60SP0D9RSRI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Lelo VI. Štev. 9 September 1927 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA. Delaj vztrajno! (D. Doktorič.) Živinoreja in živino zdravništvo: Po« manjkanje krme; Vnetje semenovoda (živinozdravnik dr. Ravnik). Mlekarstvo: Vzgoja molzne živine (Anton Pevc); Naša mlada živina. Vinogradništvo in kletarstvo: Trga? tev. Žveplanje mošta. S čim tržemo. Ku* hanje mošta. Izreden uspeh zelenega cepljenja — s sliko (P. Vallig). Sadjarstvo: Poučni izlet goriških kme* tovalcev v Massolombardo (P. Vallig). Novi nasadi. Zelena in rumena jabolka. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Pšenica in suša. Sejanje pšenice. Kako shranjuje* mo semenski krompir. Zadružništvo: Tako je treba delati. Pako se ne sme delati. Sindakalne za* deve. Poziv novoustanovljenim zadru* Sam. Čebelarstvo: Oskrbovanje čebel v A*Ž panjih (Nadaljevanje — Fr. Donat Jug). Splošno gospodarstvo: Gospodarski Pregled v avgustu. Smrt barona Teuffen* bacha (P. V.). Vprašanja in odgovori: št. 51: Živo apno kot gnojilo, št. 52: Varovanje mla* dih drevesc pred zajcem, št. 53: Sadno drevje in gnojnica, št. 54: Premije pri Pokojninskemu zavodu v Pragi. št. 55: Nagrade za breskove nasade. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsled urednikove zaposlenosti se je pričujoča številka prekomerno zakasnila in iz istega vzroka ter tehničnih ovir smo bili prisiljeni izdati jo v omejenem ob* segu. V oktobrovi številki bomo nado* knadili eno in drugo. Mlekarne! Zadružna zveza je prodala prvo pošiljatev Hoybergovih aparatov, razen enega, ki je še na razpolago. Kdor bi še želel imeti Hoybergov aparat za nas tančno določanje maščobe v mleku, naj se priglasi. Ko bo število naročnikov dot volj veliko, jih bo Zveza naročila pos novno. Tomaževo žlindro po najugodnejših cenah ima na razpo* lago Zadružna zveza v Gorici Corso Verdi 37 Tam dobite tudi superfosfat, kalijevo sol in druga umetna gnojila. Tam se lahko tudi prednaročite za semenski krompir. Cena oglasom: Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L 7, 60 „ 200 „ 300 „ /* 40 „ 120 „ 180 „ •7. 25 „ 65 „ 100 „ KILO hhi (bruh> mmmm ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja parfumeria E. GRflPilLIN nasproti Trgovskega doma Restauracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorliču 1 Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. La3tnica Postrežba točna. Josiplna Podgornik. T PRISTNI ROPINOVEC!! dobite vedno o Dornbergu pri »Zadružni žganjekuhi if •f Ji m % (do * * * m m m 4i\ TVRDKA m m tflHDflBHBKia o Gorici Piazza Vittoria (Travnik) št. ¥ prodaja sviančeni arženat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „ Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd. Lastnik JUST UŠAJ enotehnlk In agronom vFvSFSSFl Trgovina manufohtupnega blago in izgotovljenih oblek Andrej Mavric Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica FURLANI ALOJZIJ SODAR GORICA - VIA ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. Na razpolago. ZOBOZDRAVNIK Dr. L MEBMOLJil špecijalist za ustne In zobne bolezni ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5. Naša zavarovalnica proti požaru ..['UNION,, Ravnih ilvgust-Gorica Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. 39K0B ŠULIG03 URAR IN ZLATAR G0R1CR - Via Garducci St. 19 (Gosposka ulica) Zaloga na ur „ UNIO: ih švicarskih „ ALPINA “ Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah. ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. ifi mmm, IVAN TENIIL VIA CARDUCCI 6 GORICA ODLIKOVANA TVRDKA Nožarna Nožarna V zalogi sc nahajajo brivne priprave znamke »GILETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR* NICA »SOL1NGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. — PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za brus šen je kos. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, hrivnih nožev, najelegaritnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI! KMETOVALCI! Dušik vam da rodovitnost in bogastvo. Gojite svoje rt ji ve z ^ Amonijevim soifonitratom, domačim gnojilom, ki vsebuje veliko množino dušika (26%) deloma amonijakalnega (19.5%) deloma nitričnega (6.55%), je torej idealno gnojilo za vsako zemljo in za vse pridelke. Za ŽITO vzamemo 1 do 3g na ha. Trosimo ga pred setvijo in sicer mešanega s superfosfatom (5 do 6 q na 1 ha) in kjer je treba s kalijevo soljo; lahko pa tudi trosimo en del pred setvijo in drugi kot navrhno gnojilo proti koncu zime. :: :: Za nabavo obrnite se na Zadružno zvezo v Gorici, ki prodaja gnojila tvrdke --====^-~-------- — „M ONTECATINI« — DELNIŠKA GLAVNICA 500,000.000 Lir. MILANO (109) — Foro Bonaparte N. 35. Uradi in agencije družbe „MONTECATINI“: Rim (pokrajinski urad) Alghero, Barletta, Bari, Brindisi, Cagliari, Catanzaro, Firenze, Foligno, Napoli, Padova, Palermo, Taranto, Torino. Zastopniki v mestih in večjih poljedelskih središčih. ■ -■■■■■■ ■■ ■ - ——-—L-—•-- - GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Leto VI. Štev. 9 September 1927 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: D. Doktorič. Delaj vztrajno! Kamorkoli prideš danes, povsod slišiš le tožbe. V resnici položaj našega kmeta nikakor ni rožnat. Malo pridelaš, če te svoje skromne pridelke spraviš na trg, zanje malo dobiš, če pa za potrebo kaj kupiš, je vse še vedno neznansko drago. Naš list je že davno našo javnost opo« zoril, da nas čakajo težki časi. Naš kmet čuti hudo posledice revalutacije lire. Ce« ne kmetskim pridelkom so padle, naša živinoreja je v težki krizi. K vsemu temu je prišla še nenavadna suša, ki je uničila po Krasu in v Istri vse razen pol množini zelo skromnega vinskega pridelka, po Brdih in v Vipavski dolini pa tudi nare« dila neprecenljivo škodo. To so za naše kmete hudi udarci, ki jih ne smemo podcenjevati. Dolgo mora čakati kmet na sadove svojega dela. Glavnica, ki jo on nalaga v kmetijo, nosi zelo revne obresti in šele po razmeroma dolgem roku. Vse drugače v normalni trgovini in v industrijskem obratu, kjer je dana možnost, da se glav* nica pogostoma obrne in zato nosi tudi mnogo večje obresti in dobičke. Zato si solidni trgovec ali obrtnik razmeroma naglo opomore od morebitnih zgub, medtem ko se mora kmet zelo dolgo mu* čiti, predno se zacelijo rane zadane nje« govemu gospodarstvu. Toda eno veliko prednost ima kmet« sko gospodarstvo pred vsemi drugimi go« spodarskimi oblikami: trdno je in vztraj? no, kakor skala je sicer okorno a tudi težko premakljivo. Dočim drugi obrati v kratkem času lahko popolnoma propa« dejo, nudi kmetsko gospodarstvo vedno — četudi borno — a vendar življenje. V tem vidimo pravilnost našega starega na« rodnega pregovora, ki pravi, da sega zemlja, to je kmetija do pekla. Zato pa ne smemo izgubiti poguma, če nam trda prede, ampak zavihajmo rokave in delajmo še bolj vztrajno in zaupajmo v Boga, da bo vendar kedaj dal tudi na« šemu kmetu trpinu doživeti zopet boljših časov. Še bolj napnimo vse svoje sile, da iz« boljšamo naše kmetije. Uporabljajmo po naukih sodobnega kmetijstva v čim večji meri umetna gnojila, izbirajmo le najboljša semena, dvignimo živinorejo na čim višjo stopnjo, uspehi našega tru« da prav gotovo ne bodo izostali. Živinoreja in živinozdravništvo Pomanjkanje krme. Proti koncu tega leta, gotovo pa proti koncu zime, bo zavladalo v mnogih delih dežele ogromno pomanjkanje krme. Mnogi živinorejci bodo prisiljeni prodati marsikatero glavo iz hleva. Mnogi sploh nimajo drugega izhoda, kot da živino prodajo ali pa krmo kupijo. Je pa še zelo mnogo živinorejcev, ki si lahko poma^ gajo iz lastne moči in predsvem tem so namenjeni naslednji stavki. Predvsem je nujno potrebno štediti s krmo. V marsikaterem hlevu konča obi« lo krme pod jaslimi in pod živalmi, ne« marni živinorejec zgrebe to krmo med gnoj. V premnogih hlevih stoje junci in voli, ki žrejo krmo a je ne plačajo ne z delom in ne z prirastkom na teži. Ker cene ži« vini padajo, so te živali vedno manj vredne. Iz hleva z njimi! 