°o<tnino oločono » aotovlni
Leto XXI«. št. 21
Ljubljana, sobota 27* januarja I940
Cena 2 Dh
Jpravnisrvo -luoiianc Vnatlievc . - leietor i»ev 31 h. 3123 3124. 3125 3126 •nseratm :>adeiek ljubliana Selen-ourgovo u» - lei 3495 t i ■'odružnico Maribor Graisk* rrg it. 1
f eletor št ^455 Jodfvjžnicc Celie Kocenovo ulico l
Teietor it I9L. <OČcn> on oosi Ček zavodi«: Ljubljano it 17749
zhaia vsak dan razen ponedeljka Naročnino znašo mesečno 25 din.
Za inozemstvo 4C din
Uredništvo s I u bi ian o Knaflievo ulico 5 telefon 3122 3123 3124 3125 J126, Maribor, jro|ski trg štev 7 telefon štev 2455; Celie Strossmayerievo ulica štev I. telefon štev 65
Rokopisi e ne vračajo
Meglena obzorja
Preden je Evropa zagazila v novo vojno, so mnogi pričakovali, da bo tak skrajni izhod iz negotovosti prinesel vsaj popolno razčiščenje v napeti položaj. Ta pričakovanja pa se niti sedaj ix> večmesečni vojni še niso uresničila. Nasprotno, nejasnosti so se tako rekoč vzporedno s samo vojno sproti večale, ker so se z novim, često povsem nepričakovanim razmeščanjem sil pojavljale nove negotovosti. Ves razvoj je potekal v znamenju najbolj kričečih protislovij političnega, vojaškega, diplomatskega in zlasti še ideološkega značaja v primeri z onim, kar je tvorilo več ali manj ustaliene osnove mednarodnega razvoja tik do izbruha vojne v septembru lanskega leta. Mednarodno razgledanim opazovalcem tega navidezno tako protislovnega razvoja je bilo foet enkrat potrjeno, da so bile v veliki borbi velesil, ki so jo sprožili dogodki lanskega leta, ideologije te ali one vrste več ali manj samo sredstvo ali krinka velikega boja interesov.
Kljub temu pa so ostali še mnogi, ki so tudi v tem novem merjenju sil godali samo izraz stopnjujočih se ideološki nasprotij. Razvoj jim je zato sproti povzročal razočaranja v njih svetov-nonazornih opredelitvah, premnogim pa sploh povsem odvzel vid. Medtem ko so se razočarani spametovali in začeli realneje gledati na to izrazito tekmo interesov, so oni, ki še naprej sVno verujejo v moč ideologij v sedanji borbi, začeli pozabljati, zakaj je novi evropski požar sploh nastal in v kakšnih mejah se prav za prav suče glavno nasprotje med obema vojnima taboroma. Povsem postranski činitelji in momenti sedanjega mednarodnega razvoja so v njegovih očeh postali pomembnejši in važnejši od samega jedra spora, ki je daTeč vstran od protislovja različnih ideoloških opredelitev. Nič ne more tega prepričanja bolj potrditi kakor sam razvoj dogodkov od srede poletja lanskega leta do danes, ko so se v brk vsem ideološkim opredelitvam postavljali mostovi ali kopali jarki med državami samo z vidika neposrednih interesov prizadetih činiteljev, ne pa z vid"ka njihovih svetovnonazornih opredelitev.
Mi smo to stališče zastopali v dobi, ko je mednarodni razvoj navidezno najbolj stal v znamenju ideološkega boja, na primer v dobi španske državljanske vojne, ki je v tem znamenju najbolj razdvojevala duhove v Evropi, pa ni bila ta razdvojenost niti nam prizanerena. Saj so se, kakor znano, tudi v domači politiki postavljale nezdrave alternative slovenskemu nar->-du, kakor da bi bili svetovni na^rvri edino merilo za bratomorne borbe na Pirenejskem polotoku. Danes se mnogi Španci obeh »taborov« v trpkem spoznanju sprašujejo, ali niso imeli prav oni, ki so tudi v njihovi borbi videli samo interesna nasprotja, mnogo bolj tuja kakor domača.
Kdor bo kdaj z vidika ideoloških zablod proučeval povojni mednarodn: razvoj, bo gotovo naletel na strahovita protislovja, ob katerih se bo zaman spraševal, kako da jih je bil človeški um sploh zmožen. Morda bo našel del odgovora na to svoje vprašanje v okol-nosti, da se ideje znabiti nikdar niso tako spretno izrabljale kot sredstvo najrazličnejših prikritih ciljev kakor v tej kratki povojni dobi. Povezanost tega izrabljanja z ogromnimi sredstvi, ki jih ima danes na razpolago propaganda. ie nujno ustvarjala ona velika protislovja v medsebojni spravljivosti ali napadalnosti ideologij, ki so nastajala ob ideološk;h prelomih, izvira-jočih iz grobega diktata življenjskih interesov. Široke množice so v ideološki zamaknjenosti, ki jo je ustvarjala spretno izvajana propaganda, izgubile te življenjske interese izpred, svojih oči, niso jih pa izgubljali oni, ki so se ideoloških bojev posluževali od vsega početka samo kot krink ali sredstev za dosego svojih prikritih namenov.
Tudi pri nas so še, ki mislijo, da je mogoče naš položaj najbolj sigurno zavarovati s privrženostjo in oznanjanjem te ali one svetovne ideologije, tega ali onega svetovnega nazora, ne pa s čuvanjem naših najelementarnej-š:.h življenjskih interesov. Tudi med nami so, ki jim pogledi z vrhov raznih ideologij v navideznem nasprotju za-temnjujejo pregled dejanskega položaja. Le kdor gleda na naš položaj iz nas ven, ne more pogrešiti v svoji oceni in v sklepih, ki jih mora iz svojih realnih zaključkov potegniti. Naši življenjski interesi ne morejo biti podrejeni nobeni ideologiji, ki služi drugim kot sredstvo v njih borbi, a velja zanje samo dotlej, dokler služi njih interesom.
Prav v tem zdravem spoznanju današnjega položaja, ki v nobenem pogledu — razen v pogledu povodov in vzrokov nove borbe — ne kaže še jasnosti, se je tudi naša država odločila v sedanjem konfliktu za strogo ne-
Balkan v ospredju zanimanja
Napeto pričakovanje konference Balkanske zveze v Beogradu — Nemški poslaniki z iugovzhoda poklicani na poročanje v Berlin - Naša in italiianska
prizadevanja za zbližanie Rumuniie in Madžarske
Pariz, 26. jan. p. Vsa zapadna Evropa
postaja zmerom bolj pozorna glede na razvoj položaja na Balkanu. Velika akcija mednarodne diplomacije na evropskem jugovzhodu je vzoujala prve dni vtis neposredne nevarnosti, a sedaj izgleda situacija že mnogo ugodnejše. V Podunavju in na Balkanu se križajo tisoči interesov, tako da je nemogoče ustvariti si jasen pregled stvarnega stanja. Spričo tega postaja bližajoče se zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze v Beogradu prvovrsten mednarodno politični dogodek. V Parizu slej ko prej trde, da sta bili tudi Madžarska in Bolgarija povabljeni, naj pošljeta na to zasedanje svoje diplomatske opazovalce.
Poleg sestanka v Benetkah in bližnjega zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze v Beogradu pa zbuja veliko pozornost tudi dejstvo, da je nemška vlada pozvala v Berlin svoje diplomatske zastopnike iz Aten, Sofije, Bukarešte, Beograda in Budimpešte, ki bodo kancelarju in zunanjemu ministru Ribbentropu podali podrobna poročila o položaju v posameznih balkanskih in podunavskih državah.
Tudi za Slovaško narašča v zapadni Evropi zanimanje, posebno spričo glasov o vojaških ukrepih, ki naj pripomorejo do tega, da bo Slovaška oborožena do zob in pripravljena na vsako eventualnost. V slovaški vojski so pričeli izločati tudi zadnje češke oficirje in podoficirje ter jih pošiljati v protektorat.
Težavni diplomatski položaj Bukarešte
Basel, 26 jan. z. »Basler Nachririiten« poročajo, da si Jugoslavija in Italija vsestransko prizadevata, da do&ežeta kompromis med Madžarsko in Rumun jo. Rumun-ska politika je bila že od vsega začetka nemško-ruskega sodelovanja oklevajoča ker se Rumunija boji ne samo za Besara-bijo, marveč tudi za Bukovino in Sedmo-graško, ki bi jih utegnila v primeru konflikta s Sovjetsko Rusijo in Nemčijo izgubiti, ker računajo v Bukarešti s tem. da bi Madžari vsekakor skušali izkoristiti izredno priliko.
Rumunija je danes v težavnem položaju. Izbirati more med problematičnimi jamstvi, ki jih ji ponujata Moskva in Berlin ter med podporo, ki sta ji jo zagotovili Anglija in Francija za primer, da bi Rumunija poslala žrtev sovjetskega napada, pa tudi Italija. Podrobnosti, ki se doznavajo o po-slednj h zunanjepolitičnih akcijah rumun-ske diplomacije, pa kažejo na to, da išče Rumunija izhod iz tega položaja tako, da se ne bi zamerila ne enemu, ne drugemu ' oru. Rumunski zunanji minister Gafen-se zavzema za to. da bi se Balkanska za pretvorila, odnosno izpopolnila sedaj Ladi še z vojaško zvezo na ta način, da bi vse bal tanske države sklenile pakt o medsebojni pomoči za primer neizvanega na-p-.da. V tem predlogu vidijo v Bukarešti edino možnost zagotovitve balkanske ne-%tralnosti-
Kdo izvaja pritisk na Rumunijo
Berlin, 26 jan. z. Dočim trde v Parizu in Londonu, da izvaja Nemčija pritisk na Rumunijo, trde v Berlinu, da je res baš nasprotno, ter da sta Francija in Anglija zastavili ves svoj politični, finančni in gospodarski vpliv, da bi prisilili Rumunijo. da se- pridruži njunemu taboru. Imenovanje petrolejskega komisarja pa dokazuje, da se Rumunija ne misli vdati. Promet med Rumunijo in Nemčijo je sedaj že znatno olajšan, ker je sovjetska Rusija pristala na nemško zahtevo, da ostane železniška zveza, preko Galicije nespremenjena.
