Poštnina v kraljevini SHS v gotovini plačana. ZNANSTVENA REVIJA „LEONOVE DRUŽBE“ LJUBLJANA, 1923 TISKALA JUGOSLOVANSKA TISKARNA »Čas« 1923 XVII. letnik Zvezek 6 Vsebina. I. Razprave in članki: V. Katoliški shod in slovensko ljudstvo. Univ prof. dr. Jos. Srebrnič — Ljubljana.......... Je-li naša kraljevina nova ali stara država? Napisal univ. prof. dr. Ivan Žolger — Ljubljana .... Novi cerkveni zakonik in obrestovani e. Dr A. P......................................... Kriminalni proces zoper Jezusa Krista v luč novejših pravnozgodovinskih raziskovanj Dr, Metod Dolenc — Ljubljana................. Slomškov življenjepis p. Ožb. Rauša D. J (1750—1855). Prof. dr. Fr. Kotnik — Ptuj....... II. Iz našega kulturnega življenja: Domoznanstvo. Slovenci. Fran Erjavec (dr. Joža Lovren čič) — Na krvavih poljanah. Ivan Matičič (Dr. J. S.) . . Vzgoja. Most v življenje. Anton Čadež (J. Pavlin) . . . Cerkveno govorništvo. Velika skrivnost. Dr. Mihael Opeka (Dr. Anton Medved) ........................ Umetnost. Slovenska moderna umetnost. I. Slikarstvo Izdala in založila Narodna galerija (Dr. J. S.)... Leposlovje. Faraon. France Bevk (Andrč Čebokli). — Za novi rod. Stanko Majcen (Andrč Čebokli). ,— Slovenski pesniki in pisatelji. III. zv.: Matija Valjavec. Priredila Fr Erjavec in Pavel Flerč (J. Debevec), — Iz moje celice. M Elizabeta, O. S. Urs. (P. Roman Tominec, O. F. M.) . . 373 379 395 398 405 408 411 412 413 414 III. Kulturne drobtine: Drobec za kulturno zgodovino v Slovencih (Uredništvo »Časa«) 423 Popravek ...........................................................424 I istnica uredništva................................................424 IV. Kronika- Iz seje odbora L. D. (zvišanje naročnine)...........................424 Občni zbor L. D..................................................424 Ureditev lista (»čks«, 1. XVII., zvezek 6.) je bila zaključena 2. julija 1923. Opomba. Ponatis člankov in razprav iz »Časa« je dovoljen le z vednostjo in dovoljenjem uredništva ter z navedbo vira. Mb] (MH Maj |BH Mal (Mal fgfW [MM WH MH [Mffl [Mb V. Katoliški shod v Ljubljani in slo-‘ vensko ljudstvo. Univ. prof, dr. Jos. Srebrnič — Ljubljana. Slovensko ljudstvo je v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno živelo svojo pomlad. Narodnostna, socialna, a še neprimerno bolj verska ideja je bila, ki ga je bila zagrabila, da se je po dolgih dobah navideznega zimskega počitka zavedel svojih dolžnosti ter začel zidati stavbo lastne kulture in neodvisnega nacionalnega življenja. Mahnič in Krek sta mu bila tukaj klicarja, katoliški shodi pa velevažna zborovanja, od koder so izhajale zopet in zopet nove smernice za smotrno delo k istim ciljem. Kako je bilo vse to lepo navzlic morebitnim sencam, ki jih kritični zgodovinar tu ali tam zapazi! Velikega pomena je bilo, da so bili Slovenci politično edini, ker so živeli z neprevelikimi izjemami vsi v okviru iste države. Majhen narodič sicer, a organizatoma sila, ki ga je v najvažnejših činje-nicah prešinila: pri verskem, prosvetnem, gospodarskem in političnem dejstvovanju,, je vzbudila v njem speče moči živega zdravega organizma, da je pričel v resnici svojo pomlad. V to pomlad je prihrula silovita burja svetovne vojske ter povzročila ogromno razdejanje. Tudi drugi narodi so od nje prizadeti, vendar nobeden tako hudo kakor naš, vprav radi tega, ker ni nobeden tako majhen kakor on. Visoko zveneča gesla o samoodločbi, o prostosti, o moralni sili prava, o zaščiti svobodnega razvoja vseh narodov, velikih in malih, se niso nad nobenim drugim narodom izkazala v krutejši obliki kot prazne puhlice kakor nad malim slovenskim narodom. Kar so drugi zase zahtevali in dejansko izvajali, to so njemu odrekali. Moč je bila in je nad pravico; to je bridko spoznal. Navzlic neizmernemu trpljenju in strašnim zgubam na vseh dobrinah, ki jih je slovensko ljudstvo posebno v svojem zapadnem delu prineslo na žrtvenik svetovne vojske, je bilo Č.l, 1028. 26 vprav ono najhujše zadeto. Brez najmanjšega ozira na pravico do skupnega življenja, ki jo vsak narod ima v okviru svojegfe dejanskega etnografskega ozemlja, so pri sklepanju mirovnih pogodb velevlasti sekale nove državne meje naravnost čez telo našega naroda. Stoletja je bilo to slovensko telo politično že združeno, one so ga razparale, razčetvorile, ko so ga nasilno razdelile med štiri države. Tretjina vsega naroda mora sedaj živeti ločena od svobodnega doma v Jugoslaviji. Pred vsem svetom lahko ugotovimo, ne da bi nam mogel kdo oporekat!, da je to največja krivica, ki se je v novejša zgodovini prizadela kulturnemu ljudstvu, ljudstvu naseljenemu celo sredi Evrope! Bridka globoka bol polni ob tem dejstvu vsako srce med nami. Res je, katoliški shod najbrž ne bo pošiljal protestov in izjav v svet, ki bi se ozirale na veliko krivico, ki so nam jo mirovne pogodbe napravile. Krivica je predvsem političnega in mednarodnega značaja; naloga drugih faktorjev je, da tu pred svetom nastopijo, prav tako, da v lastnem narodu vzbude v tem oziru zavest še spečih dolžnosti. A res je tudi, da bo vsako solnčno razpoloženje v množicah, ki se bodo koncem avgusta od vseh strani Slovenije zbrale v Ljubljani, zadušeno v bridkosti ran, ki jih je mir svetovne vojske v telo našega organizma zasekal. Morda je prav, da solnčnega razpoloženja ne bo. Morda je ravno ta okolnost najbolj vplivala, da je že takoj od početka vse pripravljavno delo za ta katoliški shod krenilo v nepričakovano resno smer ter si postavilo za nalogo, dati našemu nadaljnjemu pokretu navodila, kako naj bi se naše ljudstvo versko in nravno obnovilo, da bi zadobilo v ti obnovi vir neizčrpne odpornosti sredi grozotne nacionalne nesreče, v katero ga je pahnilo krivično nasilje. Izčiščenje po večno veljavnih katoliških načelih in izvedba organiziranih čet v luči teh načel je bila naloga dosedanjih katoliških shodov. S temi načeli prešiniti še dušo vsakega posameznika v narodu, da prične živeti sveto in popolno, to so nameni V. katoliškega shoda. Ugotovilo pa se je, da tvori največjo oviro za tako življenje alkoholizem, t. j. nezmerna in neredna vdanost