2e samo s samim štcdenjem krme bo pomagano marsikateremu živinorejcu. Mnogi pa še vedno lahko povečajo za* logo krme, vsi pa lahko sejejo krmske mešanice, ki bodo dale še pred zimo ne* kaj krme, precej pa tudi v zgodnji po* mladi. Za setev svetujemo predvsem na* slednje krmske mešanice: 1. Zimska rž ali zimski ječmen z zim# sko grahorico. Žita vzamemo 5 do 7 kg na vsakih 1000 kvadratnih metrov ali 22 kg na eno njivo, grahorice pa 3 do 4 kg oziroma 12 kg na njivo. Ako posejemo tq zmes dovolj zgodaj, dobimo eno koš* njo še koncem novembra, drugo pa na pomlad. 2. Deteljo inkarnatko lahko mešamo z ječmenom ali ovsom. Na 1000 kvadratnih metrov sejemo 10 kg ječmena ali 15 kg ovsa in 2 kg detelje inkarnatke. Na eno njivo sejemo triinpolkrat toliko semena kot na 1000 štirjaških metrov. Zgornji dve krmski mešanici še nisti pri nas mnogo razširjeni, bolj je razširje« na setev detelje inkarnatke same, ki da tudi obilo krme in to v času, ko druge ni. Mnogo detelje inkarnatke jc bilo pose« jano letos, a še vedno premalo. Letos bo prišel v čast tudi frodelj (po« sušene drvesne vejice) in mnogo skrbnih živinorejcev ga je napravilo precej. Nujno potrebno jc, da se uporabi letos za krmo tudi vsa slama, pa naj si bo žit« na ali koruzna. Koruzna slama ni preveč slaba krma, posebno ne koruzni listi, ako so bili porezani predno so se popolnoma posušili. Pa tudi koruzno steblovje«pa« lice lahko služi za krmo, samo je potreb« no palice zrezati in namočiti jih v neko« liko slani vodi. Goved jih bo zelo rada uživala, posebno če bo poleg nekoliko otrobov (kot pri rezanici). Skrben živinorejec bo napravil vse ko« rake, da ohrani črez zimo v svojem hlevu čimveč glav živine, ker vsak pameten člo« vek se mora zavedati, da bo cena živini še lahko padala do konca zime, potem pa se bo morala dvigniti posebno če bo te« čaj lire tako stabilen kot je danes. Po« trebno je premagati s korajžo sedanjo krizo. Vnetje semenovoda. Semenovod se vname najčešče pri ko« nju, redkeje pri volu in prašiču. Po od« stranitvi modela zateče semenovod delo« ma radi motenj, nastopivših v krvnem obtoku, deloma radi razdraženosti. Pri navadnem poteku splahne po 6.—8. dne« vih, če pa nastopi gnojenje, se zdravlje« nje zavleče na najmanj 2 tedna. Ves ta čas je rana odprta in se lahko zamaže ter okuži. Vzroki: Eden najvažnejših vzrokov jc nepravilno rezanje. Na preostali del se« menovoda sc tiščavke (precep) nepravil« no namestijo ali pa se vrvico, s katero se ga preveže, na rani pusti, radi česar prerezani del odmre; rano se predolgo razkužuje s premočnimi razkuževalnimi sredstvi in se jo s tem po nepotrebnem draži; način rezanja je presurov; prema* la rana se prehitro zaceli, radi česar se tam nahajajoče nepotrebne snovi ne mo* rejo odtekati. V nekaterih slučajih pa se pojavi vnetje, ne da bi bilo mogoče do* ločiti pravega vzroka. Znaki: Vneti semenovod po 6—8 dne* vih ne splahne, na velikosti še celo pri* dobi. Postane zelo občutljiv. Hoja je radi tega otežkočena, dostikrat žival še* pa. — Včasih semenovod zateče, da se* ga do trebušnega otvora in celo v no* tranjost trebuha; debel je kot močna ro* ka in je okroglast. Prepreden je s cev* kami — pijavkami — iz katerih sc izce* ja gnoj. ki kaplja nato iz nezaraščene Anton Pevc: Vzgoja molzne živine. Mlečnost krav je v veliki meri odvisna od časa kdaj sc krava oplodi, od časa kdaj so bile kot teličke skotene, od ne* govanja in utrjevanja v prvi mladosti, od vzreje na mlečnost ali le na meso in od naravnih krajevnih prilik (planine) odnosno od njih nadomeščanja potom razuma živinorejca. Vse to so činitelji, ki se pri nas le prav malo ali nič ne upo* števajo ali deloma sploh ne priznavajo. Nam je najbolj znana dobra mlečnost krav v Švici, na Algajskem, na Voral* berškem in n. pr. tudi v Bohinju, vsi kraji s planinami in z bolj ali manj sta* rim sirarstvom. Zbog sirarskih prilik je povsod tod običajna telitev krav v zgod* njih mesecih zime, da je v februarju ali v marcu že dovolj mleka za pričetek obrata v sirarni in da so do maja za ple* me ohranjena teleta že dovolj odrasla za odgon v nižje planine. Ta okoliščina ustvarja dobro mlečnost; resničnost je potrjena v teoriji in v praksi pri vseh mlečnostno odličnih pasmah tudi v ni* žavskih pokrajinah n. pr. Angleške, Dan* ske, Holandske, Francije itd. in sicer kot rane, povzročene še pri rezanju ter ma* že notranji strani nog in rep. Druga oblika vnetja semenovoda so tzv. šampinjoni; to so gobam podobni izrastki, ki se pojavijo po rezanju na ra* ni. Če šampinjonov ne zdravimo pravo* časno in pravilno, se spremene sčasoma v pijavke. Zdravljenje: Vneti semenovod maže* mo — če vnetje traja šele malo časa — z živosrebrno mažo in devamo nanj to* ple obkladke kuhovine zobnika in sle* zenovca. Če se pa vnetje v kratkem ča* su ne zgubi, tedaj je možnost ozdravlje* nja samo še ena — operacija, ki jo pa mora izvršiti le živinozdravnik. Dr. Ravnik, živinozdravnik. ustvarjajoča živali z dolgo molzno dobo in kratko jalovostjo. Za mlekarstvo je v toliko nerodna, ker zahteva na jesen prekinitev obratovanja, ki n. pr. pri za* laganju mest z mlekom sploh ni mogoče; zato v izven strogo planinskih krajih ži* vinorejci pustijo tcletiti le 1. in 2. ali tu* di še 3. v mesecih november do januar, nato pa v vsakem letnem času, smatra* joč, da se je žival' v 3 molznih dobah za trajno naučila dolgo molzti. Na Angleškem je prastar običaj, da se puščajo za pleme le teleta skotena za* četkom zime (november do januar). Spo* mladi ali poleti rojene telice ni nikdar puščati za pleme, marveč vedno spitati za zakol: bodo ali slabe mlekarice s kratkodobno molznostjo, ali slabe izkoriščevalke krme, ker si zbog poleti močno sc menjajoče sestave mleka (ne*le kemijske, marveč prevsem bakteriološke vslcd pogoste driske pri kravah) prav lahko pokvarijo prebavila za vse življenje, ali pa om e h k u ž e n e; tele se mora v najprvi mladosti priva* diti mrazom zime, za vsak morebitni prehlad najde tedaj zdravilo v mleku od matere, in nato ko je že večje, takorekoč odraslo plenicam, pa privaditi se na paši Mlekarstvo vročini dneva in do pozno v jeseni hla= dom noči. Tudi težka angleška pitovna živina (shorthornska, anguska) se za pic* me vzgaja po tem načelu, čigar velepo* mtmbncst je dandanes priznana od vseh boljših živinorejcev sveta. Gospodarsko malovrednih živalih bolj zaostalih kra* jih smemo mirno trditi, da imajo iz mla* dosti pokvar jene želodce in pa mehkuž* nost iz zanikernih hlevov. Vzreja na mlečnost ali na meso je točka, o kateri se še danes znanost in praksa prepirata. Stojita si nasproti ti*le dve trditvi: 1. Zenska žival se mora naj* prvo telesno dovolj razviti, kar je pri* mer z doseženo starostjo približno 2 let in šele nato ubrejiti; zastopniki te stru* je se sklicujejo na mlečnost in postav? nost živine v Švici, kjer je v navadi po* zen pripust k plemenitvi. 