Poštnina plačana v ¡oto vin i
NiSho Hraofes:
LETO lil, ŠTEV. 6	Í0P©F. psS©ll I. februarja	POSÄMEZNÄ ŠTEVILKA 10 DIM
skupščinami organizacij
»1. maj«, delavski svet in upravni odbor ne prideta do izraza. Sprejemajo razna gradbena dela brez posvetovanja teh organov in odločajo o stvareh, na ikaterih je prizadet ven kolektiv, brez vednosti upravnega odbora in delavskega sveta. Zalo je prišlo do tega, da je direktor sam določil letne dopuste, da je delavec s 30-letnim stažem dobil 12 dni, da si je dal direktor izplačali enomesečni dopust in podobno, kar je nujno izzvalo nezadovoljstvo v kolektivu. Postavlja se vprašanje, kaj v tem kolektivu dela sindikalna organizacija, da je dopustila take stvari.
V podjetju »OMNIA«, kjer je posebna komisija, imenovana od okrajnega odbora ugotovila poleg poslovnih nepravilnosti tudi vrvižnišlvo, izkoriščanje položaja in podobno, je UDravni cdbor imel do teh pojavov čuden odnos. Zaradi svojega neodločnega stališča, da se to v kali za-tre, je dopuščal, da se tako stanje vleče v nydogled in moralo je priti do intervencije, okraja. Zakaj to? Zaradi tega, ker se upravni odbor ni zavedal svoje naloge, zlasti pa ne odgovornosti pre<l kolektivom.
Delavski svet tega podjetja je ne svoji seji razrešil upravni odbor in izvolil novega. Brez dvoma je to dokaz, da je kolektiv v bistvu zdrav in drugače gleda na take pojave; kot pa upravni odbor, toda, če je tako, ni nobenih razlogov, da bi lahko trdili obratno, kjei je bila sindikalna organizacija, kako je mogla dopustili, da se upravni odbor izdvoji iz kolektiva in zbirokra-lizira?
Mnogokrut se v naših kolektivih razpravlja o vse!i mogočih vprašanjih v zvezi z delom in razvojem podjetja. Take diskusije, za katere dajo iniciativo upravni odbori, so potrebne in koristne. One dvigajo čut odgovornosti kolektivi kot celote in omogočajo povezavo med njimi in organi upravljanja. Toda zgrešeno je misliti, da so stvar kolektiva samo delovne norme, disciplina in podobno, ozki vsakodnevni proble-
To nas lahko dovede na napačno pot. In tale primer imamo v tovarni, bivši »Arrigonui. Tu je disktisija v zvezi s proizvodnjo zelo uspešno organizirana. Člani kolektiva razpravljajo ločeno po oddelkih tovarne in se trudijo, da vsak v svojem izboljša disciplino, storilnost kvaliteto proizvodov 'itd- Toda vprašanje, da se proizvodnja preorientira in da ti ta namen zaprosijo za kredit v višini 100/100.000. din, so obravnavali le na sejah upravnega odbora in delavskega sveta, kjer so tudi sprejeli ustrezne sldepe. Menimo, da to ni prav. Ne spuščajoč te v razmotrivanje okrog kompeteRa delavskega sveta in upravnega odbora, bo pri sprovajanjit tega sklepa nosil glavno breme vas kolektiv irt zaradi tega je potrebno in nujno, d* je o tem obveščen in, aktivno udeležen pri reševanju tako obsežnih vprašanj, kajti le tako bo zajamčen uspeh naših investicij.
Kakšna velika, elovečanska, in-icmacionaiisncna mtsej, KaJtsuen veilk program v Prešernovi Zdrav-IJici pred dobrimi sto leti! Pesni-sfce vtnje? Pesniški ideali, ki s stvarnostjo nimajo me opraviti-.' A12 ni prav v tisti dobi vznikli de-larskj intcrnacionalizem tudi tako postavU stvari?
V	«to letih, kar je dr. France Prešeren malemu, zasužnjenemu slovenskemu narodu zapisal v program najsvetejših idealov te besede z c?o-ptteill in pojasnili, » ... da prepir te sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak«, so na svetu besnele premnoge vojne, celo dve najstrašnejši — prva in druga svetovna vojna, V teh sto letih se je kapitalizem povzpel do svoje najvišje možnosti in mogočnosti. Vojne za kolonije, vojne ea trg, vojne za interesne sfere, ■eojne za nadoblast, vojne, ki so istrebljale narode, vojne, ki so delile narode tudi po vzporednikih, če drogače ni šlo, vojne, ki so v veliki večini bile roparskega značaja in naj so sc še tako odevale v vsakovrsten plašč svetosti in upravičenosti. In česar vojne niso dosegle, so meščanski politiki skušali doseči e mirovnimi pogodbami, in česar konec koncem tudi s pogodbami ni bilo mogoče doseči, je kapitalizem skušal doseči z denarjem, s pocojili, z bojkoti, z gospodarskim pritiskom, pa tudi s podkupovanjem, s pretnjami — sploh, ni ga bilo sredstva, ki v rokah kapitalističnih državnikov ne bi bilo dobrodošlo in sveto, kadar je šlo za dosego ciljev in kadar je šlo za tem, da so drugi narodi pokorijo.
Nc moremo in ne smemo reči, da ni bflo v teh vojnah teženj, da se narodi osvobodijo, da se niso narodi v ieinji po prostosti družili proti zavojevalcu. Nasprotno — vsaj druga svetovna vojna nam kaže izrazit« tendence, da se narodi posta-po robu roparju, kar se je tudi 'ugodilo, m so ti narodi nazadnje fcadi «nagali. Toda med temi narodi so bili tudi takšni, ki je nijhova politika stremela za tem, da si Se sami podrejajo druge, celo v istem trenutku, ko so se še sami borili in klicali druge narode, naj sc dvignejo proti zavojevalcu. Mar ni Rusija teptala vsa načela, ki jih je med vojno postavljala za sveta? K«!£ko narodov danes dobesedno SlaEani pod njenim gospostvom? Kdo je kriv za vojno na Koreji, če ne tisti, ki so še nedavno klicali droge narode na boj proti Nemčiji? In »svobodoljubni« Francozi, ki so tako težko prenašali hitlerjanski jarem, mirno hočejo zasužnjiti Indo-Bieasijec in Marokancem ne morejo priznati najbolj osnovnih pravic.
V	teh dneh vsi narodi zaskrbljeno in vendar hkrati z rahlim tipanjem zro na konferenco štirih velikih v Berlinu: ali je tu začetek dolgotrajnejšega miru ali je ta ¡začetek novih, še večjih vojnih priprav in nazadnje tretje svetovne vojne? Ali bo prišlo do združitve atMoffirega naroda, ali pa bo ¡razde-
ljen na dve polovici nazadnje pognan v medsebojni boj, kakor je to bilo na Koreji? Ali bo Kitajska dosegla priznanje, ali pa bo Amerika skušala proti njej z vojno?
Nič manj ni pereča stvar okoli Trata, »tržaškega vprašanja«, kar mi vsa leta lahko čutimo na lastni koži. Vse to vprašanje, ki bi lahko bilo rešljivo ob količkaj dobri volji Italije, se vleče vsa povojna leta. Svoje korenike pa ima v preteklosti, a še bolj v meščanski miselnosti italijanske politike in v njihovih imperialističnih aspiracijah. Cona A in Cona B sta samo umetna tvo-la takih teženj po zasužnjevanju drugih narodov. Ni nam treba iskati primerov kje po kolonijah, kako si močnejši narodi skušajo slabše podrediti, živ in še bolj kričeč primer imamo prav okrog Trsta: da se država z meščanskim političnem vodstvom loteva v bistva napred nejše države, socialistične Jugoslavije.
Razume se — pesniška ideja nc more biti nikdar tako močna, da bi lahko razorožila družbo, ki je, kakor v sodobnih primerih po svetu, prepojena z meščansko, kapitalistično miselnostjo in se hoče razraščati in uspevati na račun drugih, in v tako miselnost, ld se od kapitalistične niti troho ne razlikuje, je zabredla tudi Sovjetska zveza, ko je zavrgla izgraditev socialistične družbe. Toda take ideje vendar živijo v človeštvu In nele v posameznikih. Ko je doktor Prešeren pred dobrimi sto leti zapel svojo Zdravljico in ko je napil narodom, Id hočejo prostost m ki tudi drugim želijo prostost, tudi na slovenski zemlji — razen pri kmečkem prebivalstvu, ni bilo mnogo ljudi, ki bi zagovarjali tak program, take človečanske ideje. Toda sto let kasneje, v naših časih je Prešernova misel postala naša skupna, jugo-vanska last. Res je bilo sto drugih momentov, ki so privedli jugoslovanske narode do takih idealov in ne morda prebiranje Prešernovih poezij, ali slovenski ljudje so našli oporo za svoje težnje po miru, po ravnopravnih odnosih med narodi tudi pri svojem pesniku Prešerna, in to nam samo dokazuje, kako globoko, kako daleč je mislil naš največji pesnik, dokazuje nam, kako je izšel in našega ljudstva in z njim živel, kako mu jc znal vedno kazati pot do njegovih ciljev.
Ti cilji pa niso bili navadni dnevni politični cilji. V njih je očitna •globoko elovečanska ideja. Ce v časih, ko je doktor Prešeren zapel » . . .¿Ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, takih narodov razen prebujajočih se in majhnih, ki so se borili za svojo prostost, ni bilo na pretek, je v naši dobi takih narodov čedalje več. Danes imamo celo mednarodno organizacijo, ki se bori za te cilje. Organizacijo Združenih narodov. Seveda naš pesnik Prešeren s svojo Zdravljico nima pri tej organizaciji nič opraviti,- ker je tudi ni navdihoval, kakor jo navdihoval nas slovenske
France Smerd.u: Kin pesnika Prešerna
Že same priprave na redne letne skupščine sindikalnih organizacij, .se bistveno razlikujejo od lanskoletnih. Lahko rečemo, da se je v stvari prešlo od besed na dejanja, od slavnostnih sej na delovne sestanke. Danes po vsem okraju na teh pripravljalnih sestankih obravnavajo in proučujejo vrsto vprašanj, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj podjetij in izboljšanja našega gospodarstva v celoti.
Povsem naravno je, da je v prvi vrsti predmet diskusij delavsko samoupravljanje, ker je prav sindikalna organizacija, ki mora z borbo za usposabljanje naših delovnih ljudi doseči, da bodo delovni kolektivi tudi stvarno in ne samo formalno upravljali podjetja kot lastnino naše družbene slcupnosti. Obravnavanje tega vprašanja pa je pokazalo na številne pomanjkljivosti.
•Ve vedno imamo prinivic podjeiij, v katerih ni čutiti, da obstaja poleg direktorja je kakšen dru-gi, ki bi imel besedo. Tako 11. pr. v podjetju
ljudi. Ali pri tem gre za to, da je naš pesnile znal tako globoko doumeti človeško misel, razumeti človeške težnje in težnje narodov, ki se prej ali slej morajo povsod prebuditi. Ne glede na težnje in cilje velikih narodov, oziroma njihovih predstavnikov, Iii se še vedno pogajajo za razdelitev sveta, je čedalje več takih narodov, »ki hrepene dočakat' dan, da prepir iz sveta bo pregnan . . .«, in da je socialistična Jugoslavija danes prav gotovo na prvem mestu v borbi za enakopravne odnose med- narodi in za mir na svetu. In če sta se Prešernova ideja m socialistična Jugoslavija po sto letih v svojih težnjah in idea-liii srečala, tedaj 10 pomeni samo izredno vrednost tega našega pesnika.
Vest, da bodo pri Dekanih gradili moderno klavnico, je vzbudila veliko zanimanje -med prebivalci koprskega okraja. Kako tudi ne, saj obstoječe tri klavnice v Kopru, Izoli in Piranu po svoji zastarelosti nikakor ne odgovarjajo več naraščajočim potrebam prebivalstva. Te Idavniice nimajo niti hladilnice in drugih potrebnih prostorov za preo-blačemje in umivanje zaposlenega o-sebja. če zakoJjejo žival, ki nosi anake kake malezfljive bolezni, je ni-, maj o kam shraniti za tisti čas, dokler ne dobijo odgovora od bakteriološkega zavoda, kamor pošljejo sumljivo meso na pregled! Pri tem obstoja nevarnost, da se okuži še drugo adravo meso. Tudi higijena in čistoča sta v teh zastarelih prostorih zelo problematični.
V teh klavnicah zakoljejo letno do 3500 govedi, 3300 telet in 1500 prašičev in drobnice. Ker so klavnice brez hladilnic, morajo meso še toplo odvažati, kar gotovo ne vpliva dobro na kvaliteto in zdravje mesa.
Zelo" trpi tudi prevažanje mesa. V Kopru so zadnje čase nekaj uredili in prevažajo meso na vozovih z gumijastimi kolesi, v Piranu pa
obnovo opešan ih gozdov.
Za načrtno pogozdovanje večjih goličav iadelujejo dolgoročni načrt. Pri iEdelavi tega načrta pomagajo strokovnjaki inšpektorata za gozdarstvo vlade LR Slovenije.
Za ureditev hudournikov v Ozap-ski dolini in za drevesnico, so lani potrošili 7,800.000 dni.
Na občnem zboru gasilskega društva smo razpravljali o reorganizaciji društva. Dosedanje društvo ima 36 članov, od katerih jo tretjina vedno odsotna. S tem ni rečeno, da, če bi kje gorelo, no hi takoj priskočili na pomoč. Nerodno jc to, da so preveč razkropljeni, ker so večinoma železničarji. Za primer požara bi jih prišlo v poštev saino osc.m. Treba bo dobili člane po okoliških vaseh, ki bodo vedno pri rokah.
Novoizvoljeni poveljnik tovariš Martin Vcngust je predlagal, da bi maralo imeti društvo vsaj 10 vaj na leto. Gasilski dom s stolpom vred bo treba premestiti, ker je sedaj na nepravem mestu na drugi strani že-
lezniškega tira. Za primer požaira, bi .lahko vlaki na tiru otežkočali takojšnji nastop gasilcev, ker bi ne mogli do orodja lin cevi. Gasilci so dobro opremljeni z orodjem, radi pa bi prišli do praporja, ki bi stal od 70 do 80 tisoč din. Ce bi organizirali nekaj prireditev, bi tako prišli do to vsote.
Za vodo ne bomo več v zadregi, ker pravijo, da jo bodo speljali od novega stanovanjskega bloka pri postaji do konca vasi. Tako bo služila tudi gasilcem v primeiru potrebe.
■Pri nas nastane največ požarov, ker sc vnamejo saje v dimniku. Prav tc dni sem nekaj popravljal na strehi in je prišel dimnikar. Zanimalo me jc, kako je omctcl dimnik. Spodnjo polovico je bil dobro omctcl, zgornja pa jc imela dober palec na debc.lo saj. Ali jo potem kaj čudnega, če sc saje vnamejo?! Ker vem, da mi bo kdo očital lo kritiko, povem, da je prav v tem primeru — zelo na mestu, da je potrebna in nujna.
Kraševcc
KUD »Srečko Kosovel«
Na dan petletnice ustanovitve KUD Srečko Kosovel so se zbrali redni in podporni! člani društva na redni letni občni zbor v razredu šole. Nadrobno in temeljito so razpravljali o tajniškem, blagajniškem in predsedniškem poročilu. Ugotovili srf, da zanimanje za kulturno prosvetno delo pada. Od društvenih sekcij je brezhibno lin redno delala lo knjižnica, aktivna je bila tudi pevska sekcija, ki jc imela več koncertov doma in drugod. Dramatska sekcija je naštudirala komedijo, ki jo je pa zaradi nediscipline in odsotnosti nekaterih igralcev uprizorila dvakrat in to le. na domačem odru. Nedisciplinirani so bili tudi člani godbenc sekcije. Pereč problom v Pivki je gradnja kulturnega doma. Edini primeren prostor bi bila kino dvorana, a še ta jc izredno slaba. Na ol>čnem zboru so izvolili (iniciativni odbor za gradnjo kulturnega doma, ki ga sestavljajo: Guštin Jože, (sekretar občlinislkega komiteja ZKS, Damej Ivan. obratovodja tovarne Javor, Škrjanc Ivan, predsednik KUD, Ukmar Vlado gradbeni tehnik, Aeceito Feodor, 'tajnik KUD, lin še drugi ugledni vodilni tovariši. Sestava -odbora jc dobro jamstvo, da bomo prišli do kulturnega doma.
Novi odbor KUD sestavljajo najboljši prosvelarji, zastopniki množičnih organizacij, podjetij in ustanov, tako da bomo prihodnje loto slišali poročilo o delu KUD, ki bo vsebovalo polno uspehov in zmag. Občni zbor je tudi sklenil, da bo KUlD priredil proslavo v čast 50-let-nicc rojstva Srečka Kosovelo, kate-reza ime nosi naše društvo.
Gradnja visokega opornega zidu za novi del ceste Rižana — Črni kal
Majda Cergonja
še kar naprej prevažajo meso kar s kamionom. Kako pri tem trpi zdravo meso, si lahko predstavljamo.
Z zgraditvijo nove klavnice bodo vsi ti nedostatki odpadli.
Na prvi okrajni konferenci živinorejcev, ki je bila v soboto v Kopru, je prejelo 136 živinorejcev diplome. Te diplome so prejeli v priznanje za lepo vzrejeno živino, ki so jo prignali na razstavo, ki je bila v Kopru dne 29. decembra preteklega leta. Diplome so prejeli vsi tisti živinorejci, katerih živino so ocenili v prvi, drugi in tretji razred.
Dve besedi o gozdovih
V petih občinah koprskega okraja je Okrog 3500 hektarjev gozdnih površin. Seveda ne moremo tu govoriti, da so to pravi gozdovi. Večinoma je to nizko ali pa napol odraslo grmičevje z Tedkim drevjem, -ki sili z največjimi težavami1 pokonci.
Da bo nekoč res nekaj nastalo iz teh površin, je okrajna uprava za gozdarstvo v Kopru v vsaki občini nastavila po enega 'gozdarja, ki skrbi za nemoteno rast gozdov. Pod vasjo Dekani so uredili gozdno drevesnico, kjer je lani ziraslo nad 9.5.000 gozdnih sadik. Od teh so jih 35.000 posadili lanske jeseni. V drevesnici v Sežana pa so pripravili) 30.000 sadik cipres, ki so na razpolage za nasaditev zaščitnih pasov na Briču. Vse sadike, vzgojene v dre-meščenke avtopodjeeja v Tolminu, vesnici v Dekanih, so porabili za
Kulturne mii
V	zimkih mesecih je kulturno prosvetna dejavnost na Tolnvnskem precej zaživela, člani Ljudske univerze že nad dva meseca predavajo o gospodarstvu, poljudno znanstvenih vprašanjih in podobno. Najbolj je živo v Tolminu, Bovcu, Kobaridu, Cerknem in v Idriji.
Samostojni Ljudski univerzi sta v Tolminu in v CeTknem, V Tolminu je bilo že kakih 95 predavanj, v Cerknem pa petnajst. Udeležba na predavanjih je zadovoljiva v treh občinah, najboljša pa v Tolminu. Manj pa občutijo potrebo po širši izobrazbi po vaseh. Zato bi morala SZDL voditi račune o tem. V Idriji imajo celo tečaja za angleščino in nemščino.
Člani Ljudske univerze Kobarid hodijo predavat tudi po vaseh Bre-ginjskega kota, kjer se ljudje posebno zanimajo za gospodarska predavanja.
V	Kobaridu se dramska družina uči Jurčičevega Desetega brata, pevski zbor, ki šteje 40 članov, prav tako pridno vadi. V Tolminu se že dalj časa učijo dramo »Celjski grofje,« katero mislijo uprizoriti ob odprtju nove kinodvorane konec • marca.
V	okraju je 60 prosvetnih društev, ki delujejo posebno po centrih in večjih vaseh. Kjer ni prosvetnega društva, pa vlada popolno mrtvilo. Knjižnic je v okraju 66, a le dobra polovica od teh dela. V Kamri em je v hiši Olge Gabršček, na-meščenke avbopodjetja v Tolminu, 56 knjig, ki so jih vaščani Eadnjlč
brali leta 1947. Enak primer je na Vojskem, kjer je po hišah razstre-senih okrog 400 knjig in jih nihče ne bere. Vaščani iz Logje hodijo po knjige v Breginj, čeprav so pred leti imeli svojo knjižnico.
želeti bi bilo, da bi SZDL v takih vaseh malo bolj slabela za izobrazbo svojih članov posebno v zimskem času. Knjiga je v takih vaseh skoro edino sredstvo za pouk in zabavo.
Sulic Anica
Smučarska zveza Slovenije je letos zaupala republiško mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah Primorski smučarski podzvezi v I-driji, ki je svojo nalogo izpeljala z odlično organizacijo.
V	soboto, 30 jan. je bili veleslalom na 1.200 m dolgi progi s 40 vrabci in 350 m višinske razlike. Proga je bila izpeljana na odličnem snegu in je tekmovanje potekalo v najlepšem redu. Skrbi nam povzroča dejstvo, da so se na Startu javile iz vse Slovenije samo 3 mladenke, od tega dve iz Primorske. Zmagala je Dreža Bogica iz Jesenic s časom 4,04,5 pred Faletič Lojzko iz Livka in Grošelj Jožico iz Idrije. Med mladinci je bila konkurenca zelo huda. Startalo je 67 tekmovalcev iz vse Slovenije. Zmagal je Miklavc M irko iz C me skupno s Ahačičem Janezom iz Tržiča s časom 1.22.2. Tretji je bil Sušnik Franc tudi iz Tržiča. Od Primorcev je bdi na 13. mestu Likar Rudi iz Idrije.
V	nedeljo je bil slalom na 300 m dolgi progi s 35 Vratoi in 100 m vištinske razlike. Ker je bila proga oledenela, je zahtevala od tekmi-valcev obilo tehničnega znanja in so jo vozili dvakrat. Med mladinkami je zopet z lahkoto zmagala Dreža Bogica iz Jesenic. Med mla-
Požar uničil poslopje aa Seisožeski ravni
Prejšnji četrtek je na Senožeški ravni blizu Senožeč izbruhnil požar, ki je povzročil znatno gmotno škodo. Okrog polnoči .je začelo goreti poslopje in, ker je na samoti, ni tega nihče takoj opazil. V hiši sta spala samo bolni oče lin hčerka, ki je začutila v sobi dim in je takoj hitela buditi očeta. Hotela je še teči po svojega brata v 2 km oddaljene Senožeče, toda dim jo je' duši! in jc padla v nezavest. V zadnjt-m hipu jo je oče rešil. Požar se je zaradi burje hitro razširil in jc v nekaj trenutkih zajel vso stavbo, ki je do tal pogorela.
Na srečo je ob izbruhu pobara pripeljal mimo neki motorist iz Postojne lin odbite,1 po pomoč v Senožeče.
Sennžeški gasilci so bili prepozni, lako da so rešili le nekaj živine in izpraznili spodnje prortoTe, toda še teb ne popolnoma. V gornje prostore, hiša je bila namreč enonadstro-na, ni bilo mogoče iti, tako rta so zgorele tri popolnoma opremljene sobe z oblačili vred.
Skoda jc ogromna, saj znaša več milijonov, na žalost pa je. bil lastnik zavarovan le za 1 milijon dinarjev.
Vzrok požara mi pojasnjen. Domnevajo, da je mogoče tega kriv avto-mobilist, ki je nekaj ur pred nesrečo stal s svojim avtomobilom pod kozolcem. Mogoče on, mogoče kdo drugi ali pa noprevidnst samih stanovalcev? Zanimivo jc, di se to ni zgodilo prvič, ampak že tretjič.
D. H.
NQ¥B€e GE
Pred tedni je imelo svoj letni občni zbor prosvetno društvo Edinost ¡iz Pograde. Ugotovili so, da je imela društvena knjižnica največ uspehov, saj jc, 42 izposojevalcev prebralo 1780 knjig. Knjižnica jc ena od najboljših v goriškem okraju, ima nad 2000 knjig in jo vsako leto izpopolnjujejo z novimi. Kljub velikemu številu .izposojenih knjig jc še vedno premalo izposojevalcev. Od 180 članov jih namreč bere manj kot ena četrtina.
Društveni i'n dramski odsek mi imel nobene prireditve. Izgovor za-meje, ker bi z dobro voljo le kaj priredili. Isto je s pevskim odsekom. Podraga se je v prvih letih po osvoboditvi ponašala z zelo dobrim pevskim zborom, ki jo dmel tudi dober pevski material ter tudi dobrega pe-vo vodjo.
V novi odbor so izvolili tudi nekaj mladincev. Žo na prvi seji so
odborniki poudarili potrebo, da bi si društvo ustanovijo svoj lastni dom. Večina članov bi bila za to pripravljena nekaj prispevati. Društvo pa nima primernega terena, kjer bi si postavalo svoj kulturni dom.
Sklenili so tudi, da bo dramski odsek za pustno nedeljo naštudi.ral primerno veseloigro. Šolska mladina pa sc z vso vnemo pripravlja, da bo dostojno proslavila Prešernov dan. Pionirji osnovne šole bodo naštudi-rali kratko igrico, simbolično bodo prikazali Prešernovo Zdravljico ter recitirali nekaj njegovih pesmi. Pionirji imajo še svojo šolsko knjižnico, ki se je pr.idno po[shižujejo(. Knjižnica ima okrog 100 knjig, kar pa je še vse premalo za branje željno mladinu. Potrebno pn bi bilo vnašati v proračune vse večje postavke za nabavo knjig za šolske knjižnice.
dinoi je bil prvi Jamnik Tomaž od »Udarnika« s časom 1,52.0 pred Sre-botoikom -Jožetom od »Žerjava« in KlinaTjem Stankom iz Jesenic. Prvi Primorec je bil tokrat šele na 21. mestu in to zopet Likar Rudi.
Rezultati so presenetili v toliko, da je Koroška smučarska podzveza dosegla nepričakovane uspehe, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Manj pa smo zadovoljni Primorci že rada dejstva, da je na tekmovanju sodelovalo samo dvoje društev. Istega dne so se vršila republiška tekmovanja tudi na Joštu v alpskih disciplinah, kjer sploh nismo imeli zastopnikov in v Kočevju, kjer je sodeloval samo »Rudar« iz Idrije iiii v zelo hudi konkurenci dosegel komaj zadovoljiv Tezrultat, Med člani je v teku Erjavec Jože prišel na 34. mesto, Miklavič Vlado pa na 41. Tudi mladinci so dosegli slabše rezultate, kakor smo pričakovali.
Po tekmovanju nam je naš mednarodni tekmovalec Lukanc, Slavko iz Tržiča, ki je odlično trasiral proge, dal naslednjo izjavo: »Vse je bilo v najlepšem redu, sneg, proge, organizacija, prehrana in prenočišče«. S tem je pa vse povedal. Tefii-nični vodja in zastopnik Smučarske zveze Slovenije dr. Baebler Lep pa je izjavil: »Organizacija je bila taka, da jo moramo postaviti za zgled vsem ostalim. Vse je delovalo-brezhibno, tudi telefon, ki nam navadno povsod nagaja. Presenečen sem bil nad krasnimi smučišči, ki jih nudi neposredna okolica Idrije in nad zanimanjem občinstva za beli šport. Funkcionarji so bili točni in zanesljivi, kontrole vedno na mest-u, proge pravočasno pripravljene. Vse tekmovanje je poteklo brezhibno in točno. Ta dva dneva, ki smo ju prebili v Idriji, nam bosta, ostala v najlepšem spominu.«
L. S.
PROSVETNO DELO V GORNJIH OTAVAH
čeprav živi v Gornjih Otavah itr ostalih bližnjih vaseh le okrog 225 ljudi, imajo svoje prosvetno društvo, ki stopa v četrto leto svojega, delovanja. Na občnem zboru dne 21. januarja so člani pregledali in ocenili svoje delo v letu 1953. Igralska družina je v počastitev spomina-dveh ubitih učiteljev, ki jima je bila na šoli odkrita spominska plošča, uprizorila igro Fr. Kosmača »Gospodar«.
Za napredek knjižnice se je treba posebno zahvaliti KZ Begunje, ki je-dala društvu iz prosvetnega sklada. 50.000 din. Od tega je tza nabavo novih 'knjig izdalo 30.000 din, ostato pa je porabila za knjižno omaro in. odrsko opremo. V knjižnici je sedaj 180 knjig in so večinoma nove.. Kljub temu, da je knjižnica majhna, je vendar ponos ljudi tega kraja. Nekateri starejši ljudje prav radi segajo po knjigah. Zgled vsem pa je 96-let-na Bečajeva mama iz Dol-ni'jh Otav, ki zelo rada bere.
^m'iíSííW-.V-:: :
Saiil «é
Obrezovanje drevja ob cesti Škocjan—Križišče
Z
Na pobudo sveta za notranje zadeve OLO Postojna je bila dne 25.
I.	1954 konferenca glede mladinskega, kriminala. Prisostvovali so ji dirom sodišča, JT, omenjenega sveta, prosvete, zastopniki družbeni!-•rgatnizacij ter šol
Namen konference je bil predvsem ugotoviti primere mladinskega, 'kriminala v našem okraju, poiskati vzroke in predlagati ukrepe, fci bi kriminal omejili.
Iz podatkov, ki jih bom spodaj navedla, je sicer razvidno, da mladinski kriminal v našem okraju ne predstavlja posebnega proDlema, kar pa nas seveda ne sme uspavati, da bi se proti tej družbeni nevarnosti ne borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Potrebno je, da o tem problemu javno spregovorimo in da mu posvetijo posebno skrb vse našo politične in družbene organizaci-j*.
Od vseh kaznivih dejanj odpade v našem okraju na mladoletnike od 14. do 18. leta v letu 1951 4%, v letu 1952 3%, v letu 1953 4%. Glede na skupno števtilo kaznivih dejanj mladoletnikov v razdobju od 1949 1. do aprila 1953 v repuliškem merilu, Gdpade na postojnski okraj 2,6%. Ti procenti veljajo za mladoletnike od 14. do 18. leta.
V 1. 1953 je Javno tožilstvo Postojna zabeležilo naslednje: v postopku je bilo 19 mlajših in starejših mladoletnikov, od katerih je bilo 15 obtoženih, in sicer 7 zaradi poskusa pobega,, 6 zaradi kaznivega dejanja tatvitne, 1 goljufije in 1 nedovoljene trgovine. V vseh 15 primerah je bila izrečena sodba, v e-nem primeru z najvišjo kaznijo 1 leta in 5 mesecev zapora.
Značilno je, da gre v večini primerov za pobege in tatvino, ome-n£m naj, da so med pobegi všteti tudi nekateri mladoletniki iz drugih okrajev. Vzrok pobegom mlajših mladoletnikov je treba iskati predvsem v raznih negativnih vplivih in mladostnem avanturizmu. Največ primerov pobegov je zabeleženih v občinah Pivka, Knežak in v okolici
II.	Bistrice, medtem imamo primere tatvin po mladoletnikih v predelih Notranjske.
Navedem podatki nam prav gotovo ne prikazujejo realne slike, kajti zlasti tativn je mnogo prikritih, bodisi s strani staršev ali mladoletnikov samih.
Naravo mladoletnika oblikujejo starši, pozneje šola in starši in, ko odraste, razne družbene in društvene organizacije. Mnogim negativnim pojavom in slabim nagnjenjem mladoletnikov najdemo vzrok v pomanjkljivi, zanemarjeni vzgoji staršev že v njegovih zgodnjih o-troških letih. Tudi pozneje, ko o-trok začne obiskovati šolo, prepu-ste starši vso odgovornost za njegovo pravilno vzgojo šoli sami. To nam dokazujejo pogosto slabo obiskani roditeljski sestanki, ki bi morah biti tesna vez med starši in vzgojitelji otrok. Kjer starši in šola s skupno skrbjo oblikujejo otrokov značaj, se nam ni treba bati, da bi zašel. Posebna skrb bi morala v pavi vrsti veljati obojestranski m in enostranskim sirotam, ki jim mora šola nadomestiti tudi vzgojo, izgubljenih staršev. In prav pri vprašanju, kakšna naj bo otrokova vzgoja v šoli, naletimo na težave, ki jih še nismo uspeli prebroditi. Povsod in tudi v našem okraju so učitelji, ki se zavedajo svoje odgovorne naloge in postavljajo v mladem naraščaju zosnovo nove in zdrave generacije. Ni pa povsod tako. V majsikateii vasi so učitelji no sile: naprednih idej, kar se ostro odraža pri njihovi vzgoji in vplivu na otroke. Med vzgojiteljskim ka^ drom je vse preveč nezainteresira-nosti za pravo vzgojo njim izročenih otrok, ki so zaradi tega prepuščeni škodljivim vplivom.