do alkoholnih pijač, na katerem po soglasni sodbi vseh slovensko ljudstvo boleha. — Načelnik oddelka za socialno politiko dr. Fr. Goršič je pri treznostnem zborovanju v Ljubljani dne 24. junija mogel javno konstatirati, da zapravi le tisti del slovenskega ljudstva, ki ga v tem oziru pristojni uradi v Jugoslaviji nadzorujejo in ki šteje komaj 1 milijon duš, za alkoholne pijače tri tisoč milijonov kron na leto (1922). Strašna številka, ki je pa še daleč daleč od prave resničnosti, kajti ona ne vsebuje silne množine alkoholnih pijač, ki se v zidanicah in sploh doma popijejo! Vse druge številke, ki izražajo prispevke za državo v obliki davkov, prispevke za kulturne ustanove, za narodne in verske svrhe, zginejo pred to ogromnostjo. Tista številka razkriva kakor blisk v temni noči pot, ki vodi v neizbežno propast, kajti ona priča, da stoje v narodu kot celoti daleko na prvem mestu neplemeniti pohlepi na škodo vsakega idealnega stremljenja. Koliko bi se dalo le iz malega odstotka ogromne svote treh milijard napraviti, če bi ga ljudstvo položilo na oltar dolžne ljubezni do bratov, ki so zapuščeni in oropani svobode, ki nimajo ne sredstev ne možnosti za neoviran kulturni razvoj; koliko za tiste, ki tiče v temi poganstva; koliko za nebroj vzvišenih nalog na verskem in prosvetnem polju! Pa ga ni; tudi tisti mali odstotek gre v nič. Alkoholizem posameznike in družine in posredno seveda tudi narod kot celoto gospodarsko in moralno upro-pašča in mu jemlje pogoje odpornosti proti raznim boleznim in pa še drugim tujim silam, mu jemlje smisel za nacionalno samoobrano, mu jemlje čut potrebe, da bi živel po veri in stremel po višjih stopnjah religioznosti. On je sploh najhujša ov.ira čednostnega življenja. On je po-glai. itni' vzrok tiste surovosti in toliko ogabnih prizorov, ki jih podajajo nabori in vpoklici rekrutov, razne slovesnosti, izletniške prireditve itd. On je dalje tudi poglavitni vzrok, da je v Sloveniji vsak sedmi otrok (1921) nezakonski, in da šteje v Slovencih armada nezakonske dece skoraj 40.000 duš. On meče sramoto na slovensko ime vsepovsod. Razklanost na razne države, s katero je mir svetovne vojske naš narod udaril, in bolezen alkoholizma, ki se je gotovo kot ena izmed moralnih posledic svetovne vojske v naš narod tako globoko zajedla, sta slovenskemu ljudstvu lahko usodna za vso njegovo eksistenco. Taki činitelji uničujejo tudi večje narode. Lahko rečemo, da ni bilo slovensko ljudstvo še nikdar v večji nevarnosti za svoj obstoj, kakor vprav sedaj. Saj ga tukaj ne ogrožajo samo drugi številčno, politično in kulturno močnejši narodi, on si v svojem zdravju in v svojem obstoju samemu sebi tla izpodkopuje! Celo L. Pitamic ugotavlja »za nas zelo žalostno dejstvo, da je ravno na mejah slovenski živelj le malo odporen, čemu je menda glavni vzrok — alkoholizem, ki podpira z moralno propalostjo tudi renegatstvo« (Nova Evropa, 21. aprila 1923, str. 353). Pomen V. katoliškega shoda v Ljubljani je ob teh dejstvih evidenten. Kot nepolitična manifestacija on, kakor se zdi, ne bo torej javno dajal duška vtisom radi nasilja, ki se je z mirovnimi pogodbami nad slovenskim narodom izvršilo, pač pa bo moral javno svoje stališče zavzeti nasproti veliki bolezni slovenskega ljudstva. Bolezen sama je moralna, je ena izmed oblik nezmernosti, zato spada po vsem svojem značaju v razprave katoliškega shoda. Verskonravna obnova slovenskega ljudstva je cilj V. katoliškega shoda. Pot k temu cilju je treznost, ki naj jo naš narod zopet vzljubi. Ne bo se dala ta pot tako hitro zgraditi, ker morajo pri tej gradbi sodelovati ne samo verske in kulturne, temveč tudi politične in gospodarske instance. Toda zavest, da je vzgoja k treznosti nujno potrebna, bo zmagala. Pri treznostnem zborovanju 24. junija v Ljubljani so se v poudarjanju življenskega pomena ideje treznosti za naš narod in v spoznanju, da je brezpogojno treba nastopiti proti alkoholizmu v Slovencih, strinjale vse kulturne smeri brez razlike svetovnega naziranja. Nekatere kulturnc-organizacije so s ponosom naglašale, da prepovedujejo svojim članom celo vsako uživanje alkoholnih pijač in da propagirajo abstinenco kar najizdatneje. To nalaga ne samo udru-ženjem, temveč tudi strankam, ki temeljijo na katoliških načelih, posebno dolžnost. Nikakor namreč ne sme biti, da bi se v zadevi, ki je eminentno moralna in ki radi tega globoko posega v verskonravno življenje celega naroda, dale desavuirati po činiteljih, ki katoliških načel ne poznajo, jih morda celo odklanjajo, pa že s čisto naravnih vidikov oziroma radi ljubezni do naroda na vso moč poudarjajo dolžnost brezobzirnega boja proti alkoholizmu, dolžnost, da moramo vsi delati za to, da bo naš narod videl v treznosti eno svojih najlepših lastnosti. Organizacije in stranke katoliških načel so dolžne, da se temu gibanju pred vsemi drugimi postavijo na čelo, kajti lepota, privlačnost in moč katoliških principov ni v naglašanju, temveč v konkretnem izražanju sredi dejanskega življenja! — Bodoči katoliški shod v Ljubljani se za Slovence vrši še drugače v bistveno drugih razmerah kot vsi dosedanji. Ti so bili v državi, ki je bila po konfesiönalni pripadnosti svojega prebivalstva skoraj do zadnjih odstotkov katoliška; sedaj živimo v državi, ki je versko mešana; katoličani so v njej celo v relativni manjšini. Naloga prejšnjih katoliških shodov je bila, sredi versko-načelnih nejasnosti osobito proti liberalizmu in verskemu indiferentizmu določno precizirati katoliška načela ter podati smernice za njih praktično izvajanje v danih socialnih, gospodarskih in kulturnih prilikah. Katoliški shod v avgustu pa ima nalogo, da pokaže drugim konfesijam v naši državi, kako si mi katoličani mislimo na raznih kulturnih poljih življenje po veri sredi sedanjega modernega sveta; on naj pokaže, da nam vera ni nejasen pojem raznih čuvstev, tudi ne skupina gotovih religioznih nazorov v teoriji, ki si jo lahko vsak po svoje prikroji, tudi ne kak naučen sistem ločen od življenja, temveč neskončno resna razodeta resnica z logično neizbežnimi postulati na vse zasebno in javno življenje. Verskonravna