2. Ženska ži* val mora biti zgodaj oplemenjena in dobiti prvo tele v približni starosti 2 let, drugače bo veliko krme tratila za vzdrževanje života (vzreja na meso) in manj za mleko, to je bo rada slaba mol* znica; zastopniki te struje kažejo na po* stavnost (600—800 kg težke krave) in na najodličnejšo mlečnost (nadkriljuje pov* prečno za 50% švicarsko) holandske ži* vine, pri kateri je splošen običaj, da sko* ti telica prvo tele predno je dve leti stara. — V Nemčiji in v državah, ki so kmeti jsko*strokovno pod njenim vpli* vom, posega zakon v starost telic za pri* pust k plemenu, ki je v Italiji določena na 20 mesecev; v Angliji, Franciji, Ho* landski ter v Skandinavskih državah se živinorejski zakoni v dvomljiva rejska vprašanja ne spuščajo, marveč omejuje* jo ali le na zatiran je živinskih bolezni ali še na vspodbujanje k rejskemu napred* ku s prirejanjem ogledov in razstav ži* vine ter z nagraditvami najboljših živali odnosno na denarno podpiranje živino* rejskih organizacij, ki zasledujejo po* dobni smoter. Živinorejec mora poznati obedve zgornji trditvi odnosno tozadev* ne navade švicarskih in holandskih kme* tov ter zakon svoje države; zakon mo* ram izpoln jevati, čeprav me ovira v izpol* njevanju mojih rejskih ciljev, pač pa moram praktični način vzreje prilago* diti tako, da kljub izpolnjevanju zako* na slednjih povsem ne zgrešim in da me zakon gospodarsko obteži kvečjem le z izgubo časa. Pozen pripust k plemenu in s tem za* kon zasleduje smoter doseči bolj po* stavno, težjo živino. Gospodarstvo pa stavi ja živinorejca pred vprašanje: ali je v naravnih prilikah kraja dovolj krme za postavnost in mlečnost, ali le za po* stavnost brez mlečnosti, ali le za rnleč* nost brez postavnosti, ali tržne in sploš* no gospodarske prilike dopuščajo dokup krme za proizvajanje morebiti manjka* joče postavnosti (mesa) ali morebiti manjkajoče mlečnosti? V planinskih pri* likali soodloča tudi način izrabe planin in n jih zložnost (strme in ostre ali mehke in ravne); težke krave so nemogoče na strmih in ostrih planinah, ker ne bi na* šle dovolj krme za vzdrževanje života, nikar še za mlečnost; lahko pa tu uspe* vajo prvoletna teleta in tudi še drugo* letne telicc od težkih krav, krave pušča* je doma, kakor je to običaj pri dolin* skem (ementalskem) sirarstvu Švice. Ži* vinorcjci vsakega živinorejskega okoliša sc morajo zato predvsem odločiti za ve* likost živine, ki je v njihovih krajevnih in gospodarskih prilikah usposobljena nuditi največ dobička in s tem možnost obstanka na domači grudi; zavedajoč se, da je krma gonilna sila življenja in da predstavlja krma gotov denar (izdatek), ter da si za veliko denarja lahko naba* \iš veliko, razkošno urejeno palačo, za mal denar pa le majhno bajto, ki si jo vendar lahko srčkano urediš in v njej z vso zadovoljnostjo gospodariš. Angleži gojijo po vseh pravilih moderne reje (z rodovniki itd.) n. pr. 800—900 kg težke shorthornske, danes tudi na odlično mlečnost se odbirajoče krave in 300 do 400 kg težke, odlično mlečne Kcrry* in Dexter*krave; vsak naj si odbere ono, kar odgovarja njegovim razmeram. Kjer zakon predvideva pozen pripust telice k plemenu, krajevne prilike pa manjšo ali srednjo živino, je teličke od vse mladosti zelo zmerno krmiti. Pustim jih prve 3 do 5 dni sesati pri kravi, nato na napajam s 5 do 7 1 mleka na dan skoz 4 do 6 tednov, nakar preidem ali na po* sneto mleko ali na sirotko ali na čaj od sena (voda od kuhanja sena), vkuhaje obenem lanenih tropin, ovsenega in ječ* menovega zdroba ali moke, izpočetka manj in z napredujočo starostjo več ta* ko, da jih v 4. ali 5. mesecu odstavim na zeleno krmo spomladi ali na obilo ko* renstva pozimi, ne da bi bile preveč pri mesu in ne čez mero zrasla; z več kot 3 do 5*dnevnim sesan jenm se pri manjši in srednji živini pokvari po eni plati mlečnost krave, tudi če za teletom po* molzeš (krava tebi zadrži mleko, zadr* žavanje mleka po kravi pa je istovetno s vsihanjem mleko proizvajajočih žlez v vimenu) in po drugi plati se tele razvadi, pri odstavljanju nato trmasto stavka z lakoto, si pri tem kaj rado pokvari že* lodec in mlečnost (če je telička) za vse življenje. V drugem polletju in v tretjem polletju bom pri plemenskih teličkah skrbel, da se ne na paši in ne v hlevu nikdar do sitega ne nažrejo tako, da ostanejo do pripusta k plemenu čim bolj zaostale v razvoju, zbog tega tudi spol* no mrtve in tako usposobljene sprejeti takoj pleme in zapopasti mlečnost; pri normalnem razvoju živali se telice zbog poznega pripusta nerade oplemenijo (z okrog enega leta starosti vzbujeni spolni nagon nekako omrtvi v neplodnost) in kaj rade »zdivjajo na meso« — postane* jo nekakšni voli. Osnovno pravilo vzre* je na mlečnost je namreč, da naj telica štle v dobi prve brejosti zaključi svojo rast ter z obilno hrano v tem času, po* trebne ji za razvoj lastnega telesa in za razvoj zarodka v telesu, izuri v požrešno žival; zavedati se je, da je požrešnost ne*lc pri prašičih, marveč tudi pri gove* du znak hasnovitosti in pri kravah znak dobre mlečnosti — izbirčna žival je malo* kdaj kaj prida; nadalje pa se telici na ta način dopove, da jo krmim le zaradi njenega materinstva, ki se spaja z mleč* nostjo. Končno je po prvi otelitvi pri poznem Piipustu neobhodno potrebno, da mlada krava položi mlečnostni izpit: rnolzem jo prve mesece bolj pogosto, ma* s>ari v enakomernih presledkih po 4 do 5krat na dan in krmim pičlo s krmo, po* sebno o slabih časih, pri tem pa opažu* jem, kako se zadrži napram svojemu mesu in napram svoji množini mleka; ako pade zbog pičle krme množina mle* ka skoraj na ničlo, predno prične hujša* ti, je to znak, da je »zdivjala na meso« ali »da zna le pri gobcu molzti« in boš storil najboljše, če jo takoj spitaš za me* sarja; ako pa krava zbog pičle krme prične hujšati, množina mleka pa šele upadati, ko jo je že sama kost in koža, imaš pred seboj dobro mlekarico. Pri mnogih govejih rodovinah na Holand* skem je mlečnost tako razvita, da je pri* siljen živinorejec kravo prve mesece po otelitvi krmiti s krepilno krmo, ako no* če, da mu pogine; vse ji gre tedaj na mle* ko tako, da povsem pozabi na vzdrževa* nje svojega telesa. Naša mlada živina. Marsikateri živinorejec je vsled po* manjkanja denarja zapeljan prodati iz hleva ne samo ona teleta, ki res niso za gojenje, temveč sploh vsako tele. Z ža* lostjo moramo ugotoviti, da se puščajo doma le redka teleta. Kam plovemo s takim ravnanjem? Očitno navzdol, ker živinoreja mora imeti naravni podmladek, drugače živino* reja propade. Pogreški, ki jih danes de* lamo, se bedo bridko maščevali na celot* nem gospodarstvu. Zato pa premislite ži* vinorejci, kaj delate in ne danes izropati svojega gospodarstva, predvsem živino* reje. Prodajanje telet ima isti učinek, kot zadolževanje. Prašič v odstotkih, Teža slanine in gnjati znaša pri pra* šiču 79% skupne teže; glava, jezik in no* ge 4.50% ; pljuča, srce, jetra in ledvice 2.50%; ostalih 14% se razdeli na kri 3.50%, čreva z vsebino 6%, ščetine in parklji 0.65% itd. Vinogradništvo in kletarstvo Trgatev. Prihajajo glasovi, da bo v naši deželi letos tako dcbra kapljica, kot je ni bilo že več let. Izdatno — celo še preveč — solnce je spravilo v jagode obilo slad* korja. Potrebno je le, da tudi vinogradnik napravi vse, da bo kapljica v resnici do* bra in stanovitna, ker taka bo gotovo do* bila dobrega kupca. Predvsem si moramo zapomniti sledeče: Kdaj tržemo? V mnogih delih naše pokrajine tržejo mnogo prezgodaj. Ko v Dornbergu tržejo imajo ponekod že skoraj čisto vino. Ker puste Dornberžani svoje grozdje dolgo na trtah, imajo tudi priznano dobro kap* Ijico. Trgati moramo torej čimpozneje. Le* tos določajo čas trgatve