S tem v zvezi bi omenila vzgojiteljske domove, kjer se pogosto znajdejo pod eno streho sirote in mladi kriminalci, kar ne more osta^-ti brez kvarnih posledic.V našesn okraju imamo v Planini deško
cev, vendar od tega le trije iz našega okraja. Dom je eden izmed najboljših v Sloveniji Konferenca je predlagala, naj bi se vzgojiteljem iz tega doma za njihovo požrtvovalno delo in trud dalo priznanje. V preteklem letu je uprava šole odpeljala gojence v kolonijo, kjer so pokazali zadovoljivo disciplino.
Na konferenci so govorili tudi o vajencih. Nadaljevanje članka bomo objavili v prihodnji številki.
MARIJA VOGRIC
te občine napravila veliko proat®-voljnijih ur pri (rad» j i »adriržnul» <!•-mov v Iga vasi in Loža. Na sestankih so sprejela otureze, da bod« let«« šo v večji meri pomagali.
V	Ilirski Bistrici se novo občinsko vodstvo mladine slabo opravičuje in se ne zaveda odgovornosti za izkazano zaupanje od strani mladine. Članov -občinskega komiteja ni mogočo spraviti skupaj, zato todi ne poznajo nalog in jih ne izvajajo.
Podobno stanje je na Pivki. Zdi se, da ho .-občinsko vodstvo moralo dajati večji obračun kot mladina sama ker ni izvršilo sprejetih sklepov. Popolnoma napačno je zavračati lastno krivd<) na mladino, za kar imamo primere ne samo na Pivki, temveč tudi v drugih občinah. Mladina je povsod, nekje več nekje manj povezana v raznih društvenih organizacijah in tam tudi aktivno dela. 'Dejstvo je, da občinski roditelji nimajo nad tem pregleda. Voditelji mladine se še niso oitresli staro prakso in silijo mladino na dolgočasne an nepripravljene sestanke.
V	marsikateri občini okraja se po-
"V-,v., Ä«v: 1 ^ i -SIISSÄ;1'
Istrska hiša z značilnim prizidkom in
Marezigah
itkaminom«
Škrgatih pri
BOVŠKO BI MORALO BITI •NUJNO POVEZANO Z GORENJSKO
Prejšni mesec «nio v Slovenskem poročevalcu brali o lO-letnem perspektivnem republiškem planu razvoja cest v Sloveniji. V članku jc tudi govora o cesti Vršič—Kranjska gora, oziroma Kranjska gora—Trenta. V plann predvidevajo modernizacijo te e:'ste kar čez Vršič, Gospodarstveniki in prebivalstvo na Bovškem pa meni, da hi bilo bolje napraviti iz Zadnjice v Trenti v Kranjsko goro predor. Na ta način bi bila pot znatno krajša. Vožnja iz Bovca na Jesenice hi taiko trajala največ 2 uri. Za ta načrt govorijo vsi gospodarski, kulturni pa tudi turistični razlogi. Investicije bi bile vsekakor večje, bi pa sorazmerno z njimi okrepili gospodarstvo na Bovškem. Potrebno bo prikazati nujnost predora, pa bodo tudi merodajni republiški organi ukrepali t tem smislu.
J-
javlja vprašanje, kje naj se mladina zbira. Ne «amo, da za mladino ni mogoče dobiti primernega prostora, celo tam, kjer jih je do sedaj imela so ji bili z raznimi izgovori odvzeti. Tak o se je v zadnjem času zgodilo v Postojni, na Pivki in v Dolenji vasi. Ce pa se pojavi vprašanje za novo gostilno, pa ni nikjer nobeno ovire. Zaradi takega odnosa do upravičenih in lahko rečem, zelo skromnih zahtev, izgublja mladina voljo do idcila in cel,o prej aktivni mladinski člani.
Vogrič Marij a
Ze precej časa je bilo čutiti, da pri nas v Senožečah kulturno-pro-svebne dejavnosti skoraj ni, ail pa se je izražala le v slučajoostnih go stovanjih in na hitro pripravljenih proslavah, kar pa nikakor ni moglo zadovoljiti vseh potreb na tem področju.
Zato smo začeli lansko jesen misliti, kako bd to vrzel izpolnili. U-stanovili smo tafldatiivni odbor za ustanovitev DPD »Svoboda«. Pobuda za to je prišla iz vrst uslužbencev bolnice TBC, Mizarskega podjetja, ki je medtem naraslo na 50 članov kolektiva in še nekaterih drugih. Zavedali smo se, da je v prvi vrsti delavec tisti, ki revolucionarno spreminja lice kraja in mu daje svojo novo, napredno vsebino. Iniciativa je bila kronana z uspehom ter smo imeli ustanovni občni zbor delavsko prosvetnega društva »Svoboda« v Senožečah dne 27. XII. 1953. Misel o prosvetnem društvu je bila sprejeta zelo pozitivno, kar priča velik dotok članstva v društvo, ki šteje že nad 100 članov.
Kljub temu, da so razmere glede dvorane, društvenih prostorov in sredstev zelo skromne, smo pogumno začeli z delom.
Tov. Sosič Vladimir, upravitelj šole, ki obenem organizira »Ljudsko univerzo«, je uspel z večernimi izobraževalnimi tečaji za Izvenšol-sko mladino in tudi odrasle dn je obisk še kar zadovoljiv, čeprav bi bilo želeti še več zanimanja s strani kmečkega prebivalstva. Pred kratkim smo v enem izmed šolskih ^prostorov odprli knjižnico In fital-nieo, ter s pomočjo krajevnih faktorjev in OLO Sežana nabavili potreben tisk.
Prostor je za silo opremljen in odprt vsak dan v večernih urah, obisk je za začetek izredno zadovoljiv. Upamo pa še na boljši, ko bodo knjižnico in čitalnico opremili z novimi knjigami in zanimivim čtivom. Obenem so organizirali šahovsko sekcijo, ki je prav tako v prostoru čitalnice in vlada zanjo precejšnje zanimanje.
Posebno važno in hvaležno deilo se nam zdi v tem, da predvsem mladino odvrnemo od različnih vplivov.
Dramska sekcija je pričela z vajami Nušičevega »Dr.« v režiji tovariša, ki je opravil dva režiserska tečaja in kakor sam pravi, je z igralci kar zadovoljen, ker kažejo za to mnogo volje in nekateri razpolaga-
jo tudi že s precejšnjim znanjem. Treba je bilo le stvar sprožiti ju se
Naj še omenim nekaj besed © ' ne ustrašiti začetnih težav, pevskem zboru, kjer je zaenkrat šc najbolj trda. Več razumevanja bi bilo pričakovati od tovarišev, ki oa glasovno izvežbani dn so nekoč pa-li celo v zboru »Srečko Kosovel«, sedaj pa ne kažejo zadostnega pen žrtvovanja. Zaenkrat res še nima-, mo moškega pevovodje, toda z redno udeležbo pri vajah, bi se vsa-eno dalo marsikaj napraviti. Naj jim bo to kot tovariška kritika in vzpodbuda k delu.
Koliko prijetnih uric bi lah k® posredovali vsi skupaj tukajšnjemu prebivaistvu, mu razširiti kultura» obzorje in ne nazadnje samim ssbi.
Da ne bom predolgo razvlekel, bi še na kratko spregovoril o materialni Strani, ki seveda igra tudi svojo vlogo pri nadaljnjem uspešnem delu.
Dvorana, v kateri' je kino in je obenem društvena dvorana, je Is zasilno opremljena. Treba hi bilo misliti v daljši perspektivi, da so najde pota in sredstva, da jo napravimo takšno, da se bo vsak prijetno počutil v njej in bo odgovarjala podeželskim potrebam. Ne bom se spuščal v to, kaj vse bi bilo tr»-ba napraviti, to je že tehnična piat», ki jo mora rešiti DPD »Svoboda« ▼ tesni povezavi z občinskim ljudskim odborom, OLO Sežana in drugimi krajevnimi faktorji.
Menim pa, da je treba v najbližji prihodnosti vsestransko podpre« »Svobodo« v njenih stremljenjih, ker je ona prevzela iniciativo k» stvar, ki nam mora biti vsem pni
srcu.	m. s.
BOTO
Iz porodila, Iti ¡ra je podaj v nedeljo tov. Gašperšič na občinski konferenci SZDL je razvidno, <$a j» na Bo-vškem vseh članov SZD.L 2309, je pa izven organizacije kakih 20 % volivcev. Delo SZDL na Bovškem je bilo v lanskem letu v splošnem ■plodno. Organizacija se je izkazala pri lanskih volitvah .in pripravah 33 proslavo primorskih brigad. Organizirala je 29 volilnih zborovanj in zbrala okrog 200.000 dinarjev za obdaritev otrok. Zveza je s pravilno in agilno propagando dosegla nad 96 % volilne udeležbe. Premalo pa se je zanimala za delo mladine in ostalih organizacij. Sklepe bo po razpravah posameznih udeležencev sestavil odbor, ki jih bo poslal osnovnim organiilaaeijam po vaseh.
OB VOLITVAH NOVIH ¡MLADINSKIH VODSTEV
V	večini občin našfiga okraja ima mladina te dni volilne sestanke. Na teh obravnava mladina naloge, ki stoje pred novoizvoljenimi odbori in delo enoletnega obdobja. V nekaterih občinah so volitve že zaključiti', drugod pa so v teku.
V	Postojni je bila 'istočasno z volitvami izvršena tudi reorganizacija ¡mestnih aktivov. Iz podjetij in ustanov so bile ■organizacije postavljene na teren kjer je povezana delavska, kmečka, dijaška 'in ostala mladina. VoiLilhi sestanki so pokazali, da ho nova oblika organizacije uspešnejša.: Ugotovili smo-, da se j-e v veliiko večjem številu odzvala delavska in dijaška mladina kot pa uslužbonska. Izgleda, da ho najtežja nalo;a pritegnitev mladine iz ustanov, kjer se je že p.rej vrtela le v krogu eitrav-navanja ozkih vipirašanj.
Prdd 'kratkim je bila postavljam! mladinska organizacija v e-odjetju »Gradbenik« v Postojni.
Ponekod so že pričela predavanja a temo iz naše družbene mradihro in dejavnosti.
V	Loški dolini je mladini na se-9ta-':ih živahno razpravljala «s nadaljevanju pomoči pri jrad/nji zadružnih do,mor. Ž« lani j» ati&dkt*
Star pregovor prava: »Ce na sveč-nico sneži, se nam vigred že glasi.« Letošnja svečnica pa kaj malo obeta, da bi lahko mislili na pomlad. Vso Evropo je zajel tak val mraza, snega in ledu, da bolj kaže na zimo, kot na pomlad. Pa poglejmo kar od kraja, kako je z zimo in začnimo pri nas —
NA KOPRSKEM
Stari ljudje pravijo, da že celih 82 let ni pihala tako močna burja kot v ponedeljek in v torek. Posamezni sunki so dosegli hitrost 150 km na uro in to ob 6,4 stopinjah mraza. Koprski in bujski o-kra-j sta bila do torka do 10 ure zjutraj brez luči, ker je burja povzročila številne okvare na električnem omrežju. V Kopru samem ni povzročila večje škode. Odnesla je le leseno kabino jadralnega kluba v pristanišču, povzročila dva požara v dimnikih 'in potrgala s 6treh nekaj strešnikov, ki pa niso nikogar poškodovali. Naravno, saj ni bilo nobenega človeka na ulicah.
Več škode je napravila v okolici Kopra, ker je podrla številne dimnike in senike po vaseh. Na Križišču pod Smarjami Je razkrila veliko hišo in podrla še del zidu. Sredi noči se je morala družina izseliti, ko je komaj dokli.cala pomoč. V Šmarjah pa je nekemu kmetu odnesla 10 stotov sena. Ljudje pravijo sedaj, da bo 3 njim »futrnila« mladiče, ker jih ima lepo število. V Dekanih je napravila veliko škode podjetju »Gradiš«, ker je podrla pot metrov visoko leseno konstrukcijo hladilnice v grai.injii in razmetala lesene kolone, ki ao bile pripravljene za betoniranje.
Kmetje se bojijo, da je izreden mraz z burjo prizadejal tudi oljčne nasade. Vendar škode za sedaj ni mogoče oceniti.
1
V TRSTU
1
Ogromno škodo pa je burja povzročila v Trstu, kjer je pihala s hitrostjo do 170 km na uro. To je že pristni tajfun, ki ruši, podira in razkriva hiše in palače. Res se je burja v Trstu hotela prav posebno »izkazati« ker je podrla celo — napravo za merjenje hitrosti vetra. Ko je v sredo malo ponehala, je mesto nudiilo kaj žalostno sliko. Tam je ležal prevrnjend tovorni avtomobil, v ulici Rossetti na tleh velik železen žerjav, v ulioi Teatt-J Romano je bil na cesti kup kamenja od porušenega zidu, na Greti je z neke hiše potrgala vse strešnike, v ulici Conti je kot velikanski mrlič ležal porušen velik žerjav, ulica Molin a Vento je izgledala kot po potresu, tovarna piva »Dreher« je ostala brez velikanskega dimnika, na poslopju tiskarne v ulici Mon-tecchi št. 6., kjer tiskajo »Primorski dnevnik« je burja odpihnila dimnik itd.
Burja je povzročila tudi veliko število nesreč, med drugim 29 ranjencev, ki so morali iskati pomoči v bolnišnicah, nekateri z zlomljenimi rokami, drugI zaradi ran padajoče epske in strešnikov, tretji zaradi' padce-v. Neka stara beračica pa Je v svojem stanovanju zmrznila. Gasilci in avtomobili Rdečega križa ves dan v torek niso nitti sekunde počivali. Gasilci so bili poklicu-
n. 200 krat na pomoč. Trst sam j« imel sliko zapuščenega mesta, ki je Izročeno na milost in nemilost burji. Po ulicah je bilo cele kupe razbitih strešnikov, šip in kamenja. V pristanišču se je potopila motorna barka »Levante,« ki vozi na progi Trst—Koper. V nevarnosti sta bila tudi parnika »It al a« in »Grado.«
NA GORIŠKEM
Težke so posledice divjanja burje na Goriškem. Najstarejši ljudje se ne spominjajo take zime ob tsm času. Mraza je bilo od 10 do 15 stopinj, burja pa je pihala s hitrostjo 145 km na uro. Pod pritiskom metnega jezera hidroelektrarne pri A j bi. Zaradi debelega ledu, je morala elektrarna ustaviti obratovanje v ponedeljek ponoči. Ob treh pono-(Nadaljevanje na 4. strani)
J|1
.1! .. ,1
Mraz in poledica sta to povzročila
MARŠAL TITO PONOVNO PREDSEDNIK REPUBLIKE
MOSA PIJADE PREDSEDNIK SKUPSCINE
Konec preteklega tedna se je v Beogradu sestala na redno zasedanje zvezala ljudska skupščina. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika skupščine, obravnavanje o-snutka poslovnika zvezne ljudske skupščine, obravnavanje poročila administrativnih odborov zveznega sveta in sveta proizvajalcev, obravnavanje poročila komisije za tolmačenje zakonov, obravnavanje po-
ročila zveznega izvršnega sveta in molitve predsednika republike.
Preden je skupščina prešla na obravnavanje vprašanj po dnevnem redu, je predsedujoči Vladimir Si-trrič obvestil poslance o sporočilu Mllovana Djilasa, s katerim obvešča skupščino, da odstopa kot predsednik skupščine, ker je s svojim delovanjem prišel v navskriž z zveznim odborom Socialistične zveze.
Za novega predsednika skupščine je bil nato enoglasno Izvoljen tov. Moša Pijade, star revolucionar in borec za socializem.
Skupščina je nato osvojila in izglasovala osnutek poslovnika ter sprejela poročilo svetov in komisij
V nadaljevanju zasedanja je v i-»lenu Zveznega izvršnega svet* poročal predsednik republike tov. Tito. Skupščina je ekspoze predsednika in poročilo izvršnega sveta soglasno sprejela.
Po ekspozeju tov. Tita so bile na dnevnem redu volitve predhodnika republike. Ljudski poslanci so z burnim odobravanjem sprejeli predlog tov. Djure Pucarja, ki je v imenu predsedstva SZDLJ in skupine ljudskih poslancev za to najodgovornejše mesto v naši socialistični državi predlagal dosedanjega predsednika, maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita.
Ko so bile volitve končane in je tov, Moša Pijade objavil izid glasovanja, so vsi poslanci z dolgotraj-
nim ploskanjem pozdravili ponovno izvolitev tov. Tita za predsednika republike.
Na popoldanskem zasedanju obeh domov so izvolili 9 stalnih odborov zveznega sveta in 7 odborov zbora proizvajalcev. Zvezni svet je izvolil odbor za zunanje zadeve, odbor za organizacijo oblasti in upravo, odbor za narodno gospodarstvo, odbjr za ljudsko zdravje in socialno politiko, odbor za prosveto, odbor za proračun, zakonodajni odbor, man-datno-iknunitetni odbor in odbor za prošnje in pritožbe. Zbor proizvajalcev pa mandatno-imunitetni odbor, odbor za budžet, odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja, odbor za narodno gospodarstvo, odbor za gospodarske organizacije, zakonodajni odbor in odbor za prošnje in pritožbe.
V soboto je na skupni seji oben domov novoizvoljeni predsednik republike tov. Tito prisegel in se nato v krajšem nagovoru zahvalil skupščini za igkazano zaupanje. Dejal je med drugim: »Pred vami, pred našimi narodi lahko rečem, da bom tudi v bodoče, kakor doslej, u-porabil vse svoje sile za uresničitev tistega, za kar sem se boril celo življenje, za Uar ste se horili vi, za Sar so se borili naši narodi, za srečno
O
PADEC FANFAjNIJEVE VLADE
Žc o<l samega začetka je bilo zaradi trenj v parlamentu pričakovati, da bo vlada, ki jo je sestavil Fan-fani, imela kratko življenje. Čeprav je Fanfani, kakor tudi njegov predhodnik Pella poizkušal nadaljevati njegovo imperialistično politiko, ni uspel, da na tej osnovi doseže sode-lo vanjo ostalih strank, kajti ena stran medalje so pobožne želje italijanskih imperialistov, druga pa realne možnosti za njihovo uresničitev. Zalo padec Fanfanijeve vlado ni slučajen, zato moramo vzroke tega iskati v splošni politiki demo-krščanske stranke, ki je bila na oblasti vsa zadnja leta in v tem razdobju dovedla celotno italijansko notranjo in zuuanjo politiko v položaj, iz katerega ne bo tako lahko najti izhoda.
To je četrta italijanska vlada, ki je po lanskoletnih parlamentarnih volitvah padla. To se pravil v razdobju dobrega pol leta. Kriza pa se z vsakim dnem stopnjuje in danes je že jasno, da take vlade, kot si jo želi Vatikan, kateremu je bil Pella brez dvoma bolj primeren kot Fanlani ¡ne bo mogoče ustvariti. Zato bo verjetno kriza trajala vse do
(Nadaljevanje s. 3. strani)
či je vodstvo elektrarne poslalo 10-člansko ekipo rušilcev ledu, kateri se je posrečilo, da je z velikimi napori osvobodila ledu eno izmed štirih zapornic. Po 12 urah je elektrarna spet začela z delnim obratovanjem. Borbo z ledom za luč in električno energijo so požrtvovalni delavci nadaljevani.
Na Goriškem je največ škode pri tovarni pohištva, kjer je burja razmetala kot slamnate bilke okrog 180 kubičnih metrov lesa. Od teh je najmanj 20 odstotkov razbitih. Tovarna ima nad dva mili j ena din škode. V Novi Gorici in Solkanu je burja zelo poškodovala strehe, nekatere hiše pa celo razkrila. Večjo škodo je napravila tudi v Ajdovščini Vipavi in Podnanosu. Na cesti je'prevrnila več avtomobilov.
V OSTALIH KRAJIH
V Sloveniji sedanja zima ni povzročila večjih težav, če izvzamemo mraz. Druga pa je po ostalih republikah. V Beogradu je zima tako nosi cele oblake suhega snega. U-stavljen je ves tramvajski in drugi promet. Nad 1000 delavcev čisti ceste. Več hiš pri glavnem pokopališču je popolnoma zametenih. Donava je zmrznila na precejšnjem delu toka in prav tako Sava na spodnjem delu toka. Več ljudi je zmrznilo, ranjenih pa je' nad 200
O O
bodočnost, za lepše življenja, ea procvit nase socialistične skupnosti.«
Ob tej priiiM je tov. Tito pouda^-ril, da so enotnost naših narodov, požrtvovalnost naših delovnih ljudi in spoštovanje zakonov, osnovni pogoji za prebroditev težav, ki so še pred nami.
NOV ZVEZNI IZVRŠNI SVET
V nadaljevanju zasedanja je Ljudska skupščina izvolila nov Zvezni izvršni svet. Sestavljen je iz 23 članov, ki so naslednji:
Berus Anka, Crvenkovslci Krsta, Colakovič Rodoljub, Danilovič U-glješa, Gigov Strahil, Gošnjak Ivan, Karatoegovič Osman, Kardelj Edvard, Komar Slavko, Kosmanovič Sava, Krajačič Ivan, Leskošek Franc. Maček Ivan, Markovič Mo-ma, Minčev Nikola, Peneszič Slobo-dan, Popivoda Krsto, Popovič Koča, Radosavljevič Dobri-voje, Rankovič Aleksander, Todo-rovič Mijaiko, Vukmanovič Sveto-zar in Zekovič Veljko.
Za podpredsednike izvršnega sveta so bili izvoljeni Kardelj Edvard, Rankovič Aleksander, Vukmanovič Svetozar in Colakovič Rodoljub.
(Iz poročila zveznega izvršnega sveta)
novih volitev, za katere je pa vprašanje. kako se bodo iztekle. BERLINSKA KONFERENCA V Berlinu nadaljujejo štirje zunanji ministri z dnevnimi sejami in z večernimi gostijami. Kaže, da bodo vendarle nekaj sklenili. Zanimivost, ki je padla takoj v oči, je ta, da so je v vzhodnem delu Berlina, kjer so ta teden nadaljevali s konferenco marsikaj spremenilo. Razni poročevalci vedo povedati, da popustljivost, ki so jo v teh dneh pokazali Rusi presega propagandne manevre. Tudi ob prehodih iz cono v cono ni več omejitev. Na sejah se šo vedno prerekajo, toda zmerno.
Zanimivo je, da je Adcnauer nastopil zelo ostro proti vsem sovjetskim predlogom. To vsekakor pomeni, da Zahod ne bo popustil napram Vzhodu, ker Adcnauer pač ne govori sam od sebe.
Obširneje o berlinski konferenci poročamo na drugem mestu. PREDSEDNIK BAJAR V ZDA Te dni se je mudil v Združenih ameriških državah turški predsednik Dželal Bajar. Ta obisk turškega predsednika jo vzbudil v svetu precej zanimanja. Menijo, da se je predsednik pogajal v Ameriki, da bi Turčija dobila večjo gospodarsko
Predsednik republike maršal Tito je v začetku svojega ekspozeja govoril o naši družbeni in državni u-reditvi in poudaril, da so z izvolitvijo in začetkom dela sedanje Ljudske skupščine ustvarjeni tudi zadnji osnovni pogoji za razvoj tistega sistema družbeno in politične ureditve, katerega temelje smo postavili v teku naše socialistične revolucije ki na se je postopoma uredil, spreminjal in bistveno spremenil v teku zadnjih 4 let. Govoreč o teh spremembah je dejal, da jih je morda bilo več, kot je bilo potrebno, ali pa kdo mislil, da je bilo potrebno. Toda resnično nov družbeni politični sistem se ne poraja nov in dovršen, niti no izhaja samo iz znanstvene teorije, čeprav bi bila ona še tako blizu resnice. Nova družba se rodi iz starega in so polagoma menjava v svojih osnovnih in družbenih odnosih. Poudaril je, da zaradi tega ni moči spremeniti materialnih pogojev in odnosov, odrejenih z zgodovinskim razvojem* materialnih in duhovnih sil neke države in da torej nujnost sprememb v našem socialističnem razvoja niN bila posledica dotedanjih zablod, kot žele prikazati naši nasprotniki, marveč posledica danih pogojev in objektivnih neizbežnih težav, s katerimi smo se morah boriti in se še vedno borimo. Novi odnosi v družbenih temeljih namreč zahtevajo nove oblike organiziranja in upravljanja. Ti odnosi pa niso in ne morejo biti predpisani, niti jih ni mogoče takoj najti in ustvariti kot popolne in dovršene. Dejal je, da je to po njegovem mnenju pojasnilo nujnosti teh sprememb, da pa bodo pri nas gotovo trajale toliko časa, kakor bo trajala borba za ustvaritev razvite socialistične družbe.
Govoreč o socializmu kot o našem cilju, je dejal, da je po ustavi utrjen in določen sistem zasnovan v praksi na samoupravnih komunah, v katerem proizvajalci in državljani vse bolj neposredno sodelujejo ne samo v sprejemanju zakonov in političnih odločb, marveč tudi v u-pravljanju drugih političnih poslov. Na tej osnovi, je poudaril maršal Tito, je bila izvojevana najvažnejša politična zmaga" nad silami in tendencami državnega kapitalizma in birokratizma in da je najvažnejši, lahko rečemo zgodovinski korak v tem, da smo te sile in tendence ne samo obvladali, marveč possavilš tudi temelje ia stalen in dosleden proces osvobajanja ljudske družbe od administrativnega šablonizira-
ljudi. Makedonija je popolnoma od-reaama od ostalih .republik. Na krajih so vlaki obtičali v snegu. V južnem delu Srbije že 20 let ni bilo tako hude zime. Gospodarska škoda zaradi pomanjkanja električne energije je zelo velika.
PO EVROPI
V Avstriji je Donava pokrita z ledenimi ploščami v dolžini 60 km, na Angleškem plavajo po Temzi debele ledene plošče, v Franciji je mraz dosegel 30 stopinj pod ničlo. Več ljudi je zmrznilo v Franciji in v Belgiji. Mraz je zajel vso Anglijo, Španijo, Portugalsko, Italijo in druge države. V Berlinu je bilo kljub soncu 16 stopinj mraza. Snežni viharji divjajo tudi v Italiji. V pokrajini Molise v Abrucih je 32 vasi popolnoma odrezanih od sveta, v Pescari 20 občin, v pokrajini Chieti pa 35 občin.
ALI BO NASTOPILA ODJUGA?
Izkušen kmet iz koprske okolice je mnenja, da morje kaže znake odjuge in dežja. S tem pa nastopa nova slnh, ki naj jo za svojo vzamejo zdravniki. Hitra sprememba in zlasti južno vreme rado prinese s seboj razne bolezni, predvsem prehlade in influenco. Naj bo že kakor koli, zime in mraza imamo prav zares dovolj. Z vso upravičenostjo čakamo — sonca in lepih mirnih dni...
BERLINSKIH ZAMETIH: -»Bo že šlo, da le ne ho goriva' zmanjkalo . .
ODPOR PROTI ANGLEŽEM V IRANU
pomoč, ker bi na ta način lahko mnogo povečala svoj izvoz. Tako bi tudi laže vzdržala in bolj samostojno velikanske stroške z>a oborožitev svojih 22 divizij. V svetovni javnosti jc vzbudil največ zanimanja- načrt, naj bi bila Turčija vez med Bližjim vzhodom nn Jugovzhodno Azijo, glede, na izreden strateški položaj Turčije v tem novem bloku Turčija—Iran—Pakistan. Ni pa jasno, kako se bodo te stvari zasukale, kor je vprašanje, kako.bo te načrte »prejela Indija.
Bajar jc r Ameriki govoril tudi o turško-jugoslovanskih odnosih. Opozoril jo tudi Kongres na trdnosl bal k a nskega p akta.
Te dni so v Iranu volitve v senat. Zanimivo je, da je ob tej priliki verski vodite-Ij Kašani ostro napadel Zahedijcvo vlado zaradi paktiranja t Angleži. Kašani jc izjavil, da jo Zah-edi sklenil zopet postaviti Angleže nad življenje, lastnino in čast iranskega ljudstva in napraviti iz Irana angleško kolonijo.
V Teheranu demostrirajo proti-vlidui elementi. Pri volitvah v senat jo mnogo volivcev vodilo bivšega ministrskega predsednika Mosadeka, čeprav jo ta v naporu.
nja in birokratske samovolje.
Socializem kot družbena ureditev predpostavlja za osnovo demokratičen razvoj in zahteva demokratične metodo in oblike upravljanja države ter so nas izkušnje naučile, da socializma ni mogoče ustvariti z nasilnimi metodami. Zato smo tudi zbrali svojo lasto pot in se odrekli sovjetskih metod. Demokracija pa ni naš glavni cilj kot cilj zase, ker bi potem bila formalna demokracija, ki --r no zanima za materialne pogoje. Nag cilj je socializem, v katerem ima demokra cija lahko samo polno materialno vsebino. Demokracija pa je tudi sredstvo, da se socializem laže a-stvari.
Nadalje se je maršal dotaknil raz nih omahljivcev, ki pridigajo o potrebi ustvarjanja neke abstraktne demokracije kot cilju zase in pred' lagajo ukinitev vsega tistega, kai je predstavljalo doslej uresničitev nasiti revolucionarni» priaoftitc»-Poudaril je, da so konfuzija, anarhizem, malomeščanstvo teh elementov nevarni in opravljajo kontra-revolucionarno delo, ki sl3bi našo enotnost in naše sile, čeprav sami skušajo to druggače tolmačiti.
moč nase demokracije tezi m
mora ležati v prvi vrsti v obstoje čih materialnih osnovah, v stopnji socialistični zavesti državljanov, v našem sistemu upravljanja v tovarnah in podjetjih in vse bolj širokem sodelovanju in vplivu državljanov v celotnem družbenem življenju in razvoju.
Potem je predsednik republike podal oceno gospodarskega razvoja zadnjih let. Dejal je, da sc bili glavni napori usmerjeni r izpolnitev programa industrializacije, da bi tako premagali zaostalost našega gospodarstva in utrdili gospodarsko neodvisnost dežele. Mnogo je bilo storjenega tudi za razvoj obrambnih sil, da bi zagotovili armadi sodobno opremo in s tem narodno neodvisnost in svobodo. Poudaril je, da smo opustili centralistično in adn>instratvno vodstvo ter da se čedalje bolj uveljavlja delavsko u-pravljanje v gospodarstvu. DotaRnU se je tudi vprašanja zaostajanja kmetijske proizvodnje zaradi slabih letin in poudaril, da zaosialasl kmetijske proizvodnje zahtev3, d? posvetimo večjo sicrD možnostim
za njeno povečanje.
Konec svojega obširnega ekspozeja je maršal Tito posvetil mednarodnim odnosom in obdelal razdobji vse od leta 19-29 do 1953. Dejal je, da je Stalinov poizkus uničiti Jugoslavijo kot neodvisno- deželo pomenil najhujšo nevarnost, skozi katero smo šli po vojni, da pa j? hkrati pomen jugoslovanskega fco ja za neodvisnost presegel meje naše dežele, ker je pomenil hkrati tudi boj za enakopravnost sploh, boj za mednarodno sodelovanje na te melju nevmešavanja v notranje zadeve in s tem dobil zgodovinski pomen. Pri tem delu ekspozeja predsednik republike obravnava odnose med našo državo in posameznimi dragimi državami ter govori o težavah, Id jih še imamo v odnosih 8 Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami, medtem ko se Jugoslavija v ostalem svetn čedalje bolj afirmira. Ko jc govoril g ekonomskih odnosih s tujino je dejal, da se je Jugoslavija srečavala v glavnem s tremi osnovnimi problemi, ki so imeli skoraj usoden pomen za naš gospodarski razvoj, in sicer: ekonomska blokada vzhodnoevropskih držav, potreba po zagotovitvi investicijskih naprav in posledica sušnib let. Za uspešno premostitev teh težav so bili potrebni ogromni napori, toda danes so premagane in i mamo boljše ekonomske zveze, kakor jih je imela naša država kdaj koli prej. Maršal Tito je poudaril, da se bo ravnala naša zunanja politika tudi v bodoče po istih načelih, na katerih ie temeljila v minulih letih, ker nam je dala *.elo koristne rezultate v boju za ohrani tev naše neodvisnosti in nedotakljivosti. Svoj ekspoze je zaključil z besedami: »Prepričan sem o nadaljnjem močnem poletu v našem družbenem razvoju, in želim novi Ljudski skupščini mnogo nspehov url urejanju številnih vprašanj za blaginjo naŠ3 socialistične skupnosti.«

