu in v Srednji Evropi. Ta njegova stremljenja so se uveljavila tudi v zunanji polniki držav Male antante in v ustvaritvi novega balkanskega sporazuma. Vrhu *et;a =c je Jugoslavija približala Bol^rski. Vsa ta prizadevanja so naletela v ir.ozem stvu na popolno priznanje in odobrava-njje Na i-a način je Jevtić ustvaril o< Ja-go z gospodarsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav. Kot zunanji minister se ni odlikoval samo kot konstruktiven državnik, temveč tudi kot odločen branilec miru. To se je pokazalo pri hir-tenberšiki aferi s tihotapstvom orožja in v zadevi glede trogirskih levov. Svojo modrost in odločnost ie dokazal tudi na zadnjem zasedanju sveta Društva narodov, kjer je dosegel popolno zadoščenje za svojo državo Zato se lahko popolnoma upravičeno pričakuje, da bo njegova politika sodelovanja vseh zdravih sil v državi pospešila njeno konsolidacijo. Ker osnovne smeri jugoslovenske politike ne bodo izpremenjene. kaže. da bo tudi inozemstvo sprejelo Jevtičevo vlado z istim zadovoljstvom, kakor ga je sprejela notranjost. Na kraju pravi pisec, da bo nova vlada poiasnila svoje načrte v deklaracij pred parlamentom Pariz. 2S. decembra. AA. Pariški tednik »Tribune de Nation« priobčuje izpod peresa znanega političnega pisca George-sa Suareza članek o osebnosti predsednika jugoslovenske vlade Bogoljuba Jevtića. O njem pravi Suarez, da pooseblja človeka vojne in miru. Njegova sreča je rasla hkratu s srečo njegove domovine. V nasprotju z nekimi narodi vzhodne Evrope, ki so pobrali sadove zmage, čeprav niso poznali strahot svetovne vojne, je Srbija s svojimi ogromnimi žrtvami in junaštvom svojih vojakov popolnoma zaslužila svojo zmago in svojo veličastno usodo. Predsednik vlade Jevtić je bil hraber borec in junak, predno je postal spreten diplomat. S to spretnostjo se je uveljavil med državniki v Beogradu, ki so že od nekdaj znali vprašanja rešiti na en mah in odklanjali dolgovezna pogajanja. To je skrivnost Jevtičevega uspeha. Vrline svoje vojaške krvi je izpopolnil z darovi gib-kosti. Jugoslovenski narod dobro ve, kakšno ceno je moral v preteklosti plačati za svojo svobodo. Zato ve tudi to, da je treba vpoštevati potrebne diplomacije. Se nikoli Jugoslaviji niso bila taka pogajanja tako koristna, kakor sedaj in hitn uspeh g. Jevtića dokazuje, da so v Beogradu uvideli potrebo, da je treba vodstvo državnih poslov izročiti politiku. Rdeči teror Proces proti zarotnikom v Leningradu — Preganjanje domačih in inozemskih osumljencev London, 28. decembra, p. Današnji 'listi poročajo iz Ljeningrada. da se je včeraj pred vojnim sodiščem pričel proces proti Nikolaievu in 13 drugim obtožencem, ki so obdolženi atentata na Kirova Proces se vrši v Smodnikovem zavodu, ki je okrog in okrog obdan od trojnega vojaškega kordona. Obtožence so privedli na sodišče uklenjene na rokah in nogah v spremstvu vojaštva z nasajenimi bajoneti. Novinarjem dostop na razpravo ni dovoljen. Kljub te- krivega, je Nikolajev smeje izjavil, da k rešil Rusijo največjega zločinca in da bodo za njim prišli še drugi, ki bodo nadaljevali to započeto delo očiščevanja Rusije. Nato je zapel rusko himne*. Orugi obtoženci se niso ponašali tako možato, marveč so skrušeni priznali svoje dejanje in prosili milosti. »Dailv Telegraph« poroča, da se vrši po vsej Rusiji brutalno preganjanja vseh osunJjencev in da preganjajo oblasti zlasti tudi inozemske komuniste, ki so se zatekli v Rusijo, ker sumi. da mu pa so se izvedele nekatere podrobnosti z včeraišme razprave. Ko je pred- | je med njimi mnogo zarotnikov, s-edmk vprašal N'ko^ieva a»li se ču*i „Hlapci" in „Jurček" na sdkolsKem odru Jezica, 27. decembra. V začetku decembra je bil dograjen odnosno povečan in preurejen Sokolski dom na Jezici. S tem je tudi sokolski oder, ki že zdavnaj ni već odgovarjal potrebam velikega dramskega življenja naše sokolske družine, dobil novo in obširnejšo obliko. Svečana otvoritev povečanega Sokolskoga doma je bila 16. decembra in aicer jo je otvoril dramatski odsek s predstavo Cankarjevih »Hlapcev< v i-ežiji brata Petra Kuharja. Nabito polna dvorana je bila dovolj jasen dokaz, da uživa naša dramatska družina pri našem občinstvu polno priznanje za njeno uspešno delo. Pred pričetkom predstave je brat Kusar Ivan pojasnil zbranemu občinstvu pomen in vsebino >Hlap-cevc. Kljub temu, da poznamo sposobnost naših sokolskih igralcev, diletantov, nismo pričakovali, da bodo tako izborno rešili svoje vloge Posebno odlični sta bili vlogi učitelja brata Kušarja Petra in župnika brata Belcjana Martina, ki sta nosila levji delež na izvajanju. Seveda pa moramo ob tej priliki priznati, da tudi ostali igralci niso nič ali pa zelo malo zaostajali za imenovanima ter gre tudi njim zasluga za tako lep uspeh. Povdariti moramo, kar se le redko lahko trdi o naših diletantih, da so vsi izborno znali svoje vloge ter da je bila vloga šepetalra -ikorat nepotrebna. Zato pa so tudi želi popolno priznanje občinstva, ki je bilo naravnost navdušeno nad lepo igro. Nikjer ni bilo vrzeli, nikjer nedostat-kov in zastoja, kar je vsekakor za ta kratek čas, ki je bil igralcem na razpolago, lep dokaz marljivosti in razumevanja ter sposobnosti ludi za tako težke komade kot so Cankarjevi >Hlapcic. Na Štefanovo popoldne pa je naš dramatski odsek v režiji brata Ramovža vpri-zoril mladinsko igro v štirih dejanjih >Jurček< Tudi pri tej predstavi se je videlo, da naše Sokolsko društvo oziroma nje eov dramatski odcek razpolaga z zadostnim kadrom izvežhanih in sposobnih itrralcev Krasne slike in seenerija. ki so delo »e«tre prosvetarire Prestorjeve. so končni efekt Se nodvoiile Pri tei ieri «o nasmejali tudi odrasli predvsem pa ie prisln *vof račun naSa mladin« ki ie onarovala nstfenP prizore m*Wa Jiii*ks p stricem vetrom potem palrT^i. s hudobnim krr^iriem. veselimi codri itd. Tudi ta prireditev Je tekla v lepem tempu brez zastoja ter je Sokolsko društvo lahko veselo takih igralcev. Za Silvestrovo pa priredi dramatski odsek Sokola zopet v Šakal.-kem domu igro: »Okence< ter upamo, da bo tudi ta igrana tako kot so bile dosedanje. Bratom in sestram igralcem pa kličemo naprej po začrtani poti in naš sokolski zdravo! J. R. Pirandello predlaga ustanovitev italijanske nacionalne drame Rim, 27. decembra. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je sprejel italijanskega akademika Pirandella in mu čestital k Noblovi nagradi. Pirandello Je nato poročni Mussolini ju o manifestacijah, ki jjih je doživel v Stockholmu in v Pragi. Pri tej priliki je ponovno predlagal predsedniku italijanske vlade, naj bi se ustanovilo posebno nacionalno dramsko gleda-hsče. Vremenski pregled po stanju dne 27. decembra. Rateče - Planica: temperatura _2 st. C, jasno, mirno Tamar 30 cm snega, Pec-Peteljinek 1 m snega. Srež. Smuka dobra. Pokljuka: temperatura —7 st. C, Jasno, mirno. Na 10 cm trde podlage je 20 cm pršića. Lipanjski vrh 1 m pršića na trdi podlagi Smuka prav dobra, skakalnica uporabna! Planina na Kraju: temperatura —12 »t C, veter sever. 1 m snega. suh. pršić. — Smuka idealna! J. Z. S. S. Vremen«kq nannved Dunajska opoldanska napoved za soboto: Sprva precej jasno in topleje, pozneje pa padec temperatura in možnost padavin. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.63 — 2320.Ml Berlin 1366.60 — 1377.40. Bruselj 800.37 — 804.31, Curih 1105.58 — 1111.35. Londou 16« 16 — 169 75. Newyork 3385.2«—3413.54, Pariz 225.37—226.45. Praga 14* 4*—143.32. Trst 291.58 — 293 98 (premija 28 5 od«t.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 1*> do 8.20. INOZEMSKE BORZE Curih, 28. XII Pariz 20.38. London 15.24. Newyork 308 Bruseh 72 37S MUmn 24.41, Madrio 42.20 Amsterdam 208 85, Berlin 124. Dun-*j 57.50. Pr*«r* 12J90, Varšava 58.35. Bukarešta S 05. Stnn 2. »ALOVBrf 8KI RAlOlk oW> 28. ofeeenfara 199k Dober novoletni poklic Dobili posebne kolednilce, ki so pritiskali aa kljuk« le pred božičem Ljubljana, 36. (Jecembra. Kot gobe po deiju vznikajo novi poklici, povsod se odpirajo nove možnosti zaslužka — kriza ni vce kriza, ampak konjunktura. Zdaj že lahko odkrito priznamo, da je kriza pravi blagor za vse in vsakogar ter je takorekoč kamen modrosti. Ljudje preklinjajo vojno in vidijo v nji največje zlo, a vendar je bila nekaterim največji blagoslov. Prav tako je kriza oostavila mnoge ns noge, odnosno jim pokazala pravo pot. Ob tej priliki pa ne nameravamo poveličevati krize, ampak le pozdraviti inicijarivnost nekaterih, kajti vodnikov in vodičev v novih časih nam je treba. Končno ne gre za res »sveže« izsledke. 