podeštati — ob* činski načelniki, ko so se posvetovali' z brihtnejšimi vinogradniki. V splošnem pa moramo trgati grozdje ko je zrelo. Dozorelo grozdje spoznamo najlažje s pomočjo mostne tehtnice, ki nam pokaže koliko sladkorja je v moštu. Če bomo namreč skozi dobo par tednov potrgali nekoliko grozdov ter iztisnili mošt in me* rili sladkor v moštu, bomo videli, da raste odstotek sladkorja do gotove višine, po* tem pa obstoji. Ko se odstotek sladkorja ne viša več in kažejo tudi zunanji znaki trte — porumeneli listi — da je grozdje dozorelo, tedaj je nastopil čas trgatve. Ako bi pustili grozdje več časa na trti, ne bi imeli od tega nobene koristi, ker bi začelo grozdje veneti in bi izgubili več na količini, kot pa pridobili na kakovosti. Kako naj tržemo? Redki so pri nas špecijalizirani vino* gradi, kjer bi bila v celem vinogradu sa* mo ena vrsta trte. Navadno je pomeša* nih več vrst, katerih grozdje ne dozori vse v istem času. Zato pa bi morali vino* gradniki potrgati najprej grozdje ene vrste oziroma onih vrst, ki istočasno do* zore. Še ne prav zrelo grozdje bi morali še pustiti na trti. Je sicer res, da to ni vedno lahko mogoče, ker se moramo bati tatvine, vendar bi bila tudi ta izdatno omejena, če bi širom cele pokrajine isto* časno trgali. Vsako leto se sliši, da je temu in one* mu vino porjavelo. Kje tiči vzrok? Na* vadno v nepravilni trgatvi! Mnogo se je že pisalo in govorilo, da je potrebno odbirati zdravo grozdje od gnilega. Mnogo vinogradnikov je v tem oziru zelo vestnih, zelo mnogo pa jih je tudi površnih, ki morajo zato pozneje okoli letati in praševati za nasvete. To* rej ločimo gnilo grozdje od zdravega. Iz gnilega in ne prav dozorelega grozdja lahko napravimo pijačo za domačo dru* žino ali pa jesih. Na srečo je letos malo gnilega grozdja. Masten je grozdja. Še marsikje mastijo grozdje z nogami. Kdor tako masti, trpi, vkusna pa taka mastitev ni. Zakaj pa imamo grozdne mline, ki nam hitreje in temeljitejše zrna* ste vse jagode kot delo človeških nog. Grozdnih mlinov je že precej v naši de* želi, a vedno še premalo. Vinogradniki, združite se in nabavite si skupno prepo* trebni grozdni mlin. Izgleda, da se letos zanimajo Dunaj* čani za naša vina. Ali niste prepričani, da bo Dunajčan utekel iz kleti, če bo videl, da kdo masti z nogami. Takega mošta še pokusil ne bo. Zavedajmo se, da je naš vinogradnik najboljše stal takrat, ko so Dunajčani pokupili in odpeljali naš mošt. Žveplanje mošta. V zadnjih letih'sc upeljuje tudi v naše kleti žveplanje mošta. Žveplanje je po* sebno potrebno v deževnih letih, ko je cbilo gnilega grozdja. Letos ni mnogo gnilega grozdja, zato pa žveplanje mošta ni ravno splošno nujno potrebno, a ven* dar ga svetujemo vsem. Tako bomo do* bili stanovitnejše vina, ki nc bo spremi« njalo svoje barve na zraku. Za žveplanje mošta svetujemo prod« vsem kalijev metabisulfit, in siccr 10 g metabisulfita na vsaki q grozdja. Najboljše dodamo metabisulfit groz« dju, to je pred mastenjem. Žveplan j e mošta ima namen uničiti škodljive glivice, ki bi mogle kvariti vino. Seveda ima tak mošt potem nekoliko duha po žveplu, vsled česar moramo zve* pleni duh spraviti iz mošta. Zažveplan mošt tudi težko vre in tudi vsled tega moramo odstraniti žvepleni duh iz njega. To napravimo s prezračen jem mošta. Če imamo mošt zbran v bednju ali v sodu, ga prezračimo najboljše, če pustimo teči mošt skozi pipo na podstavljeno res šeto ali pa skozi široko cedilo. Tako pri* de mošt v dotiko z zrakom in žvepleni duh sc izgubi. Zažveplan mošt moramo prezračiti ta« koj drugi dan, ko smo ga zažveplali. Na« vadno enkratno prezračenje nc zado« stujc, bolj gotovo je dvakratno, ne škodi pa tudi trikratno. S čim tržemo? Za trgatev rabijo pri nas navadno krivce (fovče), ponekod predvsem žen« ske, tudi nože. Če se ta rezila dobro na« brušena, že še gre, če pa so topa, potem se pri rezanju peclja odtrga marsikatera jagoda, ki je navadno zgubljena za vino« gradnika ali pa se izgubi zelo mnogo časa s pobiranjem jagod. Boljše bi bilo, če bi rabili za trganje posebne škarje, ki prerežejo pecelj brez stresljajev. Kuhanje mošta Mošt kuhajo na tropinah in brez tro« pin. Vse črno vino se kuha na tropinah, belo pa kuhajo Brici in nekateri Vipavci brez tropin. Pri kuhanju črnega mošta moramo pa« žiti na to, da so tropine vedno v moštu, ker le tako bodo dale od sebe vso črno barvo, ki jo črno vino zahteva. Kuhanje belega vina na tropinah pa ni pravilno. Ponekod v Vipavski dolini se bo sicer kuhanje belega vina na tropinah še dolgo obdržalo, ker imajo nekateri vi« nogradniki stalne odjemalce, ki hočejo belo vino zelo rumene barve in ki mora biti trdo (vsebovati več čreslovine). Trdo kuhano belo vino pa na noben način ni za širši trg, še manj pa za izvoz. Zato so Dunajčani pred vojno kupovali v Vipavski dolini mošt in nc vina. Sicer je res, da pridobi trdo kuhano vino mnogo na stanovitnosti, zato pa izgubi na okusu — aromi. Brez tropin kuhamo belo vino navad« no v sodih. Sodov ne smemo nikdar na« polniti z moštom do vrha. Če začne kipeti mošt v polnem sodu, tedaj začne blju« vati, pri čemur gre iz soda res precej ne« potrebnih snovi a tudi mnogo vrelnih glivic, ki so za vrenje mošta nujno po« trebne. Vsled bluvanja postane sod okoli vehe tudi moker in tam se vedno razvi« jejo kiselne bakterije, ki vinu vedno ško« dijo. Zato pa je najboljše ne napolniti soda z moštom do vrha. Znano je, da mošt ne vre, če je vreme premrzlo. Najprimernejša toplota za vrenje je v kleti z 15 do 18 stopinj Cel« zija. Če kletar oskrbi zgornjo toploto, se bo mošt kmalu spremenil v dobro vino. Ni potrebno opozarjati posebej, da ne smemo puščati otrok v klet, kjer mošt vre, ker se bi otroci lahko zastrupili. Tudi odrastlim škoduje ogljikova kislina, ki nastaja pri razkrojevanju sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino. Izreden uspeh zelenega cepljenja. Na Goriškem, posebno pa v Brdih, nastavljajo nove vinograde večinoma z zasanjenjem divjih bilf ali kolči, katere drugo leto že na stalnem mestu cepijo v zeleno. Sposobnost naših vinogradnikov je v tem oziru zelo velika in če vreme ko« ličkaj odgovarja, doseže marsikateri vi« nogradnik zelo visok odstotek primlje« nih cepičev. Prav redki pa so taki uspehi, kot je naslednji, o katerem hočemo govoriti. Tak uspeh jc gotovo izjema, ker o takih uspehih se je govorilo dosedaj lahko sa* mo pri cepljenju v »speče oko«, ceplje« nje, ki se izvrši v mesecih avgust = sep* tembcr « oktober, to je pol leta prej, kot začnejo cepiči poganjati. Naš slučaj pa se tiče bilf, ki so bile vsajene lansko leto ir cepljene v letošnjem maju. Uspeh smo občudovali v nedeljo, dne 21. avgu= sta, ko je bila posneta tudi priložena slika. Vinograd se nahaja v Gorici, in sicer na knezonadškofijskem posestvu v via Dreossi. Zemlja za vinograd jc bila ri* golana približno poldrugi meter globoko in to v zimi 1925*1926. Spomladi 1926 je bilo zasajenih 360 bilf vrste Rupcstris du Lot — dobljenih iz deženih razsadnikov v Gorici. Ozelenele niso samo tri bilfe, katere se je nadomestilo. Drugo leto, to je v maju 1927, so bile bilfe cepljene v zeleno. Cepljena vrsta je bila ribola, cep* ljenje pa je izvršil strokovnjak na tem polju, Keber Valentin iz Vipolž, ki za* služi, da ga posebej omenimo. Odstotek prijemkov je bil višji od 99%, ker se od vseh 360 cepičev samo par ni prijelo. Suho vreme je letos pospeševalo to vrsto cepljenja, a umljivo je, da ne bi bil dosežen tolik uspeh, če ne bi vlč. g. prof. Toroš osebno in vsaki dan pazil nad