V Sežani se razvija radijska industrija
Letos že nad MO domačih radijskih aparatov ?
Ob prvi konferenci živinorejcev koprskega ckicjo
Menda še m bilo konference gospodarskega znaôaija, ki bi se je u-<Peleži:Io kmetovalcev, kot j!c biil-a konferenca živinorejcev v soboto. Živinorejci so -čutili potrebo, da sc malo pogovorijo o vprašanja, ki ni samo njihovo vprašanje. Če vemo, da je v zadnjih petih letih padlo število -govejo živine, se moramo pozanimati -tudi za vzroke. To je vprašanje, ki mora vzbuditi zanimanje živinorejcev in oblasti. Če -povemo, da so se konference udeležili -tudii ing. Pcternclj, od republiškega odbora živinorejcev glavne Zadružne zveze LR Slovenije, sekretar okrajnega komiteja ZK koprskega okraja Julij Beltram .in predsednik okrajne ZPZ Knez, razen drugih gospodarskih strokovnjakov, je dovolj podčrtano zanimanje za to vprašanje.
V	okraju, kot j koprski, kjer jc doma vinogradoiištvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, si ne moremo zamisliti, da bi -te panoge uspevale, če nimamo dobro razvite živinoreje. Ali si moremo sploh predstavljati, da bo šlo gospodarstvo dobro -naprej, če vzamemo pri! mer vasi Dekani pri Kopru, kjer so nekdaj redili -100 glav živine, danes pa jih redijo — samo 100?! Isto vprašanje teži Sniar-čane, kjer so nekdaj redili 282 glav, danes pa redijo samo 58 glav.
Zakaj je kmetijska proizvodnja v koprskem okraju v primerjavi s stanjem pred letom 1918 šc vedno nizka? Vse. premalo skrbijo kmetovalci za svoj inventar, da se tako izrazimo. Ta inventar je zemlja, vinogradi, sadovnjaki, vrtovi, živina, itd. Vse preveč samo zahtevajo od inventarja, dajo mu pa vse piramalo. Seveda je nekaj krivde tudi v povojnem stanju, ko .je bila ljudska oblast prisiljena podvze-ii gotove mere, ki so nekatere kmete bolele. Cene kmetijskim pridelkom so bile (in so deloma še) prenizke v primerjavi z industrijskimi izdelki. Kmečke delovno zadruge se kljub pomoči oblasti niso mogle razviti, čeprav so jih ustanovili z namenom, da bi pomagali vasi in kmetom. Proizvodnja je padala, namesto da bi se bila dvigala.
Znova smo na istem vprašanju: premalo je tudi po vaseh tistih kme tov, ki bi težili za strokovno .izobrazbo, ki je pri vseh še tako boleče pomanjkljiva. Oblast je siecr poskrbela za večerne kmetijske strokovne šole, venomer je bil obisk ponekod dober, drugod (Sv. Anton) pa zelo slab.
NUJNE NALOGE ŽIVINOREJCEV
V	okprskem okraju je danes 2711 krav, ki dajo dnevno okrog 12,500 litrov mleka. Na enega prebivalca pride komaj '/-i litra mleka dnevno. Na Danf-ikem pa pride na enega
Odkrili so novo padzemsiio jamo
Pred 10 dnevi sta dva naša uma lovca hajkala za mikavno kunco, ker je bila pa kunca urnejša, jo.je popihala v na videz majhno luknjo, lovca pa sta jo ucvrla za njo v luknjo ne glede, da sta se mora-la postaviti na vse štiri, ker drugače ni šlo. Kunca pa je zavila v svoje podzemne dvorane, svoja varna zaklonišča in se ni zmenila za svoja vsiljiva gosta, ki sta presenečeno prvič stopila v kakih 80 m dolgo jamo podobno rovu, oblito z velikimi kap-ni, ki je v teh dneh postala naravno zanimiva za bližnjo okolico in jo je veliko ljudi že obiskalo, saj je bilo samo v nedeljo 24. t. m. kakih 60 obiskov. Naši jamarji si bodo verjetno to skromno podzemsko lepoto radi ogledali. Jama leži med vasjo Poljane in Stomaž, nekaj metrov nad potokom t. j. nad stezo, ki vodi iz vasi Hriba, v Stomaž, jama je komaj odkrita in še neraziskana, verjetno se v njej skriva še kakšen naTaven čar, ki ga bodo morda odkrili naši jamarji.	— ee
prebivalca devetkrat Iolli-ko mleka na dan, 'Se. pravi, tla se. bodo morali naši živinorejci -boriti za povečanje količine mleka in za zvišanje tolšeobnosti. Ing. Potrnelj jc poudaril, da se na ^Danskem opirajo dobri živinorejci na tri točke: 1. dobra in zadostna ik-rmska baza, primerni hlevi in človek — živinorejec, ki vc, kaj je živina. Kmetijsko zadruge po vaseh (živinorejski odseki ) bi morali skrbeti za taka vprašanja. Imeti bi morali pogostejše sestanke, kjer bi razpravljali o stanju živine na vasi, kako je z mlečnostjo, krmo, -teleti za rejo itd.
Alii je res potrebno,' da moramo uvažali tako velike količine umetnih gnojili, dia bi se. pozanimali za hlevski gnoj, pa t-a-ko malo skrbimo?! Potrebovali -bi šc 800 vagonov -u-metn-ih gnojil, razen tistih, ki jih že porabimo, če bi hoteli vso obdelovalno zemljo dobro pognojiti.
Obširno so razpravljali o dobrem in »slabem« mleku. Ugotovili so, da slabega naravnega mleka v Istri ni, saj imajo krave, ki dajejo mleko z ■1.8 odstotkov maščobe. »Slabo« mleko dela špekulativni duh nekaterih posameznikov. Teh je največ v občini Dekani in nekaj v občini Šmarje. V centralni mlekarni so ugotovil; ec.lo to, da so nekateri pri Pobegih—-Čežar.jih mešali maščobo. Živinorejci so se zediinili, da bodo vsak primer špekulacije kaznoval; z občutno denarno kaznijo, ki bo ob vsakem ponovnem primeru višja.
V listini se skoraj redno vrstita suha in mokra letina. Zakaj živinorejci me mislijo — naprej. Kadar je dobra letina za seno, ostnne več ne-pokošenega. Zakaj bi takrat ne poskrbeli in spravili vso seno v kope in te. na vrhu pokrili a slamo. Tako shranjeno ,seno se lepo ohrani več let. Zdi se, da živinorejci sami premalo mislijo na to.
Živinorejec od Sv. Antona se jc pritožili, da v več letih ni uspel prepričati odbora v -vasi, da bi -nabavil tako potrebni trokar, ki je celina pomoč pri hitrem napenjanju živine. Bilo pa je že več primerov, da jo žival poginila p.pav zaradi napenjanja.
Živinorejei so razpravljali	n
cepljenju živine proti, tuberkulozi, ki se jc dobro obneslo. Za .to so pokazali velilko razumevanje vsi živinorejci. Cepljenih je bilo 1800 glav in jc od teh pokazalo znake obolenja 'le 25 goved.
Ko so se -živinorejci razhajali s tt konference so s seboj odnašali polno novega kar bodo skušali -razširiti v svojih vaseh. Posebno nalogo pa ima nov živinorejski odbor pri Zadružni poslovni zvezi, ki so ga izvolili. Od njegovega dela bo sedaj odvisno, če bo živinoreja zaokrenila pot. navzgor in to številčne in kvalitativno, iz vsega, kar smo slišali na konferenci, lahko upravičeno tipamo, da bo tako.
Med .najmlajše industrije v naši državi spada nedvomno radio-indu-strija. Kair smo doslej na tem področju proizvajali, je l»i'lo več ali manj amaterstvo, ki ni imelo nekega posebnega gospodarskega .pomena. Kot -prvenci domače radio-industrije so se pojavili na trgu aparati znamke »Kosmaj«, ki pa seveda -niso mogli tekmovati z uvoženimi radijskimi prejemniki. Glavna ovira za razvoj domače radi o-industrije je bilo pomanjkanje tehničnega materiala. Zato nismo glede tega v zadnjih letih dosegli ncketra- vidnega napredka. '
Le I a 1952 pa se je ljubljansko podjetje »Telekomunikacije« pojavilo na trgu z novim tipom radijskega prejemnika »Savica«, ki je v najkrajšem času zaslovel po vsej -državi. To ije dalo podjetju pobudo, da razširi proizvodnjo dobrih domačih radijskih aparatov.
Danes ima podjetje »Telekomunikacije« vse pogoje za uspešen razvoj. Organizacija te industrije jc po svoji strukturi svojevrstna. Industrija radijskih aparatov ni strnjena v enem samem obratu, marveč deluje v več obratih z različnimi lokacijami. Ti obrati so medsebojno povezani ;in drog brez drugega ne morejo predstavljati celote. V posameznih obratih izdelujejo le dele aparatov, -opravljajo montažo podsestav •itd. V obratu III., ki jc v Sežani, pa montirajo aparate v dokončni fazi. Od tod gredo naravnost v prodajo.
V moderni zgradbi »Tovarne pletenin« so dobil o»TeIekomunikacije« ustrezne svetle prostore za začetek obratovanja. Direktor obrata Flori-
jan Fnjgolj je nršeniu sodelavcu ljubeznivo poslregr.l z zanimivimi podatki, -iz katerih je razvidno, kakšen pomen ima ta industrija za našo gospodarstvo na splošno in za Sežano posebej.
Sežanski obrat »Telekomunikacij« zaposluje danes že 50 delavcev, po večini ženske. Razen 7 strokovnjakov so vse delavke mlade domačinke ki jim podjetje nudi redko priložnost, da se izuče v tehnični stroki. V začetku jc 'bila dnevna proizvodnja le po 10 aparatov na dan. po štirih mesecih -obratovanja pa so je to števiilo zvišalo na -10 aparatov na dan. Glede na dosedanje rezultate lahko računamo, da bodo letos dvignili proizvodnjo na 60 apamalov na dan, kar pomeni v 26 delovnih dneh 1560 aparatov ali v enem letu 18.720 aparatov.
Montažno delo napreduje razmeroma zelo hitro. Kdor le na videz pozna komplicirani mehanizem radijskega aparata, bo težko verjel, da ga sestavljajo, nameščajo 'in povezujejo do včeraj še nevešče roke kraških deklet, ki so s svojo bistrostjo in naravno spretnostjo obvladale -in premagale vse ovire. Direktor trdi-i da jc njegov kolektiv z redkimi izjemami zelo nadarjen in vesten. Zanimivo je, da v zadnji fazi montaže ugotavljajo nedoslatke delavske-ugla-ševalke, ki 'izločajo pomanjkljivo montirane aparate in jih s primernimi -opombamii predajajo radijskim tehnikom. Na storjene napake takoj opozore delavke.
Sežanski obrat »Telekomunikacij«: bodo povečali in razširili vzporedno z drugimi obrati tega podjetja. Glavni cilj je ustvaritev ljudskega tipa prejemnika, ki 'bi bil dober in tudi glede ecne pristopen vsakemu delovnemu državljanu. Danes stane radijski prejemnik lipa »Kras« s petimi žairniaa.mii in tremi valovnimi dolžinami 29.000 d.in. Okusno izdelane radijske omarice dobavlja -obratu mizarsko podjetje v Senožečah, ki je moralo za to delo zaposliti 25 mizarjev. Z uvedbo (radii o-mon-tažnega obrata v Sežani je -torej dobilo zaposlitev v okraju 75 ljudi.
Jaša
Desetletnica znanstvenega instituta OF
V prvi polovici letošnjega januarja je minilo deset. let, odkar je 10 OF za Slovenijo izdal -odlok o ustanovitvi Znanstvenega instituta, katerega direktor je postal vseučiliški profesor in sedanji rektor ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter. Institut jo imel nalogo, da vključi v svoje delo vse znanstvene delavce, ki so bili v vrstah OF in NOV. Teh naloga jo bila v zbiranju dokumentarnega gradiva ljudske revolucije in sploh NOB. Obenem so pripravljali gra-dn.vo, ki naj bi služilo našemu političnemu vodstvu po končani vojni.
Institut je imel svoj prvi sedež v baraki v -gozdovih med Kolpo in Kočevjem, od tod pa se je spomladi 19-14 preselil v Kočevski Rog nad Čerm ošn ji caini. Takrat je zbiral gradivo za študij problemov naših meja, o naši Primorski, Benečiji in Istri, o Koroški ter na splošno o vseli .naših mejah in krajih. Zbiral je ves dokumentarni material o našem osvobodilnem boju. V baraki sredi gozdov je nastajala bogata knjižnica, v kateri so hranili vse izvode partizanskega tiska, ki so ca izdajale naše tehnike. Uredili so si mrežo sodelavcev, ki so z vso .vnemo delali in pomagali znanstvenemu institutu. Znanstveni sodelavci, ki niso bili člani kolegija Instituta, so pošiljali študije in razprave številnih problemov. Člani kolegija so prevzemali vodilna mesta 'v raznih komisijah (verska, ®a iegiradnjo ljudsko oblasti, študijska). Institut je bil edina tovrstna ustanova na jugoslovanskih tleh.
Iz ^e-ga i-nsiti-tu.ta se je razvil Institut n-arddne osvoboditve, -ki mu je naslednik Muzej narodne osvobodi t-vb v Ljubljani.	D.
BERITE IN ŠIRITE
Sîm&mki
'Vi',