Z velikim zadovoljstvom spremljajo v aerliru prizadevanje in odločnost rumun-vlade, da sama razpolaga s petrclej-skimi vrelci ii» ujihovc produkcijo in si ne Dusti diktirati svojega izvoza. Fetroiejski komisar je bil imenovan predvsem za"adi tega. da prepreči vsaj tuji vpliv na izvoz petroleja
jPotemkii o sovjetskih
koncesijah Nemčiji
Moskva, 26. jan. br. Tukajšnji poročevalci evropskih listov so hoteli ugotoviti, kolike je resnice na vesteh, da je Sovjetska Rusija odstopila Nemčiji gal'ške petrolej-ske vrelce ter da je nemška vojska zasedla
_i m n---	i ur	---»
vtralnost, ki je predvsem nevtralnost med navideznimi nasprotji ideologij, pa tudi nevtralnost med nasprotujočimi si interesi drugih. Ta nevtralnost bi mogla prenehati le, če bi nas obramba lastnih življenjskih interesov k temu prisilila. Dokler so nam ti merilo, ne moremo izgubiti svojih jasnih pogledov v bodočnost. Iz pogledov vase so nam še tako temna obzorja jasna. Meglena so obzorja samo onim. ki jim je pogled zastrt s tujimi ideologijami v službi tujih interesov. Naš narod je dovolj preudaren in realen, da lahko gleda na dogodke v svetu skozi svoja, ne pa tuja očala Zato bo znal m-opagand-no šaro ljudi z meg^mmi obzorji vedno sam odvrn ti od sebe. ker mu nič ne more vzeti pogleda na njegove interese, o katerih ve, da so neločljivo povezani z njegovo domovino in njenim obstojem.
južnovzhodno Galicijo. Zato so se obrnili na komisariat za zunanje zadeve. Pomočnik komisarja Potemkin je kategorično deman-tiral vse vesti, da bi Sovjetska Rus;ja katerokoli ozemlje odstopila Nemčiji. Posestno stanje na bivšem poljskem ozemlju je ostalo docela nespremenjeno Sovjetska vlada je pristala zgolj" na to. da ostane železniška proga Lvov—Cernovice nespremenjena, torej še dalje normalnotirna. da se na ta način olajša nemški uvoz iz Rumunije, ker bi se sicer moralo vse blago dvakrat pretovarjati.
Ponovna nemška zagotovila Italiji
Rim, 26. jan. o. V nasprotju z vestmi francoskih in angleških listov o novem sporazumu med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki bi imel namen omogočiti nemškin. četam oboroženo akcijo na Karpatih in ob Dnjestru. kakor tudi proti skandinavskim deželam, posvečajo italijanski listi posebno pozornost informacijam »Petit Parisie-na«. po katerih Nemčija ne namerava nobene akcije v Podunavju. »Petit Parisien« trdi. da se je nemška vlada sporazumela s sovjetsko, da bodo sovjetske čete začasno odstranjene s Karpatov, na madžarsko-ru-munski severni meji pa zameniane z nemškim vojaštvom. S tem je Nemčija po mnenju pariškega lista ustregla Italiji, ki je odločno nasprotna vsakemu poskusu sovjet. ekspanzivnosti na jugovzhodu Evrope Zato prihod nemških čet v Galicijo
ni agresivnega značaja, ker imajo nalogo ščititi in kontrolirati le železniško progo, po kateri se bo prevažal rumunski petrolej v Nemčijo. S tem je dala Nemčija obenem tudi stvarno jamstvo Italiji, da se bo preprečilo s te strani sovjetsko prodiranje v Podunavje. Pariški list spravlja to kombinacijo tudi v zvezo s spomenico, o kateri trdi da jo je kancelar Hitler 17. t. m. poslal po diplomatski poti italijanski vladi. V tej spomenici, ki sta jo redigirala Ribbentrop in Hess je bilo poudarjeno, kakor pravi » Petit Parisien«, da bo nemška politika upoštevala interese Italije celo tedaj, ako bi bili Nemčija in Tovjetska Rusija v nadaljnjem razvoju vojne prisiljeni začeti kake vojne operacije na jugovzhodu Evrope.
Gospodarska nevtralnost
Bukarešta, 26. jan. br. Diplomatska borba Nemčije in zapadn;h zaveznikov za i-umunski petrolej je zzvala v Rumuniji veliko vznemirjenje. Listi ugotavljajo, da se je gospodarska vojna že razširila na jugovzhodno Evropo. »Curentul« zahteva v svojem današnjem uvodniku, naj staln* svet Balkanske zveze ki se bo pričetkom februarja sestal v Beogradu razpravlja tudi o tem vprašanju in zavzame za vso zvezo enotno stal1 šče napram zahtevam ene in druge velesile.
Ponudba orožja
Iz Skodovih tvornic
Budimpešta. 26. jan. z. Kakor poročajo tukajšnji listi, se že par dni mudi v Buka-
rešti bivši avstrijski zunanji minister dr. Schmidt, ki je sedaj generalni direktor Škodovih tvornic. Schmidt ima nalogo, dati rumunski vladi zagotovilo, da bo lahko dobivala od Skodovih tvornic vse potrebno orožje in mumcijo. če bi Anglija in Francija odrekli svojo podporo.
Namen petrolejskega komisariata
Bukarešta, 26 jan. j. (Havas). Iz verodostojnega vira izjavljajo, da generalni komisarijat za kontrolo nad proizvodnjo in potrošnjo rumunskega petroleja n/i bil ustanovljen na nikakršen prit sk, ki bi ga bila izvajala kaka tuja država, marveč, da je bil ustanovljen samo z namenom, da se ponovno dvigne produkcija rumunskega petroleja, ki je že nekaj let stalno padala.
Koncesije rumunskim
narodnim manjšinam
Rim. 26. jan. br. Italijanski listi so dane. v svojih poročilih o razvoju položaja na Balkanu med drugi mobjavih vest, da namerava Rumunija priznati bolgarski in madžarski manjšini v Dobrudži in Transilvaniji poseben položaj, v katerem bi jima bila zagotovljena precejšnja samouprava. Zaenkrat vesti o tem še niso službeno potrjene, a mnogo je znakov, ki kažejo, da ss rumunska vlada že povsem resno bavi s to mislijo, ki bo dobila konkretnejše oblike bržkone že pred ali pa neposredno na zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze.
SOVJETSKA OFENZIVA STRTA
o petdnevnih srditih bDjih so rdeče čete začasno opustile nadaljnje
napade na Mann erheimovo črto
London, 26. jan. br. (Reuter) Po poslednjih poročilih iz Helsinkov se je sovjetska ofenziva severno od Ladoškega jezera in na Karelski ožini dokončno izjalovila. Kakor poudarjajo vojaški strokovnjaki, se je finska vojska spričo svoje posebne taktike na težkem terenu, oprta ob utrdbe Manner-heimove črte, izkazala spet za relativno nepremagljivo. Boji, ki so trajali 5 dni, so pričeli danes polagoma popuščati. Pri posameznih napadih sodelujejo na sovjetski stram le še manjši oddelki vojaštva.
Finska vojna poročila
Helsinki, 26. jan. br. Vrhovno poveljni-štvo finske vojske je popoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Na kopnem: Sovražnik je davi poskusil predreti finsko obrambno črto z napadi po jezeru Moulanjarviju in ob reki Tajpali. V napad so prešli manjši oddelki vojaštva. Bili so pa vsi odbiti. Severnovzhodno Ladoškega jezera so sovjeti nadaljevali s pritiskom na finske obrambne postojanke. Danes poteka že peti dan. odkar sovražnik zaman napada na tem sektorju fronte. Finske čete so obdržale vse svoje postojanke. Sovjeti so imeli pri teh napadih velike izgube Na stotine sovjetskih vojakov je bilo ubitih. Finci so uničili več sovjetskih kolon, v katerih je bilo tudi 400 konjev Na drugih sektorjih fronte je bilo delovanje izvidn ških oddelkov zelo živahno.
Na morju: Na vzhodnem delu Ladoškega jezera so sovjeti včeraj s podporo svojega topništva izvršili napad proti utrdbam na otoKu Mansintsaariju. Vsi sovražni poskusi, da bi zavzeli tamkajšnje postojanke, so ostali zaman. Sovražnik je pustil pred finskimi postojankami nad sto padlih vojakov. Drugod ni bilo nikakih posebnih dogodkov
Za Fince tudi na severu ugoden položaj
Haparanda, 26. jan. j. (Havas). Po sodbi švedskih vojaških opazovalcev se na vsej fronti od finsko-švedske meje pa do severne obale Ladoškega jezera vojne operacije razvijajo normalno in na način, ki je ugoden za Finsko. Na vsej dolžini fronte od Ilomantsija pa do Ladoškega jezera se sovjetskim četam na nobenem mestu ni posrečilo prebiti finskega obrambnega sistema. Na Laponskem je težišče vojnih operacij še zmerom okrog Salle.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, 26. jan. br. štab leningrajskega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo:
Dne 25. januarja na fronti ni bilo nikakih važnejših dogodkov.
Vorošilov poj de na fronto
Stockholm, 26. jan. s. (Reuter). Po poročilih lz Moskve pride v kratkem na fronto sovjetski vojni minister maršal Vorošilov v spremstvu sovjetskega generalnega štaba, da osebno pregleda sovjetske čete in utidbe-
Zooo estonskih
prostovoljcev
Helsinki, 26. jan. s. (Associated Press). Na Finsko je dospelo 2000 estonskih prostovoljcev, ki se sedaj že bore na fronti. Njihov poveljnik je izjavil, da hočejo Estonci na ta način poplačati Fincem častni dolg za pomoč pred 20 leti, ko se je
2000 Fincev borilo na strani Estoncev v
njihovih osvobodilnih bojih.