reforma slovenskega ljudstva kot cilj tega shoda, ki se ne sramuje, moliti javno Confiteor, in ima moč, z javno izpovedjo in kesanjem povedati tudi sklep svojega poboljšanja, bo odkrila kakor nalašč posebno značajko verskega življenja v okviru katoliške cerkve. Tu je načelo, ki se preliva v konkretno življenje in hoče v njem imeti svoj odsvit. Ne bo se govorilo o zbližanju z drugimi veroizpovedmi v državi, ker ta beseda ne izraža jasnega pojma in je n, pr. v dogmatičnem smislu, če bi kdo govoril o verskem zbližanju, celo nepravilna, neoportuna, lahko tudi zvodna, pač pa se bo poudarilo medsebojno spoznavanje. Spoznavanje rodi spoštovanje in plemenito strpljivost. Spoznavanje pa je tem lažje in uspešnejše, čim jasnejša je opredelitev v nazorih verskega mišljenja. To hoče storiti V. katoliški shod v Ljubljani v vseh vprašanjih, ki so sedaj za Slovence kot katoličane v Jugoslaviji pereča. S tem odpira ne samo pot za lepo in zdravo sožitje z inovemimi deli prebivalstva v državi, "posebno s pravoslavnimi, on dela tudi kar najlepše v smislu zapovedi, ki jo nalaga ljubezen do bližnjega. Tako smemo upati, da bodo posledice katoliškega shoda za naš narod velike. Prinesle mu bodo prejkoslej tudi posebno versko obeležje. Ne bo sicer karakterizirano po zunanjih slučajnih pojavih, ki godijo morda fantaziji, a za versko življenje le malo pomenijo in nimajo ž njim niti kakih tesnejših vezi. temveč po pojavih, ki so neposredni sad verskega poleta v narodu. Doba dosedanjih katoliških shodov je več ali manj vse, • kar je bilo v Slovencih še pozitivno verno, prepregla z nepreglednimi vezmi raznih organizacij. Organizirano življenje v ti dobi je dalo slovenskemu narodu izraz, kakor ga drugače v Jugoslovanih nikjer ne srečujemo. Izvršilo se je pod vplivom katoliških shodov, verske ideje. Ako napravi gibanje v smereh verskonravne obnove, kakor jo hoče letošnji katoliški shod v slovenskem ljudstvu inavgurirati, iz tega ljudstva narod treznosti in vzbudi istočasno v njem še razne sile za visoke altruistične naloge, se bo — zopet kot sad verske ideje — tekom bodoče generacije pojavila na našem narodu še višja oblika nacionalnoverskega obeležja: svet bo občudoval v Slovencih narod, ki ljubi treznost in ki sedaj sredstva, katera je prej brezplodno zametal oziroma celo zlorabljal v svoje propadanje, v čudovitih izmerah prinaša na žrtvenik najlepših idealov verskega, kulturnega in nacionalnega dejstvovanja. Za to obeležje se res splača delati in trpeti! Temeljni kamen naj mu položi V. katoliški shod. V Ljubljani, 2. julija 1923. Je-li naša kraljevina nova ali stara država?1 Napisal univ. prof. dr. Ivan Žolger — Ljubljana. L Mešano Razsodišče v Ženevi, ustanovljeno med našo in nemško državo, se je pred kratkim bavilo z vprašanjem, ali ima naša država glede likvidacije nemškega premoženja, nahajajočega se v njenem ozemlju, iste pravice, kakor so v mirovnih pogodbah vobče priznane zavezniškim državam, ali velja za našo državo izuzetek čl. 297, lit. h, štev. 2, al, 2 Versailles-ske pogodbe. Razsodišče je zavrnilo tožbo nemške države, ki je zastopala stališče, da naša država nima istih pravic, pri tem pa je predvsem, da, v pravnem oziru izključno uporabljalo argument, da v smislu Saint-Germainske in Trianonske in vsled tega tudi v smislu Versailles-ske pogodbe naša država ni na novo ustvarjena država. Razsodbo je naš odlični in velezaslužni zastopnik v Mešanem Razsodišču g. dr. Dušan M. Subotič v prevodu objavil v članku »Naša Kraljevina nije nova država«, natisnjenem v »Novem Živofu«.2 V tem članku precizira dr. Subotič na podlagi argumentacije Mešanega Razsodišča tudi svoje mnenje o vprašanju, ali je naša kraljevina nova ali stara država. Najprej naglaša v uvodu k prestavi, da »ugovori o miru koji su zaključeni posle velikog svetskog rata u 1919 godini postavili su jedan nov pojam u medjunarodnom pravu, t. j. pojam novih država in sa tim pojmom na više mesta vezali vrlo važne pravne posledice.« 1 G. avtor je bil tako prijazen, da je dal »Času« pričujočo razpravo v slovenskem jeziku na razpolago, ki jo je v hrvatskem tekstu priobčil v »Slovenskem pravniku« leta 1923, zvezek 2. Razprava je velike načelne važnosti za vse pojmovanje notranjepolitičnega življenja v naši državi. Zato je vredna, da jo vsak izobraženec do dna prouči in njene ideje kar največ popularizira. — Opomba uredništva. ■ Knjiga XI, zv. 11 (18. nov. 1922) Beograd, Grafički zavod »Narodna Samouprava«. Dalje pripomnja, da »pitanje o tome, da-li je naša Kraljevina nova država ili stara, t. j. proširena Kraljevina Srbija usled ujedinjenja izvesnih teritorija bivše austro-ugarske monarhije sa njom, od d v o j a k o g je interesa: sa gledišta spolnjeg, t. j. medjunarodnog prava i sa gledišta unu-trašnjeg, t. j. d r ž a v n o g prava.« Na koncu podanega teksta razsodbe pa g. dr. Subotič ugotavlja: »Tako je ovom odlukom Mešovitog Izbornog Suda, sa gledišta medjunarodnog prava, razpravljeno i utvrd-jeno, da naša Kraljevina nije nova država. Dakle: ona je stara Kraljevina Srbija sa novim imenom i novim teritorijama.« Kakor je razvidno, pušča g. dr. Subotič vprašanje odprto, ali je s stališča notranjega državnega prava naša kraljevina nova ali stara država, s čimer priznava možnost, da bi, država SHS s stališča notranjega prava eventualno mogla biti nova država, čeprav je s stališča mednarodnega prava stara država. Nastane torej vprašanje, li je pravno sploh možno, da bi isti pravni subjekt glede istega atributa mogel biti drugače kvalificiran s stališča državnega prava kakor s stališča mednarodnega prava. V kolikor pride mednarodno pravo v poštev, je dr. Subotič mnenja, da je z odločbo Mešanega Razsodišča »razpravljeno i utvrdjeno«, da naša kraljevina ni nova država, ampak stara kraljevina Srbija z novim imenom in ozemljem, Ker se ta trditev opira izključno, na argumentacijo Mešanega Razsodišča, je treba, da si najprej to argumentacijo natančneje ogledamo. Razen tega pride seveda tudi v poštev, ali se more nazi-ranju, ki ga kako sodišče izrazi v svoji argumetaciji, pripisovati autoriteta pravnoveljavne