M
..t \ «
¡1 s
M
V-.. pv~v
SV
ä mm
>403
m
m
I:
> V* V	•
. -K, ; -iiviî^
'■M- -
¿y -S^-
Nekega večera u preleklem ledna je t' mali gorski vasi Bloms v Avstriji nenadoma ugasnila luč. Z višine 2000 metrov je pridrvel ogromen plaz snega in kamenja, ki jc popolnoma razrušil 23 hiš. V te) največji snežni katastrofi, ki je za• dela Avstrijo v zadnjih letih, je izgubilo življenje 45 ljudi. Dva dni je bila vasica odrezana od sveta iii so jo oskrbovali le s helikopterji Šele potem je prišla pomoč.

mii
im


Letos ja stoletnica prve uprizoritve Verdijeve Traviale — ene najpopularnejših oper na svetu. Ob tej priložnosti, so v Italiji izdelali prekrasen barvni film, v katerem jo skušal režiser približati vsebino opere vsebini Verdijevega življenja. Skladateljeva ljubezen do G.iusep-pina je v mnogih momentih poosebljena v Alfredov' ljubezni do Violette. — Na sliki sla Pierre Cressoy (Verdi) in Gaby Andre (Giuseppi-na).
Neilavno je umrl v Avstriji najpopularnejši sodobni operetni skladatelj Oscar Straus. Dočakal je 81 let. Za njegovo delo je bilo značilno dosledno o<lklanjanje vseh novih oblik operete, zlasti ameriške (revija, variete) in se je strogo držal klasične operetne forme, ki jo je postavil Jolian Straus. Prav zaradi tega je užival veliko popularnost v svetu. Bil je intimen prijatelj Le-harja. ki je umrl predlanskim.
V hollyivoodskih filmskih ateljejih so dobili novega živalskega »umetnika« — opico Tambo. Glede, inteligence menda prav nič ne zaostaja za slavno opico Chitro, ki jo poznamo iz Tarzanovi.h filmov. Na sli-k' fotografira Tamba svojega tovariša Strica Julija, s katerim bosta skupaj nastopala v seriji džungelskih filmov. Ali se je. fotografiranje posrečilo ali ne. pa kronisti žal ne poročajo.
-.v- .'- :
- •..	.v-.-vt
- -.V;: -
'■•• ■''■••"' V ;V i
nmmw ■■
felM^--.

... X-.Ä...Ä
'vri. Jt*, . ■ fawj'
";v':š- -
Te dni so številni evropski časopisi. prinesli sliko petletne Italijanka Luize, ki s svojim izrednim ape-titom vzbuja splošno pozornost. V enem dnevu pospravi mali »požeruh«. pet zrezkov, 1 kg makaronov z mesom, 14 banan in še vrsto drugih »malenkosti«. Ta patološka jedilna strast pa stane na žalost Luizinega očeta 5000 lir dnevno. Glede na »sijajni« življenjski standard v Italiji mu menda ni preveč lahko pri srcu.
Ob otvoritvi razstave, atomske silo za londosko šolsko mladino se jc nenadoma pojavil tudi bivši jugoslovanski kralj Peter s svojim sinom Aleksandrom. Prireditelji so mu razkazali najnovejše tehnične pridobitve in ga tudi »oborožili(t zq vožnjo v vsemirje. Bivši kralj je bil s poskusom nadvse zadovoljen, nekateri zlobni jeziki pa so za njegovim hrbtom šepetali, da dela najbrž načrte za ustanovitev novega kraljestva na drugem planetu.
Glas iz devinsko-nabrežinske občine
resnica si vseli
Jugoslovansko ljudstvo je zadnje mesece živo zainteresirano pri tržaškem vprašanju in spremlja nje gov razplet z isto pozornostjo kol «nI. Zato smo prepričani, da vas bo eanimala slika življenja, razpoloženja in teženj ljudstva najbolj za-padne tržaške veje slovenskega na rodnega debla, ki zajema pet bivših občin (Devln z vasmi štivan in Medjavas, Mavhinje s Sesljanom, Vižovljami in Cerovljami, Slivno e Prečnikom, Sempolaj s Praprotom ter Trnovico in Nabrežina).
(NAJBOLJ CKNO POGLAVJE V NAŠI ZGODOVINI
Usoda devinsko-nabrežinske občine po letu 1918 je najbolj črno poglavje v naši zgodovini. Preprosti možakar je o tem povedal takole; «Treba je samo pogledati v Rim Tam je gnezdo cerkvene in posvetne gospode, skoraj edinega lastnika italijanskega imetja (mislil je proizvodna sredstva: zemljo, tovarne, rudnike, prometna sredstva i dr.). Za koga in za kaj skrbi ta gospoda, če ne za svojo imovino in s tem za popolno oblast?! Njene čuvarje: vojsko, policijo in uradni-6tvo pa pretežno plačuje italijanske delovno ljudstvo — milijoni lačnih, nagih in bosih. Tudi mi smo jih drago plačevali in jih še plačujemo. Mi smo samostojna državica le na papirju, v resnici pa pripadamo Italiji. Ce ta gospoda pije kri svojim ljudem, jo toliko bolj pije nam.«
Da, Rim nas je strahotno zmrcvaril. To je bilo toliko laže, ker smo pred pragom Italije, ob prometnih zvezah (glavna cesta, železnica), mnogo bolj pa še zaradi socialnih razmer. Prevladujoči delavski in polkmečki sloj (samostojnih lunetij skoraj ni) sta skoraj popolnoma odvisna od zaslužka, to se pravi od italijanskega kapitala. Prav to je vzrok stalnega osvajanja waše zemlje in ropanja našega pri-rodnega bogastva.
Tej neugnani lakoti italijanskega imperializma je vdano služila in še vedno služi pestra policijska veriga, sestavljena iz vidnih in nevidnih členov, posvečenih in neposvečenih (karabinerji, policija, duhovščina,
Te dni so prebivalci številnih slovenskih vasi t) coni A Tržaškega ozemlja pisali maršalu Titu pisma, t) katerih ga seznanjajo s svojim težkim bojem za nacionalni obstoj in z vedno slabšim gospodarskim položajem zaradi sistematičnega vdora italijanskega kapitala. Ob tej priložnosti objavljamo nekaj misli našega sodelavca iz nabrežinsko - devinske občine;
Ribiči ob slovenski obali
učitelj stvo i. dr.). Le-ti so nas s posebnim užitkom in zadoščenjem strahovali, da se je človek bal celo lastne sence.
Neprestano je visel nad delovnim človekom strah pred naslednjim dnem: ali bo zaslužil za kos skromnega kruha. Kako naj si omogoči gospodarski obstoj in hkrati zadosti davčnemu vijaku? Takšne skrbi so vedno tlačile našega človeka in ga tlačijo tudi sedaj, ko vidi, da so iašistična načela zelo simpatična demokrisfcj anskim politikom in da jih ti znajo izvajati še bolj z pretkanimi jezuitskimi metodami. Posebno živo se odražajo te metode pri raznarodovalni akciji, ki si je za svojo žrtev izbrala prav obmorski pas naše občine. To naj bi bila vrv od Rima do Trsta, ki naj bi nas vedno bolj stiskala in nam končno zadrgnila vrat.
m
ïM,

ÄS


' y '
-"-C/Ï'V'ùy-v


RAZOČARANJE NAD ANGLOAMERIKANCI
Tržačani so se lahko po letu 1945 večkrat prepričali, da niti funt šter-ling niti dolar nista pripravljena zrediti enega samega našega petelina, ker nimata za to pogojev. Se manj pa imata pogoje za rešitev tržaškega vprašanja v korist Tržača-iiov. Prepričali smo se, da se impe-rialisti pri čuvanju svojih razrednih interesov medsebojno podpirajo ter da so umetniki v lažeh ter zavija-nju in potvarjanju resnice. Razločno lahko beremo na obrazih mnogih meščanov in tudi deželanov, kako se je njihova velika vera v angioameriške »srečonosce« leto za. letom umikala in se končno umaknila globokemu razočaranju.
Vsi pa čutimo, da v malih narodih, ki jih je imperializem vsestransko utesnil, klijejo nove težnje po neodvisnosti. Jugoslavija nam je v tem pogledu v zgled. Njena politika je neprijetno dirnila imperialistični tabor, pri demokratičnih množicah vsega "sveta pa je vzbudila veliko pobudo.
Prav na tem »prstanu Evrope« imamo možnost videti dolgo vrsto protislovij v vsem javnem življenju, ki so rezultat zastarelih ideologij in preživelega gospodarskega sistema.


Ä I i %
ï- 'ï :
i-¿m mMi

í k;.
VÍM:
v: i" '.
M4

...... aBssG
pM •
i
Mit
m
Vsa prizadevanja za obdržanje tega sistema so podobna prizadevanjem starca, ki se hoče pomladiti Naj navedemo nekaj primerov:
Smrtni sovražniki resnične demokracije (to je demokracije, kjer so produkcijska sredstva v rokah proizvajalcev) se neprestano protivijo zahtevam in potrebam delovnih ljudi, zlasti slovenskih, pri tem pa nam neprestano pridigajo o svobo di. »Sovražniki fašizma« ščitijo vso pestro fašistično žlahto in nam ro ko v roki z njimi ponujajo zvrhano mero »enakopravno.<gi«. Pot v »samoodločbo« pa nam utirajo z bičem.
NIKOLI VEG SUŽNJI!
Naše narodno premoženje se kljub pomoči ni povečalo. Okrog posode novcev so se zbrali domači in tuji trgovci in se sporazumeli v »bussines« jeziku, tako da se je del teh sredstev odcejal v nevidne stanje, levji delež pa je odplul v obliki ladij v Italijo. Zato so bile nove ceste, mostovi in predori tako dragi, zato je kraški vodovod neozdravljivo bolan že od svojega rojstva, zato ni bilo potrebno ponovno obnoviti nekatere stavbe, ki so jih fašisti zažgali v Mavhinjah, Vižovljah, Ce-rovljah in Medjavasi, zato nam niso poravnali ogromne škode, ki nam jo je povzročil fašizem na našem premoženju (narodni domovi, gospodarske ustanove), itd.
Poseben pečat je vtisnila ta politika naši mladini, ki jo je bil fašizem duševno skrivenči.1 in jo preu-strojil v sod z votlim, brezvsebin-skim glasom. V to žalostno dediščino pa je varljiva prosperiteta vsajala 6voje porazne pojme in predstave o življenju in svetu, o dolžnostih in pravicah v odnosih do samega sebe in do družbe itd. Zato se vsi tisti, ki ne gledajo brezbrižno na našo prihodnjo usodo, nenehno vprašuje jo, kaj nam bo nudila ta mladina v prihodnosti.
In vendar...
Naša sredina je kljub vsemu zdrar va in klena. To nam dokazujeta tudi dva pomembna dogodka: vseljud-ski upor in 8. oktober. Ta naša ma-tjaževa vojska, ohrabrena po vzgledu vsega jugoslovanskega ljudstva, se je uprla ostudnemu imperialističnemu načrtu. Zlasti dragocen pa je upor naše mladine, ker je samo-rasten in izven okvira ideološke in politične opredelitve.
Prav zadnji dogodki so pospešili, da je začela resnica iz vseh kanalov vreti na dan. Z globokim zaupanjem izgovarja danes naše ljudstvo ime socialistične Jugoslavije. Tudi mnogi naši politični nasprotniki spoznavajo, če že ne javno, pa vsaj pri sebi svojo zablodo.
S takšnim razpoloženjem pričakujemo rešitev spora okrog Trsta. Naše upanje je, da bodo pri tem odločali razum, razsodnost in načela samoodločbe in sedolovanja med narodi in ne imperialistični diktat. V tem se pridružujemo težnjam Jugoslavije in vseh demokratičnih množic na svetu: sužnji in predmet zakulisnih diplomatskih kupčij nikoli več!
>:•-,.......
KFl

mM » \ '■'/
W -
f i\


iE®®
«8« ^ >
VSA POTA
Petindvajsetega januarja ob 15. uri popoldne se je začela v ameriškem sektorju iBer.liTLa v palači bivše zavezniške kontrolne komisije konfe-renea zunanjih ministrov Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Anglije in Francije. Začeli so se važni razgovori o različnih vprašanjih, od katerih pa človeštvo predvsem pričakuje, da mu bodo vlili novo upanje za mir. Pred devetimi leti jc bila podobna konferenca v neposredni
V BERL
PO PETHI LETIH SO SE ZOPET ZBRALI ZUNANJI MINISTRI ŠTIRIH VELESIL — ALT, JEM BO USPELO LIKVIDIRATI HLADNO VOJNO IN POŽIVITI UPANJE ZA MIR?
Dulles
bližini Berlina, v Postdamu, le d« so bile figure te konference nekoliko drugačne. Vendar so se že tedaj pokazala nasprotja, ki so privedla do hladne vojne in do sedanje konference.
V današnjem zamotanem političnem položaju lahko mirno rečemo: vsa pota peljejo v Berlin! Ves svet ima uprte oči v to nresto, katerega razvalino in razdeljenost jasno simbolizirajo tragične posledice napada. Nihče ni prevelik optimist, vendar vsakdo nekaj pričakuje. Rezultati prvih dni so kolikor toliko zadovoljili — odpadli so nekateri tra-dicionahni medsebojni očitki in možje so se lotili dela. Kakšen bo le
konec?
škem vprašanju,, na koncu pa še avstrijsko vprašanje.
Prvi dnevi konference so podobni drug drugemu. Zunanji ministri «e voaijo s svojim spremstvom v palačo kontrolne komisije, kjer so zasedanja. Ogromna radovednost Berlin-canor, Ii je bila prvi dan na višku, je sedaj zelo popustila. Nekaj je kriva tudi zima — saj se temperatura giblje okrog 15 6topinj pod ničlo. Fotografi so v glavnem že posneli, kar jih je zanimalo, in tako se sedaj Dulles nima komu smehljali, Rigault klanjati in Eden mahati z roko. Samo izraz na Molotovem obratu je ostal nespremenjen — leden kakor ruska aima.
Ministri konferirajo po 'tri do štiri ure s kratkimi presledki za zaku-ske in zračenje dvorane. Po vsaki konferenci imajo delegacije konference za tisk, kar je samo po sebi razumljivo, vendar predstavljajo prav te konference za novinarje velik problem — kajti delegacijo s» oddaljeao celo do 20 kilometrov druga cd druge. Po sovjetske informacije morajo novinarji hiteti celo t vzhodni Berlin, kjer je Molotovov sedež.
Na tretjem sestanku je prišlo do prve barje, v kateri sla se znašla predvsem Dulles in Molotov. Medtem ko je ameriški zunanji minister vztrajal na tem, da je treba dati prednost reševanju nemškega in avstrijskega vprašanja, se je Molotovu zdelo ianogo važneje diskutirati o konfcreaei petih, na kateri bi sodelovala tudi Kitajska. Ta sestanek se je končal z zatišjem — toda samo do naslednjega ¿ne.
PRVA BURJA LN PRVO ZATIŠJE KONČNO — DEBATA O NEMČIJI
Ko je prva novinarska vest iz Berlina prispela v svet, so bili poslušalci radia in bralci časopisov presenečeni. Štirje veliki so dosegli sporazum o dnevnem redu! Ce hi se držali tradicij nekaterih prejšnjih zasedanj, hi morali o dnevnem redu razpravljati vsaj teden dni, konec koncev pa bi morda kdo še užaljen zapustil konferenčno dvorano. Čeprav jc hiter sporazum o dnevnem redu zelo «hrabril optimiste, vendar nekateri politični opazovalci menijo, da je še prezgodaj za neke preveč optimistične izjave o nadaljnjem poteku konference.
Na dnevnem redu berlinske konference 1)0 razprava o ukrepih za zmanjšanje napetosti v svetu in o sklicanju konference petih zunanjih ministrov (Anglije, ZDA, Francije, SZ in Kitajske), razprava o nem-
FRANCE M A G A J N A
il

S s
y


y 7:. i
Pi
<i
ëm
r:;i

VU?:.
Pi
ï'àiiïa
■» V. V'iK.
Wr&M


m
if«:
IM
"•Vi:
W:
<¡m
ei
'M:
%
'S/-';'

: ; -it :
- v
mm¡




Pogled na Devinski grad
Neki tovarnar, da poživi pridnost svojih uslužbencev in vseh zaposlenih sploh, je dal na vseli vidnih mestih nabiti napise z besedilom: »Kar misliš storili, stori še danes in ne odlagaj na jutri!«
Ko ga je po preteku nekaterih dni nekdo vprašal, alli so imeli napisi zažel. ni uspeh, jc žalostno odkimal.
»Ne maram niti govoriti o tem.a »Najprej mi je pobegnil blagajnik in mi odnesel Eito tisoč. Potem sta izginila knjigovodja in moja osebna tajnica. Tri lipkaricc so še tisti dan prišle k meni in zahu.valc povišanje plač. Naslednje jutro so delavci proglasili stavko in so mi napovedali, da ne bodo več delali, če jim ne dam ne vem kaj v«e. Celo moj pisarniški sluga je odstopil in se priglasil v elužbo k mornarici.«
Triiutridrretlctna Johanea sc je odpravljala k počitku. Najprej je vzela iz torbice tisočdinarski bankoveo in ga položila na nni/.o. Potem se je l>n«tavila pri d zrcalo. Takrat je skozi okno vdrl v f-oho inlad vlomilce. Za hip je i iupnil, pa s eje brž za-
vedel. Pograbil je bankovec na mizi in si ga vtaknil v žep, nato pa jc v galantna prisebnosti onemelo Johan-eo ohjcl in čvrsto poljubil na usta — ler spet izginil skozi okno.
■Naslednji večer je Johanea položila na mizo dva tisočaka!
Vremen-k a napoved za jutri: »V d opoldanskih urah sneg, ki mu bo popoldne sledilo — kepanje med dečki.«
Logika je neke vrste velika učenost, ki dela študentom na gimnazijah velike preglavice.
Janez jc prišel prvič z »visoke šoli'« na počitnice. Mama, vsa vzrado-. Srčna 'n vesela, je za 'ta slavnostni dan o cvrla kair dve piški: ono za bistroumnega Janeza, drugo pa zn ponosnega atcla. Nase je, kako skoraj vso mame, pov.«eiu pozabila.
Pred začetkom slavnostne večerje sta Janez in ate že sedela za pogrnjeno mizo, mama jc pa začela prinašati pribor in krožnike pred njiju. In je vprašal medtem aite:
»Povej mi, Janez, kaj se. učilo na tisti visoki šoli.«
»Oh,« je rekel Janez in malomarno mahnil z roko, »Same učene reči: latinsko, visoko računstvo, slovnico, logiko . . .«
»Kaj pa je to ,logika'?« mu je segel v besedo ate.
»Logika je strašno učena stvar. S pomočjo logike moremo logično misliti in logično sklepati, da pridemo do logičnega zaključka. Lejte, tu pred nama sta dre ocvrti piški — s pomočjo logike vam dokažem, da so tri.«
»Henlajte!« je vzkliknil ate. »To je pa res koristna znanost. Daj na, naredi tako, da bodo tri!«
»Poglejte! Začela bora šteti: ta piška je ena, ona zraven nje je dve, Če zdaj to seštejemo — ena in dve — dobimo skupaj tri. Z logiko smo torej dognali, da so tu na mizi tri piške in ne dve.«
»Ilentajle!« je ate ponovil navdušeno. »To je pa res učena zadeva. Mama kar k nama prisedi. Ti boš obrala eno piško, jaz bom drugo, Janez naj pa logično obira tretjo!«
' Mit,
Pobudo je prevzel Eden, ki jc dejal, da mora biti osnova za razgovore o Nemčiji — razpis svobodnih volitev. Sedanji dve vladi bi bili le toliko časa. dokler ne hi izvolili skupščine in sprejeli novo ustavo, nato pa izbrali novo združeno nemško vlado.
Naslednje dni sta govorila Dulles in Molotov. Huski zunanji minister je obtožil izapadne države, da pripravljajo novo svetovno vojno s pomočjo prerojenega nemškega militarizma, Dulles pa jc zavračal napade ruskega run anj eira ministra in dejal, da so vsi zapadni ukrepi v zvezi z Nemčijo le obrambni in da nimajo niti najmanjšega napadalnega značaja proti Sovjetski zveza. To jo bil resen zaplet in nekateri zapadni časopisi so ostro napadli Mo-lotova, da jc postal »bolj kot kdaj-koli prej trdovraten glede glavnih vprašanj in surov v svojem ravnanju«.