V Uleaborgu se vežba večja skupina prostovoljcev, ki so prišli iz Zedmienih držav in Kanade. V nekai tednih krenejo tudi oni na fronto Doslej je v fin-k:h dobrovolj-skih oddelkih zastopanih že 11 narodnosti
Angleška pomoč
bo povečana
Stockholm, 26 jan AA. (Havas). <rStock-holm Tidningen« objavlja izjavo sira Wal-terja Citnna, ki je dejal, da se je o priliki svojega obiska v Hangoju Ekenasu -n Abo-ju prepričal da sovjetski letalci uničujejo tudi objekte, ki za vojsko mma;o nobenega pomena. Sovjetsko bombardiranje je naperjeno proti civilnemu prebnalstvu. Treba je naglasiti, da sovjetski letalci še prav posebej bombardirajo delavske mestne okraje. Angleški politik je izrazil priznanje hladnokrvnosti in hrabrosti Fincev ter dejal, da bodo angleški delavci napravili za Fince vse, kar bo v njihovi moči. Komunisti, ki jih je na Angleškem sicer malo,
sedaj molčijo in ne govorijo radi o sovjetskem napadu na Finsko. Pomoč ki jo bomo dali Finski, bo večja, kakor se je doslej pričakovalo.
Razstava finskega plena
Helsinki, 26. jan. s. (Reuter). V Helsinkih bo v kratkem otvorjena razstava vojnih potrebščin, ki so jih v dosedanjih bojih Finci zaplenili Sovjetom. Med razstavljenimi rečmi bodo tudi tanki.
Prezident Roosevelt o ameriških prostovoljcih
Washington, 26. jan. s. (Associated Press). Predsednika Roosevelta so na današnji konferenci novinarji vprašali, kaj se bo zgodilo ameriškim državljanom, ki so se prijavili za prostovoljce na Finskem. Predsednik je odgovoril, da bo morala vlada proučiti vse okoliščine, preden o tem kaj ukrene. Sicer je pravosodni minister prepovedal v Zedinjenih državah zbirati prostovoljce za tuje države, toda ameri ki državljani v takih primerih ne izgube ameriškega državljanstva, dokler jih v drugih državah ne zaprisežejo.
Odpoklic ameriških
državljanov iz švedske
Varnostna ukrep ameriških oblasti zaradi splošne negotovosti glede bodočih dogodkov v Skandinaviji
Stockholm, 26. jan. br. Ameriški poslanik v Stockholmu je v posebni zaupni okrožnici pozval vse ameriške državljane na Švedskem, naj čimprej zapuste deželo in se vrnejo v domovino, posebno pa žene in otroci. V okrožnici posebej ugotavlja, da položaj švedske trenutno sicer ni resen, da pa je težko napovedati, kako se bodo prilike razvijale v najbližji bodočnosti.
Stockholm, 26. jan. j. (Havas). V zvezi z vestmi, ki so jih objavili nekateri angleški listi, da so Zedinjene države preko svojih zastopstev natihoma pozvale ameriške državljane, naj se vrnejo iz Švedske v domovino, je izdalo danes poslaništvo Zedinjenih držav v Stockholmu obvestilo, v katerem pravi med drugim: Ameriško poslaništvo se je omejilo zgolj na to, da je obvestilo ameriške izseljence, ki žive na Švedskem, da bi bilo v splošnem želeti, da ostanejo Američani rajši doma, oziroma da se vrnejo v Zedinjene države, ako jih kaki prav posebni razlogi ne silijo, da prebivajo v inozemstvu.
Nadalje pripominja ameriško poslaništvo v svojem pojasnilu, da se zanima za vse vesti, ki krožijo o koncentraciji nemških sil v baltiškem prostoru, da bi bilo pa iz tega napačno sklepati, da se pusti ameriško poslaništvo voditi od kakih vesti, ki hočejo prikazati, da grozi Švedski že res kaka nevarnost.
Pospešena pra^nja zaklonišč
Stockholm, 26. jan. br. Po vseli Švedskih mestih v pospešenem tempu grade velika zaklonišča za civilno prebivalstvo v primeru letalskih napadov. Največje zaklo-
nišče grade v Stockholmu nasproti gledališča, kjer so vsekali v živo skalo ogromen prostor, v katerega se bo v primeru letalskih napadov lahko zatekle do 4.500 ljudi. V času miru se bo zaklonišče uporabljalo za garažo. Poleg tega grade v mestu še celo vrsto drugih javnih zaklonišč, v katerih bo prostora skupno za približno 30.000 j ljudi. Od 250 zaklonišč, kolikor jih nameravajo zgraditi, je 120 že dograjenih. Zdaj proučujejo zakonski načrt, po katerem bo vsak hišni lastnik dolžan v svoji hiši zgraditi zaklonišče.
Danes bo zopet govoril Churchill
London, 26. jan. AA. (Reuter). Jutri bo spet govoril na nekem zborovanju v Man-chestru britanski mornariški minister Churfch lL To bo že drugi njegov govor v zadnjih 8 dneh. V zvezi s tem Reuter j ev parlamentarni dopisnik piše: Churchillov jutrišnji govor se bo razlikoval od govora, ki ga je imel po radiu preteklo soboto in v katerem se je obrnil na nevtralne države, kajti še vedno n: uradno določeno, ali bo jutrišnji njegov govor uradnega značaja. Dozdaj so že govorili sir John Simon, predsednik vlade Chamberiain in lord Halifax, meseca februarja pa bodo govorili vojni minister Stanley, letalski minister Wood in minister za narodno obrambo Chatfield. Dejstvo, da bo Churchill imel jutri svoj govor na izven strankarskem zborovanju, kaže, da bi ta govor utegnil spet vsebovati izvajanja o podrobnih mednarodnih dogodkih. /4
Topniški dvoboj v Vogezih j Reševanje „Ljubljane"
Zatišje na zapadni fronti traja dalje, čeprav je mraz popustil — Osamljeni spopadi patrol
že ;>ošiljajo po zračni poti bombna letala tipa »Lockhead« Angliji in Franciji, in sicer direktno na fronto v Franciji. Na ta način bo poslanih v Francijo skupno 250 letal. Letala lete najprej na Novo Fundlan-ciijo, kjer jih prevzamejo angleški in francoski piloti.
V Angliji imajo zopet dovolj slanine
London, 26. jan. j. (Reuter). Ministrstvo
za prehrano je danes odredilo, da se z 29. januarjem podvoji racionirana količina slanine in prekajenega mesa, ki je bila z odlokom od 8. januarja določena na 4 unče tedensko na osebo. Ker se je po natančnih popisih zalog izkazalo, da je tega blaga mnogo več na razpolago, kakor je pokazala prvotna površna cenitev, bodo v bodoče prejemali Angleži po 8 unč slanine in pre-kajenega mesa na teden.
Ameriške ženske
za mirovno akcijo
VVashington, 26. jan. AA. (DNB). Na konferenci 11 ženskih organizacrj, ki štejejo skupno 5 milijonov članic je bila sprejeta resolucija, v kateri se poziva vlada Zedinjenih držav, da čim prej skliče konferenco nevtralnih držav, na kateri naj bi se vojskujočim državam predložili posredovalni predlogi za mir.
Berlin, 26. jan. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih pomembnejših dogodkov. Nad raznmi sektorji fronte so bile posamezne letalske formacije na izvicLniških poletih. Neko angleško iz-vidnižiko letalo tipa Bristol-Blenhe.m je bilo sestreljeno pn Duisburgu, ko je poskusilo preleteti Porurje.
Pariz, 26. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 289. vojno poročilo: Nič omembe vrednega.
Pariz, 26. januarja. AA. (Havas). Včeraj so opazovalci v prvih črtah v Vogezih opazili veliko skupino nemških vojakov, ki so utrjevali nemške postojanke. Francosko topništvo je takoj nastop lo in po kratkem času so se vsi nemški vojaki razbežali. Tudi nemško topništvo je začelo takoj streljati in tako se je razvil precej živahen topniški dvoboj. To je bil edini važni dogodek včerajšnjega dne. Na drugih delih fronte je bilo mirno. Kljub hudemu mrazu je bilo letalsko delovanje precej živahno. Ogledna letala so mogla v jasnem vremenu izvesti poverjene jim naloge. V zraku se je vnelo več bojev, vendar ni bilo na nobeni strani izgub. Neko francosko letalo, ki je letelo nad nemškim ozemljem, je presenetila neka nemška eskadrilja, vendar se je Francozu posrečilo .zmuzniti se iz obroča nemških letal in se nepoškodovanemu vrniti. Nemška letala so letela nad nekaterimi predeli Francije.
London, 26. jan. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe na front/, v Franciji poroča, da je danes prvič v teku vojne nemško bombno letalo tipa Heinckal napadlo transport francoskih vojaških avtomobilov na cesti za fronto. Nemški bombnik se je spustil z višine 7000 m ter je obstreljeval avtomob le s strojnicami. Tri angleška letala tipa Hur-rican so potem nemško letalo pregnala.
Ameriška letala
na poti na Sronto
New Yor&, 26. jan. s. »Newyork Herald Tribune« poroča, da iz Zedinjenih držav
Meje nemškega jamstva za nedotakljivost Belgije
Berlin, 26. jan. z. Glede včerajšnje izjave Chamberlaina o jamstvu Anglije za nedotakljivost Belgije ugotavljajo v mero-dajnih berlinskih krogih, da je Nemčija že pred letom dni podala belgijski vladi uradno izjavo, da bo spoštovala nevtralnost Belgije. Razume se pa samo po sebi, da razumeva nemška vlada pod tem samo absolutno nevtralnost Belgije, v nasprotnem primeru se Nemčija ne bi več smatrala vezano napram Belgiji in bi imela seveda svobodne roke.