razvojem. On je zamoril vse divje poganjke, dnevno privezoval poganjke iz cepičev in tudi drugače pustil izvršiti vsa ona opravila, ki jih zahteva pred kratkim cepljen vinograd. Uspeh vsega tega truda se danes vidi, ko so skoraj vsi cepiči enako razviti, žlahtni poganjki pa presegajo dolžino 5 metrov. Celoten nasad nudi enotno sliko in ni praznih mest, kot se jih opaža žalibog drugod. Proti peronospori so bili cepiči po* škropljeni 17*krat, in sicer pri začetku dvakrat na teden z —.75% raztopino modre galice, pozneje vsaki teden enkrat z 1% raztopino, končno pa z 1 Va in 2% raztopino. Peronospora ni povzročila prav nobene škode, vse trte so ostale popolnoma zdrave. Hoteli smo iztakniti zgornji lepi uspeh, ki dokazuje, da se tudi s cepljenjem v zeleno in ne samo s cepljenjem v speče oko kmalu napravi vinograd. Seveda je potrebno mnogo brige in dela, mnogo potrpežljivosti in truda ter nadzora. Za* sluga vlč. g. prof. dr. Toroša Mihaela je, da je zrastel tekom tako kratkega časa lep vinograd na tleh, ki so bila od vojne razrita in razstreljena, preprežena s strelskimi jarki in žičnimi ovirami. G. Poučni izlet goriških kmetovalcev v Massolombardo. Že tretje leto je povabil Urad za kme» tijski potovalni pouk v Gorici goriške kmetovalce na poučen izlet v Romagno, kjer se nahajajo slavni nasadi sadnega drevja. Povabilu se je odzvalo 40 kmetovalcev, od katerih 4 iz tržaške province. Izleta sc je udeležil tudi g. dr. Tonizzo, ravnatelj Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici, izletnike pa je vodil g. dr. Vallig, voditelj Oddelka za sadjarstvo in vinogradništvo. Izletniki so sc odpeljali iz Gorice v četrtek, dne 8. septembra in sicer v posebnem vagonu. Isti dan so prispeli v Fer* raro, kjer so prenočili. V Mestre se je priključilo goriškim udeležencem 18 iz* letnikov iz province Udine pod vodstvom dr. Marehettano ter 25 kmetovalcev iz Treviza pod vodstvom tamkajšnjega rav* natelja Urada za kmetijski potovalni po* uk, prof. Jelmoni. V celoti je bilo 86 iz* letnikov. Udeleženci so prispeli v Massolombar* do v petek zjutraj (9. 9.) in najprej obiskali sadno razstavo, popoldne pa si ogledali dolinske sadovnjake massalom* bardskega sadnega središča. Izletniki so obiskali z velikim zanimanjem nasade na posestvih g. kom. Borgnino in kom. Bonvicini. Izletniki so se zelo zanimali tudi za velika skladišča in naprave za odbiranje in odpošiljanje sadja, last g. Borgnino, vse zgrajeno po najmodernej* ših predpisih in ki je dosedaj stalo nad 4 milijone lir. Čudili so se izletniki na* pravam g. Bonvicinija, ki so dovršene in kjer se sadje ne samo odbira in sortira temveč, tudi shranjuje v hladilniku, tako, upravitelj Toroš je prebil v vinogradu celo poletje in veselil se razvoju svojih trt. Častitamo mu in stavimo ga v zgled našim čitateljem. P. Vallig. da ostane popolnoma sveže. Celi vagoni sh la j enega sadja potujejo potem na od* dal j ene trge, kot na Angleško ali v Skan* dinavijo. Posebno so se izletniki čudili pri Bonviciniju dvem odbiralnim stro* jem, ki sama sadje sortirata. Drugi dan je bil določen za obisk sa* dovnjakov v brdnatih legah. Lahko trdi* mo, da je drugi dan še bolj zadivil ude* ležence nego prvi, kar je predvsem za* sluga g. prof. Vivarelli*ja, ravnatelja srednje kmetijske šole v Imoli. On je or* ganiziral obisk nasadov grofov Pasolini, kjer so izletniki dobili izborno okrepčilo, nadalje obisk obrata grofa Tozzoni in in obrata dr. Mambrini*ja, oba iz Imole. Tu so udeleženci videli, kaj se doseže v razmerah, ki zelo sličijo našim v Vipav* ski dolini in v Brdih. Potrebna je le dobra volja in vstrajnost. Na to se pa še po* vrnemo. Izlet je bil zaključen popoldne z ogle* dom velikih del »Calanchi« v Ponticelli, kjer se spreminjajo pod vodstvom vit. Sass nerodovitna, strma in gola brda v rodovitne nasade. Temu delu so se čudili tudi naši udeleženci, kljub temu, da so navajeni rigolanju in zboljševanju zem* lje v domačem kraju. Izletniki so se vračali domov polni navdušenja in dobre volje, ker so se pre* pričali še enkrat, da se sadjarstvo na Go* riškem more in mora razviti. P. Vallig. Novi nasadi. Sadjarstvo zavzema v naši deželi ved* no večjo važnost. Kmetovalci so uvideli, da se za sadje izkupi lep denar. Zato pa je v naši deželi mnogo novih nasadov, Sadjarstvo posebno pa v Vipavski dolini in v Brdih, pa tudi drugod. Zasajenje mladega drevesa je zelo važno opravilo. Mnogokrat zavisi od tega uspeh ali neuspeh. Zato pa ne sme biti zasajenje površno temveč dobro premis« ljeno. Premisliti moramo predvsem kam bos mo zasadili, kaj, kako in kdaj bomo sa« dili. Kam? Širom naše dežele je mnogo ne« izrabljenih mest. ki danes ne dajejo prav nobenega dohodka. Taka mesta je po« trebno izrabiti. Ob poteh, ob hišah in drugi gospodarskih poslopjih bi sadna drevesa služila v senco, v kras in v ko« rist. Ne smemo pa saditi mladega dre« vesa na istem mestu, kjer je rastlo prej kakšno drugo drevo, ker je zemlja tam okoli izrabljena in trudna. Kaj bomo zasadili? V splošnem ni vsak kraj za vsako drevo, priroda sama je po« tegnila gotove meje. Smokve ne bo šel nihče saditi na šentviškogorsko planoto. Sadimo vrste dreves, ki v kraju uspevajo. Igračkanje v sadjarstvu je sicer zanimivo opravilo a ne prinaša nobenega haska, temveč le gospodarsko škodo. Kaj naj sadimo? Pri črešnjah, hruškah in jabolkah imamo veliko izbero. Naše Gore bi morale skrbeti, da pridejo do boljše vrste črešenj, predvsem pa bi mo« rale rediti dobrih vrst jabolk in hrušk. V pozni jeseni gredo goriški trgovci s sadjem nakladati jabolka v Pijemont, od koder jih pošiljajo v Nemčijo. Ali ni pri nas primernih tal za dobra jabolka? V tem oziru bi lahko še mnogo pisali, omenimo samo še eno malenkost. Pri nas je mnogo potokov, kjer raste jelša. Ali ne bi mesto jelše lahko rastli tudi leš« niki in to dobra vrsta lešnikov. Iz naše države sc izvaža za težke milijone lešni« kov, zakaj ne bi tudi naši kraji kaj pri« spevali. In murve? Kjer se goji sviloprejka, bi murva lahko rastla ob vseh poljskih po« teh. Kaj bomo sadili? Ni težak odgovor! Izbera je velika, le dobra volja je po« trebna. Kako in kdaj bomo sadili? Prcmnogokrat se ravno v tem oziru dela mnogo pogreškov. Naši kmetovalci sade sadno drevje na hitro roko. Navad« no ne sade ne o pravem času, temveč šele pozno spomladi, ko je dovolj in pre« več drugega dela. Zato izpade tudi sa« ditev zelo površna. Če hočemo drevcsca pravilno zasaditi, moramo že v jeseni napraviti jamo, kjer naj novo drevesce raste. Jama naj bo do« volj velika in globoka. Navadno zadostu« je 50 do 70 cm globoka jama, preširoka pa jama ni nikdar, četudi bi bila poldrugi meter široka. Skrbeti pa moramo tudi za to, da je okolica jame kolikor mogoče rahla in da ne zadene mlada koreninica na trda skalovita tla, katerih ne more prodreti. Tako okolico je potrebno raz« strditi, čimveč. ugodnih predpogojev za razvoj bo drevescc dobilo, tem lepše se bo razvilo. Mladih drevesc ne smemo zasajati pre« gosto. Drevo zahteva zrak tako kot vsako drugo živo bitje, in neuspehom pri našem sadjarstvu je mnogokrat kriva velika gostost sadnega drevja. Sadna drevesca lahko sadimo v pozni jeseni, ko so že izgubila vse liste, tako za« ključila letni razvoj ter nastopila zimski počitek, ali pa v zgodnji pomladi, oziro« ma proti koncu zime, predno so postala drevesca sočna. Poznejše sajenje ima le redkokdaj uspeh, če ga pa ima, je bolj slučaj. Dela na polju končujejo ali so že kon« čala, mislimo na nove nasade sadnega drevja. Zelena in rumena jabolka. Jabolk imamo