Ko se je sovjetski zunanji minister pojavil na vratih sovjetske ambasade v ulici Unler der Linden in stopil v svojo črno limuzino s številnimi okenskimi stekli in ko je kolona sovjetskih avtomobilov z veliko brzino odhitela proli meji na Pots-damskem trgu, se številnim radovednežem, ki so gledali to atrakcijo, niti s2njalo ni, kako zanimive dogodke jim bo prinesel ta dan. Čakali so samo, kako ho Zapad sprejel tisto taklično-propagandistično potezo (po mnenju mnogih, uspelo!) Mulolova o konferenci za razorožitev.
V pričakovanju odgovora so novinarji nestrpno hiteli po hodnikih poslopja Centra za tisk in se zadrževali v bližini velikih agencij, ki so najprej in najbolje -informirane. Pozno popoldne je prišel odgovor: Zapad niti ne odbija niti ne sprejema Molotovov predlog — temveč predlaga,, naj to vprašanje rešujejo Združeni narodi. Novinarska radovednost s tem seveda ni bila poto-lažena, kajti ostalo je še odprto vprašanje: Kaj bo sedaj slorila Sovjetska zveza?
Ko so limuzine v večerni h urah še vedno stale pred palačo Zavezniške kontrolne komisije, je nestrpnost diplomatskih opazovalcev in novinarjev še narasla. Vedeli so, da se pripravlja nekaj resnega. Oh 19. uri je prišla vest: Debata o Nemčiji se jc začela!
Molotov
PRVI ATOMSKI RAZGOVORI?
Prodajalci berlinskih časopisov so r r.aeet'ku tega tegna z velikim krikom poplavili berlinske ulice in slu-
ERNESTINA JELOVSEK:
Pred začetkom berlinske konference so se sestali trije zapadni zunanji ministri s svojimi štabi, da se pomenijo o skupnem stališču. Na sliki: Bidault (št. 1), Eden (št. 2) in Dulles {št. 3)
žili denarce z vzklikom: »Začeli so se prvi atomski razgovori«. Ko so bralci razgrabili prve izdaje teh časopisov, so hili razočarani. Res je bila v njih vest o nekakšnik »p.rrik atomskih razgovorih«, vendar brea detajlov in komentarjev. Zato pa je bilo mnogo drugih detajlov o tem, kako je Molotov priredil svečano večerjo Dullesu, kako je 'Dulles pil' krimski šampanjec in jedel ruski kaviar, da je bila miza razsvetljena s svečami in podobno.
'Kljub temu pa. so nekateri, »ki so prav skrbno nastavljali uho na ključavinco«, trdili, da sta se Dulles in Molotov razgovarjala o nekem komunikeju s tremi točkami, od katerih bi bila prva kraj, druga čas in tretja sestav udeležencev atomskih Tazgovorov. Po mnenju teh »dobro poučenih opazovalcev« so se pogovarjali tudi o tem, ali naj bodo atomski razgovori v začetku tajni ali v okviru Organizacije Zruženik narodov.
Kaj je na stvari, bodo pokazali prihodnji dnevi.
Danes je še težko govoriti .o rezultatih berlinske konference. Mnenja so zelo različna. Neki trdijo, da bo končno lc prišlo do konference petih, ker ta sovjetski predlog pod-
pira tudi Bid'ault, drugi zopet trde, da bo po tej konferenci evropska obrambna skupnost zastarela stvar, itd. Vsi pa se strinjajo e tem, da se
Jr


Eden
zunanji ministri niso sestali zaradi malenkosti, ampak zaradi velikih stvari. Do rezultatov pa je še daleč, verjetno vse do zaključka konferen-
NAJVEČJI ZEMELJSKI GLOBUS SVETA
Kako ¡bi videl glc-dalec našo zemljo, če hi se postavil v razdaljo 8000 kilometrov od nje? V dveh lelilí bodo lahko obiskovalci vrla Bahsonovcga kolegija za trgovske študije odgovorili na to vprašanje z lastnimi očmi.
V	tem času bodo namreč končana dola na največji Vrteči se zemeljski krogli na svetu; na globusu bodo prišle do ilzraza celine, države in vse pomembne značilnosti zemeljske površine.
Jeklena krogla v premeru 9 metrov, težka 21 ton, položena na šest-tonski osi, ki bo drsela na posebnem vozičku po temelju iz šamotne opeke, ho predstavljala zemljo v merilo 15 km: 1 cm. Dva električna motorja jo bosta sukala okoli njene lastne osi in vrtela na vozičku tako, da bodo točno prikazani dan in nož ter spremembe letnih časov. Osvetljevanje zemlje po sončni svetlobi bo prikazano z električnimi žarnicami in žarometom. Gledalci si bodo lahko točno domišljali, da gledajo naš planet kot potniki na kakem zrakoplovu iz daljave S000 kilometrov;.
PETDESETLETNICA
MOTORNEGA LETALSTVA V FILMU
Za film »Zgodovina motornega letalstva«, ki so ga nedavno prikazovali v Londonu, so uporabili material iz arhivov britanskega vojnega tinrustrstva in minstrstva za letalstvo, filmske tednike ter druge u-radne in zasebne britanske ter tuje vire.
V	fiimu so prikazali napredek, ki 'sta ga v 50 letih od prvega motornega. poleta bratov Wright dosegla civ Ino in vojaško letalstvo. Preden je filmski odsek petrolejske družbe »Shell» s sodelovanjem Britanskega aeronavtičnega društva sestavil jubilejni film, bo pregledali na ti,-
¿M S^UßtüSil. Vf-8 'i?¿3Jo p! jjt£
soče metrov raznih filmov. Med redkimi prvimi filmi, ki so jih uporabili za ta novi film, je tudi film o odletu Alcocka in VVhittena Brow-na z letalom Viokers <<Vimy» iz Nove Funlandije junija 1919, na prvem neprek.njenem prekooceanskem poletu. V jubilejnem filmu je nadalje prikazana tudi tragedija nemške zračne ladje «Hindenburg», ki jo je požar uničil maja 1937.

iftii
Sodobna radijska antena, s katero so opremljena letala na turbomo-torni pogon za redni potniški promet
NOVA SNOV ZA RAZISKOVANJE RAKA
Strokovnjakom jc uspelo izolirati nov koenciin, ki bo zelo vsžen pri raziskovanju raka. Koencimi io počel ne kemične snovi, ki sprožijo de-
lovanje encimov, ali fermentor, neobhodno potrebne kemične snovi živih celic. Kot sredstva za raziskovanje skrivnosti živili celic so ko-enoimi, kot že rečeno, nad vse važni. »Trifosfatni uridiin«, kot so imenovali novi koencim, so izločili — kakor tudi razne druge koenoime za raziskovalne smotre — znanstveniki družbe sPab.it Brewing« /iz kultur čistega kvasa, stranskega pridelka varjenja piva. Po izjavi dr. Alexandra Friedema, ravnatelja raziskovalnega oddelka pivovaron, je izolacija novega koenciima silno draga; za posamezne poskuse pa zadoščajo že celo male količine.
KRISTAL Z »ELEKTRONSKIM SPOMINOM«
V Ameriških laiboratorijih so izdelali iz barijevega titanija majhne železo-električno kristale kot jantar svetle barve, ki jih lahko uporabijo za »akumulacijo« telefonskih številk ¿al drugih podatkov v spominskih elektronskih napravah.
Kristali lahko asorhirajo veliko število podatkov, ki jih po potrebi kasneje uporabijo in tolmaSijo drugi instrumenti. Kristal, ki meri v vseli smereh 12 mm, lahko nakopiči okoli 250 informacijskih podatkov, kalere obdrži poljubno dolgo,
Ta »spominska« funkcija bo nad vse. važna za telefonske centrale. Poklicano številko mora na primer obdržati skupek žic v centrali, dokler ni vzpostavljena zveza med osebami, ki želijo pogovor.
3 i
Spomini na
s i
Leta 1903 je izšla v Ljubljani v založbi L. i»chwentnerja drobna knjižica »Spomini na Prešerna«, ki jo je napisala Prešernova hči Ernestina Jelovšek. Svoje spomine je napisala v letih 1815 —1876 v nemščini, kar je glede na to, da je obiskovala le nemške šole in živela delj časa v tnjini povsem razumljivo. Pozneje se je naučila pisati mdi v materinem jeziku. — Iz knjižice objavljam« nekaj vtisov Ernestme o njenem velikem »četa.
™ ^Li6^ P£reŠeren T°ien 3. decembra 1. 1800 v Vitt na Gorenjskem, je že dovolj mano
Ker kmalu ne bo nikogar več ki hi ^ hh
SiS T- -^¿ve LS^iiS SToS
šSla op url1'	^ ga je opiBala mat* (Ana Jelor-
npt„Kt°I, Sam+ Prav1' je meril »Pet črevljev in palce, to!i'-	^ Podpisano - vojaško mero. Nekoč i*
tožil. S svojim krojačem imam križ! Prej dokler sem hii
iaetiTd etako vitk£*a TS tSZ
lati « S tridesetim letom sem se že začel rediti s štirido-setim pa sem mu že bil predebel, ker J da je J^
SS leP° "	tako torpole^
«k^TO rdeč in nekoliko od sonca bl° ^ ne previsoko, ker je imel zelo bujni lase. Moja mati je trdila, da je bilo to čelo najlepše, ^
^ JL laJ Vldela- Slve 111 uiajhne oči je imel le napol odprte; njegov pogled je bil navadno resen in jc dajal očem nekaj motnega, zaradi česar so ljudje govorih, da gleda temno. Samo kadar je bil razburjen n nr vesel ah jezen, se mu je zaiskrilo oko in mogočen žarek je zadel predmet njegove ljubezni ali srda. Moji materi je rekel, da vidi v dno človeške duše in nemogoče ga i« bilo nalagati. Obrvi so bile svetle in košate; nos oodol-
™ <nek°1ik0 ZakrMj"en< majhna, ustnice" fine zgornja je visela nekoliko čez spodnjo. Kadar je bil n»! burjen. se mu je tresla spodnja ustnica. Brada mu je bila mehka m okrogla s plitvo jamico. Njegov pogled je bil aal« oster a okrog ustnic je imel potezo iskrene dobrosrčnosti ln miline. Lase, ki so bili zelo gosti, mehki in svetli tem-noo-ujavi, skoraj črni, je nosil navadno zelo dolge. Posebno mu je ugajalo, če ga je mati počesala, ker so ga poten* zbadah njegovi znanci, češ da ga je počesalo njegovo dekle. Večkfat ji je dejal, naj mu jih le populi, ker mu jih je naredila save. Nekega dne se moji materi ni ljubilo brskati po teh gostih laseh in iskati tedaj še redkih sivih eksemplarjih. Dejala je torej: »Ce bi hotela poiskati vse sive lase, bi ti morala populiti vse od kraja.«
Užaljen jo je zavrnil: »Moj bog, meni se nač vsako ■ veselje zagreni. Le Čakaj, tudi U osiviš!« In res'se je njegovo prerokovanje izpolnilo še pred njenim trideseti» letom.
Obraz mu je bil podolgovat. Nikdar ni hodil ookonci ampak je bil navadno nekoliko upognjen. Korakal ja naglo: kadar je bil razvnet ali hud pa je skoraj tekel-včasih pa je stopal neskončno počasi in premišljeno' Stopinje so bile kratke in goste in eno nogo je nekoliko vlekel za seboj. Čeprav je bil kmečki sin, je imel majhna roke in noge.
Njegova pisava je bila čedna in razločna. Spomin je imel izvrsten. Najneznatnejšo stvar, ki mu jo je pripovedovala moja mati, si je zapomnil in jo vedel še dolgo časa dobesedno. 2e iz tega vzroka ga ne bi bilo dobro nalagati, kar pa tudi ne bi lahko oprostil. Dejal je da ni nikdar vzroka za laganje. Sam se ne bi zlagal, pa tudi če bi šlo za glavo.
.. M°ja mati ga je nekoč vprašala, zakaj nima pri svoji uri verižice. Nasmehnil se je, češ da ni treba vsakomur vedeti, da ima uro, ter pripomnil: »Svoboden mož ne nosi drugih verig kakor ljubezenske...«
Govorili so, da je Prešeren pijanec, zanravljivec as — babjek.
Ali je rad pil? Da! Ali je rad Igral? Da! In tudi ljubil je mlado, čedno dekle, toda ljubil ni žensk.
Njegovo nezaupanje do žensk, je bilo naravnost obžalovanja vredno. Zaupal ni nobeni. In prav'to nesrečno nezaupanje je bilo vir premnogim, bridkim uram, ki jih ja imel sam, kakor tudi deklici, ki je postala moja mati.
Kadar berem njegovo »žensko zvestobo«, me vselej prešine bridka žalost. Kdor izgubi vero v ženo, je izgubil vero v človeštvo sploh. Ta pesem nam najbolj jasno kaže njegove nazore o ženski in izbriše mnogo pomena in vrednosti sonetnemu vencu, ki ga je spletel »Juliji«, kakor ia-brišeš barvni prašek s metuljevih kril, če se ga dotakneš s svojo okorno roko. Na eni strani krasno-pišani metuljček nežna ljubezen — na drugi ostudna gosenica, pomilovanja vredne nezaupnosti!
Kako velike vdanosti, brezmejne potrpežljivosti in ne-skočne ljubezni je bilo treba, da je ozdravelo to srce! Ia to nalogo je imelo — ubogo dete!
oŠ oO aasaooBoteBotasa
V vSv 7 £
eticooaeootdsooaa oo
eiioaoo fsijojsow
Bogomir Magajna:
/
Ki
/l
\
>
X
\
Lela 1945 scni prisostvoval prvi proslavi narodnega praznika, ki ga je proglasil Slovenski narodnoosvobodilni svet Prešernu v east. Štirinajsta brigada je. bila postrojena na snegu v velikem kvadratu tam pri Petrovi vasi. Govoril je partizan — kmečki fant, pel jo zbor partizanov, delavskih in kmečkiih fantov, deklamirali so partizani. Istočasno so drvela visoko nad brigado krdela bombnikov. Izza Roga se je slišalo bobnenje topov, prav tako izza Kolpe. Proslava je trajala poldrugo uro in je zelo prevzela vse navzoče. Čutili smo, da se. hitro bližajo dnevi, o katerih je toliko sanjaril Prešeren, ko bo narod na svoji zemlji svoj gospod. Mene je prevzela proslava še posebej, prav zato, ker so bili vsi sodelujoči sami preprosti ljudje. Začutil sem, da se je narod šole tedaj povsem zavedel, kaj mu Prešeren pomeni. Poznal je narod Prešerna tudi poprej in marsikatera Prešernova pesem je ponarodela, toda vsa silnost njegovega genija se mu je razodela šele sedaj, ko so se uresničevale njegove prerokbe. Veličina njegovega genija je bila v tem, da je znal gledati daleč daleč naprej, da jo sam našel takrat pravo pot, ko je ni našel pri nas skoraj še nihče iin da je bil prepričan, da dela prav, čeprav jo njegova okolica okoli Blc.ivveissa in Koseskega menila, da ravnajo prav le oni s svojim onemoglim kompromlsarstvom.
Prešeren je doumel in razumel, česar oni niso doumeli in razumeli, razgibanost, dinamiko časa. Prešeren je videl s svoje široke perspektive, .razgledanosti silni novi val, ki jo drvel po Evropi in ki ga je skušala tedanja reakcija vsepovsod zajeziti. Prešeren je vedel, kje bi morala biti prava pot inteligence, čc hi hotela uspešno organizirati in voditi ljudstvo, pa ga niso poslušali — tako jc šla inteligenca zase, narod zase nadaljnji sužnosti naproti ter niti inteligenca in ne narod se nista znašla v revolucionarnem letu 1848, ko se je veliki pevec že bližal svoji telesni smrti.
Le ozek krog Prešernove okolice in truma študentov je zaslutila tedaj veličino Prešernovega duha, večina pa jc slavila Koseskega daleč daleč nad našega pesnika tudi v umetniškem oziiru. V političnem oziru pa sta so koseskizem in hleiweissovstvo vlekla v eni ali drugi obliki vse do velike vstaje,ki ste jo doživeli ko je partija pokazala edino pravo, čeprav zelo težko pot, po kateri mora narod, če si hoče priboriti pošteno in svobodno mesto med drugimi narodi.
Le posamezniki, najbolj pa Levstik in Cankar so že prej to pot spoznali v bolj ali manj pravi obliki, pred Prešernom jo je zaslutil Vodnik in Cojzov krog, pred njim jc vladala nekaj sto let težka iin žalostna tema, le tu iin tam prohlis-njena od medlih lučk, majhnih samotnih kresnic.
Velika tragičnost Prešernovega življenja je bila prav v tem, da je bil tako sam. S svojo majhno barko jc plaval po širnem, zelo .zamegljenem oceanu. Na barki so bili še (..op. Smole in nekaj drugih pogumnih Ljubljana je bila pogreznjena na dno. Ncmčurslvo jc vladalo v njej in idejna revščina. Inteligenca jc govorila v »spodobni« družbi nemško, slovenščina je veljala za barbarski jezik služkinj.. Nekateri, ki so se temu upirali, pa so zajadrali na napačno pot in skušali ustvariti nek skupni jugoslovanski jezik, ilirščino in s tem postaviti v nevarnost vse samobitne in samosvoje dobrine, ki jih je skrival narod v sebi v velikem bogastvu. Prešeren se jc tej misli uprl in spoznal isto, kar je lo-" Iiko let pozneje pokazal Lenin, da je treba skrbno gojiti vse pozitivne samobitne lastnosti naroda, tudi najmanjšega naroda, kajti le na tak način je mogoče narodovo življenje dvigati do nesluteniih višin in ga tudi pripeljati v socializem.
Prešeren je razodel vso sposobnost domačega jezika, s katerim je mogoče ustvarjati najpopolnejše umetnine vseh oblik: sonete, romance, gazele, pripovedno pesem itd. Nekateri so namreč menili, da so te oblike last le kulturno razgibanih jezikov: francoščine, italijanščine ter drugih, da pa uboga slovenščina tega nikakor ne zmore. Prešeren je dokazal nasprotno in ustvaril tolike umetnine, da jih jc bilo mogoče postaviti v vrsto najlepših umetnin velikih narodov. Kako velika moč je
v njih, jc videti v tem, da niso danes, več kot sto let pozneje, pravnic izgubile na svoji umetniški moči, da so prav tako žive kot tisti dan, ko so se rodile, da prav tako silno kot takrat grabijo v srce in da je tudi naš današnji moderni estetski čut ves prežet z njihovo lepoto. Tudi danes ni mogoče najti le ene slabotne kitice med njegovimi pesmimi. Malo jc pesnikov
'¿C
Kaj pa je tebe treba bild, dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici neporočeni materi? —
Oča so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se; moji se mene sram'vali so, tuji za mano kazali so.
On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oča tvoj, Sel je po svetu, Bog ve kam; tebe in mene ga je sram!
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo! Al' te je treba bilo, al' ne, vendar presrčno ljubim te.
Meni nebo odprto se zdi, • kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmejaš se, kar sem prestala, pozabljeno jc.
On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečne vesele dni! Al' te je treba bilo, al' ne, vedno bom srčno ljubila te. —
preteklega stoletja, o katerih bi bilo mogoče trditi kaj takega.
Pnav gotovo je Čop, »mož velikan so valovi Save uničili življenje velikega učenjaka. Ko so pripeljali Čopovo truplo v Ljubljani, se je Prešeren vrgel na kolena prelenj, ga objel in silno zajokal. Potem je smrt ugrabila Smoleta, drugega mornarja, in Prešeren je ostal na svoji barki skoraj sam prav v času, ko so začeli na oceanu divjati viharji.
Prešernovo življenje je bilo polno gorja in notranje bolečine. Našel je lik, vzor, Primčevo Julijo. Vanjo je iz sebe projeeiral ogromno bogastvo svoje lepe, neizmerne duševnosli, vse svoje lepe misli in doživetja, pa jc zmotno menil potem, da jc vse tisto lepo in živo bistvo Julijine dušev-nosti. Umetnina se je poraja a za umetnino, toda Julija ni razumela tistega, ki jc njeno življenje podaljšal v nesmrtnost. Tej Juliji se še sanjalo ni, da bodo pesmi, zapete njej, romale nekoč po svetu. Meščansko dete Ljubljane se je srdilo na Prešerna in se po škega imena.
Mi pa danes ne občudujemo te
Julije, ampak tisto Julij-), ki je zra-šla v Prešernovi duši kit čarobna, čudovito lepa iroža, ki niikoLi ne mere usahniti, kajLi njene korenin- so se razrasle v samem srcu velikega pevca. Korenine so razjedale to srce, ki je polagoma onemoglo in umrlo, a roža je ostala večno živa. Prav ob njej se je Prešeren ove-del strašne osamelosti, v kateri je tičal njegov narod. Sebi ni znal pomagati, a pomagati je hotel ljudstvu. Ko je pr.ipcval lastni bolečini, učenosti«, Prešernov mentor, dosti pripomogel, da se jc Prešernov genij toliko izkristaliziral. Čop je bil zelo .razgledan po tedanji svetovni literaturi.. Sam je malo pisal, a njegova velika zasluga je bila prav v tem, da je vodil mladega Prešerna na pravo pot. Zato bomo laže razumeli Prešernovo veliko bolečino, ko je pripeval bolečini naroda in ko je skušal tolažiti lastno bolečino, je tolažil bolečino naroda: dvignil je desnico in vsem navkljub drzno pokazal narodu pravo pot. V to pot je trdno verjel iin to svojo vero trdno izpovedal in v tej veri zapel narodu svojo: Zdravijiico. Verjel je v no-vočloveštvo bodočnosti, ko si bodo narodi ne kot vragi, ampak kot sosedje medseboj, ko ho prepir s sveta pregnan.
Pred nekaj tedni sem stopal po belem, zasneženem polju izpod Do-birče mirno vznožja Begunjščice in Stola proti V.rbi v družbi naših deklet Regiine, Bože, Ančke. Burja je pela svojo pe«em, sonce se je pogrezalo za orjake na apadu, vsi bregovi so zagoreli v prekrasnih rdečih barvah zarje in nebotične gore so bile kot orjaški kresovi. Tiho po pT-stili in .le šepetaje smo stopili v Prešernovo rojstno hišo — kaj hišo —, majhno kmečko hišico in potem v kamro in v tisto majhno majhno sobico, kjer stoji majhna majhna belka. V .tisti majhni majhni zibelki je nekoč kmečka mati zibala dete, sinčka iz katerega je vzšlo sonce resnične in žive slovenske kulture, sonce, ki ne bo nikoli zatonilo na našem nebu. Ko poromaš na Gorenjsko, stopi tjidi tii, dragi tovariš, to-varišica, k listi zibelki in v tvojem srcu bo svetlo in toplo.
Prešernov iadea v Kopru
Prosvetna društva in kulturne ustanove v Kopru pripravljajo za Prešernov teden naslednje kulturne prireditve:
6. II. vokalni koncert pevskega zbora SVOBODE ;iz Kopra.
8. II. Akademija v čast velikega slovenskega kulturnega praznika. Sodelujejo slovenska gimnazija in slovensko učiteljišče v Kopru, pevski zbor SVOBODE, glasbena šola in slovenska gledališče iz Kopra.
12. II. Literarni večer mladih slovenskih književnikov iz Primorske in Islire, kateremu bo prisostvoval tudi pisatelj France Bevk.
POMANJKANJE UČILNIC IN UČNEGA KADRA — MESNA OVIRA ZA HA DALJ NJI RAZVOJ
Delo Glasbene šole je tiho in skromno, in doslej ni našlo odziva
v našem časopisju, čeprav deluje in raste že od 1950. leta dalje in more za to razdobje pokazati precejšnje uspehe.
Šola nima svojih lastnih prostorov, ampak gostuje v zasilnih in neprimernih prostorih c/Riovne šole, kjer ima na razpolago večjo učilnico za skupinski pouk in dve tesni sobici, v kateri je komaj prostora za klavir, učenca iin učitelja. Kljub tem oviram pa šola dobro uspeva in število učencev raste iz leta v leto, kar pomeni, da imajo ljudje zaupa, nje v vodstvo iin učiteljski zbor. Žal pa jc to tako maloštevilen, da mora šola vsako leto zavračati učence, ki bi se radi učili glasbe, pa se je no morejo, posebno še, ker odločno primanjkuje ueilnic. Delno si šola pomaga tako, da večje število učencev obiskuje samo teoretični skupinski pouk, na individualni pouk pa morajo čakati, dokler ni kako mesto prazno, Sevedn imajo pri tem prednost boljši učenoi. Zato jih mnogo izstopi, ker ni izgledov, da bi prišli na vrsto za individualno učenje. Vsekakor je to pojav, ki je grobo nasproten socialističnemu načelu, naj bo pouk dostopen vsakomur.
Na šoli poučujejo le klavir in
violino. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov ni pouka v pihalih in trobilih, čeprav jc tudi za ta glasbila dovolj zanimanja. Svoj čas so že poučevali pihala. Med temi učenci je nekaj takih, ki še danes sodelujejo pni gasilski godbi. Odkar je bil premeščen strokovni učitelj, tega pouka ni. Nujno je torej, da se na glasbeni šoli v Postojni učitelj za to vrsto glasbenega pouka čimprej zopet namesti.
Ker šola nima lastnega godalnega orkestra — to iz razlogov, ki smo jih navedli zgoraj in zaradi številnih vozače v —. se njeni učenoi udejslvu-jcijo prj godalnem orkestru SICUD in pri gasilski godbi. Šola jc vzgojila že vrsto .pevovodij in pošilja absolvente na srednjo glasbeno šolo t Ljubljano in na Reko. Med temi posebej omenjamo Alojza Srebotnjaka, k; so v našem glasbenem življenju uspešno uvelavija kot skladatelj.
V osvetlitev navajamo šc učno uspehe ob zaključku polletja. Vpisanih je 133 dijakov. Od teh jih jo med letom izstopilo 26, vsi drugi so pa poletje uspešno dokončali.
Spomladi nas obišče snemalna ekipa Radio Koper in šola se na to žo e vnemo pripravlja.
S. A.
Ko stopamo šc.le v II. polletje svojega dela, jc treba omeniti dve novosti. ki bosta brez dvoma na šolsko delo ugodno vplivali. To je nov učni načrt za osnovne šole in pa šolski odbori, ki so jih ustanovili pri vseli šolah postojnskega okraja.
Nov učni načrt za osnovne šole bo za otroke res primernejši saj je izpadlo dosti: nepotrebne ali pretežke snovi. Zaradi tega pa ne bo učiteljsko delo nic lažje, oziroma bo še bolj odgovorno. Nov učni načrt pomeni prehod od kvantitete h kvaliteti in za dosego tega bo treba več skrbnega metodičnega dela, ki pa bo vneslo v šole malo več življenjske pestrosti.
Na delo po novem učnem načrtu so se v postojnskem okraju pripravili zlasti učitelji — začetniki .in pa oni, ki uče na šolali z en.im oddelkom. Zanje je bil od 15. do 17. januarja v Ilirski Bistriei poseben seminar, na katerem so bili živahni razgovori o razdelitvi in izbiri uons snovi. Takega načina dela, kot je bil na tem seminarju, bi se bilo dobro poslužiti še za obravnavanje drugih šolskih vprašanj.
Šolski odbori v vsakem šolskem okolišu so drugi pomemben korak k izolaciji položaja šolstva. Medtem ko so učni načrti pretežno skrb učiteljev, pa je pravilno delo šolskih odborov popolnoma družbeno vprašanje.
Verjetno se bodo šolski odbori od kraja šc najbolj znašli v matorial-nih vprašanjih. To bi bil že lep začetek. Saj bo v tem pogledu treba piti vsaki šoli kaj ukreniti. V Zveai s tem naj hi že enkrat rešili proračunsko poslovanje s tem. da dobi vsaka šola svojo dnevno knjižnico. Dosedanje finančno poslovanje, ki je bilo za vse šole v občini centralizirano v pisarni občinskega blagajnika, se jc izkazalo za popolnoma neprimerno posebno po združitvi malih KLO v velike občine. Učitelji so morali namreč tudi po več ur daleč hoditi spraševat na občino, če jc kaj sredstev za nabavo te ali one reči, največkrat zakladatii svoj denar in potem dva, tudi tri mesece čakati na povrnitev. Da bo šolski odboj v materialnem pogledu rež mogel kaj koristiti, naj dobi tudi, sredstva za to.
Šolski odbori bodo skrbeli tudi za reden obisk. Glede tega večinoma ne bo posebnih sitnosti, saj je obisk pouka na osnovnih šolali na splošno dober. So pa tudi primeri malomarnosti v tem pogledu.
Naloga šolskega odbora bo tudi ta, da bo nudil učiteljem pomoč pri pouku in vzgoji. Najbrž se bodo člani šolskih odborov spraševali, kako naj bi to storili. Zdi se mi, da bo mogoče prav ob tej nalogi ločili dobre in slabe odbore. Prav tu bomo prišli do najbolj perečih vprašanj. Kot predpogoj se mi zdi, da jo potrebno medsebojno razumevanje učiteljev in staršev oziroma dru-šijo kake pritožbe nad učitelji, ki gih prebivalcev. Tu in tam se sli« so lahko upravičene, šo večkrat pa lic. Če so pritožbe upravičene, naj nesporazume po možnosti odpravlja
šolski odbor v prisotnosti prizadetega.
Veliko pa je tudi primerov nerazumevanja potreb in težav učiteljev, posebno mladih, ki nastopajo službo Dogaja fia, da ¡ljudje priea.kujtejo od novinca, da sc bo hitro vživel v novi kraj r.n prebivalstvo, pa tega in; zmore vsak. Ko se pričakovanje na eni ali drugi strani dosti hitro ne izpolni, pa jc skoraj vsaka zveza med učiteljem iin prebivalstvom pretrgana in učitelj je tujec v šolskem okolišu, zato pa je tudi njegovo delovanje manj plodno. Seveda ne sine učitelj, ki gre na vas zahtevati ne vem kakšnih ugodnosti. Po vsej pravici po lahko zahteva razumevanje za svoje kulturne in stanovske potrebe, ke.r se mora v svoji strok! vedno izpopolnjevati. Zato je res treba prav presoditi, koliko je mogoče zahtevati od človeka. Do neke mere je učitelj odgovoren za kulturno pa tudi politično in gospodarsko življenje kraja, kjer žvivi; nevarno jc lc da sc ne pojavi zmotno mišljenje o učitelju, kot da je neizčrpen rezerv ar, iz katerega naj se izteka znanje na vse strani.
V veliko pomoč šoli bodo odbori, če bodo poskrbeli za dobre roditeljske sestanke povsod tam, kjcir jih še ni ali so slabo o-biskami. Kolikokrat bi kak učitelj rad zbral starše in sc z nj.imi pomenil, pa jih ni. Za obiske na domu zmanjka 3asa in tako je šola ločena od doma.
Bilo bi prav za vse, če bi delo poljskih odborov sprejeli kot zelo resno stvar, ki bo doživela še velik razvoj na podlagi .potreb iz življenja.
S. S.
KULTURNA KRONIKA
Te dni je bil sestanek jugoslovanskih filmskih delavcev, književnikov, glasbenikov, likovnih umetnikov, arhitektov in drugih, na katerem, so razpravljali o organizaciji prvega filmskega festivala v Jugoslaviji. Ta• festival naj bi bil lela 1955. Razen domačih filmov bi prikazali tudi filme inozemskih gostov. Kasnejši filmski festivali, ki bi. ji.': organizirali pri nas, bi imeli mednarodni značaj kakor festivali v Cannesu, Benetkah. Berlinu in Sari Paolu.
Makedonsko filmsko podjetji »Vardar-film« ja začelo s pripravami za snemanje novega filma r>Vuč-ja noč«. V tem filmu bodo prikazali boj majhne skupine partizanov, ki so imeli nalogo zavarovati umik večji partizanski enoti z ranjenci. Film bo režiral slovenski režiser France Štiglic.
Iz Hollvivooda poročajo, da je neka tamkajšna družba začela pripravljati film, ki bo prikazoval dogodke iz korejske vojne. Predvsem bodo filmali boje nekega britanskega polka, ki je leta 1950 utrpel t severni Koreji zelo težke izgube in je za svoja junaštva dobil posebno zahvalo ameriške vojske.
Prizor iz ameriškega filma »Skrivnost jezera obsojencev«, ki je te dni na sporedu v naših kinomatografih. Marcia (Gene Tierney) je prišla v kočo k tujcem, da pomaga bolnemu beguncu
t
Sneg naletava... Veter se poigrava z drobnimi belimi snežinkami v r-stku. Lepa je nocojšnja noč. Ljudje posedajo pri dobro obloženih mizah; pojejo, smejejo se, v pričakovanju Novega leta. Iz vsake gostilne se slišijo veseli zvoki harmonike in lepo petje mož in fantov. Nekateri ljudje gredo na ta dan k svojim sorodnikom ali znancem, da v njihovi družbi dočakajo Novo leto.
Tudi Nadica, uboga sirota brez očeta, je vsako leto odšla z mamice k sosedovim, kjer so skupaj pričakovali Novo leto. Toda letos jima usoda ni bila naklonjena. Njena mamica je na ta dan ležala hudo bolna na postelji.
gpf ||g!
Narisala ANICA ŽNIDARŠIČ iz LOŽ1C.
»Mamica! Ali ne bova šli k sosedovim, kakor druga leta?«, je vprašala Nadica.
»Nc, Nadica! Letos ne bova mogli iti. Bolna sem in noge me več ne držijo. Sicer boš pa drugo leto že sama šla,« je dejala bolnica in obrnila svoj bledi obraz proti svojemu otroku. Nadica ni razumela zadnjih materinih besedi in jo je vprašala: »Mamica! Kako misliš, da bom s=ina sla? Saj boš tudi ti šla z Trer.cj«.
Bolnica jc spoznala, da sc je prenaglila. Še je hotela popraviti te svoje besede, ko se je nenadoma premislila. Ker jc vedela, da se ji bliža zadnja ura je dejala:
»Ljubi moj otrok! Tvoja mamica nc bo mogla večno živeti pri tebi. Poglej me! Bolna sem >n mislim, da ne bo več dolgo, ko se bom preselila na oni svet. Zato ...«
»Mamica! Raj govoriš? Ti boš vedno pri meni. Ti ne smeš umreti!» je vzkliknila deklica in se ji zazrla v obraz. Toda, ko jo je bolja pogledala, je spoznala, da je njena maiaica nenavadno bleda, njene
Iz mojega dnevnika
Kako je mrzlo današnje januarsko jutro! V postelji sem se stiskala in pokrivala z odejo. Razmišljala sem, kako je mraz in koliko snega je zunaj. Na misel mi je prišla znana pesem:
tPrikašljala je starka zima naguban, suh ima obraz .. le razmišljnaja me zdrami trkanje na okno. Kdo tava v tako mrzlem jutru okoli? M o noče je mucka, h smo jo pozabili. Zunaj je priplezala po hruški ob hiši do okna. Dri sam vstala in odprla okno. Skozenj je zapihal veter in prinesel v sobe mraz. Po drevesih, ki so bila vsi zasnežena, so poskakovali vrahčki in se hoteli s tem najbrž ogreli. Eden pa je poskakoval prav blizu okna tUboščki,a sem si mislila in šla % kuhinjo, odkoder sem prinesle mrvic kruha, ki sem jih potrosila po oknu. Ubogi rjavčki so se najprej ustrašili, nato pa so se le opogumili in prišli bliže. Ko to pozobali de zadnje drobtinica, to odleteli vsak na svojo stran, eden pa je sedel nt vejico in začivkal:
»Člt;, čiv, še sem živ/a Zvečer sem razmišljala o drobnih rjavčkih: »da edini so, ki ne odletijo na jug, ki stradajo in zmrzuje■ jo ter čakajo lepih in sončnih pomladanskih dni .. .a
Napisala ŠylVLI NADICA, Zatolmin