Peostrena akcija
nemških podmornic
Včeraj je bilo potopljenih vnovič več trgovskih ladij Priprave za napad na angleško obalo
Pariz, 26. jan. AA. (Havas) Nesporno je, da se je Dna preu vec kot teunom dni začela nuva aKcija nemsKin pouiuonnc proti nicuiurouni trgovini. Isematte poumoinict operirajo poseono v Severnem morju ter napauajo brez razlike tako angiet>Ke HUKor m v. i<wiie vojne lauje. INlemsKe podmornice torpeairajo tudi pod vodo trgovinske laaje brez predhodnega obvestila. Potopne so več ladij, ne aa bi pustile za seboj kakršnokoli sled. Ker so torpedi zelo močni, se ladje potopijo zelo hitro, tako da za rešitev ne preostaja časa. Brodolome! iščejo rešitve na navadnih splavih, ki jih vaiovi mečejo sem pa tja. Razen tega vlada na Severnem morju hud mraz. Razen dveh angleških rušilcev se je potopilo zaradi min ali torpedov v zadnjih dneh 16 trgovinskih ladij, pri čemer ni vračunana belgijska ladja »Nese«, ki se je potopila 18. januarja. Večina ladij pripada nevtralnim državam. Razen tega je bilo potopljenih več ladij ob španskih in portugalskih obalah. Zadnje tri dni so francoske in angleške edinice izvršile pet napadov na nemške podmornice. Snočnje francosko sporočilo pravi, da obstoje vsi znaki, da je bila neka nemška podmornica uničena. Isto tako se uradno potrjuje, da je bila zaplenjena 15. januarja neka nemška ladja.
Amsterdam, 26. jan. s. »Allgemeene Han-delsblat« poroča iz Berlina, da pripravlja po vseh znakih nemško vojaško poveljstvo za bližnjo bodočnost odločilno skupno akcijo podmornic in letalstva proti angleškim obalnim napravam ter vojaškim oporiščem.
Amsterdam, 26. jan. br. Davi je pomorska vojna zahtevala prvo ietonsko žrtev. Letonski 4.300-tonski parnik »Everens« je bil na poti iz Anglije na Severnem morju
torpediran. V dobri uri se je parnik potopil. Vsa posadka razen enega mornarja je rešena.
Podobna usoda je doletela tudi norveški 4.000-tonski parnik »Grodside«. S tega parnika pa se precejšnji del posadke ni utegnil rešiti.
Ob severovzhodni škotski obali se je potopil švedski parnik »Gothia«, ena najmodernejših švedskih tovornih ladij, ki je bila zgrajena šele leta 1937. KakoT vse kaže je naletela na mino. 14 članov posadke je utonilo. Ostali mornarji so se sami rešili na neki neobljudeni otok v bližin; škotske obale.
Pariz, 26. jan. s. (Ned. tel ag) V Atlantskem oceanu se je potopila 3399-tonska norveška ladja »Fajuan« Brežično je javila, da se je posadka rešila v rešilne čolne.
Nemška podmornica je včeraj v Atlantskem oceanu s torpedom potopila neko francosko ladjo, katere ime še ni javljeno. 28 članov posadke se je rešilo, 8 pa jih
pogrešajo.
Berlin, 26. januarja. AA. (DNB). Od 19. do 26. januarja je bilo potopljenih 10 angleških ladij s skupno tonažo 46.759 ton. Razen tega je bila poškodovana tudi angleška ladja »Landuff Castle« (10.986 ton).
London, 26. jan. s. (Reuter). Ob severovzhodni angleški obali je včeraj nemška podmornica potopila norveški parnik »Gud-weg« (1300 ton). Posadko sta rešili dve ladji, ki sta bili v bližini.
V Anglijo je dospelo 12 mož posadke švedskega parnika »Sonja« (1800 ton), ki je bil v ponedeljek na poti iz New Yorka v Rotterdam potopljen od nemške podmornice v Atlantskem oceanu. Dva rešilna čolna z ladje še pogrešajo.
1U žrtev z »Oraziem"
Uradne ugotovitve o požaru na italijanski ladji
Rim, 26. jan. AA. (Štefani). Prometni 1 mnister je predložili duceju poročilo o po- ' žaru na italijanski iadji »Orazio*. Poročilo pravi, da je na ladji nastal ogenj 21. t. m. ob štirih zjutraj, ko je ladja plula jx) Lionskem zalivu. Na morju je brila huda burja. Požar je nastal v motornem oddelku. Kljab vnetemu prizadevanju posadke je ogenj hitro zajel vso osrednjo strukturo ladje. Gašenje je bilo otežkoče-no posebno zaradi hudega vetra. Več italijanskih ladij je prestreglo znake SOS, ki jih je pošiljala goreča ladja. Te italijanske ladje so odgovorile, da hite »Ora-ziu« na pomoč kljub zelo viharnemu morju. Kapitan je odredil, da ima ladja počakati prihod teh ladij, ker je bilo zaradi burje nevarno spuščati rešilne čolne. Nekaj oseb, kri so bile na krmi. je ogenj odrezal od mnogoštevilnejše skupine, ki se je skupaj s kapitanom zatekla na prednji del ladje. Odrezana skupina je domneva^ la, da bo požar prej uničil ladjo, kakor bo prihitela pomoč. Ker niso mogli dobiti navodil od kapitana, so spustili v morje tri rešilne čolne. Od teh treh čolnov je pozneje našla samo enega francoska ladja, ki je brodolomce prevzela. Od drugih dveh čolnov n so našli nobenega. Zato se mora računati, da so osebe, ki so bile v , njih. izgubljene.
Ob 17. je prispela italijanska oceanska ladja »Biancmano«. nato pa še druge ladje. Opolnoči so bila reševalna dela Končana. Vse osebe, ki so ostale na ladji »Orazo«, so reševalci spravili na varno. Kapitan je poslednji zapustil gorečo lad- {
jo. Prihodnji dan so italijanska in francoska vodna letala in ladje iskale pogrešane ponesrečence, toda na žalost zaman.
število pogrešaneev znaša 110, med njimi je 60 mornarjev in 50 potnikov. Duce je naročil prometnemu ministru, da Izreče posadkam njegovo priznanje za zadržanje, ki je vredno plemenitih tradicij italijanske mornarice.
Prva podpora rodbinam ponesrečenih mornarjev
Rim, 26. januarja. AA. (Štefani) Narodni fašistovski urad za pomoč pomorščakom, je sklenil Izplačati družinam mornarjev, ki so se ponesrečili pri požaru na italijanskem parniku »Oraziu«, 100.000 lir. Ta znesek bo prva pomoč družinam, ki so Izgubile svoje rednike
Zanimivi poizkusi v Italiji
Rim, 26. januarja. AA. (Štefani) Na progi Genova-Milan se vrše poskusi z motornimi vlaki s pogonom na lesno oglje. Vagon za 55 potnikov je prav za prav navaden motorni voz s pogonom na nafto, le tako preurejen, da more uporabljati tudi to novo gorivo. Ta vagon doseže povprečne hitrost 120 km na uro. Lesnega oglja sr porabi poldruga kila za vsak kilometer Dosedanji poskusi so pokazali zadovoljiv rezultate.
Prva pripravljalna dela — Nesreča je zahtevala sam j eno smrtno žrtev — Priznanje moštvu
šibe nik, 26. Jan. o. Na kraju, kjer se je potopil rušilec »Ljubljana«, so se spustili na morsko dno potapljači vojne mornarice, da bi ugotovili točno mesto, kje leži, kakor tudi, kolika je razpoka, ki je bila povzročena od udarca na pečino pri vhodu v luko. Nadalje je treba ugotoviti, ali so popustile hermetično zaprte pregrade na rušilcu, in pa tudi, kakšno je morsko dno, ali kamnito ali peščeno.
Včeraj popoldne je priplula v luko pomožna vojna ladja »Spasilac« z vsemi tehničnimi pripomočki. Ladja bo skušala dvigniti potopljeni rušilec s pomočjo drugih pomožnih ladij. Za enkrat še ne vedo. ali bo treba zaprositi tudi za tujo pomoč. V tem pogledu bi prišla predvsem v poštev tržaška tvrdka Tripkovič. ki ima na razpolago več velikih specialnih ladij za slične naloge.
Nocoj sta prispela v šibenik komandant vojne mornarice admiral Marijan Polič in načelnik sodnega oddelka vojne mornarice polkovnik Marinkovič.
Včeraj popoldne so bili pozvani v komando vojne mornarice vsi oficirji in mornarji s potopljenega rušilca, da bi končno ugotovili točno število žrtev. Na poziv so se odzvali vsi oficirji in mornarji z rušilca »Ljubljane«, razen strojnega narednika Grleshacherja, ki je po rodu iz SIvonije in ki je bil edina smrtna žrtev nesreče.
Pri tem pozivu so bili navzoči kontre admiral Armin Pavič, komandant vojne mornarice v šibeniku kapetan bojnega broda Tomič in poveljnik rušilca »Ljubljane« kapetan bojnega broda Josip Ahlin. Ob tej priliki je bila izrečena oficirjem in moštvu rušilca »Ljubljane« pohvala za vestno zadržanje v hudi nesreči ter je bilo ob koncu izrečeno upanje, da bo mogoče rušilec »Ljubljano« v kratkem času dvigniti z morskega dna in ea popraviti. Mornarji s potopljenega rušilca so bili začasno nastanjeni v prostorih podoficirske strokovne šole v Mandalini, dočim so bili ofi-
cirji nastanjeni na brodih »Krivošije« i j Krke«, ki sta stacionirana v Mandalini.
Pri nesreči »Ljubljane« je bilo lažje ra njenih 10 mornarjev, izmed katerih pa ni ma nobeden resnejših poškodb. Poveljni' »Ljubljane« Ahlin je duševno zelo potrt, ter se nahaja v hiši v Mandalini, kjer stanuje tudi njegova družina. Vsi oficirji in mornarji so potrdili, da ni na rušilcu niti ob priliki udarca na pečino, niti v času potopitve nastala nobena panika. Nihče ni z rušilca skočil v morje, temveč so vsi ostali na svojem mestu do zadnjega časa. Lc dva mornarja je vrglo ob udarcu na pečino s krova, rešila pa sta se s plavanjem.