ugotovitve, oziroma ali je bilo Mešano Razsodišče sploh poklicano izreči autoritativno sodbo o vprašanju, s katerim se imamo baviti. II. Nemški zahtevek, da naša država glede likvidacij nemške imovine, nahajajoče se na našem ozemlju, nima istih pravic, kakor so se na splošno priznale ententnim državam v Versail-les-ski mirovni pogodbi, oziroma da velja za našo državo v tem pogledu izjemen pravni položaj, je po določilih mirovne pogodbe neutemeljen in ga je bilo zavrniti, čeprav je naša kraljevina nova država, ker tudi kot nova država ne spada pod izuzetek čl. 297 Versailles-ske pogodbe. Temeljni princip, ki ga mirovne pogodbe postavljajo na čelo vsega reparacijskega problema, je, da imajo Nemčija in njene zaveznice povrniti le one škode, ki so jih povzročile »civilnemu prebivalstvu zveznih in združenih držav ter imovini tega prebivalstva« (čl. 231, 232 Versailles-ske, čl. 177, 178 Saint-Germainske pogodbe etc.).8 Te škode obstajajo v glavnem iz dveh kategorij. Prvič iz škod, ki so jih Nemčija in njene zaveznice prizadele prebivalstvu ententnih držav s tem, da so uporabljale pri izvrševanju sovražnosti in sploh pri vojskovanju sredstva, ki jih zakoni in običaji o vojskovanju prepovedujejo. Te škode (reparacije v tehničnem smislu) so podrobneje specificirane v aneksu, k čl. 232.) Drugič iz škod, ki so jih pripadniki ententnih držav utrpeli vsled izrednih odreditev, ki so jih Nemčija in njene zaveznice uveljavile proti imovini pripadnikov ententnih držav, nahajajoči se v ozemlju Nemčije in njenih zaveznic. Modalitete in načini povračanja teh škod so različni. Ena teh modalitet je likvidacija nemške imovine, nahajajoče se v ozemlju ententnih držav, ter obstaja v tem, da se izkupiček takih likvidacij porabi v prvi vrsti za povrnitev škode, povzročene pripadnikom dotične ententne države, po izrednih nemških odreditvah proti njihovi imovini, preostanek pa odda v skupni reparacijski fond (čl. 243, 297, ter § 4 aneksa k temu členu Versailles-ske pogodbe). Pri pogajanjih o Versailles-ski pogodbi je nemška delegacija ugovarjala določbi, po kateri naj bi likvidaciji zapadla tudi nemška imovina v ozemljih, ki naj bi jih kakor Alzacijo, 3 Les Gouvernements alličs et associes reconnaissent que les ressour-ces de 1’Allemagne ne sont pas süffisantes pour assurer complete reparation de t o u s ces pertes et de t o u s ces dommages. Les Gouvernements alličs et associčs exigent toutefois, et 1‘Allemagne e n prend 1‘engagement, que soient rčparžs tous les dommages, causžs ä la population civile de chacune des Puissances alliees et asso-cižes et ä ses biens... Poznansko itd. odstopila z mirovno pogodbo. Posebno pa je insistirala na tem, da bi bilo povsem v nasprotju s postavljenim temeljnim načelom, če bi smela Poljska likvidirati nemško imovino v ozemlju, ki naj se ji odstopi. Kajti o škodi, tako je poudarjala, ki bi jo bila Nemčija povzročila »civilnemu prebivalstvu poljske države«, se že radi tega ne da govoriti, ker med vojno poljske države še ni bilo in vsled tega tudi ne »civilnega prebivalstva Poljske«. Nemčija takemu prebivalstvu tudi škod ni povzročila. Radi tega manjka Poljski justus titulus in pravna causa za likvidacijo. To reklamacijo so ententne države priznale v toliko, v kolikor gre za teritorije, ki naj jih Nemčija odstopi novim državam kakor Poljski in Češkoslovaški. »Da torej ugodijo kritiki glede posledic prenosa nemškega ozemlja na Poljsko in da dajo sigurnosti glede likvidacije nemške imovine,« so ententne države formulirale pridržek v čl. 297, lit. h, štev. 2, al. 2.* Po tem pridržku oziroma izuzetku morajo države, ki so »nove«, ali »niso deležne reparacij«, v slučaju, da so izvršile kake likvidacije, izročiti izkupiček imetnikom in imajo ti imetniki pravico, da jim Mešano Razsodišče prizna odškodnino, če je bila likvidacija po načinu izvršitve zanje kvarna. Države, ki »niso deležne reparacij« so one ententne države, ki z Nemčijo sploh niso bile v vojnem stanju, ker se je njihovo sodelovanje pri vojni omejilo na to, da so prekinile z Nemčijo diplomatične vezi, a so vendar sopodpisnice mirovnih pogodb, kakor Bolivija, Ekvador, Peru, Urugvaj. Za te države seveda tudi pravica likvidacije ne prihaja v poštev. »Nove države«, ki ne smejo likvidirati, so pa one nove 1 »Afin de tenir compte des critiques relatives aux consequences d'un transfert de territoire k la Pologne les Puissances alličes et associees, desireuses de fournir des garanties au sujet de la liquidation des biens alle-mands font des propositions dont le detail est donnč ci-aprčs dans les paragraphes, relatifs aux propričtčs, droits et biens« (sel. čl. 297). Rčponse (16. juin 1919) des Puissances alličes et associčes aux remarques de la Dčlčgation allemande sur les Conditions de Paix, p. 14. — Č1. 297, lit. h, štev. 2, al. 2 Se glasi: Dans le cas des liquidations effectuees, soit dans les nouveaux Etats signataires du prčsent Traitč comme Puissances alliees et associčes, soit dans les Etats qui ne participent pas aux rčparations k payer par l’AUemagne, le produit des liquidations devra čtre versč ... države, v katerih ni »civilnega prebivalstva«, ki bi bilo na ta ali oni način (izvajanje sovražnosti ali izredne odredbe proti imovini) trpelo po nemškem postopanju, To je smisel čl. 297, ki izhaja iz zgodovine njegovega postanka ter iz temeljnega načela mirovne pogodbe. In v tem determiniranem smislu je treba interpretirati izraz »nouveaux Etats signataires du present Traite«. Pod tako determiniran pojem »nove države« pa naša kraljevina seveda ne spada, ker ima »civilno prebivalstvo«, katero je trpelo po nemškem postopanju, in ima torej i justus titulus i pravno causa, ki so po temeljni določbi mirovne pogodbe predpostavka za izvrševanje likvidacije in v čemer se naša država bistveno razločuje od Poljske in Češkoslovaške. Novost države je, kakor bomo še videli, pojem formalnega značaja. Za pravico likvidacije so pa po osnovnem načelu merodajni materialni pogoji oškoditve naroda. Kako je mogoče misliti, da bi ustvaritelji mirovne pogodbe mogli pri določbi čl. 297 popolnoma abstrahirati od teh materialnih pogojev ter to pravico vezati na momente, ki s temi pogoji nimajo nobene zveze? Razsodišče samo čuti nelogičnost, ki bi tičala v taki domnevi. Vsled tega samo naglaša na koncu svoje argumentacije v dodatnem stavku, da bi bilo le težko razumeti, da so ustvaritelji pogodbe »hteli naturiti državi SHS jedno postupanje relativno nepovoljnije, ne vodeči račun o žrtvama naturenim ratom, od njegovog početka, saveznici od prvoga časa kakva je bilaKra-Ijevina Srbija.