2e lani so se ljudje oprijeli lepega poklica, ki ima pri nas najlepšo bodočnost, saj tako radi praznujemo. Posebno so nam pri srcu božični in novoletni prazniki. Vsevprek si želimo, da bi jih obhajali čim lepše, srečnejše in da bi bilo novo leto srečno. Na vsakem koraku je treba odzdravljati, pozdravljati in neprestano izrekati najsrčnejše želje, da te ne obsodijo za enotesanca. Vsi imamo že žuljeve roke od neprestanega stiskanja rok. Najbolje bi bilo, da bi delili tiskana voščila rudi na ulici, sicer bomo imeli končno tudi iuljave jezike. In bas to, kar je nam tako sveto, je zdaj že poklic. DobiK smo posebne kolednike, ki so pritiskali na kljuke že pred božičem. Moramo priznati: Dobrega srca so, vse drugo so obesili na klin, da lahko hodijo po hišah in uradih ter vošcujejo (dovolite, nov glagol!) svojim najbližjim vse najboljše v novem letu. In prav je, seveda, da pri tolikšni nesebičnosti ne pozabijo nase. Njim sicer nihče ne vošči srečnega in niti ne nesrečnega novega leta, sami ; morajo skrbeti, da ne bo preveč nesrečno. Zato pač ne morejo biti zadovoljni s samo zahvalo za voščilo, temveč pričakujejo od osreeenih še primeren oboi na oltar oračev ledine, iskalcev novih poklicev, odnosno sledilcev novih virov dohodkov. Osnove za praktično pobijanje novega miloščinarstva nL Ljudje so sicer siti beračev, nabiralnih akcij in sploh vseh »akcij« za izvabljanje dinarčkov, toda težko je zavzeti v trenutku sovražno sta- Rešite se •. • Ljubljana, 2<8. decembra. Kar zamrgoJelo jih je davi na ulicah. Tepežkarjev namreč. Prihajali so iz goste megle iz predmestij, oboroženi s šibami, pojavili so se v središču mesta in drugod, stopali so v lokale in skakali po stopnicah do vrhnjih stanovanj. Trkali so in pomahali s šibami, proseč: »Rešite se, rešite se . . .!c V barakah, v koloniji ob Ceeti dveh cesarjev, so bili otroci pokonci že zarana. Planili so v mrtvo jutro, se klicati pod okni po imenih in trop se je vsul proti mestu. Ustavljali so se že na G-majni, smuknili v hiše in si zaslužili zajtrk. Iz Šiške in Rožne doline so prihajali v posameznih skupinah, čakafi še pred zaprtimi vrati trgovin, nato se pa široko postavili pred gospodarje in nastavljence, jih pobožali s šibami in milo poprosili za odrešitev. Spričo revščine, ki gleda Iz oči otrokom, revno oblečenim in vedno lačnim, je sleherni rad posegel v žep in se odkupil z dinarjem ali večjim novcem, dočim so v nekaterih primerih naložili otrokom v pripravljene mplhe živeža: kruha, sladkorja, moke itd. Po mlekarnah so Jim radi no-stregli s skodelico mleka ali kave, v katero so otresli tudi žlico sladke smetane. Od same hvaležnosti so se smehljali otroci, prav mali in že bolj odrasli ter čebljali med seboj, dokler je bilo kaj v skodelicah, nakar so se veseli spet pognali naprej. Najbolj otepežkane so bile branjevske mamice na trgu. Komaj so zjutraj odgr-nile dobrote na stojnicah, že so se jim približali tepežkarji, posamezni in v skupinah, šibe so padale po širokih krilih in kosmatih jopicah. V zborih so se razlegali glasovi: »Režite se, rešite se!« Mamice so se obračale dobrovoljno do prosjakov in v malhe so polzele male mandarince. oranže, jabolka In kak venček fig. »Naj bo, za srečo,« so menile pozneje že manj zadovoljne, kajti moledoval cev nikakor ni zmanjkalo. Oglašali so se ve« dopoldan. Obtičali pa niso samo na Pogača rje vem trgu, marveč so jo mahnili te-pežkarji tudi na živilski trg, kjer so se lotili gospodinj in služkinj, prodajalk in kupovalk. Tepežkarjev se niso mogle rešiti niti kmečke ženske, ki so vzdihovale: »Uf, saj smo same prava revščina, kako bomo dajale?!« Pa so le dale. Vsaka, kar je pač mogla. Otroci so se vračali domov šele proti poldnevu. Srečni in siti, nekateri z drobižem v žepih, drugi z drugimi dobrotami v malhah, torbicah ali tudi kar v predpasniku. Ni j'h čakalo toplo kosilo, kajti matere niso imele kaj dati v lonce. V marsikateri družinici so si mogli skuhati kosilo šele tedaj, ko je otrok-tepežkar izpraznil svojo torbo in z drobno ročico pokazal na to, kar so mu darovale danes na dan nedolžnih otročičev dobre roke odraslih, ki Imajo srce na pravem mestu. Avtobus povozil deklico Tržič, 28- decembra. Sredi Tržiča se je pripetila včeraj okrog 13 smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 12-letne Elvire Poljančeve, hčerke delavke. Okrog 13. je deklica hitela za vozom sena čez cesto blizu ovinka, kjer je lekarna. Prav takrat je pri-vozil Goričarjev avtobus, ki ga je sofiral Kari Bučmer Šofer je v zadnjem hipu opazil otroka, vendar je bilo že prepozno. Deklica se je tako rekoč sama zaletela v avtobus, ki jo je treščil s tako silo v stran, da je nezavestna obležala s počeno lobanjo. Nesrečnega otroka so takoj prepeljali v ljubljansko bol meo. kjer je pa Elvira okrog 15. podlegla lisce proti tistim, ki prihajajo v hišo s sladkimi besedami in ki nam nosijo srečo. Človek ie mehanično stiska roke v času voščil in se ne utegne spomniti, kdo mu je prav za prav voščil. Neprestano moraš imeti pripravljen vljuden smehljaj in prijazno besedo. Čeprav ti leie vsi vragi ns jeziku. Ko torej zazvoni zvonec v stanovanju ter stopi na prag poklicni vo-ščtlec, da ti slovesno stisne roko in Izreče novoletno voščilo, si pač tako presenečen, da pozabiš takoj zaloputniti vrsta. Presenečenje se pa seveda še stopnjuje, ko voščileč izteguje tako pomenljivo roko. In v presenečenju človek stori marsikaj, da preseneti sam sebe. »Koledniki« pa spravljajo dinarčke ter se vesele srečnega novega leta. Vendar se zgodi tudi, ds se ts sli oni, ki mu je bilo izrečeno voščilo, požvižga na »srečno novo leto« ter besno zaloputne vrata pred vošcilcem. Tako se je zgodilo oni dan, ko je meščan meni nič tebi nič obrnil hrbet voščilcu. Mož se pa ni pustil tako zlepa odpraviti. Povzdignil je glas ter želel me^ i nesrečno novo leto s takšnim ogor^eiijcm, da je meščana zazeblo do kosti. ^y±<\ v» »raije resni, zato se še tem bol; h prokletstev. Drugega izhod:. c voletna vošči- la je treba sprejemati. S ter so si nekateri že omislili napise, k* jih pritrjujejo na vrata, da se novoletna voščila hvaležno odklanjajo, toda kaj pomeni hvaležno odklanjanje, ko voičilci nočejo o tem nič vedeti! In tudi vosčilci računajo s slabimi časi ter so se nekateri že prilagodili razmeram. Kot mlekarice, smetarji, kolporterji, perice, dimnikarji. Čevljarji, pismonoše itd. so si omislili tiskana vo.včila. ki jih seveda skušajo spraviti čim dražje v denar, kar takšne umetnine črne umetnosti tudi zaslužijo. Zato se naj nihče ne čudi, čc ga povleče kjerkoli na cesti neznani prijatelj za rokav ter mu pomoli pod nos novoletno voščilee. Pričakujemo lahko celo, da bodo vosčilci kmalu delili novoletna voščila pod rdečimi marelarni m ns stojnicah kot kostanjarji kostanj, saj racionalizacija prodira na vseh področjih. Ker je pa koledništvo naša lepa tradicija, jo bomo spoštovali in podpirali tuda v tem primeru. povedujejo očividci nesreče, šoferja ne zadene nobena krivda, ker je vozil pravilno po desni strani in razmeroma počeši, da je avtomobil lahko ustavil že ns tri metre. Uboj Ljubijana, 28. decembra. Prijazna vas Mozelj, oddaljena dobri dve uri od Kočevja, je bila na sveti večer pozorišče žalostnega dogodka. V neki gostilni je bila zbrana večja družba pivcev, med njimi tudi 18 letni delavec Jože Mo-har, .a p osi en pri posestniku Kožarju v Mozlju. Med pivci je nastal prepir in te-pež, a nazadnje je obležal na bojišču težko poškodovan Mohar, ki so ga tako premlatili, da so mu prebili vso lobanjo in ga poškodovali po vsem telesu. Nesrečni fant je bil tako slab, da si ga domači niso upali poslati v bolnico, boječ se, da bo že med prevozom umrl. Na pomoč so poklicali zdravnika dr. Retla, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico. Seveda nesrečnemu Moharju niso mogli več pomagati in danes ponoči je podlegel poškodbam. Moharjevo truplo so prepeljali v pro-sekturo splošne bolnice, kjer bo dane« obducirano, zs podivjanimi napadalci, ki imajo na vesti mlado človeško življenje, pa poizvedujejo orožniki. Iz Trbovelj — Reševalni oddelek gasilske eete Trbovlje Rudnik. Prostovoljna gasilska deta Trbovlje rudnik je leta 192S ustanovila reševalni oddelek, katerega namen je bil, da priskoči na pomoč povsod, kjerkoli je ogroženo življenje ali imetje bližnjega. Svojo nalogo reševalni oddelek gasilske čete Trbovlje rudnik v polni meri izvršuje, saj je ambulančni avto reševalnega oddelka nastopil v tem kratkem času nič manj kot v 2600 slučajih, t j. da je prepeljal toliko bolnikov in ranjencev, ter je s hitro pomočjo rešil neštetim življenje. V zadnjem času pa je nastalo vprašanje na-daljnega obstoja in delovanja te človekoljubne ustanove. Ambulančni avto, ki je bil nabavljen leti 1928, je vsled Številnih intervencij tako izrabljen, da ni misliti ns kako nadalJDO uspešno delovanje reševalnega oddelka, če ne bo mogoče nabaviti novega ambulančnega avtomobila. Da bi pa prostovoljna gasilska četa Trbovlje rudnik mogla sama nabaviti tak avto, je seveda nemogoče, ker je društvo brez zadostnih sredstev. Zato se je društvo obrnilo te dni na razna podjetja, ustanove, društva in korporacije zs pomoč. Ker je vprašanje na-daljnega obstoja reševalnega oddelka zs slehernega občana, pa tudi za splošne socijalne in humane ustanove, največjega pomena, ssj nihče ne ve, kje ga nesreča čaka, bi bilo želeti, da bi klic gasilske Čete Trbovlje rudnik ns pomoč ne bil uman, marveč, da bi se vsakdo zavedal važnosti in humanosti reševalnega oddelka. Jesenic — Sokolski oder v nedeljo ob lAJMi ponovi Spicarjevo spevoigro »Spominska plošča«, katera se poslednji* uprizori tudi na Silvestrov večer pri pogrnjenih misah. — Vabljeni ▼»!! — Jesenice ob praznikih. Dnevi ob praznikih so bili večinoma megleni in dol* gočasni. Starejši ljudje so ostali večinoma doma, smučarji in turist! pa so 611 v ponedeljek popoldne ali v torek zjutraj na Rožco, Pusti rovt in ns Crni vrh. kjer je vladalo selo živahno vrvenje. V dolinah megla, na gorskih vrhovih pa toplo zimsko solnce, da so se smučarji greli ob nJem kot pomladi. Krasen je bil pogled s Karavank na Triglavsko pogorje ln na Visoke Ture, katerih vrhovi so štrleli iz meglenega mecja. Za sanacije Mestne hranilnice LJubljana, 28. decembra. Občinski svet ljubljanski in drugi mero-dajni faktorji so le dolgo ugibali kako od pomoči Mestni hranilnici ljubljanski katere poloiaj se je zaradi vladajoče krite, odnosno iiprtja denarja tekom let poslabšal, kakor drugih denarnih zavodov. Zamišljenih je bilo več načrtov, kako pomagati zavodu do likvidnosti, zdaj pa je prišlo do definitivnih sklepov in sicer že na seji mestnega sveta z dne 21. t. m. Mestna občina ljubljanska, želeč z boljšati položaj Mestne hranilnice, naj najame oziioma izda