Ugotovili so, da so bili rušile! »Beograd«. »Ljubljana« m »Zagreb« v času, ko so pluli skozi Kanal sv. Ante, oddaljeni drugo cd drugega po 200 m. Manevriranje je bilo zelo težavno, ker je prehod zelo ozek in je razen tega besnela srdita burja. Do nesreče je prišlo zaradi močnega morskega toka in hudega viharja, ki sta »Ljubljano-potisnila na pečino.
Sožalje bana in ljubljanskega župana
Ljubljana, 26. januarja, a. Zupan dr. Ad-lešič je poslal ministru vojske in mornarice generalu Milanu Nediču in poveljniku mornarice admiralu Marjanu Poliču ob nesreči rušilca »Ljubljane« tole brzojavko:
Globoko obžalujoč težko nesrečo kr. velike torpedovke »Ljubljane« in njene žrtve, izražam željo vsega prebivalstva, naj bi reševalna dela popolnoma uspela, da bo tor-pedovka »Ljubljana« spet kmalu uvrščena v bojne vrste naše kr. mornarice.
Ban dr. Natlačen je poslal ministru Nediču naslednjo brzojavko:
»Globoko obžalujem težko nesrečo, ki je zadela našo vojno mornarico z izgubo rušilca »Ljubljane«. Naj bi reševalna dela skoro uspela.«
Zahteve In predlogi agronomov
Beograd, 26. jan. p. V prisotnosti pomočnika kmetijskega ministra Popoviča je bil sinočni občni zbor udruženja agronomov. Ob zaključku je bila sprejeta obširna resolucija, ki zahteva med drug m:
1.	uvedbo 13. plače za državne uradnike:
2.	nujne ukrepe proti špekulaciji s cenami živil;
3.	obče povišanje plač državnim uslužbencem v sorazmerju z draginjo;
4.	ustanovitev posebne komisije, ki bi kontrolirala gibanje živilskih cen;
5.	ukinitev § 72. zakona o d, žavn:h uradnikih, katerega določilo je reakcionarno;
6.	dovoljenje za ustanovitev obče zveze državnih in samoupravnih uslužbencev v državi.
Resolucija nadalje kritizira poslednje spremembe zakona o neposrednih davkih, po katerih se osvobode teh davkov oni kmetje, ki imajo čisti katastrski dohodek do 1.000 din na leto. to pa ne slede na število družinskih članov. To lahko povzroči nezdravo drobitev kmečkih posestev Končno resolucija kritizira tudi uvedbo državne trošarine na alkoholne pijače, ki bo težko obremenila predvsem najširše sloje prebivalstva.
Ob zaključku je b:l na občnem zboru izvoljen še novi upravni odbor ter je postal predsednik Društva agronomov beograjski vseučiliški docent Vukašin Tokšič.
Poostritev napetosti med Ameriko in Japonsko
O polnoči je nehala veljati trgovinska pogodba
Tokio, 26. jan. AA. (Havas). Po polnoči ameriško-japonska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena I. 1911, ne bo več v veljavi. Japonski listi mnogo komentirajo novo razmerje med Japonsko in USA. ki bo s tem nastalo. Tako ugotavlja »Ja-pan Times«, da japonski trgovci v USA, ki so bili zaščiteni po zakonu, ne bodo mogli ostati v Amerki dalje kakor dve leti. List poziva vlado, naj razmišlja o re-presalijah proti tujcem na Japonskem in tudi v Mandžuriji ter na zasedenem kitajskem ozemlju. »Ašahi šimbun« izreka upanje, da bosta USA in Japonska pokazali dobro voljo za ohranitev miru v Tihem oceanu in v kor st svojih interesov na Daljnem vzhodu. »Niči Niči« misli, da Amerika zato ni obnovila pogodbe, da bi zadržala razplet na Kitajskem vse dotlej, dokler se ne likvidira evropska vojna, nato pa bi pritisnila na Japonsko skupaj z Veliko Britanijo in Francijo. List iKoku-min« pravi, da je sedanje stanje nevarno in da bi utegnilo izzvati prekinitev diplomatskih odnošajev med obema državama.
Washington, 26. jan. s. (Havas). S prenehanjem ameriško-japonske trgovinske pogodbe je nastopila v ameriško-japonskih odnošajih nova doba. čeravno zaenkrat obstoječe stanje ne bo izpremenjeno in se bo izmenjava blaga nadaljevala začasno na podlagi prejšnje pogodbe, vendar smatrajo v ameriških političnih krogih, da so Zedinjene države sedaj po odpovedi pogodbe z Japonsko v ugodnejšem položaju napram Japonski, ker lahko nanjo izvajajo vsak trenutek velik pritisk. Zadnje mesce je po-
kazala ameriška vlada napram Japonski zelo odločno stališče in je dala ponovno razumeti, da noče priznati novega reda. ki ga hoče Japonska svojevoljno uvesti na Kitajskem. Sploh je ameriška politika napram Japonski nespremenjena vseh zadnjih 8 let od japonske okupacije Mandžurije dalje. Ameriško politiko je mogoče označiti s sledečimi tremi točkami: 1. ohranitev odprtih vrat na Daljnem vzhodu; 2. Amerika ne prizna japonskih osvojitev in anek-sij; 3. zahteva ohranitev svojih pravic na Daljnem vzhodu.
V ameriških vladnih krogih sedaj še upajo, da bo Japonska spričo odločnega stališča Amerike izpremenila svoje stališče in mislijo, da gre njena dosedanja nepopust-ljivost na račun napačnih podatkov o položaju. Zaenkrat pa vojaški elementi na Japonskem še diktirajo vladi svojo politiko kljub riziku, ki je s tem združen. Zedinjene države bi bile pripravljene na spravljivo stališče, če Japonska izpremeni svoje metode. V primeru pa, da se to ne zgodi, govore v amerištih vladnih krogih tudi o možnosti represalij proti Japonski. Repre-salije bi mogle biti: 1. prepoved izvoza na Japonsko, kakor ga predlaga že Pittma-nov zakonski osnutek, ki bo v kratkem predložen parlamentu; 2. povečanje carin za japonsko blago za 45%. V Ameriki vedo, da je Japonska zaradi evropske vojne še bolj odvisna od ameriškega uvoza, zlasti glede surovin, ki so neobhodno potrebne za vojaške svrhe. Japonska uvaža iz Zedinjenih držav dve tretjini petroleja, ki ga potrebuje.
Nenaden razpust kanadskega parlamenta
Vlada hoče dobiti neposredno odobritev svoje politike Gre izključno za notranje zadeve
Ottawa, 26. jan. s. (Reuter). Kanadski parlament, ki se je včeraj sestal k novemu zasedanju, je bil po samo štiriurni seji nepričakovano razpuščen. Danes bo seja kanadske vlade, na kateri bo določen rok za nove volitve. Po ustavi ne morejo biti pred 26. marcem.
Ottawa, 26. jan. s. (Reuter) Odločitev o razpustu kanadskega parlamenta, ki je bila sporočena v prestolnem govoru ob otvoritvi novega zasedanja parlamenta, je prišla popolnoma nepričakovano za vsakogar, razen za člane kanadske vlade. Ministrski predsednik Mackenzie King je na kratko razložil pred parlamentom vzroke razpusta V svojem govoru je dejal, da jt imela prvotno vlada namen, da dopusti normalno zasedanje parlamenta. Nov po-'ožaj pa je nastal z resolucijo vlade v On-tariu, ki je kritizirala delovanje zvezne vlade. Ta resolucija je premiš^en poizkus podminirati politiko vlade. Pod takimi pogoji vlada ne more nadaljevati s svojim delom. Volitve bodo konec marca. Vojaki
kanadskih divizij, ki so že v Angliji, bodo glasovali v Angliji, vojaki ostalih divizij, ki do tedaj še ne bodo poslane v Evropo, pa doma. Nove volitve bodo pod geslom: za ali proti politiki sedanje vlade. Pri tem gre predvsem za notranjo politiko in za gospodarske zadeve. Glede podpiranja Anglije soglašajo prav vse stranke.
London, 26. jan. j. (Reuter.) Angleške politične kroge je silno iznenadila vest o odločitvi kanadske vlade, da v najkrajšem času izvede nove volitve. Ta odločitev kanadske vlade je tem bolj presenetljiva, ker bodo volitve še pozimi, torej v letnem času ki tudi v Kanadi nI brez vpliva na udeležbo. Angleški politični krogi izražajo svoje trdno prepričanje, da bo poglavitna skrb Kanade prej ko slej ta, kake nadaljevati sedanjo vojno z vso energijo, ln to ne glede na rezultat, ki ga bodo dala bodoče volitve. V angleških političnih Krogih se zaradi tega ne opaža niti najmanjšo vznemirjanje nad korakom, ki jga je storila kanadska vlada.
Pogreb Motte
Bern, 26. jan. j. (Havas.) Danes dopol-
Ine je til tuki.j slovesen pogreb bivšega švicarskega predsednika Motte. K pogrebu je prišlo ogromno ljudstva iz vseh švicarskih kantonov ter neštevilna za.ilop.s- .a oblastev in javnih ustanov. Ulice, po katerih se je pomikal žalni sprevod, so bile obdane z gostim špalitjem ljudstva. Za ; ogreba so bili zaprti vsi uradi, vse trgo-wne in je bil prekinjen tudi pouk na vseh šolskih zavodih. Msgr. von Stieng. baselski škof je opravil ob asistenci vseh švicarskih škofov z apostolskim nuncijem Bernardini-.jem pontifikalni rekviem, po katerem je imel sedanji švicarski zvezni predsednik kratek posmrtni nagovor. Zaključil je svoj govor z besedami: »Naša žalost se staplja z žalostjo vseh tistih ljudi Sirom sveta, ki še verujejo na višje poslanstvo človečan-stva, ki je danes v tako veliki stiski.*
še vedno potresni
sunki v Turčiji
Ankara, 26. jan. AA. (Havas) Včeraj je bil v pokrajini Sivas nov potres, s tremi sunki in to ob 10.50, 11.09 in 12.20. Isto-tako je bil nov potres v pokrajini 2ila ob 12.40. Potres ni napravil nobene materialne škode tn tudi ni bilo človeških žrtev.