različnik barv, kot zele« na, rumena, rdeča itd. Dolgotrajni poizkusi so dokazali, da vsebujejo različne vrste jabolk redilne snovi v različnem razmerju. Tako vse« bujejo zelena in rdeča jabolka več žele* za nego rumena. Fosforne kisline v me« su imajo pa največ rumena in rdeča ja« bolka več nego zelena. Zelena jabolka imajo fosfor predvsem v lubu. Poljedelstvo in vrtnarstvo Pšenica in suša. Predvsem za Kras in Istro je bilo le* tošnje leto leto hude preizkušnje. Iz te preizkušnje se pa moramo nekaj naučiti, in sicer: Kras in Istra sta podvržena suši mn«; go bolj, kot drugi deli naše dežele, kar je posledica predvsem sestavine ondot* nih tal. Suša ni Vipavski dolini niti od daleč toliko škodila kot Krasu ali Istri, kl jub temu, da ni bilo v Vipavski dolini prav nič več dežja kot na Krasu. Ker pa so tla v Vipavski dolini bolj zemljana in tudi ilovnata, je zrastlo še nekoliko kos ruze, dočim je na Krasu in v Istri sploh ni. Zato pa svetujemo našim Kraševcem in Istranom (isto velja tudi za gotove de« le Notranjske), da posvetijo žitoreji več pažnje kot koruzi, to se pravi: Kraševci in Istrani naj sejejo predvsem žito (pše* nico), ki zapusti njivo že nrej, kot ga bi mogla suša uničiti. Po žitu še vedno lah= ko sejemo činkvantin, ki se navadno proti suši izdatno upira, kar je pokazalo ravno letošnje leto. Najprimernejša vrsta žlahtnih pšenic je za te kraje »Ardito«, ki je tudi letos dozorel pred nastopom suše. Sejanje pšenice. Zadnja leta, posebno zadnji dve leti, ki sti izpolnjeni s tako imenovano »žitno bitko«, se je pri • nas razširilo gojenje pšenice. Marsikdo danes seje pšenico, ki je prej ni sejal. Namen »bitke za žito« in njenih vo= diteljev pa ni, da se bi gojenje pšenice razširilo na škodo drugih kultur, recimo koruze. Namen »bitke za žito« je pred« vsem izboljšanje pridelovanja pšenice. V tem oziru se pa pri nas še ogromno greši. Priznati moramo, da se sedaj rabi mnogo več izbranih semen, kot se jih je prej. Priznati je tudi potrebno, da se zemlja boljše obdeluje in izdatnejše gno* ji, kot v prejšnjih letih. Žalibog se pa še vedno dogaja, da nekateri sejejo pšeni* co komaj decembra in tudi še v januar ju ter pripisujejo slabo žetev vrsti pšenice in nepripravni legi za pšenico in ne svoji malomarnosti. Pšenico moramo sejati v jeseni in v naših krajih bi morala biti vsa posejana v mesecu oktobru, najpozneje pa začet* kom meseca novembra. Koruza je dozorela in takoj ko koruzo spravimo z n jive, naj gre plug in sejalec v njivo. Kako shranimo semenski krompir? Za semenski krompir je najboljše, da ga preberemo takoj ko smo ga vzeli iz zemlje in odstranimo vse one gomolje, ki ne odgovarjajo semenskemu krom* pir ju. Nato moramo shraniti krompir na zračnem in suhem prostoru. Svetloba mu nič ne škoduje, četudi bi krompir na svetlem prostoru pozelenel. Semenskega krompirja ne smemo hraniti na kupu, boljše je, da ga razgrnemo v tanki plasti, najboljše pa, če je sploh vsak gomolj za sebe. Umljivo je, da ni pozeleneli krompir dober ne za človeško in tudi nc za žival# sko hrano, ker vsebuje tak krompir mnogo strupa (solanin), ki v majhni ko* ličini sicer ne škodi, pač pa, če se ga za* vžije v večji meri. Seveda ne sme semenski krompir zmrzniti. Krompir za hrano lahko hranimo na kupu, a vedno le na suhem prostoru. Uvoz vina v Anglijo. Anglija je uvozila v prvih 6 mesecih tekočega leta za 3.7 milj. šterlin vina (okoli 350 miljonov lir), za 350.000 šter* lin več kot v istem času lanskega leta. Uvoženo je bilo iz Italije ... za 91.000 šterlin Francije . . za 1,353.000 šterlin Portugalske . za 1,265.000 šterlin Španije ... za 470.000 šterlin Zadružništvo Tako je treba delati. Po poslu sem se mudil na uradni dan v nedeljo popoldne pri neki posojilnici. In kako se je delalo? Navzoči so bili vsi odborniki. En odbornik je sprejemal hranilne oziroma zadružno * posojilne knjižice. Dva odbornika sta sprejemala in izplačevala denar ter o prejemkih in izdatkih vodila blagajniško knjigo. En odbornik in sicer domači g. župnik pa je takoj vse postavke iz blagajniškega dnevnika vpisoval v knjigo hranilnih vlog oziroma posojil v razdelnik. Vsi so bili torej zaposleni in bila je dana vza* jemna kontrola, delo pa je šlo hitro od rok, ker je bilo lepo razdeljeno. — In če danes pri marsikateri posojilniei revizor zahteva, da morajo ključi blagajne biti deljeni, pa odgovarja tisti, ki je pri za* drugi vse in ki je pri zadrugi sam, da to ni mogoče, češ, ker se možje nič ne bri* ga jo. — (J. B. — Narodni gospodar.) Tako se ne sme delati. Pri Zvezi se je zglasil mož s prošnjo za nasvet, kaj naj stori v sledeči zadevi. Njegov zet je bil vložil večjo svoto de* nar ja v posojilnico. Od te svote je nekaj zet, nekaj pa tudi tast v teku časa dvig* nil. Vendar bi pa po njihovem računu moralo biti še več kot polovico vloge v posojilnici. Ko je zet umrl in ko sc je pri posojilnici vršila revizija, se je pa ugo* tovilo, da v knjigah posojilnice sploh ni* česar ni o tej vlogi, hranilno knjižico pa, ki jo je imel spravljeno bivši voditelj posojilnice, je pa isti uničil. — Mož sc* daj ne ve, ali naj toži in koga naj toži, tembolj, ker je voditelj posojilnice od* šel daleč v druge kraje, glavna priča, to je zet, pa je umrl. Če bi se poslovalo pravilno, bi kaj takega ne bilo mogoče. Zlasti pa bi bilo kaj takega nemogoče, če bi posojilnico dejansko vodil posojil* nični odbor, ne pa ena oseba, od katere rednosti ali nerodnosti je potem vse od* visno. Sindakalne zadeve. Naše posojilnice rajfajznovke preje* majo od sindakata »Confederazione Ge* nerale Bancaria Fascista — Sezione sin* dacalc — Roma« dopise, s katerimi so jim odmerili sindakalne prispevke. Pri* spevki za 1927. leto se ravnajo po stanju hranilnih vlog dne 31 decembra 1926 in sicer po sledečem ključu: Prispevek zna* ša za hranilne vloge pod L 100.000 L 100 od L 100.000 do L 230.000 L 200 od L 250.000 do L 500.000 L 350 od L 500.000 do L 1,000.000 L 600 od L 1,000.000 do L 2,000.000 L 900 c d L 2,000.000 do L 5,000.000 L 1400 Plačljiv je prispevek v dveh enakih obrokih. Da se plačevanje olajša, je do* pisu priložena nakaznica poštnega teko* čega računa. Ko prejme vodstvo posojilnice plačilni nalog, naj primerja ali določeni prispe* vek odgovarja lestvici in, če je odmera pravilna, naj denar takoj nakaže. V dvomljivih slučajih obrnite se do naše Zveze. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Vse novoustanovljene zadruge vno* vič opozarjamo, da morajo ustanovitev svoje zadruge javiti tudi Kr. Prefekturi, in sicer v teku enega meseca po prejemu odloka o vpisu v zadružni register. Ta odlok prejmejo od sodnije. One zadru* ge — naše članice, ki tega še niso napra* vile, se lahko obrnejo na podpisano Zvezo, da jim ona to uredi. Pri prijavi pa neobhodno potrebujemo gornji od* lok, zato prosimo, da nam ga dostavite. Zadružna zveza v Gorici. Čebelarstvo Fr. Donat Jug: Oskrbovanje čebel v A.*Ž. panjih. (Nadaljevanje.) IV. Zimska zaloga. Poslednji račun s čebelami napravimo meseca septembra. Vsak čebelar že ve, da potrebuje močna družina v A.*Ž. pa* n ju na 9 satov za celo zimo in še za spo* mlad do konca meseca aprila 10 do 12 kg čistega medu. Čebelarji se moramo po tem vestno ravnati. Ako so čebele čez leto toliko nabrale, jim ne smemo blaga jemati. Ako so nabrale več nego 12 kg, jim smemo, kar so nabrale več, z mirno vestjo odvzeti. Ako pa zaradi slabe letine ali pa zaradi kake druge nezgode še za zimo niso dosti dobile, tedaj bodimo do njih usmiljeni in velikodušni ter jim do* dajmo toliko, kolikor jim še primanj* kuje. Praktičen čebelar, ki že več let čebelari v A.