« V tej v razsodbi le politično pre-zentirani ideji, ki je pa v zgoraj navedenih temeljnih določbah pravno zasidrana, tiči odločilni pravni razlog, da je bila tožba neutemeljena in da jo je bilo zavrniti. Ako bi bilo Razsodišče posmatralo čl. 297.v zvezi s temeljnimi določbami, bi se mu bil takoj razjasnil pomen izraza »nove države«. Razsodišče bi bilo spoznalo, da se v čl, 297 izraz »nouveaux Etats« rabi v stvarno točno determiniranem smislu, pod katerega pa' naša kraljevina ne spada. V tem primeru bi bila tudi metoda interpretacije pravilna, ker vendar treba, da se smisel in obseg i z u z e t k a določi, ne izolirano, ampak v zvezi s pravilom, ki ga izuzetek utesnjuje! III. Temu nasproti je pa Razsodišče xav’ et-oxyv reševalo načelno vprašanje, ali je naša kraljevina nova ali s ta ra država, in to s sredstvi, s katerimi se tako splošno vprašanje rešiti ne da. Jasno je, da verbalno-dialektična interpretacija posameznih izrazov pogodbe, ki kakor mir. pogodba opredeljuje le pojedine pravice in dolžnosti med obstoječimi državami, ne more vesti do razrešitve vprašanja, pri katerem gre za to, da se v vsej svoji celoti dojame bitnost države. Vsa argumentacija Razsodišča ima vsled tega tudi značaj neke juristične premetenosti ter se zapleta v protislovja. Razsodišče izjavlja na eni strani, da ni poklicano, da se »ob danem povodu« »izjasni« o »vprašanju kot takem« (»u pogledu čisto naučnom«, kakor se eufemistično izraža5). Vendar pa so, izvzemši spredaj citirani passus, vsa pravna izvajanja posvečena le temu vprašanju in tvori ugotovitev, da »se ne može-dopustiti, da je država SHS država iznova stvorena u smislu mirovnih ugovora« edini pravni argument odločbe. Kakšna je ta argumentacija? Razsodišče pravi: Versailles-ska mirovna pogodba sicer ne pove, v katerem pomenu so signatarji pogodbe rabili izraz »les nouveaux Etats signataires du present Traite« v čl. 297; vendar se pa nahajajo v pozneje sklenjenih pogodbah (Saint Germain in Trianon), osobito pa v Saint-Germainski pogodbi, »koja ima jednu naročitu važnost za državu SHS« določila, »koja izklju-čuju državu SHS iz grupe novih država (nouveaux Etats) u smislu ovih ugovora«,. Če je pa država SHS v smislu teh pogodb (Saint-Germain in Trianon) stara fdržava, mora biti tudi v smislu Versailles-ske pogodbe. Iz katerih določb Saint-Germainske (oz. Trianonske) pogodbe pa izvaja Razsodišče tezo, da je država SHS stara država? Iz čl. 248 d in iz čl. 271 (oz. čl. 231 d in 254), ki postavljajo določila o valuti in tečaju, v kateri in po katerem 5 Ker mi ni bilo mogoče dobiti originalnega besedila razsodbe, se opiram v vs^ej razpravi na tekst prestave g. dr. Subotiča. f se imajo poravnati dolgovi, ki so pred in med vojno nastali med pripadniki ententnih držav in pripadniki avstrijske (ozir. mažarske) republike. Čl. 248 d (odst. 1—3) postavlja splošno — t. j. za dolgove med pripadniki vseh ententnih držav na eni strani in pripadniki avstrijske republike na drugi strani — veljavno načelo, da je treba te dolgove poravnati v valuti ententne države dotičnega upnika ali dolžnika, in sicer po tečaju, ki ga je avstrijska krona t zadnjem mesecu pred izbruhom vojne imela v d o t i č n i e n t e n t n i državi. K ententnim državam pa pripadata po mirovnih pogodbah tudi Češkoslovaška in Poljska; toda postavljeno načelo je bilo glede njiju neizvršljivo, ker pred vojno Češkoslovaška in Poljska nista bili in vsled tega »mesec pred vojno« tudi češkoslovaške in poljske valute in tečajev teh valut z avstrijsko krono ni bilo. Radi tega se je za Češkoslovaško in Poljsko v zadnjem (4.) odst. čl. 248 d ustanovila specialna določba, ki se glasi: »Za Češkoslovaško in Poljsko, vlasti ustvarjeni na novo, bode valuto in tečaj... določila reparacijska komisija.« — (En ce qui concerne la Pologne et l'Etat Thechoslovaque, P u i s s a n -. ces nouvellement crees, la mo n n a i e de regle-ment etletauxduchange . . . seront fixes par la Commission des reparations.) Ker ima dostavek »vlasti ustvarjeni na novo« očšridno le eksplikativen pomen, pripominja Razsodišče, da ta tekst sam še ne odloči vprašartja, pač pa da ga odloči v zvezi s čl. 271. Pri čl. 271 gre za izjemo načela, ki ga čl. 248 d splošno postavlja, in to za dolgove med pripadniki sedanje avstrijske republike in onimi pripadniki ententnih držav (Italije, Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške in Poljske), ki so do mirovne pogodbe bili avstropogrski pripadniki (dolgovi med bivšimi pripadniki Avstro-Ogrske). Glede teh dolgov določa čl. 271, da ostane specialna določba odst. 4, čl. 248 d, v veljavi, v kolikor gre za dolgove in terjatve pripadnikov Češkoslovaške in Poljske. Dolgovi pa med pripadniki sedanje avstrijske republike in bivšimi avstrijskimi državljani, ki so sedaj pripadniki Italije, Jugoslavije in Rumunije, naj se poravnajo v valuti tiste ententne države, v kateri je bivši Avstrijec zadobil pripadništvo (torej v italijanski, j,ugoslov. ali rumunski valuti), in sicer po ženevskem tečaju v zadnjih dveh mesecih pred razsulom Avstro-Ogrske. To pa izraža čl. 271 v tejle obliki: »S pridržkom specialnih določb, predvidenih v čl. 248 d za novo ustvarjene države, se bodo označeni dolgovi poravnavali...