Zatemnitev Rima ukinjena
Rim, 26. jan. s. (Reuter). V Rimu je od danes naprej zopet dovoljena ponoči normalna razsvetljava. Danes so bile kot zadnji ostanki zatemnitve, ki je bila predpisana od izbruha vojne dalje, odstranjene še modre luči v poulični razsvetljavi
Trije znani rimski hoteli bodo zgrajeni na novo
Rim, 26. januarja. AA. (Štefani) Podrli so dva znana stara rimska hotela, namreč hotel »Bristol« na trgu Berberini in hotel »Sasler« blizu trga Trinitii dei Monti, ker so ugotovili, da bi se poslopji sicer sami podrti. Podrli bodo tudi znani hotel »Grand hotel dei Russi« blizu Monte Pincia. Vse tri hotele bodo pa na novo zgradili na istem mestu.
Avdijence v Bruslju
Bruselj, 26. jan. j. Belgijski kralj Leopold je danes sprejel v posebni avdiencl predsednika vlade Pierlota in ministra za narodno obrambo generala Dennisa.
Za zbl:žanje med Jugoslavijo in Madžarsko
Budimpešta, 26. jan. br. Včeraj je bilo tu
ustanovljeno madžarsko-jugoslovensko društvo. Za predsednika je bil izvoljen budim-peštanski župan. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval tudi jugoslovenski poslanik v Budimpešti. Med drugim je bilo na občnem zboru sklenjeno, da bo društvo v kratkem pričelo izdajati poseben mesečnik, ki bo izhajal v madžarščini in srbohrvaščini.
Železničarji pri prometnem ministru
Beograd, 26. jan. p. Pri prometnem ministru Bešliču se je danes dopoldne zgla-silo vodstvo Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, ki šteje okrog 25.000 članov. Delegacija je bila pri njem zaradi draginje in položaja, ki je nastal zaradi nje za naše železničarje in brodarje. V razgovoru z ministrom je delegacija priznala prizadevanja prometnega ministra, ponovno pa ga je opozorila na potrebo povišanja plač v sorazmerju z narastlimi cenami živil in drugih življen-skih potrebščin. Minister je delegatom obljubil vso svojo pomoč.
Sodba v beograjskem
novinarskem procesu
Beograd, 26. jan. p. Okrožno sodišče ▼ Beogradu je zavrnilo tožbo novinarja Vilka Dragoviča proti bivšemu šefu Centralnega presbiroja Kosti Lukoviču za škodo, ki mu je bila prizadejana z odrejenim odpustom iz redakcije »Politike*.
Znižana poštnina za sadje
Beograd, 26. jan. p. Poštno ministrstvo je odredilo, da se bodo od 1. februarja dalje spet sprejemali med poštne pošiljke za-voji s svežim sadjem po posebej znižani tarifi. Te pošiljke pa bodo smele vsebovati dejansko le sadje v svežem in nepredelanem stanju.
Nova gimnaz!ja v Zemunu
Beograd, 26. jan. p. V šolskem letu 1940 in 1941 se bo ustanovila v Zemunu popolna mešana realna gimnazija.
Iz državne službe
Beograd, 26. jan. p. Premeščeni so učitelji ir. učiteljice Viktorija Svetek iz Marije Snežne v Videm, Zivko Tomšič iz Ko-stele v Staro cerkev, Ivan Resman iz Toplic v Novo mesto, Otilija Dominik iz Mežice v Kamnik, Marija Svetek iz Celja v Črnomelj, Štefan Lutar iz Crensovcev v Dolnjo Lendavo, Josip Šušteršič iz Tinj v Teharje, Marija Rant iz Velike doline v Šmarje in Marija Zitko iz Domžal na Bled. — V zdravstveni službi sta napredovali za zdravstveno svetnico dr. Valerija Va-Ijavec pri dečjem dispanzerju v Mariboru in za višjega pristava dr. Marija Kuralt -Vončina na šolski polikliniki Higienskega zavoda v Ljubljani
Hokejska „afera"
likvidirana
Kakor doznavamo kasno zvečer, je bila tako zvana »hokejska afera« tako reke>č ▼ zadnjem trenutku likvidirana. Na izrecno pobudo ministra za telesno vzgojo je sedaj savez pristal na zahteve Ilirije gleda udeležbe v Garmischu in sprejel tudi za» htevo, da bo tehnični vodja jugoslovenskega moštva g. Vodišek. Moštvo bo najbrž že v ponedeljek odpotovalo v Garmisch. Podrobneje o tem »srečnem zaključku« bomo še poročali.
Vremenska napoved
Zemunska: Zjasnitev s hujšim nočnim mrazom v večji severni polovici. Zjutraj megla. Oblačno na skrajnem jugu. Novega snega ni pričakovati
.V.- i>at
f
NnšI kraji in ljudje
Sfsle!nica prve Miroslave sv. Save
irisrčfia slovesnost v takratni prestolnici v Kragujevcu
Vse srbske šole bodo danes posebno svečano praznovale 100-letnico prve uradne pros1 .> yv. Save K r narodni junak, pro-svetitelj in svetnik je sv. Sava srbskemu riui^uu	p oco.U£>ti. juimseva po-
žrtvovalne delavnosti in vseh vrlin, ki jih ceni kulturen narod. Bil je varuh naroone zavesti ob njegovi moralni sili se je razbijala sovražna moč. V dobi, ko so Srbiji vladali tu-r —cnn/iarii. so bili Srbom nauki sv. Save živ vir, ki jih je krepil na trnjevi poti k
ia s. .»D li fn ki vzšla zarja novega dne, so Srbi v šoli ter po vsem prosvetnem in vcisn-eui ^u,^ žali spoštovanje spominu svojega največjega prosvetnega in narodnega pobornika.
To so bile tople pobude onih ljudi, ki so pred sto leti uradno proglasili, da mora šolska mladina svečano praznovati god sv. Save. Prva taka proslava v Srbiji je
Hj
bila na današnji dan pred 100 leti. Vse Šole v Srbiji so bile okrašene z zelenjem in v —>in. Kramijevac, takratna prestolnica Srbije, je bil pobudnik
uprte vanj. kako bo on proslavil ta svetli dan srbske pro-
»Imovine srbske« Iti so izhajale v Beogradu, in »Srbske na-..i____. .< ki su izhajale v Budimpešti — sta bila polna poročil o prvi uradni proslavi v srbskih narodnih šolah.
Kragujevac je kot prestolnica imel gimnazijo in licej z veljavnostjo visoke šole. Rektor liceja je v sporazumu z gimnazij-s'-'	in s profesorji, ki so
večji del bili iz Vojvodine, sklenil, da ooe p.	i uritciiiovi po zgledu raznih dru-
gih ustanov izbereta svojega zaščitnika, čigar dan naj se praznuje kot krstna slava. 5. decembra 1839 je profesorski zbor poslal poseben akt prosvetnemu ministrstvu 7. žeiic. da bi šole v Kragujevcu smele praznovati sv. Savo kot najzaslužnejšega p,... titelja. Prosvetni minister o tem ni mogel sam odločiti, marveč je akt. odposlal »sovjetu«, ta pa namestništvu kneza Mihajla. Namestništvo je odobrilo prošnjo z odlokom, naj sv. Savo praznujejo ne samo šole v Kragujevcu, marveč v vsej takratni Srbiji. Prosvetni minister je bil navdušen in je naprosil vse ravnatelje šole, naj ga uradno obvestijo, kako se je obnesla prva uradna proslava. Slavje v Kragujevcu je bilo značilno za ono dobo in je dalo lep zgled vsem šolskim zavodon. »Srbske narodne novine« iz Budimpešte poslale svojega urednika v Kragujevac, prav tako »Srbske novine« iz Beograd?
Oba sta v svojih člankih živo opisala proslavo.
Čeprav je odtlej minilo polnih 100 let, je v državnem arhivu v Beogradu skrbno ohranjeno vse, kar je bilo v zvezi s prvo proslavo. Proslava se je pričela zgodaj zjutraj. Na dvorišču gimnazije in liceja v Kragujevcu je bilo zbrano vse dijaštvo s profesorskim zborom. Zvrstili so se za šolsko zastavo v sprevod, ki se je podal v cerkev. Na povratku se je sprevodu pridružilo prebivalstvo. Občinska uprava, ganjena ob tej svečanosti, je ponesla lz cerkve cerkvene zastave ln se uvrstila za dija-štvom. Sledila je duhovščina, vse uradni-štvo prestolnice in množica naroda iz mesta in okolice. Sprevod je šel po vseh ulicah Kragujevca in se je vrnil v cerkev, kjer je bilo rezanje kolača. Na šolskem dvorišču so potem blagoslovili vodo, s katero so poškropili vse šolske prostore. Rektor liceja je imel dolg govor o pomenu sv. Save. Ves dopoldan je minil med govori, petjem in veseljem. Opoldne je bilo v gimnaziji prirejeno svečano kosilo in glasile so se zdravice na čast knezu Mihajlu, namestništvu, turškemu sultanu, ruskemu carju, mitropolitu in ministru prosvete. Ker še niso imeli svetosavske himne, so prepevali druge narodne in šolske pesmi. (Svetosavska himna je bila prvikrat zapeta v srbskih šolah leta 1843). Ves Kra-
gujevac je bil zvečer razsvetljen s svečami. Množice iz drugih mest in krajev so prihitele v prestolnični Kragujevac, da so bile priče krasne proslave. Poročila, ki jih je prosvetni minister prejel iz raznih krajev, so pričevala, da je narod prisrčno sprejel proslavo in da je solznih oči spremljal praznično razpoloženje navdušene mladine, ki je prvikrat po osvoboditvi izpod turškega jarma lahko odkritosrčno manifestirale, ne da bi se njihovim staršem skrivil las.
Ko danes mladina vse Jugoslavije praznuje svetli dan sv. Save, se spominja tudi težkih trenutkov iz preteklosti. Narod poglablja leto za letom praznovanje velikega prosvetitelja in se mu klanja v spoštovanju.