*Ž. panjih, že lahko primeroma prc* sodi množino zimske zaloge. Na priliko: ako ima panj v plodišču štiri medene sate, ki so skoro do tal napolnjeni z me* dom ter so čez polovico zadelani, je v njih medu približno 8 kg. Ako so še ostali sati z medom nasmeteni, jc v njih 4 do 5 kg medu, tedaj smemo biti brez skrbi. Ta panj ima zadostno zimsko za* logo. Najzanesljivejše pa je, čeprav ne praks tično, da vse sate v plodišču iztehtamo. To pa lako storimo takole. Bolj megle* nega jesenskega dne prinesimo v čebel* njak navadno decimalno tehtnico posta* vimo kozico za satje ter jo odtehtamo. Nato zložimo iz plodišča vseh 9 satov na kozico. Ako tehta 9 satov s čebelami in satjem vred brez kozice 16 do 17 kg — če je vmes več starih satov, pa 18 kg — je panj dober. Ako mu manjka le kak kilogram teže, poglejmo v medišče, če je bilo plodišče v medišču, tedaj pa spodaj, je li kak meden sat težji, ter ga zamenja* mo z onim, ki je na tehtnici najlažji. Pri tem moramo paziti na matico. Ako ne moremo teže tako izravnati, si zabeleži* mo panj, da vemo, koliko kilogramov mu bo treba še dodati. Ko smo tako pregledali in zaznamovali vse panje, moramo zalogo, kar je je še ostalo v mediščih, ali pa vsaj nekaj te* ž j ih satov spraviti v primerno omaro, da jih v potrebi drugje porabimo. Iztočeno prazno satje moramo čebelam vrniti v medišča, da ga obližejo, popravijo ter očedijo. Dopolnitev zimske zaloge. Od srede do konca meseca septembra moramo vsem panjem primankljaj živeža dodati. Najlažje storimo to na ta način, da izračunamo skupni primanjkljaj vseh panjev. Nato odtehtamo določeno težo medu ter ga v primerni posodi razredči* mo s tretjino vrele vode. Ko nalijemo v posodo z medom vrelo vodo, moramo s kuhalnico toliko časa mešati, da se med v vodi popolnoma razpusti. S to tekočino napolnimo primerne steklenice in damo zvečer s pitalnikom vsakemu panju, kar mu gre. Ako pa ne moremo primajkljaja zaloge izpopolniti s samim medom, smemo dati vsakemu panju 2 do 3 kg sladkorja (sipe), v sili pa 4 do 5 kg. To storimo takole. Na vsake 3 kg sladkorja damo 2 litra vrele vode. To zmešajmo in postavimo na šte* dilnik, da zavre. Nato dodenemo tej raz* topini še 1 do 2 kg medu ter jo dobro premešamo, da se med s sladkorjem in vodo spoji. Čebele dobro prezimijo ob taki hrani, ki jim je nadomestilo za med. Večkrat se čebelarju pripeti, da mora čebele prezimiti na gozdnem, jelkovem medu, o katerem je splošno znano, da je za čebele pozimi pretežek in rade zaradi njega ohole za grižo. Tega medu moramo tretjino zimske zaloge iztočiti. Iztočeni med razredčimo s tretjino vrele vode in dodamo na vsaka dva kilograma medu 1 kg sladkorja, ki smo ga že poprej zavreli in mu primešali pol litra vode. To drozgo naj čebele dobe v sredino gnezda, potem bodo dobro prezimile. Ostali jelovi med, čebelam ob času, ko že izletavajo in se gibljejo, ni več škodljiv. Nihče naj ne prezimuje čebel na sa* mem sladkorju, razen v skrajni sili. Pre* zimijo sicer tudi na samem sladkorju, a jih po zimi zaradi težko prebavnih snovi mnogo pomrje, spomladi pa zalege ne bo v panju, dokler ne dobe naravnega ži= Gospodarski pregled v avgustu. Njiva in žito: Koncem avgusta je bla* godejni dež nekoliko ohladil razgreto zemljo. Žalibog pa je dež prišel prepo* zno, ko je bila v gotovih delih dežele ko* ruza že uničena, ravnotako kot ajda in zelenjava (zelje, repa). Že avgusta me* seca so mnogi poželi koruzo, ki ponekod ni dala niti semena. Povišanje cene koruzi ni bilo tako znatno, kot se je pričakovalo, ker je bila v nekaterih drugih državah boljša letina, kot so jo pričakovali. Naš pridelek, kot v splošnem celotni pridelek naše države pa ne igra velike vloge na svetovnem tržišču. Cena pšenici je v prejšnjih mesecih občutno padla, sedaj pa se je cena neko* liko dvignila. Pridelek krompirja je bil v splošnem v naši deželi bolj pičel, razen v Gorah, ki so imele ponekod prav dober pride* lek. Krompir letos toliko ne gnije, kot je v prejšnjem letu. Vendar pa je prebi* ranjc krompirja nujno potrebno. Izgle* da, da bo imel krompir pri nas precej visoko ceno. Hlev in živina: Kar smo pisali v zad* njem »Gospodarskem listu«, to velja tu« di za ta mesec. Cena živine je na domačih trgih še nadalje padla, čemur je veža. Sladkor je sicer dober kot nadome* stilo za prehrano starih čebel, za pitanje zalege in mladih čebel pa ni, ker nima v sebi tistih redilnih snovi kakor med, ki je naravna hrana čebel. Zaradi tega panj spomladi zaostane in namesto močnega panja bomo imeli ob času glavne paše — slabiča. Zgodi se tudi, da se kak čebelar tako daleč izpozabi, da poleti ali jeseni iztoči čebelam iz same grabežljivosti ves med ter jih zazimi na samem sladkorju. Taki čebelarji postopajo s čebelami protina* ravno in krivično. (Nadaljevanje.) vzrok predvsem pomanjkanje krme in temu sledeče večje ponujanje živali. Vendar pa moramo s korajžo premagati sedanje težkoče in ravnajmo se kolikor mogoče po navodilih, ki se dobe v no* tranjosti lista. Travnik in krma: Blagodejni dež sicer ni mogel povečati pridelka otave, pač pa je ponekod pomagal vsaj jesenski paši, katero je potrebno tudi izrabiti. Tega pa itak ni potrebno dvakrat svetovati na* šim živinorejcem. Potrebno je misliti na jesensko gnoje* nje senožeti. Tomaževa žlindra je letos mnogo bolj poceni, nego je bila druga leta. Isto velja tudi za superfosfat in dru* ga umetna gnojila. Izrabimo to. Od mno* ge krme zavisi število naše goveje živi* ne, od te pa količina gnoja in rodovit* nost njive. Kmetsko gospodarstvo je ko* lo, ki se vrti. Če na enem mestu nekaj kolesa manjka, se kolo prevrne. Vinograd, klet, vino: Stare zaloge vina so izginile, le v redkih kleteh se še dobi kaj na prodaj. Novi pridelek ne bo toliko pičel, kot se je prvotno mislilo. V naši deželi je več krajev, ki bodo imeli vsaj tako leti* no, kot lansko leto, v splošnem pa bo pridelek manjši za okoli eno tretjino. Najhujše sta udarjena Kras in Istra, kjer je suša napravila ogromno škodo. Splošno gospodarstvo Po kakovosti obeta biti letošnji pri* delek zelo dober, kot že ni bil dolgo vr* sto let. O cenah za enkrat še ni mogoče go« voriti, a izgleda, da ne bodo previsoke, ker se bo moralo vse gospodarstvo usta* liti v razmerju k višji vrednosti lire. Drevje in sadje: »Kuga na črešnjah« je uničila mnogo dreves tudi v Vipav* ski dolini in ne samo v Brdih. Je mnogo posestnikov, katerim se je posušilo po 5 in več črešnjevih dreves. Nekateri deli dežele so imeli dobro češpljevo letino, a marsikje so bile cene zelo nizke. V Severni Istri so dosegle komaj 30 stotink za kg. Drugod je bilo boljše. Z žalostjo moramo ugotoviti, da ni v naši deželi nobenih lepih breskev, ki bi prišle na trg koncem avgusta. Niti za domači konsum nimamo lepih breskev. Naša sadjereja mora napraviti še mnogo korakov k izboljšanju. Mlekarne, mleko in izdelki: Trg z mle* kom in maslom je pod vplivom najviš* jih cen, ki so določene za podrobno raz* prodajo. Upliv maksimalnih cen se ob* čuti posebno v Trstu, ki je glavni kon* sumni center naše pokrajine. V mesecu avgustu in začetkom seps tembra sc je maslo prav lahko prodalo in najprej bo ostalo to stanje do konca tega leta, posebno ker ne sili na naš trg maslo iz drugih pokrajin države, kjer je Vprašanje št. 51: Večkrat sem slišal in čital, da potrebujejo vse rastline mnogo apna. Ali je dobro za gnojenje živo apno? Ali se dobi apno tudi v obliki umetnih gnojil? K. Š. v F. Odgovor: Apno lahko dodamo zemlji v najrazličnejših oblikah. V obliki umet* nih gnojil nudimo apno najlažje s torna* ževo žlindro, ki je na apnu zelo bogata. Je sicer res, da cenimo žlindro predvsem po vsebini fosforne kisline, a odstotka in etna maslu znatno zrastla. V Milanu stane maslo 14.50 L in 15.