« (Sous reserve des dispositions speciales prevues ä 1'article 248 d pour les Etats nouvellement crees les dettes dont il est question seront payees .. .) V tem pa, da čl. 271 rabi izraz: »Sous reserve des dispositions speciales prevues ä 1’article 248 d pour les Etats nouvellement crees (za novo ustvarjene države)« in ne izraz: »Sous reserve des dispositions speciales prevues ä 1’article 248 d pour certains des Etats nouvellement crees (za nekatere novo ustvarjene države), vidi Razsodišče dokaz, da so v smislu St. Germainske pogodbe le Češkoslovaška in Poljska (ne pa tudi Jugoslavija) na novo ustvarjene države! Ta zaključek je že po gramatično analitični interpretaciji napačen. To pa radi tega, ker prezira dve dejstvi. Prvič dejstvo, ki je bilo že pri načelnem določilu čl. 248 d vzrok, da so se v 4. odstavku tega določila ugotovile specialne določbe le za Češkoslovaško in Poljsko, t. j. dejstvo, da je država SHS že ob sklepanju mirovne pogodbe imela v dinarju valuto, ki je bila v internacionalnem prometu od zdavna priznana, in da za slične specialne določbe o valuti in tečaju, ki so bile potrebne za Češkoslovaško in Poljsko, a priori ni prišla v poštev. ♦ »Specialne določbe« (tako se v čl. 271 izrecno imenujejo), ki jih vsebuje odst. 4, čl. 248 d, pravijo: Ker sta Češkoslovaška in Poljska novi državi, ki v mesecu pred izbruhom vojne nista imeli v deviznem prometu vpeljane valute, zato bode valuto in tečaj za poravnavanje označenih dolgov ugotovila repara-cijska komisija. Razmerje teh »specialnih določb« (plural se rabi, ker gre za določbo o valuti in za določbo o tečaju) k državi SHS je isto, kakor razmerje subjekta A k stavku, da je B dolžan C 100 Din, t. j. naša država ne stoji s temi posebnimi določbami v nobenem pozitivnem razmerju. Država SHS se sploh ne nahaja v idejnem okviru ali krogu teh »specialnih določb«. Drugo dejstvo pa je, da so v 4. odst. čl. 248 d navedene »specialne določbe« za Češkoslovaško in Poljsko v čl. 271 le citirane, posnete, miselno reproducirane. Saj ta članek 271 izraža le pridržek (»sous reserve ...«) določb, ki so utrjene v 4. odst. čl. 248d, rekoč: kar se je tam v 4. odst. čl. 248 d, za vse dolgove določilo posebnega za Češkoslovaško in Poljsko, velja tudi za dolgove, o katerih govori čl. 271. Vsled tega se mora tudi pridržek v vsem v onem smislu interpretirati, ki ga ima 4. odst. čl. 248 d, sam in ki izhaja iz dejstva, da pri njem država SHS a priori ni prišla v poštev. Zakaj drugače bi se temu odstavku, katerega veljavo čl. 271 le pridržuje, nekaj podtikalo, kar sam ne vsebuje, in bi pridržek ne bil več pridržek. Ako'se določba 4. odst. čl. 248 d v čl. 271 le pridrži (in o tem po besedilu čl. 271 ne more biti dvoma) in ako ima v določbi 4. odst. čl. 248 d izraz »Etats houvellement crees« kakor Razsodišče samo priznava, le eksplikativen in ne determinativen pomen, potem mora isti izraz v določbi kot pridržani imeti isti, t. j. eksplikativen in ne determinativen pomen. Za kako spreminjanje pomena ni nobenega povoda, ker se tudi čl. 271 drži strogo v okviru valutarne določbe. Torej že čisto gramatično logična interpretacija kaže zgrešenost argumentacije Mešanega Razsodišča. Ta zgrešenost pa izhaja tudi iz tega, da vprašanje ali kaka konkretna (recimo valutama) določba za izvestno državo velja ali ne, sploh ni v nobeni stvarno-nujni zvezi z dejstvom, ali je država nova ali stara. Po valuti sta v resnici le Češkoslovaška in Poljska novi državi in pod tem vidikom je identifikacija Češkoslovaške in Poljske z »novoustvarjenimi državami«, ki jo člena 248 d in 271 izražata, pravilna in resnična. Toda napačno je »novo ustvarjene države identificirati s Češkoslovaško in Poljsko tudi pod vidiki, o katerih v teh členih ni govora. Če sta Češkoslovaška in Poljska valutarno drugače kvalificirani kakor Jugoslavija, iz tega še daleko ne sledi, da morejo te tri države biti nujno diferentne tudi v vseh ostalih vidikih. Če se več subjektov (tukaj Češkoslovaška in Poljska na eni strani in Jugoslavija na drugi strani) razlikuje glede enega atributa ali predikata (tukaj valutama določba), morejo vendar glede drugega atributa ali predikata (tukaj novost države) soglašati, o če- mer se lahko prepričamo, če pomislimo, da moreta n. pr. dva predmeta biti sicer po barvii različna, po dejstvu * novosti pa enaka. Iz tega sledi, da je argumentacija Razsodišča gramatično in stvarno-logično zgrešena. Radi tega pa nima nobene vrednosti tudi trditev, ki se nanjo opira, da država SHS »v smislu St. Germainske in Trianonske in*vsled tega tudi Versailles-ske mirovne pogodbe« ne more biti nova država. Isto velja iz istih razlogov tudi za trditev g. dr. Subotiča, po kateri je z argumentacijo Razsodišča »s a gledišta medju-narodnoga prava utrjeno«, da naša kraljevina ni nova država. IV. Dosedanja izvajanja nam ne podajajo še nobenih izsledkov za vprašanje, ali je naša kraljevina nova ali stara država. To je povsem naravno. Zakaj, na vprašanje, ki je nujno spojeno z bitnostjo države, ne moremo iz kake valutne določbe dobiti nobenega meritornega odgovora, in to iz istega razloga kakor nam ugotovitev, da ima miza tri ali štiri noge, nikdar ne more ničesar razodeti o bistvu ali o postanku te mize. Ako hočemo priti do spoznanja, ali je država nova ali stara država, mo ramo predvsem spoznati bitnost države. K a j pa da je država in kedaj se more govoriti o n o v i državi, to nam pa je že na klasičen način razjasnil Aristoteles, kakor je to v najnovejšem času lepo dokazal prof. P i t a m i c.8 Aristoteles ugotavlja, da je država: zajedništvo naroda v ustavi [xoivcovia no/.ivcov no/ureiac) in pravi, »kadar postane ustava po svojem bistvu (t Moje misli cilj so našle, tam kjer večna luč trepeče; srečal jih je v vsej lepoti v blesku hostije žareče Jezus, večni Bog. (str. 9.) in podobno v pešmih: »Moja sveta hostija« (str. 60.), »Zlate niti« (str. 70.), »Zakaj« (str. 20.), Iz cele knjige veje ta mir — le žal, da je tako hladan. Zakaj četudi morda slutimo in celo vemo, da polje za to tenčico miru — živo življenje, da plapola za pokojno ekstazo — ogenj — vendar nas ta ogenj ne ogreje in mir ne vabi. Da povem jasno. Ko sem prebiral in znova prelistaval posamezne cikle, so bile pesmi, ki me niso pustile docela hladnega, le redke. V prvem ciklu »Tihe celice cvetovi« menda le sedmero: »Jaz ljubim kraljevega Sina« (str. 17).) (z rahlo reminiscenco na slično pesem ko*nvertitinje Lujize Heusei: »Ich liebe einen Königssohn«). Čas 1923. 