*
Griša Koritnik
Sveti Sava
Kar sivi Mojzes na Sinajski gori — izvoljenemu ljudstvu vera in postava — si rodu svojemu ti, sveti Sava/ Skrbno si negoval ga v prvi zori, prinesel mu kot davni Prometej nebeški ogenj — toplo luč Besede, mu z njo pokazal svetlo pot naprej. Ti naroda Buditelj in Svetitelj razgnal si težki mrak duhovne bede: Kraljevski sin odrekel si se slave, zavrgel klic orožja, vnanjost in sijaj, za tihi mir zamenjal zlati krov; v spoznanju višjem dvignil se v višave, v kraljestvo Luči, Večnega, duhov — in Prvovenčani ostal na večne čase!
Smrt mlade gospodinje pod slamo
in snegom
Nesrečna usoda Poljakinje v Murski Soboti
,	Murska Sobota, 26. januarja
Na tragičen način je v sredo izgubila življenje ga. Vladislava Poredoševa, žena posestnika in delavca v Benkovi tovarni Pozno popoldne je šla k velik: oslici slame, ki je zložena na dvorišču, da nabere krme za živino. Slamo so že delj časa jemali z oslice samo v spodnjih p'asteh. zato so gornje plasti visele v nekakšnem pomolu čez oporo. Ko je gospodinja vlekla slamo iz kupa, se je gornja plast pod težo snega, ki je v ponedeljek ponoči zapadel po vsem Prekmurju pol metra na debelo, poveznila nad neorečno ženo in jo pokopala pod seboj.
Nikogar ni bilo v bližini v hiši je bila le 80-letna babica, ki niti slutila ni. kaj se
je zgodilo. Mož je prišel ob 18. iz tovarne in je pogrešil ženo. Zaman jo ie iskal pri sosedih. Slednjič so potegnili nesrečno ženo izpod kupa slame in snega. Niso ji več mogli rešiti življenja. Kljub naporu domačih ji je srce nehalo biti. Pokojna Vladislava je bila po rodu Poliakinja m stara komaj 31 let V Mursko Soboto je prišla pred 7 leti s svojim možem Karlom, s katerim se je seznanila v Franciji, kjer sta bi la na sezonskem delu in sta sklenila zakon. Bila je zelo pridna gospodinja zato je njena nesrečna smrt vzbudila splošno sočutje. Ze v kratkem času st je popolnoma naučila slovenščine. Hudo prizadetemu možu je zapustila 7-letnega sinčka.
Tragedija sodnika dr. Viljema šribarja
Strahotni vojni doživljaji v Bosni so mu zrahljali živce in ga je smrt rešila trpljenja
Celje, 26. januarja V celjski bolnišnici je umrl v ponedeljek, kakor smo že kratko poročali, po dolgem trplienju v starosti 54 let sodnik v po ko ju g dr. Viljem Šubar s Spodnje Hudi-nje. Pokojni se je ro^il kot sin narodno borbenega gostilničarja in posestnika, pokojnega Jakoba Šribarja Ves čas uka na celjski gimnaziji je neustrašeno izpovedoval svoje nacionalno prepričanje in je moral zaradi tega že v mladih letih pretrpeti krivice. Ta pritisk pa je vzbudil v njem še hujši odpor in vsa leta gimnazijskih študij najdemo Šribarja v prvih vrstah pogumnih mladih borcev.
Ko je leta 1905. maturiral. se je posvetil študiju prava. V Gradcu je bil ves čas vnet pristaš »Triglava«. Zaradi odkritosrčnega značaja, kolegialnosti in prirojene še-gavosti je bil splošno priljubljen Poleg tega sta mu tudi njegova visoka postava i.i moč priborila povsod veljavo. Ze v Celju in nato tudi v Gradcu je bil ves čas aktiven član Sokola in vesten telovadec, ki ni manjkal pri nobeni telovadni uri in pri nobenem nastopu
Po promociji se je posvetil sodni službi Med svetovno vojno je služboval kot - ;;i"ki sodni pripravnik v Bosni, kjer je ; al s krvavečim srcem in zavezanih rok ca« za dnem gledati strahovite krivice avstrijskih krvnikov nad nedolžnimi Srbi. V svojstvu vojaškega sodnega pripadnika je mora! osebno prisostvovati izvršitvi nešte tih smrtnih obsodb nad starimi, odraslimi ženami in na pol otroki ter gledati in poslušati eksekucije, ki jim po neusmiljeni
strahoti skoraj ni primere v zgodovini. Mnogim nedolžnim je pri voja kih sodiščih rešil s svojim nastopom življenje, čeprav je pri tem tvega! lastno glavo V tej službi so mu strahotni doživljaji, ki jim je mora! biti priča dan na dan, uničili živce. Z vso ljubeznijo se je oklenil, živčno že popolnoma strt, svoje svobodne domo-
vine. Nekaj časa je služboval kot sodnik v Bosni, potem pa je stopil v pokoj. Zač-l je vidno pešati in hirati in sedaj ga je smrt rešila velikega trpljenja. V srcih vseh številnih prijateljev in znancev je ime dr. Viljema Šribarja zapisano z zlatimi črkami in bo ostalo vsem v svetlem spominu.
Prijatelji in znanci počastijo pokojnega najlepše s tem, da žrtvujejo primeren znesek za Dijaško kuhinjo v Celju, ki v teh težkih časih skrbi za našo revno mladino. Prispevke nakažite Dijaški kuhinji v Celju po poštni položnici na čekovni račun štev. 11.603.
Kugy oproščen
Maribor, 20. januarja
20. marca 1939 je umrla v bolniškem oddelku mestne oskrbnišnice 73-letna Eleono-ra Kugyjeva. Na podlagi raznih anonimnih pisem se je nekaj dni pred tem zanimala oblast za njeno življenje, 9. marca pa so jo na odredbo mestnega fizikata prepeljali v mestno oskrbnišnico. Državno tožilstvo je po njeni smrti takoj odredilo obdukcijo trupla Eleonore Kugyjeve, ki je tehtala ob smrti 19 in pol kg. Bila je okostnjak, ki je vzbujal grozo in sočutje.
Državno tožilstvo je na podlagi zbranega gradiva obtožilo pokojničenega moža 54 ietnega hišnega posestnika Josipa Kugvja, ki se je poročil s Kugvjevo 20. novembra i920, ko je bil star 34 let in ko je bila Kugyjeva. tedaj vdova Farič, 21 let starejša od njega. Končno je prišel Kugv na zatožno klop pred mariborski mali kazenski senat. Obtožnica navaja, da je v času od začetka leta 1939. pa do 9. marca 1939. puščal svojo ženo, ki je bila težko bolna in onemogla, brez pomoči, četudi je bilo to nevarno za pokojničmo življenje Zak'epal jo je v nezakurjeno stanovanje, ni ji dajal zadostne hrane in tudi v bolni nico je ni poslal, četudi je zdravnik dr Zirngast to nujno svetoval. Obtožnica navaia. da je bila pokojna Eleonora Kugyjeva. ki je kot zaročenka podelila Josipu Kugvju vse nepremičnine, ki jih je posedovala — stanovanjsko hišo v Frankopanovi 14 v Mariboru in posestvo v Košakih — v zadnjem času pred prevozom v mestno oskrbnišnico brez pomoči in nadzorstva, četudi je bila navezana na posteljo.
Josip Kugy pa zanika vsako krivdo Glede gornjih očitkov državnega tožilca zatrjuje, da je skrbel za svojo pokojno ženo m da je z njo zmerom lepo ravnal. V svojo obrambo navaja tudi nekatere priče.
Razprava je trajala do pol 14 ure Obtoženec, ki ga je branil dr. Reisman je bil oproščen vsake krivde in kazni.
čahuk spet na varnem
Murska Sobota 25 jan.
Deziderij Cahuk iz Gorice je nepoboljšljiv zločinec. V Mariboru je bil zaprt zaradi umora, ker pa se je lepo obnašal, je bil pred potekom kazni pogojno izpuščen iz kaznilnice. Spočetka je imel dober namen, da bi užival zlato prostost v miru in poštenju. Oglasil se je v Renkovcih v Prekmurju. kjer ga je trgovec Josip Koren vzel za hlapca. Delal je pridno in si pridobil gospodarjevo zaupanje. Kmalu pa se je pokazalo, da tega zaupanja ni bil vreden.
Trgovec Koren ga je poslal v Dolnjo Lendavo po tobak in mu dal 500 din. Kakor hitro ie imel Deziderij Cahuk denar v rokah, je postal spet stari grešnik. Stotaki so ga premamili, da jih je obdržal zate, za lendavskega trgovca pa je napisal v imenu trgovca Josipa Korena naročilo, naj
DANES PREMIERA!
Ob 16., 19* in 21. uri
IZREDNO LEP IN ZABAVEN PEVSKI FILM — k! ga preveva mnzika nesmrtne Puccinijeve opere »MADAME BUTTERFLY«
Kiaa Union, tel. 22-21
I!
Premiera
Madam Butterfiv
V glavni vlogi sijajna pevka MARIA CEBOTARI, LUCIE EAGLISCH, PAUL KEMP in drugi najboljši igralci.
Zapeka, lenivost črevesja so vzrok mnogoterim boleznim. 1—2 ARTIN-dražeje dr. Wandera, vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko izpraznjen je. — 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—.	Reg. S. br. 7724/34
mu da tobak na upanje. Res je dobil tobak in odrinil z nj m proti Renkovrem S tem pa stvar še ni bila urejena. Čahuk je naoi-sal tudi potrdilo lendavskega trgovca. Prevara pa je pr šla kmalu na dan in Čuhak je začutil vroča tla. Dal je Renkovcem slovo in se preselil v logaški srez. Po nekaj dneh tavanja je dobil službo na neki kmetiji pri Vrhniki. Glas vesti, ki ga je odo-minjala k poštenemu življenju, je zadušil že v Prekmurju, ko je s prevaro na mah »zaslužil« oni del kazni, k: mu je bil rd-puščen ob amnestiji. Ze naslednji dan je vlomil na Vrhniki v sosedovo h šo in odnesel služkinji nekaj vrednosti. Takrd pn vlomu je spet pobegnil. im°l pa je smo^o. da je prišel pravici v roke Skesan ie stal nred okrožnim sodiščem v Mursk' Soboti in odkrito priznal prvo d°jan^e. drueega na odločno zanikal. Sodišče ie Deziderja Čahrka obsodilo na 5 let in 5 me-ecev ieče. 840 din denarne kazni in trajno izgubo častnih pravic.