sledeča občinska posojila: Pri Državni hipotekami banki v Beogradu posojilo v snesku do 30 milijonov dinarjev v gotovini po obrestni meri, ki ne presega 8 •/• na leto in za dobo 10 let Pri Hi [o te kam i banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, se naj najame posojilo v znesku do 25 milijonov dinarjev v obliki komunalnih za dolinic tega zavoda, ki bodo ▼plačljive v gotovini ali pa s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske. Pri istem zavodu, naj se najame posojilo ▼ enaki obliki za znesek do 5 milijonov dinarjev izplačljivih samo v gotovini. Emitira, naj se dalje 4 •'o obligacijsko posojilo z dobitki v znesku do l£i milijonov dinarjev, vplafljivo do polovice s knjižicami Mestne hranilni :e ljubljanske. Izkupiček iz teh }*osojil se mora v celoti in izključno porabiti za delno odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske pri Mestni hranilnici v svrho pomoči vlagateljem in za zboljšanje likvidnosti tegs zavoda. Za zaključitev teh posojil so že storjeni potrebni koraki in bodo tako vlagatelji pri Mestni hranilnici že v kratkem lahko prišli do svojega denarja. Milijoni za orehe Ljubljana, 28. decembra. Pisali smo že o koristi sajenja orehovih dreves in o prepovedi banske uprave, da smemo posekati oreh le z dovoljenjem občine, obenem pa moramo v nadomestilo za posekano drevo zasaditi vsaj eno mlado orehovo drevo. Pri tej za našega kmeta silno važni in koristni akciji ps daje sama banska uprava vsemu prebivalstvu najboljši zgled. Z delno podporo ministrstva je namreč osnovala tri centralne orehove sejalnice na svojih posestvih v Kapeli, Pekrah m v Leskovcu, a tudi Kmetijska družba ima v svoji drevesnici na Bokalcih pripravljenih že mnogo doraslih orehov, prav tako pa delajo tudi podružnice SVD z največjo vnemo za razmnoževanje tega žlahtnega drevesa. Imenovane tri banovinske sejalnice so posejale 1000 kg tenkolupina-stih domačih orehov, ki so jih sreski kmetijski referenti nakupih od naših sadjarjev, ki imajo zanesljivo najboljša orehova matična drevesa. V teh sejalnicah je torej posejanih okrog 110.000 izbranih in najlepših orehov, ki bo iz njih do jeseni zraslo okroglo 50.000 prvovrstnih orehovih sadik. Te sadike bodo brezplačno in vsako leto dobivali kmetijski zavodi m za to določeni šolski vrtovi za nadaljnjo triletno vzgojo, da bo končno kmet dobil po zelo nizki ceni prvovrstna in čez 2 m visoka orehova drevesca za saditev na stalno mesto, a kar bo drevesc ostalo, jih bo prebivalstvo dobilo tudi za pogozdovanje. Tako bo banska upravs skrbela zs razmnožite v orehov več let in tudi v še večjem obsegu. Obenem je pa banska uprava zbrala tudi vse podatke, kje so za orehe najboljši okoliši, in napravila karto naše banovine, kjer so točno zaznamovani kraji, ki so prav primerni zs orehe. Poleg vsega tega pa namerava banska uprava uvesti na vseh šolah teden sadnega drevesa, da se pri mladini vzgoji ljubezen do kmetijstva, predvsem pa do sadjarstva. Šolska mladina bo sadila vse vrste sadnega drevja, kjer bo primerno zemljišče za to. hodila bo pa tudi na poučne izlete po vzornih sadovnjakih. 2e spomladi bodo na mnogih šolah dnevi zs saditev orehs in je v ta namen banska uprava nakupila še posebej 1100 kg orehov za razdelitev narodnim šolam. Spomladi bo torej v naši banovini že posajenih okroglo četrt milijona orehovih plodov, ki bo iz nji zraslo gotovo 100.000 lepih orehovih dreves. Po računu nadzornika g. Štreklja, ki smo ga tudi objavili, je pri ceni orehovega lesa po 350 Din zs kubni meter vreden les srednjega orehovega drevesa 100 LHn, letni pridelek s takega drevesa ps tudi približno 50 Din. Ko bo torej zraslo teh 100.000 orehovih dreves, bo samo njih les vreden 10 milijonov Din, a vsako leto bo kmet za orehe s teh dreves dobil tudi 5 milijonov Din. Ker bomo pa več let zapored nasadili najmanj po 100.000 mladih orehovih drevesc, bo naš dandanes obupani kmet samo za orehe dobil vsako leto tudi po 25 in tudi več milijonov, več kakor sedaj, kar se mu bo poznalo že prav znatno. Obupati torej kmetu ni treba, asj se mu z vseh strani ponujajo pri-boljeki. ssmo seči je trebs po njih! Dosegljivi so pa ti priboljši seveda Ie s pametjo in izobrazbo. Iz Celja —c Fafska elektrarna bo v nedeljo 30. tm. od S. do 12. zopet ukinila dobavo toka as Celje in okolico. Prebivalstvo je zaradi neprestanih ukinitev toka že zelo nevoljna —-c Vodnikove knjige so dospele in se dobe v Tujako-prometrri pisarni pri kolodvoru. —c Akademijo bo priredil podmladek Jadranske straže One 12. aprila ln prosi vsa društva, da bi upoštevala ta datum. —c Umrl je ns Bregu 12 pri Celju v starosti 78 let znani posestnik ln gostilničar g* Ivan Rade j. Pogreb bo v soboto ob 16. n hite žalosti ns okoliSko pokopali Sče. V celjski bolnici je umrl na božičn dan Sfiletnl slikarski pomočnik Pavel TruČl z Lave pri Celjn. —c Mestno parno In kadno kopališče bo v ponedeljek 31. t m. ves dan odprto —e Gornji del nosilne konstrukcija brvi čez Voglajne, ki tvori prometno zvezo med M asa ry ko vi m nabrežjem tn Cesto ns grad. namerava mestna občina obnoviti. I* Maribora — Mestne dav&lne v Mariboru. Po novem proračunu za L 1936-36 to predvidene naslednje mostne davščine: občinske takse Din 80000; komisijske pristojbine Din 60.000; tržnins Din 500.000; sejmišons pristojbina Din 80.000; plovnina Dni 15000; tehearina Din 100.000; davščina na prenos neprem. iz pogodb med živimi Din 100.000: trosarins nt vino in vinski most Din 1.700.000; trošarina ns žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum. konjak Din 80.000; trošarina na pivo Din 200.000; trošarina na šampanjec Din 10.000; gostaščina Din 4.050.000: kanslščins Din 1,875.000: vodari-na Din 1.250,000; vodsrina okoliških občin Din 160.000; večja poraba vode Din 600.000; v*odomerščina Din 150.000; uvoznina Din 1,450.000; davSčina na vozila Din 250.000: pasji davek Din 90.000; prirasrkarina Din 100.000; veselrčni davek Din 180.000; zamudne obresti Dfn 300.000 in opominarina ter rubež Din 50.000. Skupno je mesto obdavčeno po novem proračunu za 16.304.794 Din. — Sokolski prosvetni tečaj v Mariboru. Na Štefanovo dopoldne so se zbrali v spodnji kazinski dvorani sokolski delavci-idealisti iz raznih edinic mariborske župe na prosvetnem tečaju. S prav lepim nagovorom je otvoril tečaj župni prosvetar br. Lintner, nakar je pozdravil 130 udeležencev sokolskega prosvetnega tečaja posle-vodeči starosta br. Ludvik Krajne. V vznesenih besedah je starosta bodril tečajnike k sokolskemu delu po vzvišenih idejah viteške sokolske organizacije, ki je in mora biti najboljša in najzanesljivejša opora naše domovine. Temu lepemu govoru je sledilo izčrpno poročilo župnega prosvetar-ja Lintnerja o prosvetnem delovanju tekočega leta. Na tečaju, ki se bo vršil tri dni do vključno soboto 27. t. m., bodo razni govorniki obravnavali zanimive in za vsakega dobrega državljana koristne teme. Prosvetni tečaj mariborske sokolske župe bo zaključen v mali dvorani Narodnega doma 27. t. m. ob 20. uri zvečer s filmsko predstavo in predavanjem. — Nove mednarodne telef. zveze z Mariborom. Te dni so bile otvorjene naslednje mednarodne telefonske zveze z Mariborom: Maribor—Hatzendorf, Enns. Hei-ligcnblut, Heiligenkreutz am Wassen; Maribor—Tragdss. Oberort in Maribor—Bad Tatzmannsdorf, Bad Ausse Verrt. — Ko je šel k polnočnici ... Da sveti večer se je tudi 27 letni posestniški sin Janez Forstnarič napotil iz Orašne k Sv. Janžu na Dravske-n polju k polnočnici. Iz zasede pa je planil k nič hudega slutečemu mladeniču neznanec in zavihtel proti njegovim prsom dolg nož, je pa k sreči zadel le v pleče. Močo o krvaveč se je Forstnerič zgrudil in so ga drugi ljudje, ki so ga našli, spravili v mariborsko bolnico. Nočnega napadalca zasledujejo. — Lepa božičnica. Prav prijeten sveti večer je pripravila mariborska Narodna odbrana svojim najrevnejšim članom. V društvenih prostorih v GegorčiČevi ulici sta zbrane reveže prijateljsko nagovorila predsednik oblastnega odbora NO g. višji državni pravdnik v p. dr. Jančič ter čemik vite^cih čet NO g. Desnica. Številni siromaki so se s solzami sreče v očeh zahva* Ijeval' za razno špecerijsko blago, obleko in obuvalo. — Kolesarka povozita SO letno starko. Na Štefanovo popoldne je povozila neprevidna kolesarka v Slovenski ulici 80 letno viničarko Terezijo Bednaršičevo. Uboga starka se je pri padcu tako hudo poškodovala, da so jo morali tukajšnji reševalci prepeljati v bolnico. — Razglas. Voj. obvezniki, ki so ob priliki zaprisege na voj. dolžnost dne 16. t m. na Tezenskem voj. vežbališču prejeli modre listke kot dokaz, da so se zaprisege udeležili, se pozivajo, da se z listki javijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru. Slomškov trg št. 11 med uradnimi urami najpozneje do konca tega leta, sicer bodo pozvani k ponovni, naknadni zaprisegi skupno z obvezniki, ki zaprisegi dne 16. t. m. iz katerikoli razloga niso prisostvovalL Poslednja vprizoritev Wildeove komedije »Idealen soprog* bo v soboto, 29. t m. zvečer. To Wildeovo igro odlikuje duhovito pisano in vse do konca napeto dejanje, ki splošno ugaja. Režija je Skrbki-škova, glavne uloge igrajo Starčeva, Se-verjeva, Grom, Skrbinšek in Furijan. Za to poslednjo uprizoritev veljajo globoko znižane cene od Din 15 navzdol. Najcenejši sedež velja le Din 4. — Prva letošnja otroška predstava bo na Silvestrovo popoldne ob 15. uri. Vpri-zore pravljično igro našega najboljšega mladinskega dramatika Golte aJurček«, lu je bila lansko sezono ena najbolj priljubljenih otroških predstav, a je bila radi konca sezone uprizorjena le trikrat Režija je Rasbergerjeva, v večjih ulogah nastopijo