GLAS NARODA Hm largest Slovenian Daily b tike United State** Ost slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 and legal Holidays. 75,000 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y, under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 25. — Stev. 25. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 30, 1937—SOBOTA, 30. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. STOTISOC MOZ UTRJUJE NASIPE OB MISSISSIPPI v nižinah ob mississippi^ je bilo včeraj dvest0tis0č akr0v zemlje pod vodo Na štirih krajih preti jezovom velike nevarnost. — Predsednik Roosevelt je imenoval posebno komisijo, ki bo ugotovila škodo. — Za prvo silo bc pomagal Rdeči križ, za popravo domov bodo pa dobili poplavljenci posojilo od Federal Housing administracije. MEMPHIS. Tenn , 29. januarja. — Vodovje reke Ohio se je znatno znižalo, kjer se pa Ohio izliva v Mississippi, je pa naraslo in še vedno z vsako uro narašča. Najmanj stotisoc mož si prizadeva zaščititi rodovitne nižine pred strašno povodnijo. Med New Orelansom, La., in med Cairo, 111., — na tisoč milj dolgi črti — utrjujejo jezove z vrečami peska. Navzlic skoro nečloveškemu prizadevanju teh junakov je bilo pa davi izdano povelje, da morajo vsi ljudje zapustiti ozemlje med mestom Hickman v Kentucky ter med krajem, kjer se izliva White River v Mississippi. Štirje kraji ob Mississippiju so najbolj ogroženi. Boje se, da se bo porušil jez med Hickman, Ky., ter med Tiptonville, Tenn., ter jez pri Slough Landing Neck. Na nasprotnem bregu Mississippija sta pa v nevarnosti jezova pri New Madridu in pri Mellwoodu Nad poplavljenim ozemljem krožijo zrakoplovi, iz katerih rriečejo letalci opozorila, kateri kraji da so v nevarnosti. V državah Mississippi, Tennessee in Arkansas je pod vodo dvestotisoč akrov rodovitne zemlje. Pri Cairo, 111., kjer so 60 čevljev visok nasip z srečami peska za tri čevl je povečali, je narastla reka na 58 in pol čevlja. Iz mesta Paducah v Kentucky so vsi prebivalci pravočasno odšli, in mesto je pod vodo. V Louisville se je posrečilo popraviti vodovod, tako, da je prebivalstvo preskrbljeno z najpotrebnejšim—s pitno vpdo. V Mountville, W. Va., ob reki Ohio je v državni kaznilnici izbruhnila epidemija davice. WASHINGTON, D. C, 29. januarja. — Pred- sednik Roosevelt se je včeraj lotil težavne naloge— rehabilitacije krajev in mest, ki jih je obiskala po-vodenj v dolini reke Ohio. V nedeljo bo odpotovala v Memphis, Tenn., posebna komisija, ki se bo vozila z ladjo navzgor po Mississippiju in Ohio ter bo skušala približno ugotoviti šk|do. Na podlagi poročil te komisije bo vlada sestavila načrt za popravo. Komisiji bo načeloval WPA admini strator Harry Hopkins. Predsednik Roosevelt je časniškim poročevalcem takole pojasnil položaj: — — Poplavljenci, ki takoj potrebujejo kakšno manjšo pomoč bodisi v blagu ali v denarju, jo bodo dobili od Rdečega križa. Trgovci, ki potrebujejo denar za blago, naj se obrnejo na Reconstruction Finance Corporation. Kdor potrebuje denar za popravo ali gradnjo hiše, bo dobil posojilo od Federal Housing Administration. Vse lokalne banke so dobile naročilo, naj znižajo obresti. Rdeči križ je nabral dozdaj za poplavljence štiri in pol milijona dolarjev. Voda je poškodovala najmanj 800,000 poslopij. V Washington u cenijo, da bo najmanj dvestoti-*M>€ oseb že vsaj začasno potrebovalo vladne pomoči. Nasprotniki stavke hočejo izzvati nemire vohunstvo v industrijah Chrysler jev vohun je plačeval za šampanjec. — Chrysler je izdal za zasledovane organizatorja $1152. WASHINGTON, D. C., 28. januarja. — Organizator Unit-ed Automobile Workers Richard Frankensteen je LaFoi-Jetovemu senatnemu preiskovalnemu odboru rekel, da so ga zasledovali vohuni, ko je bil zaposlen v Chrysler tovarni. Preiskava je dognala, da je ?a poletje najel bungalow skupno z Johnom Andrewsom, ne tla bi vedel, da je Andrews vohun. Andrews ga je predstavil nekemu Batlm, češ, da je milijonar, in Bath je plačeval za vse njihove zabave. 44Nekoč nas je Bath pripeljal nek hotel in je naročil šampanjca," je rekel Frankensteen. "Tedaj sem prvič pil šampanjca. Andrews in jaz sva povabila Batha in njegovo ženo na kosilo, da sva mu vrnila. Želel bi, da sem mu tedaj djal arzenik v njegovo jed." Frankensteen je rekel, da je šele na senatni preiskavi dognal, da je bil Andrews vohun v službi Chryslerjeve družbe. Kot trdi Frankensteen, js Andrews vedno ščuval k stavkam in se je izdajal za stavkar-fckega voditelja. Na podlagi naznanil, katera je Andrews poslal svoji družbi, je bilo sto in sto delavcev odpuščenih. Ko je Frankensteen izvedel, da so ga zasledovali vohuni, tedaj je preiskovalnemu odboru rekel: "Z delavskimi vohuni ne bomo delali v isti tovarni. Tovar-Tie morajo odpustiti vohune, ali pa bomo pustili delo. To rečem zato, ker zastopam večino delavcev Chrysler j eve družbe." VOHUNI ZASLEDUJEJO NEMCE vandervelde je odstopil Ni bil zadovoljen s protestom pri španski vladi. — Drugo ministrstvo bo najbrže ostalo. BRUSELJ, Belgija, 28. jan. — Belgijski nadomestni ministrski predsednik, soeijalisr Emile Vandervelde, je odstopil, toda ostalo ministrstvo zaradi tega najbrže ne bo odstopilo. Vaudelvelde je odstopil, ker ni bil zadovoljen z besedilom protesta vnanj. ministra 'zmernega socijalista' P. H. Spaaka na špansko vlado v zvezi s smrtjo poslaniškega tajniku barona de Borchgrave. De Botchgrave je bil pri Madridu ubit. Belgijska vlada je madridski vladi poslala oster ultimatum, ter je zahtevala, da ie Borchgravejevo truplo prepeljano v Belgijo in da španska vlada plača zanj odškodnino. Izvršcvalni odbor socijalist:-čne stranke je odobril Vander-veldejev odstop, obenem pa je sklenil, da bo Še dalje podpiral Van Zeelandovo vlado. Van-derveldejev odstop smatrajo za Spaakovo zmago, ker je nasproten socijalistični stranki device. Vandervelde je sam poskrbel za to, da ne bo nastala kabinetna kriza ter jo za svojega naslednika predlagal urednika