m
m
V C-
W:

4f

M:
írA;

- 11'
s
i k .
globoke, modre oči so nenadoma izgubile svoj blesk in so lc priprte v pritajenem joku. Ko so mamine oči poslednjič objele svojo hčer, je ta planila k njej, se ji vrgla na prsi, položila svoje lice k njenemu in zaihtela. Dolgo, dolgo je jokala. Njene vroče solze so močile mamin obraz, ki je bil že mrzel.
»Don!« je udarilo polnoči. Ljudje so si segali v roke in si voščili srečo v novem letu.
Le v eni hiši niso dočakali polnoči in niso slišali veselega petja, smeha in godbe, tam kjer sta v mrzli sobi ob dogorevajoči sveči, v tesnem objemu ležali dve ljubeči sc srci, ki ju ni niti smrt mogla ločiti.
Napisala MAJCEN ONDINA Iz TRSTA
Živela je stara pujsa, ki je imela tri prašičke. Nekega dne jim je rekla: »Ljubi moji prašički, stara sem že in ne bom več dolgo živela. Pojdite po svetu in vsak naj si najde svoj domek.« Vsakemu je dala »rojo culico in prašički so odšli.
Nekaj časa so hodili Skupaj, toda na križpotju so se ločili in vsak je šel svojo pot. Prvi prašiček je srečal starca s slamo. Prosil ga je za malo slame, da bi si naredil hišo. Starček mu jo je dal, in prašiček si je naredil majhno bajtico. Ponoči pa jo vdrl vanjo volk in pohrustal prašička.
Drugi prašiček jo na poti srečal starko, k: je imela šumo. Poprosil jo je za malo šume in starka mu jo je da'la. Toda hišica, ki jo je naredil iz nje, je bila slaba in volk je pojedel tudi njega.
Ostal jc saino še tretji prašiček. Dolgo je hodil in prišel do kapa
/jT
Ojej, Oje}, stric Miha se je spet, kot že tolikokrat aa glavo prijel. ToG/iko pisemc je priromalio, da sploh ne vem, kje naj bi začel! Toda začeti je vselej treba, prav nič ne pomaga! Torej na delo!
Prav na vrhu velikega kupa je iz BUKOVJA, Ljuba Darinka, prav ležalo pisemce MRHAR DARINKE ¡rad ti verjamem, da se, kot toliko drugih otrok veseliš snega in sankanja. Saj je še mene zamikalo, da bi te obiskal na sankališču!
Iz BUKOVJA mi je pisala tudi VADNAL ŽIVKA. Poslala mi je zgodbico, ki pojasnuje, zakaj sovraži pes mačko in zakaj mačka lovi miči. 2ivka, tudi tvoja zgodbica bo prišla kmalu na vrsto za objavo. DOBRIH VOJKO iz SV. TROJICE pa nam je napisal pripovedko o Dečku in njegovem mačku. Lepa je, Vojko, in prav gotovo bo prišla kdaj na vrsto za objavo!
Topot se mi je oglasila tudi majhna deklica. Napisala je drobno
ka, začne teči proti njemu, prepričan, da mu tokrat lep plen ne more uiti. Toda prašiček se ni vdal. Zle-r.el je v prazen sod in se kotalil proti volku. Le-ta sc je ustrašil, v kakšno pošast se je prašiček spremenil ter jo je urno ucvrl proti gozdu.
Kljub temu pa volk še vedno ni obupal. Splezal je na streho pra-šičkove hiše, da bi videl, kako bi mu prišel do živega. Pa se domisli dimnika. Urno spleza vanj in se približuje ognjiišču. Prašiček pa si jo ravno kuhal večerjo, zato je imel pripravljen velik lonec vroče vode. Volk je padel ravno v ta lonec na ognjišču. Prašiček ne bodi len lonec hitro pokrije in tako je bil volk v pasti. Prašičdk pa je rekel: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!«
Basen je poslala KOROŠEC ELKA iz CERKNICE
Narisala LILIJA DRAGUSKA
O-) <7)
kamnov. »Tu si bom postavil svoj domek,« je rekel in se lotil dela. Kdo je bila hišica gotova, se je volk zaman zaletaval v vrata, prašičku ni mogel do živega. Zalo si je izmislil zvijačo, kako bi prašička izrabil ia hišice. Predlagal mu je, da bi šla skupaj na polje po repo. Zmenila ata sc za drugi dan zjutraj, toda prašiček je zgodaj vstal in šel po ropo sam. Ko je prišel volk, je bil lepo spet na varnem v svoji hišici. Pa sta se zmenila, da bosta šla skupaj na sejem. Prašiček jc obljubil, da bo volka počakal doma in da bosta šla skupaj. Toda vseeno je vstal bolj agodaj in se odpravil sam na pot. Volk pa jo ukano slutil in j« bil že na sejmu. Ko zagleda prašič-
Rešil sem čebelici matici življenje
Moje veliko veselje so čebelice. Naš čebelnjak ima enajst panjev.
Bilo je tisto jesen, ko je moj atei kupil panj čebel. Zagotovili so mu, da imajo čeljelice dovolj hrane v panju. Poteklo je nekaj časa in sva e atekom pogledala v novi panj. Oh, gorje. Vse čebelice so od gladu pomrle. Samo še matioa je imela znake življenja. Lepo sem in narahlo prijel in ves zaskrbljen dahnil vanjo. Njene tipalke so se zganile. »Se živi!a sem vzkliknil. Krilci ja atek namazal z medom in zav*l v mrežo ter jo dal v panj čebel, katerim je matica pobegla. Čebelice so jo vzljubile; nato sva jo rešila ia mreže.
Napisal GRZETIC OSKAR,
Potoček, reke led pokriva, ptičica ne poje več; bela, lepa nam odeja pregrnila je ves svet.
V srcih vseh samota biva, Icer sončeca ni več, greje, a ne greje zemlje, sonce slabo, sonce zimsko.
Nič ni več krasota morje; gore, gore, dol in breg vabijo nas: »Le na snej!« Napisala HERFAHT BRANKA, Postojna
		Í	tr			
•		u	R	Pi	1	
!P		o	n A	e	p	i
i	lL	0	IVI £		C	i
		IT	C g	iti		
1R		i !	p		ti	
jK	o	P R i \				R
S						
	P	fj!	v	U > -	R	
		IP	1	s		
I		C	ft	C p i ■		
		IR		1		
I	....		I 1			!
ic.énka l. razr. <«n. ¡oía POSTOJNA IV. razred oenovno šolo Podgorja
Vodoravno: 1. soglasnik, 2. eto-sometr, 3. mesto na Češkem, 4. posoda, 5. »oglasnik, 6. rokodelec, 7. slab človek, 8. nepriljubljeno zelišče, 0. perutnina, 10. stnino orožje, 11. domača žival, 12. dan v lednu, 13. del živalskega telesa, 14. gorovje v Evropi.
Pri pravilni rešitvi bereš v srednji vrsti od zgoraj navzdol ime največjega slovenskega pesnika.
pisemce v velikimi črkami. No, če vam povem ime, jo boste brž spoznali. Ta majhna deklica je LILIJA
DRAGUSKA iz POSTOJNE. Dra-guška, vprašuješ, me, če me kaj zebe? O, pošteno! Tudi pri nas je burja. Taka burja, da bi mi zadnjič skoraj, skoraj očala odneslo! No, pa tudi to bo minilo in spet bodo lepi, topli, sončni dnevi,, mar me?
Tudi iz Kopra sem prejel pisemce. In v njem je bila napisana in na^-¡risana križanka, pravzaprav kar štiri križanke. Poslala mi jih je
MAJDA KRAVANJA iz KOPRA.
Veš, Majda, križanke so zelo ljubke, le žal so prevelike, da bi jih mogel skupaj objaviti. Prihodnjič mi pošlji manjše, veš!
Sestavljalnico in uganko »Hop
tna živali!« pa mi je poslala NADA SAVLI iz ZATOLMINA. Pre-icej časa že čakaš na odgovor, kaj, ¡Nadica? To je že razvidno iz vsebine tvojega pisma; pišeš namreč, da si našla v gozdu zvončke, ki so prikukali iz zemlje. No, medtem, ko si čakala na moj odgovor, je spet zdivjala zuna. Si lahko predstavljaš, kako uboge zvončke zebe? Tvoje u-ganke, Nadica, objavim v kratkem!
O, poglejte, poglejte, tu je še .eno pisemce iz SVETE TROJICE! V njem pa sta podpisana VOJKO in JELKA DOBRIN. Jelka in Vojko sta pravzaprav doma iz Jerša-novega. No, mladi prijatelji, vem da ju prav gotovo dobro poznate, saj sta naša stara dopisnika in znanca! Uelka, tvoja križanka mi je prav všeč in prav kmalu jo boš videla natisnjeno v našem kotičku!
ŠTRUKELJ MILKO iz STUDE-NAGA in MRHAR DARINKA iz BUKOVJA pa sta mi poslala Tešitev izadnje križanke. Oba sta rešila čisto pravilno!
Iz STUDENEGA pri POSTOJNI pa se mi je oglasil še nekdo! Ta nekdo je naš stari znanec in prijatelj BAUMAN SERAFIN. Poslal rni je zgodbo »Vesela družba« in Čarobni lik. Za oboje hvala, Sera-tfin! Skrbno sem ju spravil in videl (boš, da bosta kmalu prišli na vrsto za objavo! Serafin, vprašuješ, zakaj ni več ugank v našem kotičku? No, zadnje čase res ni bilo nobene. Toda to nikakor ne pomeni, da jih sploh več ne bo! In zdaj, ker .vidim, da imaš uganke zelo rad, ti kar sedaj zastavim eno! Seveda jo lahko rešujejo tudi drugi ugankarji! Kaj je to?
»Poleti smo revčki
brez glasu smo pevčki.
Pozimi, pozimi na konjih sedimo,
pojemo, zvonimo!« No, si uganil? Bom videl, kako ml boš odgovoril v prihodnjem pismu!
Iz OREIIKA pri Prestranku je piiromalo pisemce našega starega znanca in prijatelja. Veste, kdo je bil, ki je poslal? BERGOS ANTON! Res sem že mislil, Anton, da si pozabil name in na naše prijatelje iz kotička! Veste, otroci, kaj je v svojem pismu narisal Anton? Narisal je — pomislite — mene! Prav dobro si me pogodil, Anton! Tvoje naročilo sem vestno izpolnil in zdaj se že lahko šteješ za rednega naročnika »Slovenskega Jadrana«!
Ko sem dvignil naslednje pisemce s kupa, ki je ležal na moji mizi, sem zagledal listek, na katerem je bil narisan čarobni lik. Poslal ga je in seveda tudi sam sestavil VOJKO DOBRIN dz JERSANOVEGA. Vojko, skrbno sem ga spravil in zdaj že čaka na objavo. Le nečesa ne razumem. Zakaj meniš, da je polž najmočnejša žival? Mi boš povedal?