29 zatem »Poznam skrivnost« (str. 35.), »Victima« (str. 36.), »V večerni uri« (str. 37.), »Križana ljubezen« (str. 39.), »Svetišče miru« (str. 45.), »Vestalke« (str. 48). In podobno v drugem, tretjem, četrtem — vse-bolj pa ugajata peti in šesti ciklus: »Duše vedno obhajilo« in »Večnih dalj odmevi«. Verzi bolj prosto teko in tako se mi zdi, da je našla M. Elizabeta tu svoj lastni, resnični jaz, zapustila je rosna jutra, prepojena z vonjem limbarjev, tej in tujih rož, ter zapela iz globine svoje globokoveme duše. Tu šele nam pesnica za kratke hipe in vsaj malo dvigne zastor, da zaslutimo, kako dolga je do Njega pot, da je za vsem mirom težak boj, da tudi za pajčolanom še teko solze in da srce do smrti ni povsem pokojno — in ravno' s to komaj razodeto izpovedjo nas prepriča in potegne s seboj. Velika stvar je religiozna pesem. Saj je tako daleč čuvstvo od besede in še veliko težje je vkleniti v verze šepet duše z večnostjo, govoreči v Bogu trepetajočega srca. Skrivnost je v tem, da so najlepši biseri na dnu morja. Da M. Elizabeta združi s svojim tehničnim znanjem ogenj kake Renee Erdös1 in toiplo neposrednost znane dominikanke S. M. Regine Most2, se smemo nadejati od nje še velikega — četudi je morda marsikdo odložil njeno drugo knjigo z rahlim razočaranjem. Morda bi smel pristaviti le še to. Slika pesnice, ki je knjigi pri-dejana, bi prejkone lepše odgovarjala celoti, da se je dala slikati stoje na kakem križnem hodniku ali samostanskem stopnišču, kar bi vsekakor lepo spominjalo na »tihe celice zidove«. Sicer je to stvar okusa, ali trud za res lepo katoliško knjigo ni nikdar odveč. P. Roman Tominec, O. F. M. 1 Renče Erdös — Madžarka konvertitinja. Venec njenih najlepših pesmi je prevedel Johannes Mumbauer »Perlenschnur« 2. Aufl. 1920. Hausen Verlagsgesellschaft, Saarlouis. 2 S. Maria Regina Most O. P. »Sonne, ringe dich durchl« 2. Aufl. 1918. Friedrich Pustet, Regensburg. Kulturne Drobec za kulturno zgodovino v Slovencih. V 4. zvezku letošnjega »Časa« je priobčil dr. Jos. Mal svojo razpravo »Nova pota slovenske historiografi-je?«, kjer zavrača stališče univ. prof. dr. Lj. Hauptmanna, da so bili Jugoslovani in ž njimi Slovenci v prvih dobah svojega nastopa v zgodovini suženjsko disponiran in zasužnjen narod. Zvezek je izšel 23. marca. Dne 5. aprila pa je g. prof. dr. Hauptmann uredniku »Časa« pismeno izrazil željo, naj bi se mu za naslednjo številko rezerviral primeren prostor za odgovor dr, Malu. Urednik bi sicer za realizacijo te želje prav lahko določil 6. zvezek, kajti za 5. zvezek, ki bi imel iziti početkom maja, je bilo gradivo že pripravljeno. Toda iz ozirov kolegijalnosti — g. dr. Lj. Hauptmann in urednik »Časa« sta namreč profesorja na isti univerzi — in pa radi tega, ker je »Čas« edina znanstvena revija v Slovencih, ki je posvečena aktualnim problemom — »Njiva«, ki je z 1. 1921 hotela biti podobna revija, se je že sredi svojega II. letnika brez besede slovesa iočila od svojih naročnikov —, je urednik gosp. prof. Hauptmannu drage volje ustregel, dasi je moral ves načrt za 5. zvezek spremeniti ter pri tem riskirati, da izide ta zvezek z znatno zamudo. Načelno ga je vodilo pri tem stališče objektivnosti, da ima pač vsak pravico, pri reviji sodelovati, ki želi v njej mesta za znanstveno debato, to toliko bolj, ker je šlo v našem slučaju za debato o problemu, ki ga z isto vnemo lahko brani ali pa zameta pogan ali katoličan. Problem namreč, gledč katerega sta si g. prof. Hauptmann in dr. Mal prišla navzkriž, nima s kakimi verskimi nazori absolutno nič opraviti. Razprava g. prof. Hauptmanna je torej izšla v 5. zvezku »Časa« ter obsega 30 strani, skoraj dvakrat več, kakor je bilo dogovorjeno. List je izšel z zamudo 5 tednov. Na to je g. prof. Hauptmann priobčil v prilogi »Jutru« št. 146 dne 23. jimija fl923 pod svojim polnim imenom članek drobtine. »Katoliško« kjer piše na naslov »Časa« in njegovega urednika sledeče: »Čas«, ki je prej drage volje spreje' pamilet, je bil zdaj prisiljen, da sprejme tudi obrambo, in tako se je zgodilo, da je moral pred znansivenim svetom javno izvršiti svoj harikiri tako temeljito, kakor doslej še noben slovenski časopis. Ali »Čas« zavzema v publicistični hierarhiji klerikalne stranke odlično mesto. Bil je doslej prvi mislitelj; kar je učil on, je razpečavala posestrimska žurnalistika kot dognano znanstveno resnico — v vedno poljudnejši obliki od idealnega »Slovenca« do že precej realnega »Domoljuba«. Vsaj pred lastnimi pristaši in za domačo rabo je bilo torej neobhodno treba oživiti »Čas« in tako so ga začeli naenkrat galvanizirati z različnimi članki širom svoje publicistike. Ali iu v koliko jim je to uspelo, me ne zanima; to je zdaj* že popolnoma interna stvar klerikalne stranke. Zato se tudi jaz ne bi več oglasil, ako se ne bi bili dotaknili sredi svojega samaritanstva zelo važnega načelnega vprašanja. Kajti če se je mislilo doslej, da je znanost kakor resnica le ena in nedeljiva, smo dobili zdaj s kompetentne strani službeno pojasnilo, da je znanost dvojna, ena katoliška, druga poganska. Po vsej sreči pa smo dobili takoj tudi še nadaljnje službeno pojasnilo, da je katoliška znanost baš ona, ki jo prodajajo dr. Mal in njegovi Malikovalci resnice.