socialističnega lista "Le Peu-ple". Druga politična senzacija pa se je dogodila v senatu, ko je prometni minister Marcel Hen-; ri Jasper jokal, ko so fašistični reksisti napadali njegovo osebo. Seja je bila zaključena. Ko se je Jasper zopet vrnil, je bil pozdravljen s ploskanjem. Belgijska vlada je koalicija socija-listov, katoličanov in liberaK cev. smrtna kazen 2a zarotnike Državni pravdnik Višinski je zahteval smrtno kazen za viseh 17 obtožencev. — Radek si je sam pisal smrtno obsodbo. WASHINGTON, D. C., 27. jan. — Predsednik naselniške-ga odbora poslanske zbornice Dickstein iz New Yorka je povedal v kongresu, da " nemški vohuni, konzuli in zastopniki v tej deželi'' zasledujejo 19,000,-000 Nemcev, ki žive v Združenih državah. Dickstein trdi. da ti zastopniki skušajo dobiti od Nemcev zaprisego zvestobe do nazijske vlade za slučaj vojne in jih hočejo prepričati, da so dolžni delovati za dvojo domovino. Dickstein je dalje rekel, da nemški agenti vežbajo v Združenih državah 20.000 Nemcev v uniformah, največ v državah Illinois, Pennsylvania, New York in Michigan ter jih pripravljajo na prihodnjo vojno. Naročite se na 4 * Glas Naroda" največji slovenski dnevnik t Združenih država HITLER BO ABSOLUTEN VLADAR BERLIN, Nemčija, 28. jan. — Nazijski krogi zagotavljajo, da bo kancler Hitler po svojem govoru v soboto, 30. januarja postal v vsakem oziru nemški cesar, razun po imenu. Hitler bo najprej razpustil parlament 741 poslancev ter bo mesto njega postavil parlament z zmanjšanim številom poslancev. Sobota je po celi Nemčiji razglašena za "Hitlerjev dan triumfa". Notranji minister Willielm Prick je v svojem govoru pri merjal Hitlerja z 'nekdanjimi pruskimi kralji. t V soboto bo najbrže nazijski svet Hitlerju podaljšal polno-moč. ki mu je bila podeljena 23. marca, 1933, ali pa bo celo imenovan za dosmrtnega diktatorja Nemčije, : MOSKVA, Rusija, 29. jan. — Državni pravdnik Andrej Višinski je za Karla Radeka in njegovih 16 soobtožencev zalite val smrtno kazen — isto kazen, Katero je Radek sam v avgustu zahteval za Zi no vi jeva in 16 njegovih tovarišev. Državni pravdnik je imei svoj zaključni govor 5 ur. Višinski je poročal, kako so se Radek in njegovi tovariši zaro lili s Trockim, da bodo s po močjo Nemčije in Japonske strmoglavili sovjetsko vlado in zopet vpeljali kapitalizem. "Radek je zahteval, da morajo izdajalci plačati z življenjem. Ali se spominjaš, Radek?" se je Višinski nenadoma obrnil k obtožencu. Toda nekdanji urednik vladnega lista "Iz-vestja" je sedel s povešcno glavo in molčal. "Ko je Radek v avgustu za-i:t:val smrtno kazen za 16 izdajalcev, je napravil majhno napako," je zaklical Višinski. "Radek je mislil, da je pisal proti Zinovijevu in Kamenevu. Ta proces je popravil njegova pomoto, kajti pisal je sam proti sebi." "Postava zahteva v slučaju dokazane krivde smrt z vstre-litvijo. Samo, če so olajševalne okolščine, more biti ta kazen premenjena. V tem slučaju pa ni takih okolščin. "Obtožencev ne dolžini sam podlega zločina veleizdaje in vohunstva. Pomislite na žrtve njihovega dela, na ljudi, ki so bili vsled sabotaže ubiti in pohabljeni. Te žrtve stoje sedaj kot tožitelji poleg mene. Mrtvi ^toje tukaj in s svojimi strohnelimi rokami kažejo na vas i-i zahtevajo z menoj in s celo deželo vred edino primerno kazen: smrt z vstrelitvijo," jo zaključil Višinski svoj govor. Poznejša poročila javljajo, da je bilo trinajst zarotnikov obsojenih na smrt. Kari Radek. Sokolnikov in Strojlov so bili obsojeni na deset, V. Arnold pa i:a osem let ječe. —- -____ - ^ AVSTIUJSKO-NEMŠKA POGODBA DUNAJ, Avstrija, 28. jan. Na Dunaju je bila podpisana nova trgovska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Po tej pogodbi bo avstrijski izvoz v Nemčijo povečan za 43,000,000 šilingov ($8,049,000), nemški izvoz v Avstrijo pa za 40 milijonov šilingov ($7,488,000). delegacija je naprosila za varstvo delavcev FLINT, Mich., 29. januarja. — Governer Fr. Murphy je delegaciji Flint Alliance očital, da skuša v Flintu izzvati nemire, da bi bilo vojaštvo pri-siljeno poseči v avtomobilsko stavko. Delegacija je prišla k governer ju in ga je prosila, da ji obljubi, *ia bo vojaštvo ščitilo neunijske delavce, ki žele pri • četi delati v tovarnah General Motors. Murphy je delegaciji naravnost povedal, da njena prošnja nikakor ni na mestu ter Flint Alliance očital, da je v veliki meri kriva, da je bil zavržen sporazum, ki ga je dosegel v Lansingu med zastopniki obeli strank. "Ako se to ne bi bilo zgodila, bi bili sedaj vsi na delu,'1 j.? rekel governer delegaciji. — "Upam, da mojega odgovora ne boste rabili za vzrok, da gre-sio nazaj v Flint in boste razburjali ljudi." Drugi dogodki v avtomobilski stavki so naslednji: 1. General Motors družba je izposlovala, da je sodnik Paul V. Gadola pozval predsednika unije avtomobilskih delavcev Homerja Martina, da se 2. februarja pri njem zglasi in mu navede vzrok, zakaj stavka rji v- dveh tovarnah Fisher Body bi smeli biti ne vrženi iz iO- varn. 2. V Saginaw, Mich., je v če trtek zvečer poulična druhal napadla šest unijskih delavcev. Zato je župan Frank Marxner naprosil governerja Murphvja, da v nedeljo pošlje v Saginaw vojaštvo, da skrbi za red, ko bodo imeli avtomobilski delavci veliko zborovanje. 3. Governcrjev namestnik Ti. J. Nowicki jo obiskal "sedeče'* stavkarje v Fisher Body tovarnah ter jim zagotovil svojo naklonjenost in slednjič rekel: "Storili bomo za vas vse, kar ;*e v naši moči." 4. Vsi trije unijski organizatorji Tony Frederhoff, Frank O'Rouke in W. .T. Hynes, ki so bili poškodovani, ko je bil njihov avtomobil v Saginaw pre-vrnjen, so izven nevarnosti. — Unija pa bo proti General Motors vložila tožbo za odškodnino. 5. Unijski voditelji izdelujejo spored za veliko zborovanje unijskih delavcev v nedeljo popoldne v Saginaw. Med drugimi govorniki na zborovanju bo tudi nastopil Joseph Dietzel katerega delavci, ki so proti sedanji stavki, najbolj sovražijo, vsled česar je nevarnost, da Pride tekom zborovanja do izgredov. 