Barbičeva, Gorinšek, Harastovič, Grom, Skrbi nšek m Rasberger. — Stolzevo opereto »Izgubljeni valček* (»Dve srci v tričetrtinskem taktu«) ponove v nedeljo, 30. t m. zvečer. To opereto so uprizorili že dvakrat pri razprodani hiši ter je bila sprejeta z velikim odobravanjem. — Na Silvestrovo zvečer prva vprizoritev »Stambalske rože*. Na letošnji Silvestrov večer bo ob 21. uri (9. uri) zvečer prva letošnja uprizoritev Fslove izvrstne operete iz orijentskega miljeja »Stambul-ska roža*. Ts opereta je muzikalno krasna, vsebinsko pa nad vse zabavna. Lani je razen »Vijolice z Montmartra« dosegla največji uspeh. Režija je Harastovičeva. v večjih ulogah nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Sancin, Harastovič. Gorinšek in Rasberger. Kdor kupi pri tej predstavi sedež, prejme listek s številko ter bodo o polnoči izžrebali eno številko. Na kogar pade ts številka, prejme mladega živega prašička kot novoletno darilo. Iz Litiie — Za kulturni dvig Litije. Prosvetno delovanje, ki je počivalo v času globoke žalosti zs kraljem Zediniteljem. bomo po novem letu poživili. S sodelovanjem vseh naprednih društev. Članic Zveze kulturnih društev v Ljubiiani. bomo priredb ciklus predavanj. — Naprosil* smo že ZKD da nam tudi ons pripomore s rvoiimt preda vatelji. sodeloval? na bodo tudi na?3 domači prosvetni delavci. Pripraviialni od bor litijske Ljudske univerzo, ki ga vodi* ta notar g. dr. Jvao Graaic in učitelj g Jože Župančič, iini obljubljenih že več zanimivih predavani. Na listi predavateljev so: sreski podnaCclnlk g tir Vidmsr, inž. g. Rebcc Dcrnt, župan g Franc Lajovic, živinozdravnik ^. dr. Vari, tajnik sreske-ga cestnega odbora g. Loj/c Turk.. davkar g. Vajd»*tič Jože. notar p. dr. Grašič, učitelj g. Župančič in druidi I predavanji bomo pričeli takoj po novem letu. Vsi, ki žele še sodelovati, se naj prijavijo pripravljalnemu odboru, nakar bodo povabljeni k sestanku, na katerem se bo določil vrstni red preuavatcljev in predavanj. KOLEDAR Danes: Petek, 28. decembra, katoličani: Nedolžni otroci, Zorica. Današnje prireditve Kino Matira: Kleopatra, kino Ideal: Godba, mladost, ljubezen. Kino Dvor: Lovci biserov. ZKD: Janko in Metka ob U.16 v kina Matici. Kino .si^ka; Pomladni zvoki. Dežurne lekarne Danes: dr. Piccoli, Tvrševa »esta štev. d, Hočevar, Celovška cesta 02 in Gartus, .Moste. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. decembra; žalujoči ostali. Matiček se žanL Petek, 2S. Sreda. Sobota, 29. decembra: Red B. Nedelja, 30. decembra: GugalnLca. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 31. decembra: Ob 21. uri Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Torek, l. januarja: Ob 15. uri Peterčkove poslednje sanje. Mladinska p roda tava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20- uri "VVaterloo. izven, znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 28. decembra: Izgubljeni valček. Red Četrtek. Sobota, 29. decembra: Štirje gnrobjanL — Red C. Nedelja, 30. decembra: Ob 15. uri Izgubljeni valček. Izven. Znižane cene od SO Din navzdol. — Ob 20. uri Hoffman-nove pripovedke. Izvem. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 31. decembra: Ob 21. uri Pri belem konjičku, opereta. Znižane cene od 36 Din navzdol. Torek, l. januarja: Ob 16. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. — Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20. uri Ples v Savoyu. Izven. Cene od 36 Din navzdol. V soboto 29. t. m. se ponovi izvrstno uspela opera, Wolff-Ferrarijev i >6t±rje grobjani« za red C. Predstava je po mnenju kritike in občinstva najuapelejsa, te sezone, bodisi po vsebini, muzikalno in po izvrstnih kreacijah sodelujočih: ge. Ribičeve, Kogojeve, Policeve, gdč. župevceve ter grg. Betetta, Primožiča, Zupana, M-Rusa, Marčeca m Banovca. Dirigent dr. švara, režiser Primožič. Ponarejale! denarja pred sodiščem Ljubljana, 28. decembra. Spomladi so se v Ljubljani v večjem številu pojavili ponarejeni kovanci, med katerimi je bilo zlasti mnogo 10-dinarakih. Policija je bila opozorjena na nekega L*a> kovica, čes, da on ponareja denar. Takoj je bila uvedena preiskava in res se je policiji posrečilo izslediti vse, ki so bili s ponarejanjem v zvezi. Zadeva je priAla pred sodišče in je danes o njej razpravljal mah senat pod pre>dsedstvorm s. o. s. FVaivca. Gorečana. Na zatožni klopi so sedeli štirje Dolenjci v starosti od 21 do 41 let: Franc Dajkovič, Edvard Dongo, Josip Plankar in Franc Žara. Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik državnega tožilca g. Lučovnik, je očitala Lajkoviču, Longi in žarnu, da so lani im letos izdelovali v Vel. Krafievem na Dolenjskem denar, razpecavali so ga pa prva dva tn Plankar. Longo je bil poleg tega obtožen, da je kot pomočnik v mehanični delavnici Josipa gustarsiča podpisal na računu svojega sefa, sprejel zanj denar in ga obdržal. Prvi je bil zaslišan Longo, ki je priznal, da se čuti krivega, ker je denar zadržal, nazneotu da bi ga izročil seru oziroma njegovi hčeri. Nato je predsednik zaslišal udeležence ponarejevalske afere. Lajkovič je priznal, da je lani in letos izdelal 35 kovancev po 10 Din in je a pomočjo soobto-ženih vse spravil v promet, dalje 7 kovancev po 20 Din, v promet pa je prišel samo eden, in 5 po 50 Din, od katerih je izročil dva Plankar ju. da ju spravi v promet, dočim je druge raztopil, ker so bili premalo podobni pravim. Pri ponarejenih kovancih je manjkal napis »Bog čuvaj Jugoslaviju«. Imel je čevljarsko obrt na Dolenjskem, ker pa je bil zaslužek premajhen, se je preselil v Ljubljano ln je zaradi bede začel ponarejati denar. Na to misel Je prišel, ker je čital v Časopisih, da denar ponarejajo. Napravil je model iz mavca, pri ponarejanju mu je pomagal tudi Longo. Načrt za model mu je preskrbel žara, denar pa je razpecaval Plankar. Longo je priznal, da je ponarejal 10-di-narake kovance skupno z Lajkovičem, kateremu je tudi preskrbel antimon sa izdelavo. Sam je naredil 18 takih kovancev in jih 16 razpečal. Zanikal je, da bi sodeloval kovance po 20 in 50 Din. Plankarja in Zarna ne pozna ln ne ve, da sta 'Dlla tudi ta dva zapletena v afero Plankar Je priznal, da je v Cemičd vasi ln v št Jerneju na Dolenjskem razpečal dva ponarejena kovanca po 50 Din, ki mu ju je iani v decembru izročil Lajkovič. Letos februarja je prejel tudi 10 komadov po 10 Din ln jih razpečal v Ljubljani žarn Je pripovedoval, da je na sejmu v Brežicah zvedel, da neki Hrvat Izdeluje denar in tudi način izdelave. Poizkusil je ponarejanje sam pa se mu ni posrečilo Dal je načrt za klešče Laj-koviču. Falslfikatov ni razpečeval. Po p reči tanju izpovedi prič in govorih zagovornikov ter državnega tožilca je predsednik opoldne razglasil sodbo: Kaznuje se Lajkovtč na 3 teta robije tn 240 Din denarne kezni, Lon«ro na 18 mesecev • .»•"*.'."•. DNEVNE VESTI BBATJRj SESTRE! Oporarjamo, da ▼ ponedeljek 31. t. m. zaključi od saveza predpisana nabiralna akcija v korist »So-cijalnega fonda Viteškega kralja Aleksandra L Ujedinitelja«:. Zamudnike, ki se doslej niso odevali našim tozadevnim pozivom, prosimo, da to brez odloga store in vplačajo v pisarni pristojnega drostva od naveza prepisani prispevek. Zdravo I Ljubljanska pokolska društva. — Smučarski tečaji SPD. Pri Sv. Janezu se bo vršil smuški tečaj pod vodstvom smuškega učitelja g. Tavčarja od 2. do 9. januarja. Prijavnina, prehrana in preuoč- nina skupaj stanejo za celo dobo Din 500. Na Krvavcu se bo vršil smuški tečaj tudi od 2. do 9. januarja pod vodstvom smuškega učitelja g. Širclja. Skupni stroški znašajo Din 450. — V koči na Veliki Planini vodi smuški tečaj od 2. do 14. januarja g. Zupan Ervin. Stroški za celo dobo znašajo Din 700, za 7 dni pa Din 400. Ker je število posetnikov omejeno, se je treba čim preje prijaviti v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. Snežne razmere bodo prav ugodne. — Smrt starega gimnazijskega profesorja. V Sarajevu je umrl upokojeni gimnazijski profesor Josip Novak, star 81 let. Po okupaciji je prišel v Sarajevo in prisostvoval je otvoritvi gimnazije. — Sreča, ruskega študenta v Beogradu. V Beogradu živi ruski študent Andrej Mu-stafin, sin pokojnega generala kneza Mu-stafina, bližnjega sorodnika milijonarja Šahova, bivšega direktorja Ruske državne banke, ki je zapustil Rusijo Štiri leta pred revolucijo in odnesel s seboj 6 milijonov rubljev. Pred petimi leti je umrl in zapustil 8 ln pol milijona švicarskih frankov. General Mustafin je dobil iz Rusije dokumente, da je njegov najbližji sorodnik in tako je pripadla ogromna dedsčina nJemu. Pred dobrim letom je Mustafin v Parizu umrl in zapustil vse svoje premoženje svojemu sinu Andreju, slušatelju tehnike v BeogTadu. Srečni dedič dobi v naš^m denarju 130.000.000. Na vprašanje, bo storil 3 toiiklm denarjem, je odgovoril, da si bo zgradil na Tapčideru vilo, da bo podpiral rojake ln da se bo oženil Andrej ZUuatafin je naš državljan, pri vojakih je služil v Mariboru in nedavno je postal pod-x>roćnik Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje. tesnobo v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčlca in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Joeefo-vo« vodo. »Franc Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — >Ljnbljanski SokoU obvešča in vabi svoje članstvo na društveni redni občni zbor ki bo v četrtek 10. januarja ob Va 20. uri v društveni mali dvorani v Narodnem domu; predsesianek članstva v svrho sestave kandidatne liste pa bo v ponedeljek 7. januarja ob 20. uri v istih prostorih na katerega se članstvo istotako opozarja in vabi. — Sokol V le obvešča svoje članstvo in prijatelje, da letos v znak žalovanja za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedindteljem običajnega Silvestrovega večera ne bo, pač pa bo imela silvestrovanje v dvorani Sokolske-ga doma SK Reka, na katero opozarjamo svoje članstvo. — Na novega leta pa bo ob pol 16. božićnica za mladino z zelo pestrim sporedom in malo zakusko. K bo-tičnici bratsko vabljeni V6i, zlasti starši sokolske mladine. Zdravo! Uprava. in SAMO SE DANES GODBA, MLADOST, LJUBEZEN JUTRI VAS LJUBLJENEC RAMON NOVARRO v filmu LOTOSOV CVET ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9 Vi Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Evin š§5 m — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno lepo vreme, v dolinah megleno. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 8, v Skopi ju 5, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 4. v Ljubljani 3.2, v Mariboru 3. v Rogaški Slatini 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2, temperatura je znašala —0.4. — Za novoletna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice. Podpirajte Ciril Metodovo družbo! — Elektrika v Ribnici in SodražJci. V nedeljo 23. t. m. sta bili Ribnica in Sodra-žica priključeni na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, kjer so električno luč pozdravili z največjim veseljem, med tema krajema se pa tudi že gradi transformatorska postala v Jurjevici, ki bo elektriko oddajala vsej nekdanji občini jurjeviški. — Na sveti veče tema po Dolenjskem. Na sveti večer je okrog 17. nenadoma ugasnila električna luč po Dolenjskem, da so bili kake pol ure v temi vsi kraji, ki prejemajo tok od Kranjskih deželnih elektrarn. Ugotovljeno je. da je motnje kriv neki zllkovec, ki sc mu že na sledu Med Krko in Zagradcem v bližini Marinče vasi je namreč na elektrovod visoke napetosti nekdo vrgel žico, ki je bila na koncu ob- težena z žepno baterijo, da so ugasnile vse luči: od Grosupljega do Kočevja in tudi po drugih krajih Dolenjske. Dobava toka je bila najprej spet urejena proti Ribnici in Kočevju, kasneje pa tudi po ostalem delu E>olenjske, pač je pa osobje elektrarn imelo pokvarjen ves sveti večer, ker je imelo premnogo posla z iskanjem in odstranitvijo defekta. Seveda ima zadevo v rokah orožni-šivo, ki se bo pobrigalo, da bo storilec poučen, kako strogo se kaznujejo take šale. — Smrtna nesreča v ruđnilru. V rudniku Završej v Varaždinu se je smrtno ponesrečil 22-letni rudar Josip Sešet. Na poti v rov se je prijel za žico električnega voda in električni tok ga je ubil. — Samomor nesrečnega dekleta. Pod vlak pri Derventi je skočila na sveti dan 20-Ietna služkinja iz Zelenike Anka šut-nik. Vlak je vso razmesaril. Na koščku kartona je napisala da je njene smrti kriv neki Milan Vukmanovič, ki je imel z njo ljubavno razmerje. — Vojak na straži ustrelil častnika. V Drvuljah se je pripetila težka nesreča. Poročnik fregate Gjuro Vukelič se je hotel ponoči prepričati ali izpolnjuje na straži stoječi mornar Mihajlovič svojo dolžnost. Hotel se mu je približati in mornar ga je trikrat pozval, naj se ustavi. Ker poročnik tega ni storil, je vojak ustrelil in zadel Vukeliča naravnost v srce. — Samomor uradnika. V Zagrebu si je končal življenje uradnik banske uprave Peter Mraovič. v hipni duševni zmedenosti je skočil iz tretjega nadstropja palača banske uprave in obležal ves okrvavljen na asfaltu mrtev. Pokojni je bil zelo vesten in marljiv uradnik. Težke družinske razmere so ga tako potrle, da si je končal življenje. PRIDE! PRIDE! katmeWwilly NAGvJliFRITSCH, ADELET—TMAMSI 5AhDR0Clt)«lN|ESE pride: pride: Iz Ljubljane —lj Blagajna Postne hranilnice, podružnica v Ljubljani, bo poslovala zaradi letnega zaključka za stranke dne 31. t. m. le od 8. do 12.30. —lj Biciklisti, ki šc niso oddali vojaških knjižic za svoje biciklje, naj te knjižice najkasneje do srede izroce v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu Štev. 7/L, soba. —lj Posestniki konj in voz morajo najkasneje do srede oddati vojaške knjižice za svoje konje in vozove v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1., soba 3, sicer bodo kaznovani. —lj Zanimalo vas bo da se ponovi dne 1. januarja prvič v tej sezoni opereta »Ples v Savojuc, da se poje 31. t. m. revijska opereta >Pri belem konjičku« z go. I'o-ličevo in g. Gostičem v glavnih partijah, da gostuje 6. januarja v opereti >Dežela smehljaja« priljubljeni operni in eperetni tenor g. Darijan ... —lj Organizacija praktičnih in strojnih tehnikov (0PEST) v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 2Q. januarja 1905 ob 9. uri dopoldne v palači Delavske zbornice, Čopova ulica 5t. 1, pritličje levo. Vabljeni vsi absolventi elektro in strojnih do-lovodskih Šol. —lj Okrajna organizacija J. N. S. Prule je priredila v soboto dne 23. t. m. božićnico v prostorih restavracije Kavčič na Pri-vozu. Kakor pretekla leta, je bilo tudi letos obdarovanih 42 najrevnejših otrok z zimskim perilom, Čevlji in sličnim. V navzočnosti odbora in staršev je nagovoril predsednik organizacije Dachs Maks otroke z lepim nad vse patrijotičnim nagovorom. Opozoril jih je na oporoko blagopo-kojnega kralja Aleksandra Uedinitelja ter jih pozval, da jo ohranijo za vedno v svojih srcih. Izrazil je v imenu odbora in obda rovance v zahvalo mestnemu načelniku g. dr. Dinko Pucu in vsem, ki so pripomogli, da se je ta socijalna prireditev tako odlično obnesla v korist revne dece okraja. Po razdelitvi daril so se otroci in starši ginjeni zahvaljevali in odšli vidno vzrado-šeeni na svoje domove. —lj Odprte planinske koče SPD. Do 2. januarja 1035 ?o odprte koče v Triglavskem pogorju in sicer koča pri Triglavskih jezerih, en in pol metra snega, 15 cm prsi?a. idealna smuka; Dom na Kredarici, ugodna smuka, solnčho; Stanjčeva koča, za smučarje krasni tereni ter izleti na razne strani. Erjavčeva koča na Vršiču ima preko meter aneera Dom na Krvavcu, vesel živ-žav smučarjev, ki uživajo zimsko prirodo. Koča na Veliki Planini, že ugodna smuka ter prav udobno bivanje za smučarja, Dom ▼ Kamniški Bistrici, enodnevna tura, toplo kurjene sobe, prikladno večdnevno bivanje Ob Boh. jezeru nudita cenen oddih Sv. Janez in Zlatorog. Dom na Mrzlici je dosto- ?en Iz Trbovelj ter krasna razgledna točka omazinova koča ne Sv. Gori je v sedanjem času prijazno izletiŠče. Na Dolenjskem je prijetna postojanka Dom na Mirni gori. — Valvasorjeva koca je stalno odprta. Koča na Smrekovcu je stalno oskrbovana. V Logarski dolini vabijo planinske postojanke. —Jj Meščanom ne diše pastme jedi. Danes ni bilo tako živahno na ribjem trgu, kot navadno, čeprav bi marsikdo pričakoval, da zdaj ljudem diše bolj postne jedi, ker so %iti raznih mastnih dobrot Vselej po več j m praznikih vlada na našem živilskem trgu mrtvilo. K do ve, ali so ljudje tako siti, da ne jedo več dvi, ali ae hranijo s samimi ostanki. Ribji trg je bil danes založen le 8 cenejšimi morskimi ribami, razen njih je bilo samo nekaj kilogramov tuna, ki je po 32 Din kg. Največ je bilo sardelic. ki so po 10 Din, kot običajno. Lepa izbira je bila med sladkovodnimi ribami. Prodajali so lepe žive ščuke in krape. Redko je na trgu toliko živih rib. Dane« so bile tudi precej poceni, še celo cenejše kot včasih mrtve. Krapi so po 18 Din, ščuke pa po 22 Din kg. Prodajali so, tudi somiče, ki jih ni bilo že delj Časa na trgu, tudi žive po 10 Din kg. 2abjih krakov je bilo na izbiro po nespremenjeni ceni. —lj Silvestrovanje Strokovne komisije. V ponedeljek 31. t: m. bo v dvorani Delavske zbornice družabni večer — silvestrovanje, kjer bodo vsi, ki se tega večera udeležijo, jemali slovo od starega, zgrba-nega in sivega starega leta. Godilo se bo to pri pogrnjenih mizah Navzoča bo godba, ples, humoristični prizori in druge take reči. Za dobro in ceneno pijačo in jedačo bo skrbela vinska trgovina Briski. Kdor se udeleži, se bo imel prav dobro. Z« K. D. film Jutri gigantski kmetski pun t PASJEGLAVCI —lj V Streliški ulic! pod »Tičkom« je očem prijetna leba. Ob cesti so rasli doslej topoli, ki so Jih pred dnevi podrli Ob tej priliki bodo menda tudi opazili, da je ob cesti ostanek žalostne ograje, ki ne bo nihče žaloval za njo, če jo odstranijo. V tej ulici je tudi napol podrto skladišče. Zid pri cesti se bo zrušil sam od sebe, če se ga ne bo kmalu kdo usmilil, čudež bi ne bil, ee bi koga pod-kopal pod seboj, saj je nagnjen nad hodnik. Kako lene so takšne razvaline, si lahko vsak sam predoča. —lj Ali ste ga videli? Sneg. Da, prav zares, včeraj okrog 14. je pričel naletava-ti, in sicer prav v drobnih kosmičih, pa ne dolgo. Ljudje so se mu tako silno začudili, da ga je postalo menda sram in je tudi takoj izgrnU. se pravi, kar prenehal je. Na tleh je drobni snežni prah mahoma izginil in komaj je zmočil prah. Danes je zunaj megla, nad meglo pa jasno nebo. Tako, pravijo, da bo ostalo še nekaj časa, potem pa bomo imeli snega, da ga bo celo smučarjem odveč. Tolažijo nas s snegom in tolažijo vremenski preroki, snega pa le ni. Zdaj so pa menda tudi vremenski preroki obupali in danes nam napovedujejo stanovitno lepo vreme. Tako bomo morali se čakati in upati, da se nas nebo končno usmili in nam pošlje vsaj toliko snega, da bomo vedeli in videli, kakšen je. —lj Damske nogavice volnene, svila nor in svila volna ter otroške, trpežne, ima tvrdka Miloš K a r n i č n i k . Stari trg 8. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 30. novembra. 100 Din, usnjena ročna torbica z 22.50 Din, črna ročna torbica, zlat moški prstan z mod~rim kamnom, moški poročni prstan, 2 moški za-pestni uri, zlata zapestna ura z usnjenim jermenom, konopec za zavese, nalivno pero, 2 para moških usnjenih rokavic, damske usnjene rokavice, otroška rjava torbica, knjiga »Slovenska, Štajerska ln Prekmurska«, železniška legitimacija, glaseča se na ime Potokar Danica, poselska knjižica, glaseča se na ime Oražen Lovrenc, pes s črnimi lisami, pes jazbečar in pes volčje pasme. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 59 dežnikov, 10 čepic, 7 moških klobukov, 5 parov Ženskih rokavic, moške usnjene rokavice, 8 aktovk, zavitek moškega perila, 2 otroška plašča, volnena ovratnica, zavitek starega perila, 3 jope, ogrinjača, solnčnik, zavitek ženski čevlji in copate, torbica vzorcev, plašč in samovar, 2 ženski torbici, 2 para moških galofi, par damskih čevljev, zve« obodov za rešeta, zavitek suhih črev, karton peciva, etni za manicuro, zavitek starega damskega perila, rjava boa, denarnica, zavitek apeoerije, slaba pelerina, pločevinast vrč, zavitek volne, karton jajc, cepin, zavitek stare žarnice, zavitek blaga za moške obleke, zavitek stare delavska hlače, gumijasta cev, vojaški kovčeg, zavitek nogavic, zvenkov, odeje in knjiga »Valvasorjac. —lj Seznam Izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v LJubljani v času od 1. do 80. novembra: 100 Din, denarnica s 1200 Din, denarnica s 100 Din, denarnica s 140 Din, denarnica s 700 Din, denarnica s 100 Din. črna usnjena torbica z vsebino 233 Din, ročna torbica iz kačje kože v njej 4 Din in malenkosti, ročna torbica z vsebino 80 Din in toaletne potrebščine, denarnica s 124 Din in legitimacije doh. urada za prev., zelena usnjena torbica v njej diamantni uhan, ključ, robec in okoli 40 Din, ročna torbica s 300 Din, usnjena rjava Mstnica s 5700 Din, 3 slike in legitimacija, usnjena nova listnica s 40 Din ln dokumenti, ženska črna ročna torbica z vsebino 50 Din, črna torbica z vsebino 20 Din, zlat uhan z več diamanti, zlata Ženska zapestnica, zlata zapestnica v obliki verižice, zlata ženska ura, gravirana 1 rožicami znamke Zenit, zlata ženska ura z rjavim trakom, zlat medaljonček s sliko. 5 cm dolga broša na platin z enim bise rom in demantom, zlata zapestna nra na zlati zapestnici, obesek od žepne ure, verižica, ametist v premeru 2 cm. zlat pr stan z 2 biseroma in briljantom. zlata ženska broša. zlat Ženski prstan, s tem no rdečim kamnom, srebrno pero znamke London, ženska očala s srebrnimi okvir ji, Železniška legitimacija ln prosta karta na ime Koračin J„ poselska knjiga na ime gmalc Ivana, Železniška legitimacija na ime šlibar Jernej, prometna knjižica, glaseča se na Ime Vidmar Bolči, prometna knjižica za kolo, glaseče se na ime Zaje Anton, članska knjiga hug. sindikata, obrtni list, saobraćajna knjižica za kolo 6156 na ime Mihelič, železniška legitimacija s fotografijo na ime Skofic Ivan, zastavni listek 1654S, zastavni listek 18119, zastavni listek 78-61, zastavni listek, zastavni listek 14213, zastavni listek 5181 ln 6183, fotoaparat s srebrnim etuijem, klobuk, svilena ženska bluza roža barve, prošnja za sprejem v zavetišče Golnik in uboano spričevalo na ime Poženel Božica, nov siv piet, i črni oglavni ruti, rezervno avto kolo »Fine Chevrolet« in zavitek z vsebino 34 slik. —lj Silvestrov večer pevskega društva »•Ljubljanski Zvoni, ki ae vrši na Taboru bo po sporedu zelo inleresanten. Poleg mešanega zbora in okteta nastopijo tudi solisti. Začetek ob 8. uri zvečer. Po 12. uri ples. —lj >HČerki njene ekseleneec, zabavno in duhovito veseloigro ponove na splošno željo zadnjič v sezoni v Šentjakobskem gledališču v nedeljo 30 t. m. in v torek na novega leta dan ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Ker je bila tudi zadnja predstava razprodana, naj kupi občinstvo vstopuice Že v predprodaji od nedelje dalje. Kdor se boče dve uri dobro zabavati, naj poleti predstavi. Temne zgodbe iz Kranja ženi grozil, da jo bo ubil — Se mokro ukradeno perilo prodajal — Pretep, vlom in drugo Kranj, 27. decembra. Dan pred prazniki je zasačil mestni stražnik g. Matko Mdhelčič pred tovarno Semperit Franca R., 321etnega čevljarskega pomočnika. £ivi ločeno od ženo, bil je že kaznovan in je trenutno v sodni preiskavi. Franc se je ob zaprtih mrežastih vratih pogovarjal s svojo ženo, ki je stala na tovarniškem dvorišču. Poizvedbe so pokazale, da je grozil ženi, da jo bo ubil; zasledoval ta ves ve6er, žena se ni upala iz tovarn« so gu orožniki zasli- šali, se je izgovar^i. da je hotel z ženo govoriti o zasebnih zadevah, kor že delj časa ne živita skupaj. • Mestni stražnik g. šuc Ivan pa je istega dne prijel Franca K., 341etnega tovar niakega delavca Iz Kočevja, ki je -il zaradi tatvin že kaznovan. Zasadil ga je, ko Je prodajal Še mokro ukradeno perilo, za srajco je zahteval samo smešno ceno 3 Din. Stražnik mu je obleko in perilo zaplenil in ju vrnil la?tnikn. Franc K. je vse to ukradel na podstrešju erostilne pri Zorcu, kamor se je splazil po zidu med drvarnico. Pokradel je obleko in perilo, ki se je ravno sušilo. Ukradena roba je la* t Zorčevega hlapca, ki t: tako kirip'u prišel ob vso obleko. Tat je o*-ožnikoru tatvi no priznal, Izgovarja se pa, da je bil v hudi denarni stiski. Na noč pred svetim večerom je bil blizu savskega mostu pretep. Delavca Jože R, in Ivan P. sta se lotila Lovra Zupana. M je uslužben v tovarni Ika. Bila sta iv-jana in sta hotela na vsrk način v gostilno. Gostilničar pa jima je to z Zupanovo romočjo onemogočil Jože R. je se^rel po nož in zabodel Zupana kar skozi klobuk parkrat v glavo. Zupan je mo^no krvavel in se onesvestil. Stražnik s. šuc sa je od-vedel k baneviuskemu zdravniku g. dr. Novoselskemu, stražnik s. Kette pa Jožeta R., ki je pri pretepu precej nesrečni padel ni mostu in se močno pobil, v občinski zapor. G. dr. Novoselski je obvezal tndi ranjenega pretepača. Orožniki so prijeli na sveti večer cigana Simo Levakoviča, ki ga zasleduje policija, že 28. oktobra je ogoljufal posestnika Franca Baloha v Dolah pri Vačah. Menjala sta konje. Prebrisani cigan mu je dal nadušljivega konja, ki mu je pred zamenjavo umetno zaustavil nadušljivost. Konj se je že prvi dni izkazal kot popolnoma nesposobnega za vožnjo. V ponedeljek pa je prišel v Kranj, da bi na živinskem sejmu napravil kaj kupčije SIcer trdi, da ne ve ne za dan ne za kraj rojstva, pravi pa, da mu ni ime Sima, temveč Jurij. Za Simo pa pravi, da je njegov sta- Kam spada Jadranska ulica? Ljubljana, 28. decembra. Ta ulica ima sicer res prav lepo ime za periferijo Ljubljane, a je najbolj zanemarjena, kar jih sploh epada pod policijski okoliš; kaj spada vse pod policijski okoliš, bodo merodajni činitelji dobro razumeli. To se pravi, da je ta ulica slabša kot marsikatera že popolnoma podeželska. Tn ulica je namreč na meji viške in ljubljanske občine, zato pa e*o stanovalci ob tet ulici tako srečni, da ee lahko štejejo med Vičane ali Ljubljančane, kakor jim pač bolj ugaja, ker sami ne vedo, kam spadajo in zato morajo sami skrbeti za vzdrževanje te poti- Ta pot še nikdar ni bila nasuta ali eploh popravljena, nasprotno pa že dvakrat razorana in prekopana ob polaganju vodovodnih cevi. Čudno je, da merodajnim činiteljem ni prišlo na misel, ko so polagali vodovodne cevi, ki bodo služile prebivalstvu za vodo, da je treba napraviti pot tudi za ljudi, katerim je voda namenjena in bodo tam stanovali« Vee to še ni najhujše gorje za stanovalce, saj je še drug prehod, Č^ ti ta pot ne ugaja, pa izvoli za nekaj metrov v stran-A kdo te bo rešil, če zabredeš v staro Gra-daščico, ki je do 3 metre globoka in pri eedanjem jesenskem deževnem vremenu polna vode? Ta pot namreč od polovice naprej «nloh ni razsvetliena kliub tamu, da stanuje tam še 10 etrank (40 oseb) in odjemalcev električnega toka. V blatu in največji temi riješ po tej poti, kjer niti ne dotiplješ ograje, a si vrhu tega prepuščen ie strašni usodi, da te ne zvabi stara Gra-dašČica, ki je sedaj polna vode. Nujno apeliramo, da se nam v prvi vrsti ustreie « popravilom te ulice, da bo vsaj podobna za prehod in da ee javno razsvetli tudi v drucrr polovici, ker ne gre samo za teh par etrank in odjemalcev električnega toka. temveč za osebno varnost, ki je tu neposredno ogrožena. Prizadeti stanovalci. Roparski napad? Medvode. 28. decembra. V sredo se vračal 20 letni delavec Anton Lesnik iz Kranja domov v Svetje pri Medvodah Ker je zamudil vlak. se je napotil domov peš Spotoma se je ustavil v neki gostilni v Laborali, kjer sta se mu pridružila tudi dva neznana moška in neka ženska. Brez vsakega povoda so vsi trije napadli Lesnika in ga strahovito obdelali, da je obložal nezavesten Pobrali so mu tudi 120 Din gotovine in klobuk. Po Lešnika ki so ga prenesli domov v Svetje. so odšli ljubljanski reševalci in ga prepeljali v splošno bolnico. Njegovo stanje rejai brat, česar mu soveda oroftnLki ne verjamemo V ponedeljek zvečer sta ustavila občinska mitn'čarja Tine Jamnik in Jo*ef Škofje na savskem moetu Žiletnega -ivana S. iz Ajdovščine. Trdil je, da nosi v vreoi ol oko, mitničarja pa sta odkrila v vreoJ caja srno. Div^eg. Jovca t>ta odvedla na n -tno stražnico in ga izrx>čua oroZni-kom. Ivan je že na mitnici lepo prosil, naj ?a izpuste, čes, da jima bo dal vse, kar hočeta; tako se je bal kazni. Orožnikom ji rekel, da je srno našel v lovišču hra-nilničnega ravnatelja g. Mohorja Cirila v Zgornji Besnici, kjer je s tovarišem pripravljal drva. Pravi, da je naenkrat saefi-šal strel, potem pa zagledal srno, ki se je opotekla v kotanjo ob vznožju hriba. Ker ni bilo nikogar po srno, sta jo vzela io odrla. Ivan jo je v vreči odnesel v Kranj, kjer je iz hvaležnosti hotel presenetiti xa praznike z njo n«kega prijatelja. Izkazalo pa se je, da je srno hotel v Kranju prodati. Nikakor ne prizna, da bi srno sam ustrelil, pravi samo, da jo je moral ustreliti k^ko drus: divji lovec, ki Je streljal 100 metrov nad koče, kjer sta stanovala s tovarišem. Srna ima dva strela s kroglo večjega kalibra Biti je unrala na mestu mrtva in je I"i.n ni mcsel vidoti, kako io zj\do*a opotekala v kotanjo. * Na sveti d.'