Narisal SAVLI RADKO iz ZATOLMINA
ZVONIMIR KOVACIC iz SVETE TROJICE pa mi je v svojem pisemcu poslal lepo risbico. Zelo všeč mi je Zvonko in prav kmalu jo bom objavili
Pred nekaj dnevi sem prejel tudi pismo našega- novega dopisnika 12 TRBOVELJ — LEDINEK JOŽKA Zelo vesel sem bil tvojega pisma, Jožko! Tudi naši kotičkarji bodo prav gotovo veseli! Cim večja družba nas je, tem bolj veselo in prijetno bo pri nas! Ce boš priden dopisnik in če boš vestno sodeloval v našem kotičku prejmeš prav gotovo tudi ti lepo darilce v spomin na strica Miho!
Poleg Jožka pa je iz pokrajine čfnega diamanta oglasila tudi ljuba mlada prijateljica VERICA PRISTAV. Veš, Verica, kar prestrašil sem se, ko sem razbral iz tvojega pisemca, da si bila tako hudo bolna. No, samo da je že bolje! Večkrat sem se te spomnil in premi-jljeval, zakaj se ml nič več ne oglar siš! želim ti v svojem imenu in v imenu vseh naših mladih kotič-nje! Lepe pozdrave .tudi starim pri-karjev skorajšnje popolno okrevali atel jem Martinu, Helenki in Anici!
Tako, dragi otroci, posloviti se bomo morali! Vsi tisti, ki danes niste prišli na vrsto za odgovore, pa si oglejte prihodnjič prav natanko naš kotiček! Ne smete misliti, da jo
stric Miha pozabil na vas! *
Dragi moji pionirji, danes pa vam moram sporočiti, kako je s hranilnimi knjižicami, o katerih smol govorili že pred časom. V teh štirih mesecih, je bilo objavljeno veliko vaših prispevkov in gotovo vas že zanima, koliko denarja imata. Zato bom danes zadostil vaši radovednosti, obenem pa opozarjam vse tiste, katerih imena bodo objavljena, pa še niso izpolnili1 »pristopnice« za hranilno knjižico, da jo bodo v kratkem prejeli in naj jo takoj izpolnjeno in podpisano vrnejo na uredništvo našega lista, Torej preberite, kdo so tisti pionirji, ki so si že sami nekaj prislužili za počitnice:
BECAJ JOŽA, Hruškarje pri .CajnaTjih, din 150; LAH ANTON, Sv. Trojica, din 140; KOROŠEC ELDA, Cerknica, din -230; OGRIN ¡NADA, Sv. Trojica, din 80; SAVLI •IIADKO, Zatolmin, din 150; MRA-MOR JANEZ, Sv. Trojica, din 140; MRAMOR MARIJAN Sv, Trojica, idin 150; KRANJC VANDA, Brestar niča, din 300; DOLENC MARJAN-CA, Postojna, din 50; DERENCITJ .STANKO, šmihel pod Nanosom, din 40; ŠALAMUN KATKA, KopeT, d*m 300, HERFART BRANKA, Postojna, din 280; HABE VLADKA, ¡Ljubljana, din 150; CERNE STANKO, Strunjan pri Izoli, din 50; iSELES EGIDIJ, Ilirska Bistrica, din 70; JANKOVIC MAGDA, Postojna, din 50; PURKART ŽANI, ISv. Trojica, din 50; 2URGA JOŽE, Nova vas pri Rakeku, din 50; Ko-MAC SONJA, Postojna, din 70; GRBAC STANKA, Postojna, din 70; UZELAC VASO, Nova vas pri Rakeku, din 60; DOBRIN VOJKO Sv. Trojica, din 30.
PrOti koncu šolskega leta, pa bom spet objavil, kako je z vašimi hranilnimi vlogami in takrat mi boste lahko sporočili, če hočete imeti denar, za kaj ga rabiite in seveda vam bodo morali tisto izjavo podpisati starši, ki morajo dati svoje privolenje, da denar lahko dobite na poštni hranilnicL
REŠITVE UGANK
ČAROBNI LIK: Vodoravno in-
IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK
navpično: 1) luža, 2) Ural, 3) žara, 4) Alah.
PIONIRSKA KRIŽANKA: Vodoravno: 1) parket, 6) in, 7) ona, 8) kapnik, 10) LO, 11) šapa, 13) na, oviran, 18) zec, 19) ke (pa), 20) anatom. Navpično: 1) pika, 2) Ana, 3) konopar, 4) eni, 5) taki, 9) Planica, 12) koza, 16) ven, 14) smem, 17) ako.
LEŠNIKI: 1) pes in mačka, 2) smrtna kosa, 3) senca.
■V: S!

t*-,"
jHHjl^S.
Umetno maslo, margarino, je prvi izdelal Francoz Mčge Mouries. 2e leta 1896 mu je prišlo na misel, da bi iz lažje topnega dela loja, mleka in sesekljanih mlečnih žica ■krave dobil pri ohladitvi mehko mano, podobno maslu. Opazil je, da krave v primeru lakoto dajejo ravno tako mastno mleko kot one, ki bo dobro krmljene. Odkod torej kravam maščoba? Od hrane ne, torej fa loja. Sklepal je, da se maščoba loja, ki je težje topna, izloči v sami kravi in porabi za dihanje, lažje iopna maščoba loja pa se spremeni v mlečnih žlezah v maščobo mleka, En res mu je uspelo iz topljenega loja s preeejanjem dohiti ta laže topni del, imenovan »oleo margarin.«
Na podoben način se margarina proizvaja tudi danes. Loj, pa tudi •vtnjsRo mast, Kasneje kokosovo mast, rastlinsko maščobo, dobfo »mešajo z mlekom ali celo z vodo, dodajo sredstva, ki pospešujejo to mešanje, kot na primer rumenjak ali lecitin. Ko se ta gmota počasi chlajuje, postane kot smetana, ki jo izlijejo na hlajeno valje, na katerih se srtrdi. Zatem gre na stroj sa gnetenje in oblikovanie in kon-žno jo pakirajo. Margarino lahko barvajo, dodajajo ji umetne dišave in vitamine (po navadi vitamin A in D), Ta dva vitamina sta važna na rast telesa, pospešujeta poapni-tev kosti, ščitita pred nalezljivimi boleznimi in drugimi telesnimi motnjami.
Margarina je torej pravzaprav zmes maščobe in vode, še bolje povedano voda v maščobi. Zato se rada kvrvri in jo je treba hraniti na hladnem mestu in po možnost v te-
ftlladostna pppita obleka z oprijetim životom in širokim krilom. Za vratom nosimo rutko odgovarjajoče barve
mi, ker se maščoba pod vplivom svetlobe lažje kvari.
Strog» čistoča pri proizvodnji margarine in budna kontrola nam zagotovita končni izdelek, ki ustreza zdravi prehrani. Zato se danes margarina uporablja kot namaz na kruh, mast -za peko pri izdelavi krhkih test, in kot mast za pečenje, skratka kot nadomestek za dražje surovo maslo.
V svetovni proizvodnji maščob prevladujejo vedno bolj rastlinska olja rn tropične maščobe (kokosova mast). Gojitev oljnic z izkoriščanjem umetnih gnojil v pogojih intenzivnega kmečkega gospodarstva, se zdi bolj dobičkonosna in umna, kot pitanje prašičev. Nedvomno je, da je uporaba trdnih maščob večja od uporabo rastlinskih olj. Razen tega so olja morskih sesalcev, rib in ribjih jeter neužitna zaradi zo-pernega oknsa. Da bi vse te zgoraj navedfne hibe odpravili, trdijo olja; z uvajanjem vodika pod pritiskom postanejo trdna kot mast, brez neprijetnega okusa in vonja. To u-metno mast uporabljajo za kuhanje, za izdelavo margarine in majoneze.
Prva tovarna margarine je začela delovati v Nemčiji leta 1874. Njej so sledile tudi druge tovarne po Nemčiji in sosednih evropskih državah. Tako imamo leta 1913 že 120 tovarn margarine z letno proizvodnjo 260.000 ton. Leta 1933 je znašala proizvodnja margarine v Nemčiji	354.000 ton
v Angliji	178.009 ton
v ZDA	110.000 ton
na Danskem	74.000 ton
v Holandiji	64.000 ton
na Švedskem	51.000 ton
in na Noveškem	48.000 ton
Barvanje blaga z domačimi sredstvi
Znano je, da so listi, ki smo jih olupili s ilebulnih gomoljev, zelo dobro baTvilo. Ako želimo barvali zavese, prtičke, razne druge 'tkanine v rjavem, damo v vodo, v kateri kuhamo predmete, ki jih želimo barvati, šc liste od čebule. Koliko, je odvisno od tega, kako močno hočemo predmet pobarvati, od, svetlorja-ve do temnorjave barve.
Čipke in svilJo lahko barvamo s pomarančnim sokom. Kava ali čaj nam dasta lepo jrumenorjavo barvo, žafran da živo rumeno barvo.
Za bairvanje volnenih in bombažnih tkanin dobimo lepo barvo, če «kuhamo olupke in listje orehov. Kuhamo nekoliko dalj časa, da voda dobro li-zluži barvilo. Nogavice dobijo lepo in trajno rjavo barvo.
Lepo rumeno barvo dobimo tudi od crabairbare, in sicer na ta način: 10 dkg korenin od rabarbare kuhamo nekaj časa v pol litra vode. To vodo potem uporabimo kot barvilo,
Ostale države so imele manjšo proizvodnjo. Poraba na prebivalca bi znašala leta 1926 na Danskem 20,7 kg letno na Norveškem 17,0 kg letno na Švedskem	7,0 kg letno
v Nemčiji	7,2 kg letno
na Nizozemskem 7,7 kg letno v Angliji	7,8 kg letno
v ZDA	6,0 kg letno
Pri nas imamo razvito industrijo za proizvodnjo rastlinskih olj in bo na tej podlagi dani tudi pogoji za razvoj proizvodnje margarine, Zagrebška oljarna se že pripravlja, da bi jo pričela proizvajati. Tako bomo imeli v najbližji bodočnosti domačo industrijsko izdelano margarino in majonezo, t. j. zmes rumenjaka, kisa in maščobe.
Primer margarine dokazuje, kako napredek tehnike in industrije, vplivata na sam način prehrane in na uporabo živil. V borbi za izkoriščanje čim več maščob za prehrano, si je margarina kot hranilo utrla pot v širše plasti ljudstva, tako po svoji ceni kakor tudi po kalorični vrednosti.
Ins. M. Orel
Če želite dobro spali...
in biti zjutraj sveži ter spočiti pri svojem dnevnem delu, potem poslušajte naše nasvete:
1. Soba, v kateri spite, naj bo dobro prezračena in ne pretopla, najbolje tudi pozimi nezakurjena.
-- Pepelnike z ostanki cigaret morate preti spanjem, vredno izprazniti. Duh mrzlega dima in cigaretnih ostankov je zelo neprijeten, pa tudi škodljiv. Povzroča glavobol.
3.	V postelji morate biti dobro odeti in toplo oblečeni. Najbolje je, da nosite spalno srajco ali pižamo iz tople flanele. Spalna srajca ne sme bili ozka, v njej se morate počutili zelo tulobno.
4.	Če želite, dobro in mirno spati, ne smete zvečer preobtežiti želodca in tudi ne jesti pretežke hrane.
5.	Če imate mrzle noge, boste težko zaspali. Zato obujte na noge tople, bele volnene nogavice.
6.	V postelji ne smete predolgo brati. (to jc škodljivo tudi za oči), najmanj pa napete in kriminalne romane. Bolje bo, da spijete kozarec sladkane vode. kar zelo dobro vpliva na sen. Potem pa — lat\ko noč . . .
Zobno krtačo boš dolgo ohranila, če jo boš po vsaki uporabi temeljito očistila. (Dobro je, če imaš dve ali tri krtačke.) Po uporabi jo splahni
v topli vodi. Od časa do časa jo pusti dve do tri ure v vodi, ki si ji dodola boraksa, ali pa jo za hip vtakni v vrelo vodo. Krtačko lahko descnficiraš z zelo razredčenem hypermanganu.
V.* - Šc
Brl- • . *
Otroška ¡®pS©(m In kopica
Na naši slikii vidite tri lepe jopice za naše punčke. Kroj in vzorec vam prinašamo od srednje jopice, za katero rabite 200 gr temne in 150 gramov svetle volne, pletilke št. 2 in pol. Način pletenja: Za sprednji del nasnujemo 111 pentelj, delamo s temno volno ter pletemo 7 cm rebrastenra vhoda (2 desni 2 levi). Nadaljujemo z gladkim pletenjem (na pravi strani same desne),