6. Vojaško poveljstvo poroča o veliki napetosti v Flintu. Veliko število delavcev, ki sicer ne pripadajo k organizaciji Flint Alliance, kaže posebno veliko sovraštvo do stavka rje v v tovarnah Fisher Body. Ti delavci bodo po zgledu delavcev v Saginaw najbrže skušali pognati nnijske organizatorje iz mesta in bodo obenem napadli delavcp v tovarnah, 7. Proti jutru je hodilo okoli glavnega stana Automobile Workers okoli 100 mož, ki s.j se obnašali zelo sumljivo, ker so v rokah nosili palice. Zadnjih šest ur pa je tudi v tovarno Fislier Body št v. 1 dospelo uinogo stavkarjev, ker pričakujejo napada na tovarno. WASHINGTON, D. C., 29. januarja. — Vlada je naročila zveznemu detektivskemu uradu, da uvede preiskavo in do-žene, kaj je resnice na trditvi unijskih voditeljev, da so bi i i čez mejo poslani stavkokazi v Andreson, Ind., kjei* je stavka pri General Motors. Zvezni uradniki pravijo, da so bili zvezni detektivi pooblaščeni zadevo preiskati, ker j«; po postavi prepovedano pošiljati stavkokaze čez državno mejo, da v kakem kraju zlomilo stavko. položaj na španskem MADRID, Španska, 29. jan. — Z nenadnim napadom v zgodnjih jutranjih urah so republikanci pognali fašiste iz Za-padncga parka pri Madridu in so fašisti obdržali samo na vogalu parka 40 jardov strelnih jarkov. Prej je vsaka stranka držala polovico parka. Vsled tega so fašistične postojanke pri Vseučiliškem mestu v veliki nevarnosti. Odkar je gen. Franco pred tremi tedni pričel svoj veliki napad na Madrid, so republikanci na raznih krajih napadali fašiste in so vsakikrat zasedli nekaj ozemlja. Posebno važni so uspehi, ki so jih dosegli na Cer^o de los Angeles, » v Carabacliel in v Vseučiliškem mestu. MADRID. Španska, 29. jan. — Vojno ministrstvo naznanja, da so vladne čete vzele tri vrste fašističnih zakopov ter so dospele blizu Porcune. V tel; bojih je imel uporniški general .Jose Varela 150 mrtvih. Republikdhci so tudi zavzeli mesto Quentas Beas v provinci Granada. LONDON, Anglija, 29. jan. — Kot pravi zavarovalna družba Lloyd, je bilo včeraj zaprto pristanišče v Sevilji. V Sevilji, ki leži ob reki Guadalquivir, 50 milj od Atlantika, ima svoj jelavni stan ^eueral Oonzalo Queipo jJ* I^ano, ki poveljuje južni fašistični armadi, ki prodira proti tfalagi. . y'iR^UI" New York, Saturday, January 30, 1937 2772? LARGEST SLOVENE DAILY IN VJS.A. das Naroda" (A Owned and 9L0TENKJ PUBLISHING C0MTAN1 President L of jjiislnn— at tiw corporation and U above cur. m. i. « L A 8 NARODA (Veka al the Peapfte) Issued Every Daj Except Bnndajs and Holiday* In odo M bo velja ss Ameriko ta Za New Tork sn celo leto r« WTM Kiimlo •••»••••SStfSSSSSVSSS $6.00 Za pol leta..... $8Jf€ Is pol leta • 000 •• p •••• • Za lnoosutro sn celo lete 97.00 So četrt ls Za pol leta..... 98*00 Tearlj 98.00 la MHtaoeU ee ne prioUnJeJa Denar aaj ee blagovoli po Mooej Order. Pri spremembi kraja naxoftnlkov, prosimo, da se tudi prejinje blrali&če nasaani, dd hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on -Glas Naroda" Unaja vsaki daa nedelj k praznikov "OLA8 NARODA". Z1S W. IMi Street. New ¥*d N. T. Telephone: GHelsea 3—1242 4 POPLAVA Amerika je etsto milijonov dolarjev. Koliko človeških življenj je zahtevala izplava, zaenkrat še ni mogoče dognati. Zvezna vlada je takoj priskočila na pomoč, ]H)leg zvezne vlade pa tudi državne, občinske In mestne oblasti ter i>osamez-niki. Toda z denarjem, pa naj ga je še toliko, nikakor ne bo mogoče popraviti vse škode in zabri>ati tragedij, ki so bile posebno v Cincinnatiju in Louisville na dnevnem redu. Ker se pa v Ameriki poplave, četudi ne v istem obsegu skoro redno ponavljajo, bo prej ali slej potrebno poslužiti se vse človeške iznajdljivosti za preprečenje takih katastrof. Mojstrstvo v brzdanju naravnih sil je v tej deželi razvito do skrajnosti in zato lx> najbrže mogoče na ta ali oni..način reke tako regulirati, da se slične katastrofe ne bodo več zavrnile. Položaj Evrope je VANDERVELDE Dolgoletni voditelj lielgijske socijalistične stranke in dolgoletni predsednik soeijalistične delavske internacijonal-\ Kmile Vandervelde, je odstopil kot namestnik belgijskega ministrskega predsednika. Odstopil je, ker se ni več strinja! z-belgijsko politiko napram Španski. Simpatije, ki jih goji napram borbeni španski ljulastiti javnih organizacij, da zado^te svojim osebnim skominam, demokracija 7« postane nekakšen slon, čigar edina naloga je nositi na svojem hrbtu j>eščico spretnih in premetenih." mmmmmamtmmmmmssmmmmmmmmr^ — II ■Hill'II::: iftHHMHIHin diji, skrivnostni deželi pradavne modrosti, piše dr. Karel Hu-jer v praški "Narodni Politiki'*, me ni mogla doleteti večja sreča, nego imeti za gostitelja pesnika in filozofa. Ta sreča me je doletela te dni, ko bivam v domu Rabindranatha Tagore ki nosi ime Uttarayan in stoji blizu znane Tagorove univerze Visva Bharati v Šantiniketanu. Mojstrove besede me globoko prevzemajo. V njih je lepota duše, nežno, umetniško čuteče, v nje modrost tradicijonalnih podeželskih indijskih mislecev, ki je ni skalila suha slovarska učenost in zato se ni odtujila življenju. Nekaj posebnega je, kako te besede globoko zadenejo ne samo probleme Indije, temveč sploh probleme Evrope trpeče pod mržnjo in nesporazumi. Prak t i čen pol i t i k poroča: Kaj nam zdaj pomaga pesnik? Skoda, da se je poezija odtujila našemn življenju, ki je postalo tisočerim celo vsakdanja zadeva golega obstanka. V Ta-goru vidim, kako ima pesnikova duša bližjo pot k pojmovanju pravičnosti, nego še tako znamenita logika. V Indiji je na primer najtežji problem po-lo-žaj indijske vasi, čije prebivalstvo prestavlja 90 odst. vsega prebivalstva dežele. Rabin« Irana t h Tagore je prav za prav že pred Gandhi jem opozarjal na ta resni položaj in vse svoje življenje je posvetil po-vzdigi kmeta. Baš tu sem videl razliko mM pesnikom in politikom. Tagore ni prikrival svojega nezadovoljstvu s poli