— L, nikjer pa se ne prodaja več maslo po 9 do 11 lir,, kot se je prodajalo v prejšnjih mesecih. Prodaja je lažja, cene pa nc morejo biti visoke, ker se mora tudi trg z mle* kom in maslom prilagoditi višji vredno* sti lire. Smrt barona Teuffenbacha. V četrtek, dne 15. septembra je pre* minul na svojem gradu v Vipolžah v Brdih baron Teuffenbach, briški velepo* sestnik. Z njim je legel v grob kmetijski strokovnjak, ki je žrtvoval vsa svoja le* ta razvoju ogromnega posestva. Priljub* ljenost pokojnika je pokazal njegov po* greb, katerega so se udeležile odlične go* riške osebnosti, vsi briški podeštati, za* stopniki mnogih ustanov in društev, rav* natelj oddelka za sadjarstvo in vinograd* ništvo v Gorici, isti tudi kot zastopnik zadruge za osušenje Prevala, katere od* bornik je bil pokojni. Med splošnim ob* žalovanjem tamkajšnjega delovnega ljudstva so pokojnika nesli k počitku njegovi kmetje, ki so bili vezani nanj z iskrenim prijateljstvom. S smrtjo1 barona Teuffenbacha so iz* gubila Brda enega najboljših gospodar* jev. Preizkušeni in žalostni družini izre* ka svoje sožalje Urad za kmetijski po* tovalni pouk v Gorici. P. V. koristi v njej nahajajočega se apna ne smemo podcenjevati. Apna dodamo zemlji tudi lahko v obli* ki sadre (gipsa), katero kupimo v trgovi* ni, kjer prodajajo druga umetna gnojila. (Če bi bilo več povpraševanj, jo bi na* ročila Zadružna zveza v Gorici). Tudi živo apno lahko uporabimo za gnojenje. Najboljše j!e, da živo apno nekje na prostem nakopičimo na kup, katerega potem pokrijemo z zemljo. Na C Vprašanja in odgovori £ ta način se živo apno pogasi in razpade v prav droben prah, katerega raztresemo po njivi in pobranamo ali podorjemo. Izborno apneno gnojilo je tudi blato iz obcestnih jarkov. To blato vsebuje tudi mnogo drugih redilnih snovi. Izberimo si eno ali drugo zgornjih apnenih gnojil, najboljše je, da jih spra* vimo v zemljo že v jeseni. V prašanje št. 52: Vsako zimo mi zajci oglodajo precej mladih drevesc. Kako naj se ubranim pred njimi? Ali zadostu* je apneni belež? Kako naj ga napravim? F. Š. v K. Odgovor: Pred zajcem ne pomagajo mnogo nobene maže, in tudi apneni bes lež ne. Niti dendrin, antiparasit in kot se že vse te maže imenujejo mnogo ne hasnejo. Mlada drevesca bomo zavaro* vali pred zajcem predvsem, če bomo dre* vesca zagradili z mrežo ali katero drugo pripravo. Apneni belež uniči nekoliko mrčesne zalege, a vendar je boljši dendrin ali an* tiparasit. Dober apneni belež napravimo, če raztopimo v 10 litrih vode 2 do 3 kg živega apna in pol kg navadnega pepela. Vprašanje št. 53: Pod mojim hlevom imam par sadnih dreves, ki so pa usah* nila. Nekdo mi je rekel, da so usahnila, ker se je stekala k njim gnojnica. Ali gnojnica res škodi sadnemu drevju? Odgovor: Čisto mogoče je, da je res ravno gnojnica kriva, da Vam so usah* nila sadna drevesa, kljub temu, da gnoj* nica koristi sadnemu drevju. Gnojnica se namreč ne sme stekati k sadnemu drev* ju, temveč naj se steka v gnojnišno jamo, kamor spada. Z gnojnico pa sadnemu drevju lahko gnojimo, in sicer je najugodnejši čas za gnojenje z gnojnico zima ali pa prav zgodnja pomlad. Paziti pa moramo, da ni gnojnica pregosta, premočna, vslcd česar je najboljše, da jo razredčimo z vodo, razen da polivamo gnojnico takoj po dežju, ko je še zemlja razmočena. Vendar svetujemo gnojiti vedno le z raz? redčeno gnojnico. Vprašanje št. 54: Do konca decembra 1918. je bilo bančno uradništvo zavarop vano za pokojnino pri Pokojninskem za* vodu v Pragi. Od 1. okt. 1910 do 31. dec. 1918 sem plačal 1188 kron. Večkrat sem že pisal omenjenemu zavodu, da bi rad dvignil omenjeno svoto, pa vedno so se izgovarjali z neko konvencijo. Kaj je na tem resnice? A. B. v P. Odgovor: Omenjeni zavod Vam je dal pravilni odgovor. Med čehoslovaško in našo državo je bil sklenjen dogovor (konvencija) glede vseh takih zadev, a ker ta konvencija še ni odobrena (rati* ficirana) od obeh držav, ni mogoče ni* česar storiti. Potrebno je počakati. Vprašanje št. 55: V 1. 1926. sem nasadil 96 mladih breskev in letos zopet 1(M). Svoječasno je bila za breskvove nasade Obljubljena nagrada, ki naj bi se izplačala lanske jeseni. Dosedaj še vedno čakamo na to nagrado in Vas prosim, da se infor* mirate, kaj je pravzaprav z njo? Odgovor: V tem oziru smo se obrnili na Oddelek za sadjarstvo in vinograd* ništvo pri uradu za kmetijski potovalni pouk v Gorici, kjer smo izvedeli sledeče: Vsled sprememb pri naši provinci, ki je bila prej sestavni del videmske province sedaj pa je samostojna, so se mnoge take zadeve nekoliko zavlekle. Vendar je to« liko gotovo, da se bodo vsi nasadi bres* kev pregledali še tekom meseca oktobra, nagrade pa bodo izplačane takoj po odo« britvi predlogov, ki bodo stavljeni po izvršenem pregledu. Je zelo verjetno, da sc bodo nagrade izplačale še tekom tega leta. V založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja A. Pevca: Sirarstvo. Priporočamo jo predvsem našim mle« karjem, članom in odbornikom mlekar* skih zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa je v razprodaji Katoliške knjigarne. »DIANA4* Gorica, Via Rastello št. 27 Na drobno Na debelo Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev- - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu - bakrene in železne galice - žvepla - čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča ANTON MERVIČ, lastnik. Tomaževo žlindro superfosfat kalijevo sol in druga jesenska gnojila ima v zalogi Zadružna zveza v Gorici Naročajte semensko pšenico orehove tropine Pošljite prednaročila za jugoslovanski semenski krompirl Rontgenologifini zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Dl 9. DE FIORI tf GORICI, CORSO VITT. EM. III. it. 14 SPREJEMA OD 9 - IZ IN Z - 4 Kaj, Vi še tega ne veste, da je izšel veliki Slouensko -italijanski slovar Obsega 40.000 besed! r Sestavit dr. Valjavec. Cena vezanemu izvoduj 28‘- lir Na prodaj v Katoliški knjigarni v Gorici, Via Carducci št. 2 Kodrič Angelj trgovina Jestvin Gorica, Via Morelli St. 4 priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči! Tomasetti Italico Corso Verdi 31 (nasproti Trgovshemu domu) Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev’ listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i. t. d' izdeluje in popravlja. Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa. J Autocar imiin'sii trasp°rti s. a g. 1. GORICA, Via Rismondo štev. 8 Telefon Inter. 303 Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina in petroleja Nadomestni deli »SAURER" Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. L9 FONDH Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje. Generalno zastopstvo v GORICI, CORSO VITT. EMANUELE III., 20 Krajevna zastopstva v vseh občinah. Lekarna Coittill Corso Verdi nasproti mestnemu parku Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d. mm 111 c3 C S o CL> > CA > C JC u. O A G. O •v CA >c/3 O O c V- u Cfl cd > s O 'i-* •w< 73 O s c cd N > O £2 CD £ X5 •a u o (/} O c O +-> o >(/3 0) T3 >o J- O > X3 *5> o u 0) cd >U -*-* co •s • XJ 3 ° £ o C bJD '*-> oj Jž C A v« \ >C/D O. >w i ^ O o3 a> J* v-O N u LO — ^ 'S 03 c« ctf C 43 •j"* •'*■* bJO C O c3 • 13 .h N C V-* > 0 64-1 c 2 S .$£ — *a < 0 X2 o o n u cd O cd > 03 O *C O O v