« — — Komentarja k ti ljubeznivosti in-teligentu menda ni treba. Opozoriti bi bilo samo še na to, kako se je zopet enkrat izkazala resničnost znanega slovenskega pregovora »Dobrota je sirota«. Gostoljubnosti, ki je dala pri sedanji tiskarski draginji gosp. prof. Hauptmannu v »Času« 30 strani na razpolago, poleg tega še preden je »Jutro« publiciralo gornji članek tudi primerno število odtisov ter običajni honorar, se mečejo polena pod noge celo z neresnično trditvijo, kakor da je bil »Čas« prisiljen sprejeti obrambo iz peresa g. prof. dr. Hauptmanna ... Da je pa »Čas« z objavo Haupt-mannovega članka izvršil pred znanstvenim svetom in sam nad seboj kak harakiri, ta Hauptmannova ugotovitev bo za znanstveni svet zares presenetljiva novost! Uredništvo »Časa«. Popravek. Na str. 279 čitaj pod črto v opombi 11 tretja vrsta od spodaj 8 milijonov ton, ne 90 milijonov. Na str. 361 v 23. vrsti od zgoraj dol 550 let, n'e 650 let. Listnica uredništva. — Ureditev 5. zvezka t. 1. »Časa« je povzročila, da je tudi v pričujočem 6. zvezku izostalo mnogo gradiva, ki bi bilo drugače objavljeno, med njim članki, razprave in ocene raznih publikacij. Gg. sotrudniki naj blagovolijo oprostiti in z uredništvom potrpeti, ki dela vedno najrajše po gotovem načrtu, da more ustreči i sctrudnikom i čitate-ljem, skratka vsem, ki se lista z ljubeznijo oklepajo. Gradivo, kolikor ni moglo priti na vrsto sedaj, najde svoje mesto gotovo v prvi, ozir. prvih številkah prihodnjega letnika. Hkrati prosi uredništvo vse one p. n. gospode, ki bi hoteli pri listu sodelovati, da se, preden pošljejo kako razpravo ali članek, ž njim najprej dogovore o vsebini, obsegu in smeri svojega spisa. Ponovno priporoča uredništvo to iz raznih razlogov. Kronika. Iz seje odbora L. D. dne 12. julija. Poleg drugih važnih točk se je tukaj razpravljalo 'ftudi o naročnini »Časa«. Odbor je ugotovil, da je ona z ozirom na obseg lista in na nujne izdatke pri upravi ter z ozirom na povišek tiskarskih tarifov, ki se je izvršil že v januarju t. 1., odločno prenizka. Kdor bi se za to zanimal, lahko vse sam z lahkoto izračuni. Zato so odborniki sklenili, naročnino za prihodnji letnik XVIII. (1924) povišati na Din 60-—. Prosimo, da vzamejo naročniki ta odborov sklep na znanje; presenetil jih gotovo ne bo, saj je treba le malo primerjanja, pa bo vsak spoznal, kako je upravičen. A. prav tako jih prosimo, da ostanejo listu zvesti še nadalje in ga v težki prehodni dobi valutarnega valovanja ne zapuste. — Za dijake je naročnina določena na letnih 40 dinarjev, ako jih je na list vsaj deset pod skupnim naslovom naročenih. Uprava »Časa«. Občni zbor L. D. Pri isti seji odbora L. D. dne 12. julija je bilo tudi sklenjeno, da se vrši redni občni zbor L. D. o priliki V. Kat. shoda v Ljubljani. Občni zbor bo v torek 28. avgusta v Akademskem domu ob 3. uri popoldne. »Čas« je zamišljen kot dvomesečnik na štirih tiskanih polah Letnik pričenja z oiktoberskim terminom. Prva številka prihodnjega letnika XVIII. (1924) izide sredi oktobra t. 1. Naročnina za ta letnik (1924) je določena na 60 dinarjev. Usta-novniki plačajo dva dinarja manj, namreč 58 dinarjev. Za dijake znaša naročnina 40 dinarjev, ako jih je najmanj deset pod skupnim naslovom naročenih. Naročnina se pošilja naprej, najlepše in za upravo najpripravneje bodisi s položnico bodisi s poštno nakaznico na naslov; Uprava »Časa«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek. Urednik: Dr. Jos. Srebrnič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. List izdaja in zalaga »Leonova družba« v Ljubljani. Pričujoči zvezek (1. XVII., 1923, zvezek 6.) stane v podrobni razprodaji Din 10'—. Prispevki za Mahničevo ustanovo. (Od 1. marca do 30. junija. V dinarjih.) Neimenovan 50; Iv. Vodopivec, Št. Jurij pod Kumom, 20; dr. Andr. Snoj, Ljubljana, 60; J. Gospodarič, Jesenice, 15; Jan. Hladnik, Trebelno, 25; dr. M. Slavič, Ljubljana, 50; Fr. Leskovar, Požega, 10; Iv. Žavbi, Ambrus, 10. — Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Uredništvo je prejelo naslednje knjige: Latinsko-slövenski ročni slovar. Sestavil ob sodelovanju več šolnikov in uredil Fran Wiesthaler, gimnazijski ravnatelj v pok. Tiskovne stroške pokril dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski. Ljubljana 1923. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 4° Str. XXXI -j- 352. »Uvod o latinskem jeziku (str. IX—XXX.) spisal dr. Josip Tominšek. Knjiga obsega iz slovarja črko a (str. 1—305), črkoi b (str. 305—344) ter del črke c (do besede Caeroesi, str. 344—352). Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Franjo Žgeč. Izdalo in založilo Udružeuje jugoslovanskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana 1923. 8". Str. 112. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Sestavil in izdal višji šolski svet v Ljubljani. 8°. Str. 217. Ustava kraljevine SHS. II. pregledani natis. Zbirke zakonov 1. snopič. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1923. 12°. Str. 64. Sv. Frančišek Šaleški, Napisal dr. Franc Walland. Založil salezijanski zavod v Ljubljani 1923. 12°. Str. 188. Z a v i č a j. Sličice i pripovijesti. Ilija Jakovljevič. Prva Hrvatska dionička tiskara u Osijeku 1923. 12°. Str. 62. S i n. Drama v štirih dejanjih. II. natisk. E. Gangl, Izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1923. 12°. Str, 160. Vitomilova železnica. Spisal Josip Korban, Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1923. 8°. Str. 58. Knjiga života, f Dr. Anton Mahnič, Sabrao i uvodom po-pratio A. Alfirevič D. J. Osijek 1923. 12°. Str. 271. Jadranski almanah za leto 1923. Izdala Naša založba v Trstu. Tiskala Narodna Tiskarna v Gorici. 8°. Str. 204, Hippolytus de Hippolytis O. P. non e vescovo di Nona in Dalmazia. Miroslav Premrou. Romae 1"923. 8°. Str. 11. Ponatis iz ? Kam? Fantom in dekletom spisal dr. Miroslav Brumat. Samozaložba. V Gorici 1923. 12°. Str. 270. Politika in zgodovina. Nekoliko odgovorov na dnevna vprašanja. Spisal dr. Dragotin Lončar. Tisk in založba J. Blasnika naslednikov v Ljubljani 1923. 8°. Str. 154. Modra ptica. Maurice Maeterlinck-Jos, Bernot. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani 1923. 8°. Str. 120. * Po gorah in dolinah. I. Dijaška leta. Spisal Pavel Kunaver. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani 1923. 8». Str. 197 in 40 slik. Nova erotika. Disonance in akordi. Ivan Rozman. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani 1923. 8°. Str. 115. Začasna nemško-slovenska kemijska'terminologija. Kot predlog znanstvenega osobja kemijskega instituta univerze Ljubljana. Uredil S. Ferjančič. Ponatis iz Narodnogospodarskega Vestnika. Založba kemijskega instituta univerze Ljubljana. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani 1921, 4°. Str. 223, Josip Stritar. Izbrani spisi za mladino. Priredila Fr. Erjavec in Pavel Flere. Zbirke Slovenski pesniki in • pisatelji XI, zvezek. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1923. 8". Str. LXX + 411.