tiki, ki preveč govore, v stiski pa ne priskočijo ljudstvu na pomoč. Pri Tagoru sem videl, kako tra je privedla vroča ljubezen do narave k umetnosti, za katero je vedno našel pobudo na kmetih. Njegove misli o položaju naše družbe, o razmerju med mestom in vasjo, so zelo globoke in pomembne tudi za naše razmere na zapadu. Težak položaj v Indiji je povzročil pritisk za pad ne civilizacije. P«snik je zelo lepo govoril o naravni potrebi mest, kot središč v organizmu. Vasi, ki so bile po Tagorovem mnenju prvotno žarišče komunalnega, sodelujočega in gostoljubnega življenja, so bile tudi v harmoničnem. zdravem razmerju do mestnih središč, ki so predstavljala zdrav procvit. Toda v sedanjem (bolezenskem stanju mesta bi jih lahko primerjali s čirom, ki se napenja po obsegu in dela vtis dozdevnega procvita. Pesnikovo življenje je tako enostavno, kakor vidimo po vsej Indiji in ki bi veljalo pri nas za asketsko. V Indiji pa ni nič posebnega. To je naravna pot in ohranjuje se samo tradicija, ki je v Indiji mnogo moč- IMAMO V ZALOGI BUZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New Tork, N. Y. VOJVODA W1NDS0RSKI NA SMUtEH. Te dni se je pojavil bivši angleški kralj Edvard VIII. sedanji vojvoda Windsorski na Se-memiku in je izrazil željo, da hi pod strokovnim vodstvom napravil smuško turo. Dali so 11111 na razpolago znanega avstrijskega smuškega sportriika Waltcrja Dellekartha, ki je odšel z vojvodo takoj na precej zasnežen teren, ki so ga za ta čas zaprli za vse druge obiskovalce. Dellekarth pripoveduje sedaj, da je ost-d vojvoda nad štiri ure na dilcah in da se je držal sijajno. S skrivnostjo smučanja se je seznanil sploh šele pred dvema letoma in odtlej je imel, kar je umlj-vo, lc malo časa za to. Te dni je bil torej po dveh letih prav za-prav prvič na smučeh. Njegova športna zmogljivost je Dellekartha naravnost presenetila. To je dokaz športno zelo dobro 5treniranega telesa, če more nekdo po tako dolgem premoru cele štiri ure neprestano vež-bati. Dellekarth je te štiri ure Pravniki v državi Tennessee j sani čutil v svojih kosteh, voj-so si nad poroko uekc učitelji-, Voda pa ni kazal nič posebne ce z njenim učencem, ki se je izvršila pred nekoliko meseci, Peter Zgaga JE P AC TAKO. Za konski mož v osnovni šoli. LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA'' dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA "RAZPOLAGO JE LE SE; NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAjJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE- dolgo belili glave. V neki vaški soli je 29-letna učiteljica Paulina Robertsova poučevala sinove in hčere farmarjev ter poljedelskih delavcev. Med njimi je bil tudi 15-letni Harris Reeder, bostro. umen deček. Vanj se je zaljubila učiteljica in 011 vanjo. Naklonjena sta si bila tako. da sta se sklenila poročiti. Šolska oblast, ki naj bi dala dovoljenje za to poroko, pa je prošnjo učiteljice odklonila, češ, da mladi Človek še ni odrasel šoli, ki jo morajo dečki po tamkajšnjih zakonih obiskovati do 10. leta. Rolx-rtsova pa je vložila priziv, češ. da ni v Združenih državah nobenega paragrafa, ki bi prepovedoval kakšni učiteljici poročiti se z mladoletnim učencem, če se njegovi starši s tem strinjajo. In Reedcrjevi starši niso ugovarjali nenavadnemu zakonu. Nato so oblasti nčiteljici le dale dovoljenje za poroko, obvezati pa se je morala, da bo nje "mož" v redu dovršil šolo do svojega 1f>. leta. Oba dela sta imela tudi v resnici dobro voljo toda sošolci so se Recderju tako posmeliovali, da je šolo rajši zapustil in začel delati na farmi svojih staršev. Ali ga bo morala sedaj žena privatno u-či*i, dokler ne doseže 16. leta, o leni odločitev tennesseejskili šolskih oblasti še ni padla. V newyorski hotel New Yorker je prišla nedavno mlada ženska ter se vpisala kot Mrs. Grogin. Najela je sol>o samo za eno noč. Pa ni niti eno noč ostala, ampak je že po šestih urah odšla. Služabnica, ki je šla sobo pospravit, je dobila na postelji sedem funtov težko deklico-no-vorojenko. * Ralph Burdiek je dal v neki časopis v Miami, Fla.. sledeči oglas: — Jaz sem prvovrsten lenuh, sovražim delo, nisem preveč pošten, imam rad kratko ure in dobro plačo. Najraje bi dobil službo šoferja. Že vna-prej povem, da nočem delati, toda zaenkrat mi nič drugega ne kaže. Ralph Burdiek je dobil naslednjega dne sedemnajst ponudb. ga. Vojvoda vozi po najčistej-j . ši ariberški .šoli, njegov tajnik V m^tu Dover v drzavi komodor Lam, pa je smučal v!Jersey je lBletm Samuel Mili švicarskem slogu. Med smučanjem je bil vojvoda zelo dobre volje in je ]>o-vedal mnogo zabavnih anekdot iz svojega športnega življenja. Uri* so minile kar mimogrede in šele somrak je j>ovzročil, da so vežbanje ustavili. Po po-vratku v hotel je vojvoda popil samo nekaj čaja in pojedel nekoliko z maslom namazanih kruhov. LUČI NA DNU JEZERA. Nv navadna avtomobilska nesreča se je zgodila na božični večer v Desenzanu ob Gard-skein jezeru. Na nabrežju te*ra kraja, kjer pristajajo parniki, j«' začelo neki avto iz Trevisa, v katerem so bili trije potniki, majal sein in tja in ga je vrglo nazadnje v jezero, ki je tam kakšnih pet metrov globoko. Nekoliko ur pozneje pa so ljudje opazili čudno svetlika-nje na dnu vode. Stvar so preiskali in so odkrili, da gorita na dnu v resnici dve luči. Z grozo so spoznali, da gre za žarometa avtomobila, ki se je bil pri padcu prekopicnil. Herme-tieno zaprti žarnici pa sta goreli še pod vodo dalje in sta pripomogli, da so nesrečo odkrili. Voz so dvignili in v njem so našli vse tri osebe, seveda že davno mrtvt. DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" iWBBBMM^JiiiUiiBMiitiBMMJWiaaiiHiyiuiiMa iHiumim Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški mM "Gltsa Naroda" 2! 