.n ob 10. je delavec Jožef Z. z Rupe požaral na kozolcu svojega brata Janeza 12 drogov. To hudobijo je izvršil iz sovraštva do brata Dejanje prizna. Izgovarja se pa, da si je botel na ta način napraviti samo prosto pot na svoje zem-I:'i?če, k! mu je blo prej z bratovim kozolcem zaprto. Prav"., da bratu ne bo povrnil škode. • Za praznike so neznanci vlomili v lovsko kočo zagrebškega zdravnika dr. Alfen za Šemperja nri Sv T»vrencu na Bašlju. Kočo so popolnoma oropali. S kramp. m. ki so ga našli v drvarnici, so razbili kiju« čavnico na vnanjlh In notran.Mb vratih in odnesli iz koče vse, kar bo našli • NTa sveti dan so stražniki prijeli SAMIM Marijo S. s Spodnjega Brnika in njeno 321etno tovarišico Julijo O. Stalno hta hodili v Kranj in prodajali po gostilnah krtače in omela. To jima pa je bila samo pretveza, njun namen je bil. da sta si poiskali med mladim] neizkušenimi fanti žrtev in izvabljali od njih denar, včasih pa sta ga jim kar kradli. Stražniki so hoteli Ma.Hjo zapreti. Prišel pa je ponjo mož, ki je povedal, da je Marija mati se«tih otrok, med katerimi je najmlajši star komaj par mesecev. Stražniki so iza odšel v jedilnico prigriznit. Ko se je naj2del. je bi.1a ura deset. Mar naj si ogleda Gdinjo ponoči? Ali je v mtsiL kaj zanimivega? Sklenil je vprašati za svet vratarja. V svoji najboljši nemščini je dejal staremu Poljaku: — Kaj menite, gospod vratar, ali naj jo mahnem v mesto? Ist etvvas los in Danzi~? Stari Poliak je odkimal z glavo in odgovoril: — Ni — me. Nichts isf los! Nichts los in Danzig. Gerdt Lvman se je vrnil v svojo sobo. Ko ie o tem razmišljal, se je spomnil, da je že pozno. Legel je na posteljo in si prižgal cigareto. Hotel se je sleči in zaspati, ko bi jo pokadil. Pripravljal se je storiti to, pa ni imel prilike. Nekaj se je zgodilo. Izkazalo se je, da se je vratar temeljito motil, da se v Gdinji nič ne godi. NaenKrat se je namreč za\esa na odprtem oknu Lymanove sobe odgrnila. Na oknu se :e pojavila kosmata dolgo-brada postava in radovedno pogledala v sobe. Precino je mogel Gerdt Lvman krikniti od groze, je napravila postava nekaj opičjih skokov po sobi in zapi-čila svoje prste v Lymanovo grk>, dokaj debelo zaradi strašnega pitja punca. DRUGO POGLAVJE Otoki, kiičo^l se čez oceane nesporazumljenj. Triintrideset let po najmanj tristo petinšestdeset dni je rabil Gerdt Lvman. predno je započel, izgradil in izoblikoval svo.^ skeptično nazirame o vrednosti življenja; trajalo pa ni niti triintrideset sekund pod koščenimi p^sti nočuc*a gosta, da je podvrgel svoje na-zirane reviziji, začel dvomiti o njegovi pravilnosti, ga zavrgel in začel hro-peti. da bi rad še živel. Kar so koščeni prsti nočnega gosta malo popustili. Opetovano je stisnil naježeno glavo Gerdta Lvmana, kakor stisnemo balonček stekleničke z vonjavami, potem jo je pa izpustil in zacepetal: — Ne kričite, sicer... In napravi] je zgovorno kretnjo. Gerdt Lvman, čigar grlu se je godilo od zunaj slabše, nego se mu je godilo kadarkoli znotraj, ga je prestrašeno gleda) m komaj slišno je stokal. Kdo je bil? Kaj je bil? Oči vidno zločinec, najbrž pobegli jetnik, najbrž pokKcni tolovaj in morilec. Naj pokliče na pomoč? Kaj b: to pomagalo? Saj je stanoval sam v najvišjem nadstropju tega preklicanega hotela. Predno bi ga kdo zaslišal, bi bil že davno v krtovi deželi. Zakaj je prišel v Gdinjo? Zakaj je ma-jel sobo v takem hotelu? — Ne umorite me, — je prosil hro-peče. — Kaj sera vam storil? Kaj hočete od mene? — Tujec ste, — je zamrmral neznanec. — Kakšne narodnosti ste? — Šved, — je odgovoril Gerdt Ly-man in čutil, kako se oglaša v njem nacijonalizem, kakršnega ni opazil v sebi že celo vrsto let. — Šved — veste, Gustav Adolf — vedno smo pomagali Nemcem. — Moja mati je bila S ved inja, — je dejal bradač. Gerdt Lvman je iskal primerne besede, da bi izhajajoč iz tega polovičnega sorodstva utemeljil svojo prošnjo, naj ga pusti Še živeti. Mož je napravil nad njim kretnjo, ki mu je velevala molčati. In molčal je. Bradač si ga je ogledal in namršil obrvi, kar je pričalo, da je nezadovoljen z ogledom. Kar mu je šinila v glavo nova misel, da morda tudi sam ni napravil najboljšega vtisa, kajti vprašal je grozeče: — Kaj si mislite o meni? — Kaj si misli človek o človeku, ki zleze ob enajstih ponoči skozi okno v tretjem nadstropju, oblečen v oguljeno, tesno prilegajočo se obleko iz črnega trikota i-n ki ima glavo tako skuštrano, da je podoben povodnemu možu? Poklonov mu ni moči delati, toda dokler drži našo naježeno glavo v svojih rokah, tudi ni mogoče biti preveč iskren. Gerdtu Lymanu je šinila v glavo srečna misel. — Kaj si mislim o vas? — je ponovil. — Mislim, da že dolgo niste bili pri brivcu. Njegov odgovor je žel pohvalo, kakršne si ni upal pričakovati. Njegov gost je počil v prešeren, dolgo trajajoč smeh, ki pa ni nič manj i m po ni ral zato, ker ie bil zamolkel, monoton: Ha — ha — ha — ha — ha — ha — ha! Ha — ha — ha — ha — ha — ha — ha! — Prav pravite. Res. dolgo že nisem bil pri brivcu hahaha, sioer pa tudi nobenega brivca ni bilo v sibirskem hrzo vlaku. — V sibirskem brzo vlaku? — je zamrmral Gerdt Lyman presenečeno. — Kaj prihajate iz S:birije? V zunanjosti njegovega gosta ni bilo ničesar, kar bi govorilo za domnevo, da prihaja iz Sibirije, v kolikor mislimo pod Sibirijo živosrebme rudnike ali druge etične poboljševalnice. Ker je potoval s sibirskim brzovlakom, je gotovo potoval kot zastonjkar pod železniškimi vagoni... Neumnost, saj ta brzovlak že več let ni vozil. Vzela ga je vojna, kakor vse udobnosti — med drugimi pitno pivo in vžigalice na mizah po kavarnah. Ta človek je lagal. — Toda... — je začel Gerdt Lvman. — Toda kaj? Saj brzovlak, ki o njem govorite, ne vozi več. — Ne vozi. pravite? Vsak dan vo^i. Jamčim vam za to, da vozi. — Jaz vam pa pravim, da že več let ne vozi. Pa tudi če bi vozil, kako ste prišli preko Rusije sem v Gdinjo? — Zakaj bi pa ne prišel sem? Gerdt Lyman ga je začudeno pogledal. Ta človek je delal povsem resen obraz. — Zakaj? Ker je skoraj nemogoče potovati preko Rusije v običajnih primerih. In haš zdaj je to še bolj nemogoče, ker je Rusija zapletena s Poljsko v vojno. To je Lymanovega nočnega gosta očividno zanimalo. — Kaj pravite? Vojna? 2e dolgo nisem bil ori brivcu, kakor pravite, sami pa veste, da zve človek pri brivcu vse novice. Kaj se je Poljska pobunila proti Rusiji? Tega bi si o Poljakih nikoli ne :' bil mislil. Ali je car na bojišču? Kaj pravi k temu cesar? Osebnost zločinca in nje* gova kazenska odgovornost Zanimivo predavanje nniv. prof. dr. Aleksandra Makle-eova pod okriljem Ljudske univerze Ljubljane, 28. decembra. Predavan)* Ljudske univerze so prav dobro obiskana. Tako je bilo tudi oni dan v dvorani Detevsk** zbornice pobno poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem univ. prof. dr. Aleksandra Ma-klecova. ki ie »ovoril o osebnosti zločine« in njegovi kazenski odgovornosti s posebnim ozirom na novi kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije Novi zakon predvideva tri vrste pravnih posledic kaznivih dejanj: kazni, oču-valna sredstva in sredstva prisilne vzgoje. Kazen se odmerja po stopnji storilčeve kazenske odgovornosti. Nove v zakonu so očuva Vne odredbe, ns men jene prav posebno nevarnim zločincem, ki jim je zločin skoro da življenski poklic. V to vrsto prišteva zakon tudi nevarno umobolne in kronične pijance. Take zločince pridrie po prestani kazni in jih navadno oddajo v prisilno delavnico ali v zavod za prisilno zdravljenje, dočim so za mladoletnike predvidena vzgojne in poboljševalna sredstva, ki so le nadomestilo zanemarjena domače vzgoje. Važna pri tem je presoja odgovornosti zločinca in merilo, po katerem se ravna sodnik pri odmeri kazni. Baš v tem je velika razlika med starim ;n novim kazenskim pravom. Zločinca so prej smatrali za človeka s povprečno razsodnostjo in odpornostjo. Storilčevo osebnost so prav malo vpoštevaH. V zadnjih desetiJ«-gib dejani« je le eden izmed virov za spoznanje storilčeve osebnost' Treba je vpoštevati tudi natmienie m znaČai kakor povečana snolna ob^tliivost, huda čuvstvena razdraženost delomržnost vesel ie do izgredov, nagnjenost V piiančevaniu m sploh razne zunanie vrvlive, ki »o povzročili deiante Č?m Koli ko^errni kriminalnost v STorilčevem značani. tem stroži« mora biti kazen, s r>rav nose>bn;m ozrrom na hudobni značai. Pri mladoletnikih je treba oceniti nie«»ovo ind;vid*»a!nosfr. zanemarieTvoV pri vrgoii. moralno pokvarieno«t Vtd Moderno kazensko pravo vnosteva človekovo osebnost kot nekako celoto. Le na ta način pridemo do nravilne ocene kri-v.de m nevarnosti zloČinč^ve ter dobimo boli zan^lrvo oporišče za pravi<*no in smotrno določitev kazni in ocuvnfrrh sredstev. Kazensko pravo zasleduje praktične smotre fn zato sodnik ne »me posto-ati Velcor neki znanstveni teoretični raziskovalec. Prof. Maklecov ie n« koncu spregovoril še o raznih r*Tvh zločincev rn ie razlikoval priložnostne zločince, kjer so pri delan iu vrivale nr*»dvn»m zunanie okolnosti, dalje kronično kriminalnost kjer ie nagnjenost k zlobnu že rfloboko vkoreninjeufl in preide že na navado in poklic ter so posta^ «;koroda zločinci-obrtni ki. Pred a vatel i je no končanem predavanju žel za svoja zanimiva izvajanja zaslužen aplavz. Kako izbira Hollywood filmske zvezde Izdeluje jih tako, kakor Creuzot topove ali C hi c ago konzerve Iz Hollvwooda, mesta filmov, brni vsak dan telefon v vsa večja ameriška mesta, v Pittsburg, mesto premoga, zastrto