J IT
i r
-, — I—v— r
pl El «g
T
__-_|4J_0 'i
o ' « i - , l-Vj7! O I lo.
= • r .-»J» o I lo i Itiol I
_ : : šqx? J±Ekr
I+yWHi-r
i--.'¡ir '>; J>J .».„(ir"!
£
Hi
inth-H
in sicer s svetlo volno 12 pentelj, s temno 29 pentelj, s svetlo 29, s temno 29 in na konen 12 s svetlo. Po 25 vrstah zamenjamo barve, to je, kje.r smo prej pletli s svetlo volno pletemo s temno in obratno. Pozneje v vsak kvadrat vezemo z nitko nasprotne barve zvezdico po priloženem vzorcu.
Za hrbet prav tako nasnujemo 111 pentelj in delamo kakor sprednji del. Za rokavček nasnujemo 60 pentelj in delamo 10 cm rebrastega vboda. Vse dele pletemo natančno po kroju.
Za kapico potrebujmo 75 gr tem-
ne volne in 50 gr svetle, 5 pVciilk št. 2 in pol. Za začetek nasnujim« na 4 plctilkab 116 pentelj in delamo 4 cm rorastega vboda. Nadalg»-jemo prav tako kot pri jopici z raa-nobarvnimi kvadrati po 29 peaUlj. Pri višini 22 cm delo zaključil»® in z nitko zadrgnemo. Na kapico lahko prišijemo še cof.
Nasveti za dobro gospodinjo
Ce ste nenadoma dobili obisk, nikar ne izgubljajte glave, ker nimate gostu kaj postreči. Urno p» zasukajte in posknšajte enega temed tehle receptov:
1.	Vzemite 10 dkg najcenejših piškotov in jih zmeljite na str*jn »a mletje orehov, če pa tega nimate, jih stolciie. Zmešajte jih z 10 dJtg masla, dodajte sladkorja, malo ka-kaoa in ruma. To zmes dobro »mešajte in namažite n3 oblat, ki «te jo kupili v trgovini, z drugo oblatjo pa pokrijte. Postavite za nekaj časa na mrzlo, potem pa z ostrim nožem nasekajte majhne četverokotnike.
2.	Pripravite zdrobljene piškote (kot zgoraj), 10 dkg masla, sladkorja in malo ruma ter dobro zmešajte. Razdelite zmes na dva enaka do-la ter dodajte enemu malo kakaoa. Lahko porabite tudi rumenjak, toda ni nujno potreben. Iz zmesi delajte majhne kroglice, ki jih povaljate v zmleti ribani čokoladi.
3.	Vzemite suhe fige, suhe slive, malo orehov ali mandeljnov, lahko tudi suho sadje in sadne želeje ter vse skupaj zmeljite na stroju aa mletje mesa. Dodajte pomarančni sok in nekaj ruma ter dobro nne-šajte. Iz zmesi delate majhne kroglice, ki jih povaljate v sladkorju (kristalu) in na deski nekoliko posušite.
Vsi ti kolački držijo dalj časa, zato jih lahko pripravite ItadarliB in imate nekaj na zalogi.
Dunu še v Singapuru toliko opravkov, da je malone pozabila na svojega varovanca. Vedela pa je tudi, da je ostala lepa pevka, katere lepota bi lahko prekrižala Moskvi vse načrte, Iti jih je imela z Ivanom Oblakom alias Stuartom Masonom, daleč v Singapuru!
Agat j a SemjGnovna Popova je priganjala svojega avtoiz-voščka iz enega konca Bombaya v drugega. Golonogi otražniki v rumenih čepicah so v nemočni jezi dvigali reke, ker niso mogli ujeti njegove številke.
Po kratkem premisleku je zapustil sobo. Hotelskega bova na hodniku je vprašal po najbližjem poštnem uradu. Brzojav je hotel oddati osebno — seveda ne v hotelu —, obenem pa se prepričati, ali ga tudi v Bombavu nadzorujejo. Soba Agatje Semjonovne Popove je bila sicer poleg njegove, toda hotel je imel štiristo sob in zato tudi več izhcclov.
Ko je korakal skozi glavno vežo, je opazil evropsko oblečenega Indijca, ki je sedel v naslonjaču in v levici držal knjigo, z desnico pa si je brisal z belim robcem usta, čclc in vrat.
Ivanu je skoraj zastal korak. To je bil vendar znale razpoznavanja sovjetske obveščevalne službe na Daljnem Vzhodu! Enako je nofel on, ko je v Singapuru v zajirko-valnici hotela »Kraljica Viktorija« čaka! neznanca — Agatjo Semjonovno Popovo!
Ali čaka mož Agatjo Semjonovno Popovo?
Kje je Agatja Semjonovna Popova? Mogoče ga izza kakšnega stebra celo na skrivaj opazuje?
Ivan je planil mimo hotelskega vratarja na prosto in brž utonil v množici.
14. poglavje IVAN OBLAK PRISLUŠKUJE
Njegov fjtrah je imel !e velike oči. Agatje Semjonovne res ni bilo v bližini. »Sokol« ji je bil naloži! k Pekinga po
Medtem ie Indijec v evropski obleki še vedno sedel v veži hotela »Tadž-Mahal«. Vztrajno ie strmel v knjigo v levici, z desnico pa si je brez prestanka brisal usta, čelo in vrat.., Ivan Oblak je po povratku iz poštnega urada v svoji sobi blaženo sanjal o le.ri Dolores, ki jc ob tem času že prejela njegov brzojav. Ta ji je naročal, naj s prvim pamikom odpotuje v Bombay. Krasotica iz singanorskesa »Morskega vrajz.--
jc bila preprpičana, da jo kliče resnični ameriški novinar Stuart Mason, kajti svoje zgodbe ji Ivan do svojega odhoda iz Singapnra še ni zaupal. In četudi bi zvedela, da stoje stvari precej drugače, kot je mislila, bi ji' bilo to malo mar. Dolores Armendariz je bila do ušes zaljubljena v svojega ljubek», pa naj bi se pisal kakor koli...
Cim več je Ivan razglabljal o možnostih, kako bi se z lepo mehiško pevko po njenem prihodu v Bombay izmnsna h krempljev svojih moskovskih gospodarjev, ki so kovali a n.iioa tako skrivnostne načrte, o katerih se mu ni niti sanjalo, iesa manj se je Agatja Semjonovna Popova ukvarjala «i »rojim varovancem.
Agatja Semjonovna Popova pa ni iz malomarnosti aaao-marjala svojih dolžnosti, saj bi ga morala načrtno priprjsvijaH na izpolnitev njegove skrivnostne In za fv, isfrvo tako vri e naloge. Zamuda londonskega agenta s podat' i o nredst«j ii razmestitvi enet britanske flote na Daljnem Vzhodu j? J,- s namreč vzrok, da je bila najožja sodelavka polkovnika L drnjaceva vsa iz sebe, kar se pri njej skoraj nil.cli do-rodilo. Ze štiri letala so pristala iia bombayskera i-i,-določenem datumu, pričakovanega agenta pa rtr b .-. ¡d nikoder.
Ivan Oblak je kmalu opazil, da z njegovo spr£ j-v.M -.«, ki se ji je moral brezpogojno pokoravali, nekaj • • ln, V svojem srcu se je tej nenadni spremembi zados o!;" ..ni-zal, saj jc pomenila vendar vodo na r.jegov mlin.
Ce bo njeno obnašanje tudi v bodoče tako, on v:i -epa-ščen samemu sebi. potem mu ne bo težko i -Iv .'.'• š iti kopita!
Agatja Semjonovna Popova bo imela dovolj epr. s svojimi posli in zr.io mu ne bo težko, zabrisati sled »:> ssM>j, Indije sicer ni poznal, toda med Agatjiuo ods-otnostj'i 5s i» stikal za poznanstvi, ki bi mn utegnila koristiti v tej niznaai deželi. Ce bi ga moskovski agenti Mjub vsemu dobili v jrist. potem bilo seveda po njem; toda una! >e. rta bin be arria ■eiia.
w
Okrajni odbor Rdečega križa Sežana je za petek 22. t. m. sklical okrajno konferenco, na katero so bala poleg članov plenuma okrajnega odbora EK vabljeni tudi predsedniki* in tajniki občinskih odborov RK ter predstavniki okrajnih odborov množičnih organizacij. Da je bila konferenca zelo važna, nam pove že sam najavljeni dnevni red: referat o dejavnosti in splošnih nalogah organizacije RK, letni občni zbori vaških odborov RK in občinske konference, akcija prostovoljnega krvodajalstva, plan dela in proračun za 1. 1954, zaključni račun za 1. 1953, zdravstveno prosvetni tečaji ženske mladine itd.
Predstavnikov okrajnih odborov ostalih množičnih organizacij okra^ ja skoraj ni bilo, kar vsekakor kaže na slabo povezavo, nerazumevanje in podcenjevanje organizacije RK ter kvarno vpliva na delo po vaseh. ,-
Se najbolj žalostna ugotovitev pri vsem tem pa je, da ni balo na konferenci zastopnikov prav tistih ob-člnsacih odborov, ki so najmanj delavni in kjer je organizacija RK najbolj na tleh. Vzrokov takemu kritičnemu stanju je več: maloduš-nosfc, strah in izmikanje pred nalogami, predvsem pa pomanjkanje čuta odgovornosti odbornikov, kakor tudi premajhna povezava in sodelovanja z ostalimi rrmožičnimi organizacijami, organi ljudske o-blaisbi, socialnozdravstv enimi sveti, šolo itd.
Da se tako stanje odpravi, je okrajni odbor RK sklenil, da se v prizadetih občinah čimprej skliče j o seje občinskih odborov RK ter na podlagi temeljite analize razmer začne odpravljati dosedanje pomanjkljivosti in ovire.
Na predstoječih letnih občnih zborih vaških odborov RK, ki bodo v mesecu februarju, in občinskih konferenc RK pa bi morali člani organizacije RK kritično pregledati dosedanje delo njihovih odborov in zahtevati od posameznih članov odbora obračun njihovega dela oz. opravičilo za tako mrtvilo. Organizacije RK, ki so te odbornike na lanskoletnih občnih zborih izvolile, imajo pravico od njih to zahtevati. Pri tem pa je potrebno, da se tudi sami vprašamo, koliko smo kot člani organizacije RK so delo v-li pri izvajanju njenih nalog in koliko smo ljudem v odborih oz. organizacij kot taki pomagali.
Na občnih zborih bomo morali te siv ari razčistiti ter v nove odbore RK izvoliti ljudi, ki bodo na «ni strani znali prenašati predloge, želje in potrebe članstva navzgor, •ki pa bodo na drugi strani tudi pripravljeni požrtvovalno in vztrajno sprovajati vse naloge za razširitev in utrjevanje organizacije RK.
Le, če bo organizacija RK močna, aktivna in bo njena dejavnost slonela na trdni podpori vseh njenih •članov ter ob sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami, le tedaj bo mogla uspešno reševati svoje naloge na poti svojih vzvišenih ciljev: zdravstvena, socialna in duševna dobrobit človeka.
Borba za zdravega človeka je o-snovna naloga organizacije RK in za tako visoko človekoljubno delo nam ne bo težko pridobiti sodelovanje ter podporo širokih množic članstva, le če bomo k delu pravilno pristopih, požrtvovalno v njem vztrajali in vsako začeto nalogo do kraja izpeljali.
Taka kritika ni zdrava
Prejeli smo in objavljamo:
Slovenski Jadram je dne 15. januarja 1954 objavil članek z naslovom: »Je ali ni taka kritika zdrava ?«
Nepodpisani avtor članka jc vsekakor pisal iz osebnih interesov in tendenciozno potvairjal dejstva. Men-za okrajnih ustanov je bila ustanovljena na pobudo 0L0 Sežana, ali točneje . rečeno, na pobudo sedanj tli abonentov v januarju 1953. Nikakor pa ni zasluga avtorja omenjenega članka, čeprav večkrat v vinjenem .-»tanju pripisuje to zaslugo sebi. V raenzi se hrami 50 do 60 abonentov. Kot okolnost, katere se je avtor previdno izognil, naj navedem tudi to, da ob sobotah in nedeljah število abonentov redko kdaj presega 20.
Trenutno je v meaizi: zaposlenih šest ljudi vštevši honorarno knjigo-
vodkinjo. Abouenti dobivajo v men-zj obed in večerjo. Za ta dva obroka plačajo dnevno 110 dinarjev. Ta minimalna cena, na katero se skli-euje avtor, jc zasluga edino upravnika MKOlze, ker samoiniciativno išče možnosti najcenejšega nabavljanja hrane- To so dejstva, da je hrana tako po ceni in ta dejstva se ne dajo prikrili. Jasna so vsakomur, ki le razmere pozna.
Kako je avtor neobjektiven v prikazovanju stanja v menzi, lahko dokaže že to, kar navaja o hlapih in kapljah, ki baje zalivajo kuharice in pomivalke. Da se hlapi v kuhinji ustvarjajo, jc naraven pojav in s tem v zvezi tudi kcndenzirainje hlapov na stropu. Temu sc v neki meri lahko opomore z odpiranjem oken, kar je njihova stvair. Nadalje je avtor govoril o maltretiranju osebja. To izvira iz slabih informacij, ali pa namerno in z določenim namenom. Jaz pri najboljši volji ne najdeni ni-kakega sledu malt.rotiranja ob trenutnem stanju abonentov in osebja. Kako si osebje in uprava menze razdeli delo in proste dneve, je popolnoma v njihovih rokah. Varovanec avtorja, od katerega izvira celotna zadeva, oziiroma kijitikat, jo tista, ki hi morala namesto, da obrc-kuje, reči »mea culpa«, namreč prihaja v službo ob 10. uri in dela največ do 18. ure. Ostalo osebje, natakarice efektivno delajo od 14. do 16. mre in od 19. do 20. ure. Torej tudi v tem očitno izbijajo avtorjeve tendence in njegova ne objektivnost.
Ne 'bom v celoti zanikal tistega o receptih, morda je na tem kaj resnice, in sicer to od posameznikov, vendar je dejstvo, da najrazličnejše pripombo letijo na račun primesi, ki sc dobe od časa do časa v hrani. Vendar ta upravičena ogorčenost a-bone.ntov na žalost, kot izgleda, ne tangi.rajo varovanca.
Okrajna menza ima vse pogoje za nadaljnji obstoj, kljub temu, da je - hrana cenejša, ker ima druge dohodke. Oschjc menze jo plačano po tarifnem pravilniku. Tudi stanje osebja 6 pri 60 abonentih po mojem ni pretirano.
Avgust Tavčar
MLADINSKE VOLITVE V BERTOKIH
V	nedeljo 10. januarja so mladinci iz Bertokov, Prad in Srmina izvolili devetčlanski odbor in dva delegata za okrajno mladinsko konferenco.
Od 123 mladincev jih jc volilo 88. Od ostalih 25 mladincev je bilo 20 odsotnih, 5 pa j.ih ni volilo.
Mladinci si prizadevajo, da bodo v najkrajšem času organizirali s pomočjo Ljudske tehnike v Kopru svoj avto-moto klub. , Njihova želja je upravičena, če pomislimo, da so Bertoki mladinski motorizirani center. Toda treba bo dobre volje in vztrajnosti. Upamo, da bo novoizvoljeni odbor kos svojemu delu. P. B.
EP d n® sira
V	petek je bil sestanek širšega gospodarsoega sveta, ki so se ga u-deležili direktorji podjetij, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov in predsedniki sindikalnih podružnic. Obravnavali so gospodarsko dejavnost mestne občine lanskega leta ter predlov gospodarskega načrta za letos. Iz razprave je bilo razvidno, da je mestna občina investirala lani za mestno kopališče in kanaMzarijo blizu 14 milijonov dinarjev, 47 milijonov pa za modernizacijo piranske ladjedelnice, tovarne mila in drugih podje-itij. Letos bodo gospodarske investicije povišali za 49 milijonov dinarjev. Hkrati predvidevajo znižanje administrativnih stroškov za 15%,
Na sestanku gospodarskega sveta so tudi ugotovili, da so lani dosegli znaten napredek delavski sveti v upravljanju svojih podjetij, razen delavskega sveta piranskega gostinskega podjetja, ki se ni dovolj zanimal za administrativno In finančno poslovanje.
Iz življenja SZDL na Tolminskem
Socialistična zveza delovnih ljudi beleži precejšnje delovne uspehe v preteklem letu. Z udeležbo na O-kroglici, pri pripravah za volitve in na manifestacijah v zvezi s tržaškim vprašanjem so člani dokazali,
da so vredni pripadati tej organizaciji. Le v nekaterih krajih kot na Bovškem, Mostu na Soči in deloma v občini Tolmin so vodstva premalo napravila pri vključevanju novih članov. Občnski odbori so za odpravo teh pomanjkljivosti sklenili, da bodo najprej utrdili vodstva organizacije v teh krajih.
Po vseh občinah se pripravljajo za občinske in okrajno konferenco Socialistične zveze. Osnovne orgar nizacije pa imajo sestanke, kjer podajajo obračun svojega dela in urejajo članarino. Sekretar okrajnega odbora SZDL je kot najboljše pohvalil občinski odbor SZDL v Bovcu, na Grahovem in deloma v Cerknem in Tolminu. Ostalim odborom še ni uspelo, da bi v celoti nosili kolektivno odgovornost za svoje delo. Tako občinski odbor SZ v Idriji ugotavlja, da ne vodi računa o delu raznih društev, o kultumo-prosvet-nem in delu ostalih množičnih organizacij. V Cerknem pa ima občinski odbor pregled nad vsem delovanjem. Mladinska organizacija, je tako razgibana, da se borijo za pevovodje, ki bi mladino ta odrasle učili tudi po vaseh. Sulic A.
Telesno vzgojno društvo Partizan v Kobaridu bo kaj kmalu imelo svojo lastno telovadnico. Z delom bodo kmalu končali in člani bodo lahko pričeli z rednim treningom v
To je bila tema predavanja, ki ga je v okviru ljudske univerze pretekli teden organiziralo Planinsko društvo Sežana.
Polni .kinodvorani poslušalcev — planincev in ljubiteljev planin je prof. da\ Ivo Juvančič iz Ljubljane govoril o lepoti in 'naravnih čarih naših planin. V poljubni in preprosti domači obliki je izčrpno obdelal smoter, ki človeka vleče v planine. Navajajoč številne praktične primere iz lastnih izkušenj planinskega življenja je lepo prikazal, kako se naj pripravimo za v hribe, kako itn po kaj naj gremo v te hribe, da bomo lahko čim globlje spoznavali njihov pravi ¿ar. Planinstvo ni zgolj šport. Nevidna moč planin, ki ob razkrivanju svojih naravnih lepot človeškemu očesu, razvedrijo njegovega duha in ga dvigajo iznad vsakdanjega vrveža življenjskih skrbi, nas spet in spat vleče v planinski raj. Tam spoznava njihovo zgodovino in življenje, od rastlinstva, redkih gorskih cvetlic ter živalstva, do življenja, značaja in običajev prebivalcev gorskih krajev. To spoznavanje nas vedno znova navdaja z novimi občutki, z vse globljo ljubeznijo do naše lepe slovenske zemlje, do naše domovine.
Predavanje, ki je bilo združeno s predavanjem kratkometražnih filmov »Naša alpinistika« ter »Borba s strmino« .ta ki je vzbudilo med poslušalci splošno navdušenje, je brez dvoma lep doprinos k razvijanju in utrjevanju začetkov planinskih tradicij v sežanskem okraju.
Planinsko društvo Sežana prejema iz dneva v dan prijave novih članov, število članstva razveselji-
vo raste. Tako je na svojem rednem letnem občnem zboru, ki je bil v nedeljo v prostorih hotela »Triglav« v Sežani, to društvo lahko z zadovoljstvom ugotovilo, da so uspehi, doseženi v prvem letu njegovega obstoja prav lepi. Na podlagi pridobljenih izkušenj, bo letos organiziralo vrsto lepih izletov na Nanos, Mangart, Trento, Krn, Triglav itd. Za to vabi vse ljubitelje planin, ki še niso včlanjeni v društvu, da pristopijo v njegove vrste in postanejo aktivni planinci.
K. C.
ena najboljših v postoisaskem okrasu
V nedeljo so se zbrali člani sindikata obratov tovarne vezanih plošč in furnirja Javor iz Pivke na redni letni občni zbor. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je sindikalna organizacija tovarne Javor ena najboljših v postojnskem okraju, saj sc je v zadnjem letu mnogo ukvarjala s proizvodnjo, kvaliteto proizvodnje ter skrbela za svoje članstvo. Bila jo v stalni zvezi z upravo podjetja, k upravnim odborom in delavskim svetom ter je redno prenašala sklepe vodstva na svoje članstvo. Kljub temu pa je bilo na občnem zboru o-paziti da se delavci neradi oglašajo v razpravi, čeprav ima sleherni kakšen predlog ali pripombo. Občnemu zboru je sledila pogostitev in zabava. Telovadno društvo Partizan je izvedlo nekaj! telovadnih točk, nastopila je tudi folklorna skupina.
novih prostorih.	J.
MtiMiiiiiuij^uMftmuuiitfMMiMiiuiiiitiiinMtniiiinuntittittifUJttiTttiniuiHiiiiuiiniMiutuujiJiitHiiiiiiuitiiiitiiiiiitMt	..............................................................................
PROJEKTIRA, PROIZVAJA IN MONTIRA
naprave za
i i
IZVOZNE STROJE
IZVOZNE KLETKE, VRVENICE
NAPRAVE ZA POGLABLJANJE JAŠKOV
ELEKTRIČNE IN PNEUMATSKE NARIVALNE NAPRAVE
HORIZONTALNE IN POŠEVNE VERIGE
BLOKIRNE NAPRAVE
ELEKTRIČNI VITLI Z ENIM BOBNOM OD 6 DO 16 KW ELEKTRIČNI VITLI Z DVEMA BOBNEMA OD 10 DO 22 KW ROČNI VITLI OD 10 TON
£3 9 S
a
I
1
KOMPLETNE SEPARACIJE ZA PREMOG
AVTOMATSKI ZVRAČALCI
RESETALA VSEH VRST
VIBRATORJI
MLINI
ELEVATORJI IN PODOBNO
PRENOSNI GUMI TRANSPORTERJI
PREVOZNI GUMI TRANSPORTERJI
FIKSNI GUMI TRANSPORTERJI
REVERZIRNI IN POMIČNI GUMI TRANSPORTERJI
JEKLENI TRANSPORTERJI VSEH VRST
ENO IN DVO-VERI2NI TRANSPORTERJI
MEHANIČNI NAKLADAČI
VISEČE IN JAMSKE 2IONICE
IN PODOBNO
PREVZEMAMO V IZDELAVO VSE VRSTE STROJEV NAVEDENIH PANOG.
LMSTNB PROJEBZTAMTSK! ODDELEK SSI3ELSJ/JJE VSA B PSUTfšEBNM PROJEKTANTSKA [JSELU
I
s
Občili zbor sežanskega planinskega društva
Letos nova planinske koča i Slavni
Pretek]« nedeljo jc bil v Sežani prvi redni občni 7-bor Planinskega društva, ki se ga je udeležilo pre-«ejšnjc število članov. Zborovanje je začel .podpredsednik društva Ciril Kobal, poročilo upravnega odbora pa je podal tajnik Avgust Drnovšek, Zborovala! so v svoji sredi prisrčno pozdravili tudi predstavnika koprskega planinskega društva dr. Vovka in dr. Zego.
Društvo, ki so ustanovili pred letom dni, šteje danes že 110 članov. Do zdaj so organizirali več skup: n-~kih planinskih izletov na Vremšči-co, Nanos, Slavni k in v Juljijfikc alpc. na področju domačega okraja pa so markirali planinske poti in steze. Razen tega so namestili na Slavni ku skrinjico z vpisno knjigo organizirali v okviru ljudske univerze več predavanj ter pridobili večjo število naročnikov za »Planinski vestni k«. Če upoštevamo, da so razen tega priredili tudi planinsko propagandno razstavo, navezali stike s koprskimi in tržaškimi planin-ei ter opravili še vrsto drugih del za razvoj planinstva, potem smo lahko •z lanskoletnim delom povsem zadovoljni.
\ živahni diskusiji so se. člani predvsem pomenili o graditvi planinsko koče na Slavniku, ki naj bi ■bila prva planinska postojanka v ■istrskem planinskem predelu. Ta koča naj bi nudila prenočišče okrog 10 do 15 turistom in bi jo v turistični sezoni Tedno oskrbovali. Stroški za zgraditev bi znašali okrog 3 milijone dinarjev. Ker društvo ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, 1»; morati priskočiti na pomoč Zveza planinskih društev Slovenije, sosedna društva, ustanove, podjetja, pa tudi okrajna ljudska -odbora v Sežani in Kopru.
V	preteklosti je zvenela" beseda planinski turizem na Krasil zlasti v vzhodnem istrskem delu sežanskega okraja kot paradoks, čeprav je bil na primer nekaj nad 1000 m visoki Slavnik tudi prej kaj privlačen •oilj za koprske in tržaške nedeljske planinec. Tudi sežanski izletniki so rad; obiskovali to priljubljeno izletniško točko, čeprav v zadnjih lenih radi pobite tudi na 2 m nižjo Vremše.ico.
Velik pomen razvoja turizma in planinstva v tem predelu jc zlasti) •podčrtan z dejstvom, da smo v bližini Trsta in da si tisoči trža škili delavcev in drugih ljubiteljev narave želi oddiha in okrepitve, ki jim <ja lahko nudi Slavnikova višinska skupina s prelepimi razgledi po Istri, Krasu, Brkinih in Jadranu. Zuto so na občnem zboru govorili :iudi o tesnejši povezavi in skupnih prizadevanj sežanskega, koprskega, in tržaškega planinskega društva. Društvo si je zadalo nalogo, da bo pritegnilo med svoje članstvo čimveč delavcev iz podjetij, kakor tudi mladino, ki naj bi jo starejši planinci seznanjali z lepoto narave.
V	novi upravni odbor so izvolili v slavnem vso dosedanje zaslužne člane planinskega društva, pritegnili pa so tudi nekaj novih.
J.Ž.
Zbor strelsko družine v Bovcu
V	nedeljo je bil v Bovcu občni zbor strelske družine, ki je precej številna, saj ima družina člane v Logu pod Mangartom, Cezsoči, Soči, Srpenici in Bovcu. V zadnjem času so si nabavili zračni puški in povečali število članstva. V prihodnje imajo v načrtu zgraditev strelišča, vendar jim bodo morale priskočiti na pomoč množične organizacije in ustanove.
Nt Blokah smučajo
Okrajni odbor TD »Partizan« v Postojni je organiziral na Blokah kratek smučarski tečaj za mladino telovadnih društev r postojnskem i.kraju. Obiskali smo jih opri delu« in zastavili nekaj vprašanj. Na vprašanje, kdo je bil sprejet v tečaj, smo zvedeli, da .»o bili iz vseh telovadnih društev povabljeni po 3 in celo 1 t'i-ani. Vabilu so se odzvala le štiri društva s 21 prijavljene:.
Ostala društva so brezdvomno površno obvestila, da jc tečaj brezplačen. Prav bi bilo, če bi vključila v ta zdrav zimski šport vso mladino. Vaditelj tovariš Klavdij II lede je bil mnenja, da bi v naslednjih letih sledili Gorenjski, kjer jc smučanje že množični šport.
Mladi smučarji so zelo zadovoljni in kaže. da se bodo težko ločili od teh krajev, ko bo tečaj zaključen.
—11C—
Športne zanimivosti
Član francoske državne nogometne, reprezentance Ujlakv (po rodu Poljak) jc nedavno napisal daljše pismo jugoslovanskim športnikom, v katerem jim žel: mnogo uspehov v letošnjem letu. V pismu obuja spomine na srečanja med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Francije in trdi, da je bila odločitev FIFA glede določitve Francije za nosilca grupe nepravilna. Po njegovem mnenju bo vrstni red na svetovnem prvenstvu v Švici naslednji: 1. Madžarska, 2. Brazilija, 3. Avstrija in t. Urugvaj. Glede Brazilije in Urugvaja meni, da bosta imela slabše uspehe, ker bo igralce ovirala evropska klima. .Angležev ne smatra za resne favorite.
Na šahovskem turnirju v Titogra-du sta zmagala mojstra Ivkov in Ja-noševič z 10 točkami. Slovenski mojster Pue jc zasedel šele šesto
mesto, kar dokazuje, da še vedno ni prebolel krize, v kateri se nahaja zadnji dve lcli.
Najboljši jugoslovanski smučarski skakalec Janez Polda jc letos v veliki formi, čeprav iti treniral in je celo jeseni izjavil, da ne bo več tekmoval. V nedeljo je v Kočevju osvojil prvenstvo Slovenije v smuških skokih in postavil nov TckoTd skakalnic« {39.5 ni). Upajmo, da bo tudi na veliki planiiški skakalnici invel eno odločilnih besed.
Nogometaši beograjskega Partizana so na gostovanju po Južni Amerik; odigrali svojo zadnjo tekmo proti argentiskemu prvaku River P.late, ki ga smatrajo nekateri športni strokovnjaki za najboljši nogometni klub na svetu. Rezultat 1:1 predstavlja izredni uspeli za Partizan, zlasti še, ker so nekateri argentinski časopisi pisali, da so bili Jugoslovani v premoči in da bi morali zmagati najmanj z 2 goloma razlike. V moštvu so zopet nastopili Zcbcc. Čajkovski in Jovanovič in torej niso bile njihove prejšne poškodbij tako resne, kakor so nedavno poročali.
SOBOTA, 6. II.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.40 »Tam gori ea našo vasjo...« in druge pojeta ob harmoniki A. Stanka D. Filipličeva in G. Ložar; 17.30 Z narodno pesmijo po kontinentih; 18.15 Zabavne novosti v naši diskoteki; 21.00 Nočni komorni koncert; 21.33 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: Zali hrib. Nedelja, 7. II.: 8.15 Slov. narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Vesela nedelja — pisan glasbeni spored; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Zali hrib (ponovitev); 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 18.30 30" veselih ritmov za nedeljski večer. PONEDELJEK, 8. II.: 11.00 Dopoldanski orkestralni koncert; 11.30 Našim ženam; 13.45 Lahko in zabavna glasba; 14.30 S filmskega platna; 14.40 F. Prešeren v umetni m ponarodell glasbeni ustvarjalnosti; 17,00 Melodije iz operet, filmov in revij; 17.30 Narodne pesmi iz centralne Afrike; 18.15 Glasbeno literarna oddaja:'Največ sveta o-trokem sliši slave. TOREK, 9. II.: 13,45 Lahka in zabavna, glasba; 14.30 Kulturni razgledi; 14.45 Igrajo štirje fantje; 17.00 Od melodije do melodije; 18.15 Koncert ljubljanskega komornega tria. Sodelujejo
Noko
človeškemu rodu niti
sanjalo rii, s kakšno brzino se bomo vozili v dvajsetem stoletju in da bomo lahko »frlcli« na reakcijski ali pa na demokratični pogon, kakor si bomo pač zaželeli. Včasih so rekli človeku, ki je nekaj svojeglavo zatrjeval, da hoče. z glavo skozi zid. Danes pa žc letijo in z lahkoto prebijajo zračni zid, kar se seveda največkrat vidi v filmih.
Toda tudi naša burja prav nič noče zaostajali za moderno tehniko. Te dni je zares pokazala vso svojo umetnijo in sposobnost. Razbijala je zračne in tudi kamnite zidove, da je bilo veselje. Najljubši šport pa ji jc odkrivati in odnašati strehe. Rada namreč pokuka v privatno življenje družin in sploh ljudi, ker pravijo, da so ljudje drugačni za zidovi v stanovanjih kakor pa v javnem življenju. To sem večkrat tudi jaz opazil in iskreno povedano, se tudi meni to dogaja, kadar je Ju-ca doma.
Nekateri so btirjino brzino tudi merili in svoje rezultate javljali časopisom i:n radijskim postajam. Tem ljudem pravijo metrologi. Jaz sem sc pa raje stiskal pri peči v neznanskem strahu, da bo tudi mene obiskala burja in pokukala skozi streho v moje mizerno stanovanje, kjer je vse v neredu, odkar se je Juoa preselila na »kvartira v koprsko bolnišnico. Še na pamet mi ni padlo, da bi meril burjo, saj nimam doma niti m tra in prav za prav tistim metrologom niti ne verjamem, ker največkrat narobe išlogajo« čas, vreme dež, vlago, plačo, takse in vse dcu;;o, kar navadne ljudi najbolj zanima.
Včeraj sem bral v časopisih, da ti metrologi, oziroma dobro obveščeni krogi, obroči ia kolobarji, predvidevajo zboljšanje vremena, če ne sedaj, ps v juliju. Spomladi da bo-
do cvetelo češnje in breskve, v jeseni pa da bo Lrgatev, če ne bo prej toča vsega razbila. Zmeraj postavljajo spredaj tisti prekleti »če«, ki me že vse življenje preganja. Takšno prerokovanje, se mi zdi preveč diplomatsko, zato bi bilo najbolje, da se preselijo v Berlin na konferenco in razbistr.ijo pamet listini štirim ministrom, ki se dogovarjajo, kaj bi napravili iz Nemcev in Avstrijcev. Tudj koprski zdravniki mi pravijo že ves mesec, da bom imel. Juco doma v dveh ali treh dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. In zaradi tistega »če« jc že 32 dni v bolnišnici, Kamorkoli se prav za prav obrneš, slišiš največ besedico »če«, pa naj bo to urad, trgovina ali gostilna. Jovanin mii je neki dan pravil, da bi bil sedaj srečen, če se ne bi takrat poročil z Marijo. Neki uradnik na okraju je pa zatrjeval, da bi dobil milijon dinarjev na državni loteriji, če bi bila zadnja številka za tri številka višja.
Takih primerov bi vam lahko na milijarde naštel. Metrologi gor, metrologi dol, resnica je, da nas je o-b iskal a grozna burja in mraz in nam prinesla strašno nesrečo v deželo. Škode jc ogromno po vsem Krasu, po Vipavskem, V Brkinih in čičari-ji, po koprskem okraju in sploh povsod, kamor je ta »beštija« vtaknila svoj nos. Le v Portorožu se zanjo niso preveč zmenili, ker so klope v letnem kinu kar pri kabini na odprtem zložili. Nisem imel časa iti pogledat tja, da bi videl, če sedaj ribe v morju na njih sedijo.
Najv.č sem se zadrževal doma, kakor vsi drugi. Tudi pošto mi je burja odnesla, tako da nimam pravega pregleda nad dogodki v mojem območju. Iz Sv. Antona so mi pisali, naj jim grem izmerili sod, s katerim zadružna gostilna hodi nakupo-vat vino okrog kmetov. V zadrugi
trdijo da baje drži samo 260 litrov, kmetje pa pravijo, da sod v resnici požre 300 litrov vina. Tako so prikrajšani pri prodaji za 40 litrov, kar vrže lepe dcnarce. Če bo vreme lepše, bom šel spomladi tja, da se prepričam.
Najlepšie. se pa zahvaljujem za pismo tovarišu Bergoču iz Orehka, ki mi jc poslal lepo sliko za moj »pašaporl«. Če bo burja pravočasno stisnila rep med noge, bom odjadral na konferenco v Berlin in jim pomagal z nasveti aLi pa bom šel v Rim sestavljat italijansko vlado. Če prem v Rim, moram seveda menjati svoje ime Vane v Vanelli ali pa Dc Vanelli, drugače mi papež ne bo dal blagoslova. Saj veš, da so v Italiji ne sme nihče brez papeževega blagoslova niti počesati tam, kjer ga srbi. Dragi Bergoč, Jucine fotografije ti pa ne bora poslal, ker se bojim, da bi se v njo zaljubil. Se v Rim se je ne bom upal vzeti s seboj, ker bi se lam prav gotovo skregala zaradi »veštalje« s tisto Amcrikanko Luce, ki sedaj pomaga delati čudeže po južni Italiji in Siciliji. Če b.i pa rad videl mojo Juco, te bova prišla obiskat, ko bodo kurili v sežanski »korjeri«. Pripravi pršut, klobase in teran. Mislim, da se je revmatizma že naTCličala in tudi ločeno gospodinjstvo ji no ugaja preveč, zato mi jc zadnjič zaupno prišepetala v uho, da bi bila najraje pri meni in da mc ne bi dala za ves svet.
Kakor vidite, mi je spet prisegla zvestobo, samo ne. vem, čc do groba ali pa samo do prvega strogo obveznega sestanka, ko bom moral samo poslušati, pokiimati in se kesati. Moja Juca je rojena za »komando« in se ne da ničesar ukreniti. Takšno je pač družinsko življenje in ae moram s tem sprijazniti.
Trpin Vanc
5.	Zimšek, violina — V. Požar, čelo in I. Kotnik, klavir; 18.46 V ritmu modernih plesov; 21.00 G. Verdi »Rigoletto« opera v 4 dejanjih; 22.00 Plesna glasba. SREDA, 10. II.: 11.00 Šolska ura: Triglav in njegova soseščina; 11.30 Fantazije iz priljubljenih operet; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Umetne pesmi slov. skladateljev poje slov. oktet iz Ljubl.je.ne; 17.13 Popularne melodije igra saksafonlst A. Nikoli č; 17.32 Narodne pesmi; 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police: Puškin in Slovenci. ČETRTEK, II. II.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Javna tribuna; 14.40 — Fantje na vasi pojo; 17.00 Od Straussa do Leharja; 17.30 Jugoslavija v narodni pesmi in plesu; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Za razvedrilo igra zabavni orkester Radio Beos^ada p. v. II!je Geniča. PETEK, "l2. II.: 11.00 Dopoldanski koncert operetne glasbe; 14.30 Obzornik; 14.40 Ljubezenske narodne in ponaTOdele pesmi; 17.00 Zabaval vas bo orkester Radio Zagreb; 21.00 Slušna
igra: Jutranja tišina.
«
PERSIC Alojziji, učiteljici klavirja na glasbeni šoli v Kopru, je bil odnešen ali ukraden veiik kovček na avtobusni progi Solkan—Koper. C-e bi kdo o stvari kaj vedel, naj javi na gornji, naslov. Najditelja prosim, naj vrne proti nagradi vsaj dokumente In note, ki so bile v kovčku.
m
Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo začel z izdajo strokovnega mesečnika
»SODOBNO GOSPODINJSTVO«.
List bo obravnaval vsa vprašanja .iz področja družinskih in skupnih gospodinjstev. Prav posebej pa se bo pečal z napredkom gospodinjstev v kmečkih predelih. Prijave za list pošljite na naslov: Zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Naš telefon 20-540. Osebne prijave možne dnevno istotam od 7.—18. ure. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki.
Letna naročnina din 300.—. *
Traktor »FORDSON« 35 ks popolnoma prenovljen je naprodaj. Ponudbe poslati na naslov: NOVAK
Vincencij, Koper, Kampel 1. «
6.	februarja bo v hotelu »Triglav« v Kopru družabna prireditev društva inženirjev in tehnikov ter društva ekonomistov in gospodarstvenikov okraja Koper.
Igra priznani Lljubljanski plesni sekstet, ne pa Adamičev plesni orkester, kakor je bilo pomotoma objavljeno v že izdanih vabilih. Na .plesno prireditev vljudno vabljeni.
Pripravljalni odbor.
OBVESTILO
Svet za prosveto in kulturo OI.O
Koper obvešča upravitelje vseh Sod v okraju, da se zaradi vremenskih nepillik ukine pouk na šolah do vključno 7. II. t. 1. Redni pouk se bo nadaljeval v ponedeljek 8. februarja.
Svet za prosveto in kulturo OLO KOPER
Za dobro voljo
Fakir; »Oprostite, ali vam mea ponuditi svoj prostor?«
Ureja nrediršlii odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopni Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, postal predal 2