6 W. 18th Street ' New York City Poeiljite takoj, da bodo dobili za praznike! Važno za potovanje. pttmtt t atari kraj ali dobiti koga od Je t T*eh stvareh. Vsled naše dolgo- vati naJMjte pojasnila ia todl vse da J» potovanje-! •brnite na nas sa vsa pojasnila Ml prafafciM vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, petni liste, viseje in sploh vse, kar Je sn potovanje petrehns v najhitrejšem fesa, in kar Je glavno, n naJmaqJSe strtika. Nedržstvljani naj n Mi is top« » Hlniijn do is*ij^;s trenntka, ker povratne dovoljenje. BE-ENTBY Pilite torej takoj xa boste poceni in In potovalL SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2t& West 18th Street New York, N. Y. or obstrelil petnajstletno Jean Nasli. C'akala je liiwla kazen. Dekleta je vprašal, če hoče vzeti. Ona je rekla: — Ja. Zoč dolarjev. Joseph E. Julius je bil. pre-dno so ga zaprli, župan v Youngstown, Ohio. Iz jetnišnice je te dni sporočil, da bo kandidiral za župani mesta Campbell, Ohio. * Medtem ko vsa dežela z največjim zanimanjem zasledil?:«* razvoj stavke pri General Motors Corporation, je 650 uslužbencev Walker Mfg. Co., v Racine, Wis., kar tjavendan zastavkalo. Niso hoteli ne delati, ne za pustiti tovarne, pač so pa sede-!i pri strojih. Sedeli so štiri dni in štiri noči. Sedeli, jedli in dremali. Pa ni nihče vedel, čemu. Niti kompanija, niti unijski organi zatorji. Niso se namreč pritoževali in niso stavili nobenih zahtev Po štirih dneh so pa zopet začeli delati. * Hitlerjevo časopisje objavlja fotografije krušnih vrst, ki se baje še vedno vijejo po nekaterih ameriških mestih. Hitler najbrž domneva, da se bo nemški narod ob pogledu na te fotografije nasitil. « Rojaka sta-se sprla. Pa pravi prvi drugemu: — Ti si osel. — Ti si pa pijanec, — odvrne drugi. — Priznam, da sem pijanec, — potrdi prvi, — toda tudi pijanec je včasi trezen. Osel pa ostane vedno oseL At .jtwA-'/. i .iyyiy ^ « ... ___ - v fe« ^••v f-- ' -u' t/ . ■■ t-. —--— " GLA8 NA ROD A" / New York, Saturday, January 30, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJ3.7L JOŽE ŽUPANČIČ: "J«*j ... O, jej! . . . okradli so me! Na pomoč! . . . Pomagajte! ..." se je drl na ves glais štacunar Lipe Podbukovnik in hitel proti koncu trga, kjer je stala hiša trškega župana Gašperja Hudournika. Ljudje so prihajali na vrata in prestrašeno spraševali, kdo je kradel in koga so oplenili. Stacunar Lipe pa ni mogel priti k sebi, temveč je spet znova pričel jadikovati: "Okradli so me! . . . Stacuno so mi izropa-li . . . Ljudje božji na pomoč!" Ko je dospel Lipe Podbukov-nik do županove hiše, ga j( spremljala že velika množicr trza no v, gospodinj, gospodarjev, fantičev in dekličev, pa tudi psov ... in vsa ta množica je vpila in tarnala, kakor b: se bližal sod nji dan. Trški župan Gašper Hudournik je sedel na trinožniku pr^d hišo in je luščil fižol. Ko j* najodličnejši mož v trjaru zaeul da se bliža k njegovi hiši jadi kujoča množica, je brž odrinil od sebe pehar z fižolom in na ročil svoji ženi Rezi: "Brž skoči v hišo po Uradni list!" Množica, ki je dospela s šta cunarjom Lipetom k hiši, jc ugledala župana Gašperja, ko je zamaknjen strmel v zvite pa. ragrafe. Hipoma je vse utih nilo in Lipo se je pretil k žu panu ,pritegnil je prste desne roke h klobuku in z drgetajo-čim glasom zastokal: "Župan Gašper, pomagaj mi. Okradli so me!" "Anti je spet kakšen umor. uboj ali rop v naši občini!" se je razjezil žujian. "Takoj bomo napravili protokol!" Nato j<- začel zasliševati obupanega Podbukovnika, ki jt skozi jok {»ovedal svojo nezgodo. Na vratih v trgovino je imel z žeblji pribito podkev, novo, svetlo konjsko podkev — zdaj je pa ni več. Pred kako uro je ;e bila, potem pa je pri-Š«d v štacuno popotnik in prosil za miloščino. Stacunar ga j»» segnal iz liiše in mu svetoval, naj m je dela, kakor berači. Za njim ni gledal, ko je šel iz hiše. ko pa je kasneje prišel eden \z-med 3os<*dov kupit konjsko podkev, je ni bilo več na vratih ..." In nato je oškodovani štacunar bridko zajokal. "Anti praviš, da je bil v trgu pohajkač!" je z uradnim glasom vprašal župan Gašper in pristavil: "Dobili ga bomo in pošteno ga bomo zmikastiti." Srdito je zaključil župan svojo grožnjo in se ozrl po občanih: "Dokler bom jaz tukaj župan, se v moji občini ne bo kradlo." "Tako je, prav je tako!" mu jo vsa sosefeka pritrdila v en glas. "»Pokličite biriča Načeta!" je nato odredil pravični župan Gašper In trška drobnjad se je kakor preplašena kurja* družina raz tepla po vseh potih in kotih in vpila: "Nace Počasne. .. Birič! .. . Župan Gašper te kliče!" Pa se je vrnila trška mladež spet naoaj in žalostno povedala: "Biriča ni nikjer." Župan Gašper je trdo vzrojil in dejal: "Če ga ne najdemo kmalu, bo mož ob službo . . ." In je še povprašal: "Kje pa 9te ga iskali!" "I, po vsem trgu smo vpili in klicali. Načeta Počasneta pa ni bilo nikjer." "Sramota oa naš trg!" so zabrundali ogorčeni možje -in žene. '♦V trg se priklati tat, razbojnik in rokomavh, našega biriča pa ni nikjer! Ob službo i njim!" "Nikarite soditi prenaglo!" se vtakne vmes pomiri ji vo gos- PRISEGA S KOLEKI z županom Gašperjem navskriž. Začutil je, da je spet prilika, ko lahko pokaže svojemu tekmecu Gašperju malo pod nos in se potegne za biriča Načeta, zato ker mu verno prinaša vsak zasluženi dinarček za zapitek. "Nikari ne sodite prenaglo! pomirja Zaplotnik množico in župana in svetuje; "Ali ste že iskali Načeta doma v njegovi kajži ?" Zupan Gašper, nejevoljen, da ga spravlja Zaplotnik v zadrego pred volilci, se obrne za dirčno k mladini: "Nu, ali ste že iskali Načeta Počasneta v njegovi kajži?" "Se ne . . tam še nismo bi li," se opravičuje počasi in pol-tiho mladina. Škodoželjno se zareži občin stvo in Zaplotnik de zmagovi to: 44Kaj nisem imel prav?" "Alo zmazki! Takoj po Na četa na njegov dom!" zaukaž« župan Gašper. Pa se nihče ne gane z mes*a. Počasnetova kajža je na drugem koncu trga in nihče ni ho tel izpred županove hiše, ker je vsakdo pričakoval, da bi znal medtem kaj zamuditi. Župan, videč, da je poražen, napodi svojega pastirja Jokca. naj zdrvi po Načeta na njegov dom. Počasi in nejevoljen se odtr-ira Jokec iz množice