vedno v oblake dima, v Detroit, kjer žive avtomobilski magnati, v Chi-cago, gia^no mesto mesnih konzerv in tolovajev, v Cincinati, mesto puritancev, v solnčni Kansas Citv. srlavno mesto C3wlx»yev, v Boston na drugem koncu Amerike, v središče kreposti in izobrazbe, v New York. gnezdo vseh grehov iu sedež vseh novih pokretov. Kaj telefonirajo iz Hoilywocda? Ali nam lahko pošljete lepo dekle? V Ameriki spada lepota k vsakdanjemu življenju kakor kino in sport. V najmanjših kovinah, v vsakem zakotnem listu najdemo na naslovni strani fotografije lepotic. Lepo dekle ali žena dobi kot lepotno nagrado ?000 dolarjev ali dobro službo v velikem modnem salonu, poleg tega dobi kredit za opremo stanovanja, neomejen kredit v modnem salonu, avtomobil in šooek rož kot znak kreposti. Lepota je v Ameriki gonilna sila trgovine. Lepih žensk je v Amerik: mnogo. Ni skoraj mesta, pa naj bo še tako majhno, kjer bi ne imeli svoj^ lepotice. Lepotna tekmovanja prirejajo vsak teden. To ie skoraj vprašanje pa tri jot i zrna.. Lepaki in vsi listi vabijo dekleta, naj se udeležujejo tekmovanj, da dobe nagrade, naj s tem izrx>lnujejo svojo dolžnost kot ameriške državljanke. Halo! Kam gremo jutri? Pojdimo na Krakovski nasip gostilno »TRNOVSKI ZVON" Tu dobimo danes in jutri domače krvavice, pečenice, ter Se drugi gorka in mrzla jedila. — Dobite tudi prav dobro vsakovrstno dalmatinsko vino po konkurenčni ceni! Za obilen obisk se priporočam in želim srečno novo leto vsem svojim gostom in prijateljem. • VINKO BANS. Makulaturni papif proda uprava »Slovenskega Naroda*4, 'uMiana. Knafljeva ulica Cigo«. — Oddati proti nagradi: Romih, Pot na Drenikov vrh 1. S813 Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF Iz lekarne OB. O. PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim tn slabotnim osebam SiSrT PUMPARICE površnike, obleke, perilo Itd. najceneje pri tvrditi P R K S K E R, LJUBLJANA. Petni e. 14. ESPERANTISTOJ atendos novjaron en kafejo Emona- Renkonto je la ^9. IVUJN na krogijičnih tečajih (prenosljiv) ceno naprodaj. — Naslov v upravi iSlov. Naroda«. 3807 HARMONIKARJA ki dobro igra — išče gostilna »Dalmacija«, diska. Plača po dogovoru. — Lasan. 3806 ENOSOBNO STANOVANJE prijetno, pri stari cerkvi v 81-Ski odda takoj za 300.— Din mesečno — Jugolutz. 3810 VARILNI APARAT resila za plinski navoj tn razno drugo orodje ceno prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda« 8800 3 PRODAJALNISKE MIZE in drugo za manufakturo poceni prodam. — Križan, Celje, Aškerčeva 5. Hollywood pa budno zasleduje vse lepotne konkurence m dobiva tako od vseh strani lepotioe. da izbira izmed njih filmske igralke. Telefon poje: »Ali imate v zalogi lepo dekle? Ne. Skoda! Tekma najlepših hrbtov šele bo. Pošljite nam torej najlepši hrbet! Ali pošljite nam najlepši nos. najlepše oči ali najlepše noge.« Telefonistice pa vzdihujejo in si mislijo, z-kaj bi se ne dala ena ženska sesraviti iz večin. Kako imenitno bi bilo to Zato? ;ma ena samo lepe noge, druga oč". tretja hrbet, četrta nos? Nobena pa ni popoma lepotica. Toda kaj zato. Hollywood naroča vse, zanj so lepa dekleta samo materiju.1. Filmska zvezda pripada vsemu svetu. Hollywood obdelava svoje zvezde nekako tako, kakor lvonske tovarne svojo svilo. Za koga je bila izvoljena Norma Shearer? Za snobistično občinstvo, navdušeno za zapletene filme. Za koga Joan Crawford? Za ljubitelje lepih pustolovskih deklet. Joan Harlow za ljudi, ki imajo radi poulična dekleta, Ly-Iian Taschen je pa salonska dama. Za prijatelje misterijoznih filmov je bila izvoljena Greta Garbo, za ljubitelje skritih pregreh Marlene Dietrich, za ljubitelje decentnih pojavov Jeanette Mac-donald. Občinstvo zahteva gotove vrste žensk, je dejal nekoč filmski strokovnjak. Menda ;e zato v Hollywoodu vedno toliko žensk, ki čakajo in upajo, da postanejo filmske zvezde. Čakajo, da si občinstvo izbere njihov tip. Ta čas si pa pomagajo kakor vedo in znajo. Dekletu, hrepenečem do filmski karijeri, nič ne pomaga, če neprestano sedi v čakalnici filmskih magnatov. Zato segajo v fiollywoodu zbrane lepotice po najrazličnejših poklicih, posebno rade služijo za natakarice, ker se je že večkrat pripetilo, da se je ta ali oni filmski režiser zagleda' v lepo natakarico in če e imela srečo, je prišla z njegovo pomočjo k filmu Včasih pa niti lepota ne odloča. Tako je bila bivša učiteljica Norma Shearer grda in imela je zelo slabo izgovorjavo. Toda najslavnejši filmski magnat v Kaliforniji Ir-vmg Thalberg se ie zaljubil v njo. Sledile so masaže, kozmetične operacije in ure izgovorjave, oa ie šlo. Lepotica iz Brootelvna, Krara Bow. ni bila posebno lepa. niti dobro vzgojena, toda iz nje so napravili dražestno dekle Lepota, ki jo vidimo na filmskem platnu, torei ni vedno prirojena temveč zahteva mnogo nege in truda Mnoge filmske igralke in igralci se morajo v HoHywoodu učiti, podvreči se morava reji 71'^nP^'m Vnrrnpt^Tvrr- r\r-ktzr-i n- jam in njihova pot do slave je mnogo težja, kaJcor se nam zdi. Hoilywood iz-deduje svoje zvezde kakor Creuzot topove, kakor Chicago konzerve, kakor Ženeva ure in Pariz damske toalete. Razlika je samo v tem, da so tu surovi materijal živa bitja. In v čem je tajna uspeha? Težko je reči. ali v marljivosti, ali v sreči, jasno je pa. da so zanj potrebni ljudje brez srca. Štirje hudiči v Rumuniji Nekoč je prišla h kmetu Jonu Robu v rumunski vasici Herešti ciganka in mu povedala, da je prodala svojo dušo hudiču in da zato vidi, česar nihče drugi ne vidi. Tako naj bi videla, da je na kmetovem dvorišču zakopan zaklad, ga čuvajo škratje, toda ona mu bo pomagala odkopati ga, če bi ji bil pripravljen dati primeren delež. Kmet je obljubil, da si bosta zaklad pravično razdelila, in ciganka mu je šla pokazat kraj. kjer nai bi bil zaklad zakopan. Naenkrat je pa začela vsa preplašena tekati sem in tja. Kmet jo je miril m tedaj mu je ciganka povedala, da hu-dičk: najbrž še niso dobili povelja od Luciferja in zato morajo še malo gospodariti po hiši. Komaj sta stopiila v hišo, ko so se začuli od vseh strani kriki in stoki, da so se kmetu naježili lasje. Slednjič je dejala ciganka kmetu, da ie hudič pripravljen izročiti zaklad, če mu takoj izplača 5000 lej in da za nameček še dva prašiča in vrečo moke. Kmet je tudi na to pristal. Naslednje noči so hudiči prav tako gospodarili v kmetovi hi£i. cvilili so, stokali, prevračali lonce in pohištvo, skozi okna so pa gledali strahotni obrazi z rožički. Tako je bilo vsako noč, dokler ciganka ni dosegla svojega cilja. Ko so hudiči nehaH razgrajati po hiši. je ciganka kmetu povedala, da je hudič pripravljen izročiti zaklad samo pod pogojem, če mu proda kmet svojo du5o zc 25 let m plača še 3000 lej. Tedaj je postala kmetu zadeva sumljiva m obvestili je oroinike, ki so aretirali ciganko baš, ko ii je hotel izplačati 3000 lej. Priznala je. da je hotela oslepariti kmeta in da so ji pomagali Štirje bratje Har-koviti, ki so bili preoblečeni v hudiče in so ponoči razgrajali v kmetovi hiši. Vsi štirje so jo popihali in šele čez teden dni so jih prijeli v ciganskem taborišču v Kišinevu. Pri njih so nasri mnogo denarja in dragocenosti, vse last lahkovernih ljudi. Mož z dobrim nosom Svatba angleškega princa Jurija s princeso Marino jc privabila v London iz vseh krajev velikega angleškega imperija goste m radovedneže. Med drugimi je prispel v London rudi arabski drogerist Hadži šejik Dialal Kvarej-ši. ki se izdaja za direktnega potomca drugega mohamedanskega kalifa Omara Velikega. V London je prispel zato, da bi pripravil za vojvodinjo Kentsko posebno novo dišavo. Mož že od mladih nog potuj« po divjih krajinah, kjer išče redke dehteče rastline in zelišča. Njegov vonj je izredno razvit. 0 šejku pripovedujejo, da je že v mladih totft vse, kar mu je prišlo v roke, najprej poduhaJ m kar mu ni ugajalo, je takoj vrgel proč. šejiov nos je pa rudi primerno velik in zavarovan za dobrega pol milijona v našem denarju. Pri sestavljanju svoj;h parfumov rabi Hadži šejk samo cvetlice in zelišča. Angleškemu novinarju, k ga ie posetil, je dejal, da ga denar ne zanima, ker mu je vse na svetu niegov vonj. Danes velika senzacionalna premiera LOVCI BISEROV Napete scene, lepe pokrajine, divja plemena ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. Iz Laškega — Božični prazniki so minili. Namestu snega je dolgočasna megla zagrnila sleherni kotiček. Le tam na najvišjih vrhovih je dalo i v je smrekovim vršičem vsaj majčkeno prispodobo božičnega čara Kdor je le mogel, je pohitel k svojcem pod rodni krov. Prijatelji planin — smučarji leto« niso prlSli na svoj račun — pa so pohiteli na Mrilico. Snnohor ln Celjsko kočo ter se vračali s šopki teloha v večernih urah domov. Res čudovita zima. Poglejmo samo na vrt hotela »-Henke«, kjer klijeta v pestri vzajemnost? zvonček in vijolica, kakor v toplih pomladnih dneh. Na štefano-vo pa je bilo pravcato prešel le van Je narodov Zakonski pari. pa tudi večje skupine, sc pohiteli v bližnV> ofrolicr. k ASlcercu Susterjn Plazniku. in da ne pozabimo tud' naseara Lo^eta na TCuretnpm. ki <*o ea ob iskali tokrat tudi član' zelene bratovščine z 20 dolfroubc' kot plenom dneva Tvislce se to pot lova niso udeležile Kot nekaks dlsharmonil* v to pmzi^nn -^tt^^io^pitV na« Je dohitela vest. da *ta baS v no*! m'-to brata P smrtno ranila mdarj* Podle« nfka v L.ibo1ah Talro «*tr>n onaztn med vn čajočlml zletntkf na et^noro tndl bra*'' P., katera so orožnik' vklenlen« odvedi* « zapora oel^Ves'« oVrnžneM sodlSča — Silvestrov v*»r>f t>Iftfo^ ~-ovslro -r-n 5fvo v ^-r-r»5f f*»n'>« prosto r»h rVramok« r^cpir nn piHnravU« Krt****** Celjsk« grofe, a kate^'T,' v,^ ^+T,„r^ flr*m qVo