in se zo 2000 km dolgih ceveh iz Minula v Iraku. Jeruzalem se odlikuje po svoji pestrosti v narodnostih in družbi. Vsak človek najde tu sebi sorodne družabne sloj*-, pa tudi jezik, ki ga govori. Ang leži, ki imajo glavno mo<" v Palestini, znajo spretno držati v >ahu Arabce in Žide. Arabcem groze, da bodo dovolili židovskim izseljencem prosto |>ot v Palestino, zidom pa namigujejo, da so oni njihovi sodniki in posredniki, ki odločajo v Palestini. Židovske in arabske organizacije so pa pod angleškim nadzorstvom. Čeprav so te organizacije na videz neodvisne, je njihov položaj zelo negotov. Zadostuje najmanjše prekoračenje po Angležih določene meje, pa so takoj razpuščene. L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: ČSB NA SVETOVNI RAZSTAVI V BRUSLJU. Na svetovni razstavi v Bruslju je bil lansko leto odprt češkoslovaški paviljon, zgrajen po načrtih arhitekta Hevthu-ma. Ppviljon zavzema površino 1200 kvadr. metrov in stoji na križišču glavnih ulic. Temeljna dekorativna barva je bela in rdeča v tapetah,.glavni dekorativni element so pa 2.5 m visoke steklene palice modre barve 94 "Viliju? Razumem. Papa ne sme vedeti, da si mu pisaK Daj sem! In Vili je tvoj, kajne: »bo kaj omahoval, ga že spravim spet nu pravo pot. Lahkomiseln je res, vendar pa le do jer." Shranila je pismo. "In zdaj pojdi, Ta>. posloviti se moraš od tete Gundi. In paziva, da levica lic- opazi, kaj se dogaja. L tegnilo bi ji škodovati. Toda mogoče še ne veš. kaj se jc včeraj—r' "Fric mi je vse povedal." "Kaj praviš, kako se je obnašala teta Gun <ecku je grozila resnična nevarnost. Toda pomisli: Ona! Od včeraj jo gledam s čisto dru ijačnimi očmi. Pojdiva, Tas!" Odločno si je obrisala lica, stisnila podobo pod pazduho in vlekla brata proti vratom. Pri tem ni videla, da jo Tasilo zvedavo opazuje in v skrbeh rao *ri vsako potezo njenega razburjenega obraza. Ko sta stopila Tasilo in Kiti v sobo, se je Gun di Kleesberg poskusila dvigniti v postelji. Ni >e ji posrečilo. Na deb<-lo obvezana roka, ypeta v dvojni zanki, je Ježala onemoglo na mod rt ;-vileni odeji, Frizura je bila neoporečna, lica so bila nežno nadahnjena s pudrom, ustni«-« -eveda enakomerno rdeče, o'urvi vranje črne. A njena hišna le ni mogla v naglici tako izbrano nalepotiti svoje gospodarice, kakor navadno drugekrat. Med nežnimi barvami se je videla vela koža z rumenkastimi lisami. To jt-dajalo licu truden izraz, ki so ga trpke poteze okoli ust in preplašeni pogled še povečevali Kdor je skrbneje gledal v ta obraz, je utegnil sklepati, da gospodične Kleesberg ni doletela le zunanje nesreča, temveč da ji je nekaj v«-l t -koga prestreslo »>o dušo. Dočim se je Tasilo spu>til na stol ob postelji, je smuknila Kiti v svojo sobo in postavila Anino sliko na Častno mesto. Fotografija m » t.-re prcdiiiee se jc morala umakniti v temeu kotiček, četudi je bilo v posvetilu pod nj«-i«<> sliko napisano, naj kraljuje saino ona v Kit': nem srcu. Močna občutja se brezobzirno oklenejo n<» vega in potisnejo na stran vse staro. Kake lol- go bo trajalo, da se bo morala tudi podoba lepe svakinje umakniti s častnega mesta -' Ali na takšno možnost Kiti v tej uri menda ni nič mislila. Zaverovano je zrla v sliko pred seboj in zasanjano šepetala: "Kako bo srečen! Kako bo srečen!" Ko je čula, da je Ta>ilo vstal in >e poslovil od tete Gundi, se je zmedla in zgrabila po raz-ičnih predmetih, preden se je zavedela, da ie hotela ogrniti plašč in zamenjati lahke "sanda-ie s trdnim: čevlji. Tasilo j«* vstopil in zaprl za set/oj vrata. Do!-_ro sta bila objeta brez besed. Slednjič si ,ie Tasilo oprostil sestrine roke s svojega vratu. "Daj, dragica, bodiva pametna. In ostani tu. Obema bi bilo težko, da bi bila mirna doli pred ! judmi." "NV, Tas! ?>amo v vežo še! Sti-nila bom zobe." i44Pa pojili." Resnično Kiti se je vedla junaško. Tako mirno. kakor bi >lo le ze nekaj dni ločitve, je segla v veži bratu v roko. "Srečno pot, Tas! In na svidenje!" Toda ko se je voz že premaknil m ji je Tasilo pomalmil izpod usnjene streho, je stegnila roke proti njemu, stekla ven na dež in skočila na voz. "Toda otrok!" "Prosim te, Tas. samo do vrtnih vrat." --Opotekla so je in omahnila T'l-dlu na kolens. Ko je pa voznik hotel ustaviti, ga je sunila v hrbet: "Naprej!** Voz je -tekel pod mokrimi bresti, da so se orli v svojih kletkah splaŠili ter zafrfotali. Pod varno usnjeno >tresico je objemala Kiti -vojega brata. "Pravim ti. Tas. če bi uboga Gundi ne ležala bolna, bi šla s teboj. Deset konj bi me ne spravilo več z voza." Tedaj je zadrdrala na cesti kočija. Prestrašena in raz-i »strjena i«* šinila Kiti kvišku. 4,Tas, ali ne ču->Š voza.' <"'e bi bila Ana."' Skozi odprtino vrtnih vrat ji* zapazil Tasilo glavi dveh bel«-ev. "I>a. to j«- njen voz." 44Ana! Ana!" j«- zakričala Kiti ko z uma. skočila z voza in >ti-kla čez luže. Zunaj na cesti i«- stala kočij«. Ko -o odprla njena vratca ji- stopila Ana llcrvveidi na podnožnik, se ji j.> Kiti obc>ila za vrat in ihtola: " Iincj ira ru-Ja, Ana! Im«-j ira rada! Osreči ira! Ol»oževala tem bom za to." DALJE Piti DE branil Srečko Lakota. "Pravici še ni zadoščeno," je pojasnjeval župan Gašper. "Za vsako prisego boš moral plačati kolek po pet dinarfev. Daj sem denar. Nace pa naj stopi v trafiko po koleke." Osumljeni mož, ki se mu je prostost že smejala, ko ga je Xace razvezal in spustil pa je vzrojil: "Figo bcm plačal . . . nič ... ne bom dal. Za staro podkev, ki ni vredna niti kovača, naj dam za samo prisego petnajst dinarjev." In je zavpil nato še bolj divje: "Figo bom plačal, raje nimam nič!" | Tn jezen da so se ljudje razmaknil i,, je segel Srečko Lakota za srajca, potegnil je iz nje podkev in jo je jezno telebnil pred župana. Nato pa je zbežal skozi gaz med ljudmi, nihče se ni upal za njim. Kdo neki bi silil za ta- kim, ki prisega, da je nedolžen, som priaegeU" se _ jejj* ge dokaže, da je tail v SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA - / 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Str««t New York, Saturday, January 30, 1937 THE LARGEST SLDVENE DAILY IN UJ9jt. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- 31 44Toda Hermina, kako pa to pride, da danes govoriš vse drugače kot sinoči?" 4,Saj ti pravim, Boto, da v svojem srcu ne morem pre nesti, da bi ta dva mlada -človeka ločila. Izvoliti mi moraš. Boto, da pišem Hennersbergu nekaj prijaznih besed in mu sporočim, da smo premenili svoje mišljenje. In to se mora zgoditi še danes dopoldne. Prej ne bom imela miru." Major začuden gleda ženo in upanje, da bo njegov otrok slednjič le srečen, kakor si je vedno skrivaj želel, ga predrami. Pa vendar pravi negotovo: 4 * Zelo lejK> je. Hermina, da ti je Lonina sreča tako pri srcu. Toda v svojem nasprotovanju si imela popolnoma prav. Ta možitev ostane velika neumnost. In — kaj bo pa z nama?" Žena se mu nasmeje. 44 Vse sem že premislila, Boto. in sem o tem ž< tudi govorila z Ix>no. Svoj nakit bom žrtvovala, kadarkoli bo treba. Rada se od njega ne ločim, ker je spomin na nekdanje boljše čase. Toda več mi je za Loniuo srečo. Kaj ne, Boto, da boš dal svoje dovoljenje?" Major prime njeno roko in jo poljubi. 44 Draga Hermina, povedati ti moram, da se mi danes zdiš tako ljubezniva, kot že dolgo ne. Popolnoma odkrito, tudi jaz nisem imel nikakega miru; vedno sem videl Lono, kako stoji pred menoj in mi govori: Papa, tu gre za mojo srečo! Zelo težko mi j** bilo. ko sem igral brezsrčnega očeta. In če misliš da bo slo tako, ako v resnici hočeš žrtvovati svoj nakit, potem tudi jaz iz srca rad dam svoje dovoljenje." Gospa Hermina se mu ljubeznivo nasmeje. 44Hvala Bogu, velika teža se mi je odvalila od src«. Takoj bom pisala Ludviku. Dobro, da je že mislil na to, da odpove svojo službo pri dr. Friesenu. In ker je doktor tako nenadoma umrl. bo kmalu odpuščen in tudi l,ona bo izgubila svojo službo. Xo, zato pa se moreta otroka tem prej poročiti. Saj tudi ni nikakega pomena, da bi jtfi še dalje mučili. " 44 Da. saj res; dr. Friesen, skoro bi bil vsled presenečenja nad nenadno premembo tvojega mišljenja pozabil. Skoda za moža. Kolikor mi je znano, niti nima bližnjih sorodnikov: samo nek oddaljen bratranec živi na posestvu nekje v Tu-ringiji. In ta bo sedaj najbrže vse podedoval, kajti — četudi je, kot pravi Lona. tajno zaročen, zadeva še ni postala l javna iti na of»oroko najbrže tudi ni mislil." "No. bratranec more biti samo vesel, ker bo dobil debelo dedščino. Samo sreča, da se dr. Friosen ni peljal z Ludvikom, drugače bi se bil še Ludvik ponesrečil." "Ali pa — bi mogel odvrniti nesrečo. Ko bi bil dr. Frie«*nov prijatelj vzel s seboj svojega Šoferja, i>a se mogoče ne bi ponesrečil. Mogoče sta bila kaj (»osebno vesela in petem lahko kaj zgodi. Vseeno pa bodimo veseli, da se Lu I vik ii i ponesrečil; Bog ve, da bi me to zelo bolelo. Sedaj pa moram iti; je že skrajni čas." Gospa Hermina mnogo ljul>eznivejše, kot navadno, pomaga svojemu možu, da se opravi in mu zavije prigrizek, ker je prihajal šele proti večeru domov. Ko odide, se gospa Hermina zapre v spalnico ter iz žepa izvleč«* časopis. Zojn-t poišče veliki oglas, v katerem je ime barona Ludvika Ifeniiersberga debelo tiskano in ga prebere zopet in zopet. Nato globoko diline. Kaka sreča! T.ufvik H nnersberg časopisa še prav gotovo ni dobil v roke. Pa danes bo komaj kdo v hiši dr. Friesena prišel do tega, da bi bral časopise. Tam je gotovo narobe. To je dobro! Zelo važno je bilo, da še ničesar ne izve o oglasu, dokler ne L > sama vse speljala v pravi tir. Kdo drugi ga bo tudi komaj opozoril na oglas. tS«j ni nikdo vedel, da je baron Hen-nersberg. Gospa Hermina je morala najti čas, da se mu pokaže v ugodnejši luči, igrati je morala velikodušno gospo, da bo mogla južneje tem bolj računati na svojo velikodušnost. In z Lono mora biti najprej zaročen, mogoče celo poročen — toda resno zaročen, to je bilo važno. Kajti kdo je vedel, ako bi še mislil na to, da bi se zvezal s hčerjo revnega majorja, ko bi že bral oglas? Ljudi je sodila sama po se4>i. Ako mu časopis ni prišel pred oči? — Toda oglasa navzlic temu ne bo bral. Njen pogled je tudi samo slučajno zadel njegovo ime. Tudi Lona in oče ne sineta dobiti časopisa pred oči, do kler sama ne bo mislila, da je primerno. Za nekaj časa bo časopis izginil. Malo bo jeze, kajti njen mož je hotel vsak večer brati svoj časopis, in gorje, če mu je kdaj izginil, potem je bilo vedno malo prepira. Toda to je rada vzela v kupčijo. Ixuia in oče bi vse pokvarila, ako bi videla Skrbno skrije časopis med svoje perilo sama imela ključ; nato pa se obleče. Ko je s tem gotova, gre v družabno sobo in piše Ludviku pismo. To je bila diplomatska poteza. In pismo nese sam* ra pošto, ko je šla kupovat za kuhinjo. Storila je vse. da bi Metropolitan Opera Zvezdnik pravi, čemu daje prednost lahki kaji Lauritz Melehior pravi: "ISajhujsa preizkušnjo, ki jo lahko dam cigareti, je poskusiti njen učinek na moje grlo po urah napornih skušenj. Prepričal sem se, da lahka kaja prenese to preizkušnjo. In zato, četudi nisem stalen kadilec, so mi Lucky-Strike ljube zaradi mojega grla. In slučajno, tako tudi moji ženi. Ko se vrneva v Evropo. nikdar ne pozabiva vzeti s seboj dobro zalogo Luckies ** SHIPPING NEWS N. eodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profeaijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Mr. Melrhior odobrava modrost te prednosti in isto« tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkid draži ji vcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted''. Luckies so prijazne grlu! Na unift, Id m Mdf (U vrte vJtoMTiM 2 februarja: Bremen t Bremen Berengaria v Cherbourg i iJ. februarja: j* Parla » Havre _ . ■j. Rex t Genoa t J. februarja * h V* Kuropa v Bremen t. - 10. februarja: 1 Washington v Havre 'a 13. februarja: l Conte dl Savoia ▼ Genoa • 10. februarja: 4 l Bremen t Bremen 1 februarja: i I le de France ▼ Havre 1 Saturnia t Trst * 'J4. februa rja : Mauhattan ▼ Havre l i - Queen Mary v Cherbourg . i februarja: tf. 1 Kuroiia v Bremen m '.T. februarja: . i Paris v Havre Rex r Geuoa ina rca : J Nouiandie v Havre Berengaria v Cherbourg 1 |MMI(Mll I>on>(-.ajo> (la ,M>(lo tudil kot strogo nevtralna država o-j razlir.no vafue vojaSke urade stali nedotaknjeni jhi vojnih 1 merjaj bolezen isehias. trganje v kolku ah bedni). Piščali be-drno kost. ker so že izza prazgodovinske dobe izdelovali iz njih drsalke. različne preselili važne iz mest oglas.' omari, do katere ji t,Mlin visoke doline Alp. v zavarovane KOŠČENE DEASLKE. j.n svojem bodočem zetu vživala ugled. In niti "je hotela obdržati v svojih rokah in vse voditi po svoji volji. Kii pride I .»ona v urad, najde veliko zmešnjavo. Usluž-'7"vM 80 l>5,i ninogo bolj razburjeni kot pa tedaj, ko so dobili sporočilo, da so zadeli loterijo. Vse dirja okoli. Pisarniški ravnatelj, bled, nervozen mož. ni mogel napraviti reda Na obrazu ima rdeče lise, naočnike si potiska enkrat navzgor, enkrat navzdol m pride Loni zelo razburjen naproti. "Gospica Stras-man, ne vem, kje mi stoji glava. Kaj hO danes z obravnavo v Heller^evi zadevi f Kje so listine' Ali vam jih je dr. Friesen izročil! NV morem jih najti." Lona nekoliko pomisli. "Bodite mirni, gospod ravnatelj, drugače bo šlo vse na- ,-VeV lA*Une 80 tukai: t»koj jih prinesem. Samo pomi-Jite ljudi, vse drugo prepustite meni." Lonin prihod že zadostuje, da pride v urad nekoliko miru Lona takoj st4>p, v telefonsko zvezo z dr. Tannerjem. Bil je ♦rijatelj dr. Friesena in ga je že pogosto zastopal, kadar ga ni "do doma. I>r. Tanner je k sreči imel čas. "Tukaj je pisarna dr. Friesena, tajnica, gospod doktor. Ali ste ze slišali o avtomobilski nesreči, ki je zadela dr J nesena T" (Dalja prihodnjič.) dogodkih. Tenia navzlic je švicarska vlada v sporazumu z generalnim štabom švicarske vojske ukrenila vse mogoče varnostne ukrepe. Xi verjetno, j V nekem nemškem muzeju je da bi doživela dežela kakšno! videti koščene drsalke, ki jih sovražno invazijo, toda obramb je leta ISJS7 naredil neki stalni načrt upošteva tudi to mož- ček in sicer natančno tako, ka-nost. - j kršuih se j«* spominjal iz svo- Poleg drugega hočejo pri lira-; jih otroških let. Te drsalke se. niti zlatemu zakladu švicarsko stojijo iz ovčje čeljusti, ki je narodne banke podobno usodo, j vdelana v les in ima zanko iz kakršno je doživel nekoč pro-l jermena. Prav do 1!». stoletja sluli srebrni zaklad v Benin, o so se drsalci drsali s takimi dr-katerem pravijo nekateri zgo-j salkami, )h> nekaterih krajih so rl o vinar ji, da so z njim Franco-; jih celo še nedavno u|H»rabljali. zi financirali Napoleonov po-! ~ ..„ . - hod v Egipt 1. 179«. Zaklad , KUzil<'n?. naj.«* jlokuzujej«, švicarske Narodne banke ceni-j' U " V"1 V 1'™?«°- I do vinski dobi drsalke. Izdelo- DVAKRAT POROČENI SAMEC. Avstrijsko vrhovno sodišče je pravkar izreklo dokončno sodbo o nenavadnem procesu. LAHKA IN HITRA MOŽITEV. Takoj je treba omeniti, da gre za Anglijo, puritansko deželo, in da so niti tam ta poskus n i obnesel. Menda zato ne, ker je bila dama preveč nasilna in brutalna. Miss Clara Colemanova se je peljala iz Londona v Hanwick in kraj nje je sedel mlad, zgovoren Francoz, « katerim je začela Angležinja raz- po katerem je bil neki možakar, govarjati. Kramljala sta o tem jo na okroglo 27(>0 milijonov! Švicarskih frankov. Da bi to zlato zaščitili pred vsako even- agmi)uo»oooo< ioo»ooo>o> JMilte nam ra cec« roall U-itov. raMrrtdjo kabin ta po* jaanUa n pot oranja. « SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Par—) ti« W. 11th St, Not Ink vali so jih tako, da so razpolovili k«»st — piščal — ovac, goveda ali konj, jo po eni strani n^rladili iti jo z jermeni, ki so jih potegnili skozi luknje, pritrdili na noge. Take drsalke so bile dolge jki 30 cm. Mnogo so jih izkopali blizu Berlina, v Švici, na Sodmograškem in v Angliji. Seveda so take drsalke poznali po vseh severnih krajih, kjer so jih imenovali "skidi." Drsali so se z njimi tako. da so se porivali s palicami. slieno, kakor se smučamo. Svodi pravijo koščenim drsalkam "is-laggor" kar pomeni toliko kot "ledeno bedro." Beseda je v zvezi z grško is-chion — kost v kolku (pri- navzlic. temu. da se je dvakrat poročil po katoliškem obredu, proglašen za sanica. Sedaj .'»8-Ietni Anton F. je začel 1. 1920 razmerje z nekim lekletom. Ker razmerje ni o-stalo br«*z posledic, se je ]x>ro-čil z njo še pred porodom. Zakon pa ni bil srečen in že po kratkem času sta so dala ločiti. Nekoliko mesecev poznejo se je F. z dispenzom poročil v drugič in sicer s hčerjo nekega znanega dunajskega zdravnika. Tudi ta zakon jo sklenil po katoliškem obredu. f*oz n^kaj časa so j«» dal sj>et ločiti, toda ve--ielje pa n» minilo. Preden bi se v tretjič poročil, je hotel bit: poiMilnoma prost in tako je dal T>o nekem odvetniku dnigi zakon zavoljo dispenza proglasiti za neveljavnega. Ko jo to dosegel, je »nlvotnik sknšal razveljaviti pr\-i zakon. V tožbi io navedel, da so svojci prve žene moža prisilili, da se je |>o-ročil ž njo. Dejansko sta dve rišlo na sodišče tudi mno^o railovedne-žev, posebno deklet in veselih vdov, ki so komaj čakale, kakšna bo razsodba. Mislile so si pač, da bi tudi njim kazalo vo žiti se z mladimi sopotniki skozi predore, če bi Colemanova pravdo dobila. Toda v splošno presenečenje je sodnik obsodil Colenianovo na denarno globo, Europa v Bremen !1). innrra: Uex v Genua '14. mara : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. marca : S.i. mar«-a : 1. aprila: 7 I le de France v Havre Bremen v Bremen 3. aprila: Cniite di Savoia v Genoa 7. aprila: Washington v Havre I^fayette v Havre Queen Marv v Cehrbourg 10. aprila: Europa v Bremen Rex t Genoa 14. aprila: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre aprila: Vulcan la v Trat 17. aprila : Bremen v Bremen 20. aprila : Koiua v Genoa 'JI. aprila: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 24. aprila : lie