_ Pri težki stoliei. napetosti glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe »Fra nz-Josefnvo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže. in jo imajo za dobro.
Ori reg S t>r <04-»4-n_
Zahvala novinarjev
Na včerajšnji odborov? seji ljubljanske sekcije Jugoslovenskerja novinarskega udru-ženia je prireditveni odbor podai likvidacijsko poročilo o novinarskem koncertu 1. decembra 1939. Prišlo je na podlagi teea poročila do sog^snesJa sklepa, da je tudi to sezono novinarski koncert imel v moralnem in umetniškem pogledu izredno velik uspeh, na katerem so bili deležni vsi sodelujoči umetniki po svoji požrtvovalnosti, predvsem pa po svojem krasnem in visoko kvalitetnem izvajanju: solistka-koloraturka gdč. Sonia 1 v a n č i č e v a. sg. operna pevca Žan Franci in Vekoslav Janko, violinist g. Leo P f e i f e r. dirigent g. Anton N e f f a t, nadalje Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Fr. M a r o 11 a in vojaški orkester 40. p. p. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. podpolkovnika Ferda H e r c o g a.
Vsem tem sodelujočim, ki so omogočili tako lep uspeh koncerta, izreka podpisani odbor iskreno in toplo zahvalo.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1940
Odbor ljubljanske sekcije Jugosloven-skega novinarskega udruženja.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
restecl
t
Razgovori m vtisi v B0&gradu
Cblsk pri »Nolitu«
Med b-o^rajskimi založbami zavzema posebno vidno mesto »Nolit«, ki izdaja vse svoje knjige v latinici. Njegove izdaje so opazi j i ve zaradi svojih večidel prav učinkovitih fetomontaž, s kakršnimi so se nekoč ponašale zlasti knjige znane Maliko-ve zaožbe v Berlinu. Glede programatske usmerjenosti knjig, ki jih izdaja »Nolit«. bi se ob teh fotornontažah spomnili drugega izraza, ki se kdaj pa kdaj omenja v sodobni kritiki: faktomontaže. »Nolit« predstavlja po izbiri pisateljev in njrhovih del usmerjenost v literaturo življenjske stvarnosti, vendar bi bilo napačno ponavljati očitek njegovih nasprotnikov, da izdaja samo socialistično tendenčne avtorje, kakorkoli so le-ti zastopani v znatnem številu.
Ustanovitelj in vodia založbe g. Pavle B i h a 1 y me je bil sprejel s kolegialno uslužnostjo. Ni to navaden, četudi založniški podjetnik — zdi se. da je poslovno težišče v sodelovanju njegove ljubezn ve gospe, — marveč založnik - intelektua'ec: lektor, urednik, včasi prevajalec, korektor, umetniški opremljevalec svoj h izdaj. S finim estetskim čutom se druži pri njem široka literarna razgledanost. Ostro kritično pero nekdanjega uredn'ka »Nove literature« se izmenjuje s čopičem in z drugimi risarsko-sl karsk mi pripomočki. Njegovo delo niso samo fotomontaže na ovoju »No-litovih« izdaj, marveč tudi marsikatera ilustracija v knjigah.
Iz razgovora z g. Bihalyjem posnemam nekatere podatke, ki naj pokažejo značaj, rast in delovanje ene izmed značilnih založb povojnega Beograda
Nastanek in razvoj založbe
—	Založba »Nolit« je bila ustanovljena leta 1928. v obliki književne družbe s programom: štiri knjige na leto in mesečnik »Nova literatura«. Naš mesečnik je lahko izhajal samo leto dni. Zastopal je stališče novega realizma in registriral vse važnejše kulturne pojave pri nas in v tujini. Založniški program same biblioteke je bil prva leta kvantitativno prav skromen. Ze v drugem letu pa je »Nolit« objavil šest. pozneje tudi 10—12 knjig na leto. Skuppo je izdal »Nolit« do danes sto knjig. 2e prve izdaje »Nolita' so presenetile čitatelje s svojo novo, svežo vsebino, obenem pa so prinesle v naše okolje nov tip knjige: vešče izbrane črke, dober papir, okusno opremo in impresivno-smif elno fotomontažo, ki je bila dotlej pr: nas neznan pojav in ki si je kmalu pridobila okus občinstva ter dala vzpodbudo tudi cirugim založn:kom.
—	Ob priliki ustanovitve »Nolita« je bilo treba rešiti važno vprašanje: cirilica ali latinica? Po nekaterih pr prav-Ijalnih delih sm^ se odločili rešiti to vprašanje z anketo, čeprav le-ta ni bila najboljše organizirana, je dala približno 65% glasov za latinico. V ta procent smo šteli
tudi zahteve po ijekavtščini, ki pa smo jo že apriori odklonili. To relativno veliko število za latinico je dokaz široke strpnosti čitateljev s te strani Save. ki so se samo v izjemnih primerih zavzemali za cirilico.
Programske smernice
— Glede načel pri izbiri del za naš založniški program naj navedem nekaj besedi iz ekspozeja, ki smo ga objavili v začetku našega dela: »Beseda prevajati je postala eno izmed gesel kulturnih središč sedanjosti. Kar največ prevajati! Seveda ne smemo tega razumeti tako. da bi bilo treba brez izbire in brez jasnega smotra vreči na knjižni trg vse. kar izhaja v tujini Nasprotno: izbira je ena najtežjih nalog, ki jo je treba vestno reševati ..« Naš načrt je bil v tem, da nudimo našemu občinstvu v
njegovem jeziku dela, ki v tujih literatur-rah predstavljajo najbolj značilne produkte sodobnega slovstva. Imeli smo pred očmi potrebo, da nekako registriramo kulturno zgodovino sedanjosti, informiramo o njenih smereh, prikažemo problematiko današnjega življenja Zaradi tega je bilo treba nuditi literaturo, ki izvira iz žive sodobnosti, ki je kar moči prosta lažnjive romantike in subjektivnega gledanja, skratka literaturo, ki nam odpira poglede v življenjsko stvarnost Slučajne izlive pesniških duš smo odklanjali, ker je ta književnost tuja današnjemu času. Prav književnost take vrste je v krizi. Nikdar nismo verjeli v krizo knjige, ki bi jo povzročilo pomanjkanje zanimanja za literaturo; poslovne neprilike v knjigotržtvu pod vplivom splošnih gospodarskih razmer so druga vprašanja. Pri nas kakor v tujem svetu obstoji samo kriza neke vrste literature, namreč tiste, ki je zaostala v romantizmu minulega časa in v abstraktnem subjekti-vizmu, o katerem vemo, da je v zgodovini umetnosti že doigral svojo vlogo. Del svoje naloge smo videli tudi v tem. da gradimo mostove k drugim naronom in tako izpolnjujemo tiste občutne vrzeli, ki so čedalje bolj nastajale v našem kulturnem življenju zaradi pomanjkljivega poznanja duhovnega življenja v tujini
— Pri izbiri avtorjev za naš knjižni program se nismo ozirali samo na slavna imena. Uvedli smo v našo prevodno literaturo vrsto pisateljev, ki so si šele pozneje pridobili slavo in priznanje. Med te sodijo A. Ba'llon, M. Gold, A. Smedley, B. Traven, celo sam Remarque. ki so bili v tem času pri nas docela neznani in tudi v ostalem svetu komaj znani. Ko smo leta 1929. začeli izdajati spise S. Levrtsa, je bil pri nas kaj malo znan in tudi zunanji svet ga Se ni poznal kot poznejšega nositelja Nobelove
nagrade. Nekatere spise smo prevajali celo iz originalnega rokopisa, tako da so izšli v srbohrvaškem prevodu prei kakor v originalnem jeziku. Sem sodijo na primer Lewisov »Ann Vickers«, Tolerjeva »Jed-na mladost u Njemačkoj« in Merinov »Ju-riš u vasionu«. Vsa ta dela so bila pozneje prevedena skoraj v vse kulturne jezike in so imela drugod večji uspeh kakor pri nas.
Poljudno znanstvene knjige
— V prepričanju, da sta umetnost in književnost v vzajemnih odnosih z znanostjo in da je nemogoče delovati v duhovnem življenju, če ne razumemo najvažnejših znastvenih načel v njihovih elementarnih odnosih, smo ustanovili našo popularno knjižnico »Nauka i znanje«, v kateri je izšlo doslej 10 spisov naših in tujih znanstvenikov s področja prazgodovine, biologije, fiziologije itd. Ta obilno ilustrirana biblioteka si skuša pridobiti zanimanje najširših čitateljskih vrst, zato je izbira in obdelava gradiva prirejena v kar moči lahko dostopni obliki. Naša stremljenja pa kljub temu nimajo n:'č skupnega s pojmom »popularnega« v minulih desetletjih. Nočemo mešati hipotez z znanstvenim spoznanjem ali izkustveno pridobljenih spoznanj predstavljati kot »večne resnice«. Ostajamo na tleh dejstev in skušamo pri naših čitateljih vzgojiti potrebo spoznavanja in smisel za znanst eno mišljenje. V duhu teh načel smo ustanovili ieta 1934. našo ilustrirano biblioteko »Istorija i ekonomija«, v kateri smo izdali med drugim Luckovo knjigo »Torquemada i inkvizicija u Sapniji«, pa Kerstenove studiie o Bis-mareku in o Petru Velikem in dr. 2e nekoliko prej smo ustanovili »Nolitovo« knjižnico za otroke in mladino. Debro izbrano čtivo, ki ne zanemarja pedagoške strani, a je daleč od sladkobesednega mo-
• j« ■t^j^usma
i*«*
DANES
ZVEČER
NA
TABORU
REPREZENTANČNI PLES
GRADBENIKOV TEHNIČNE FAKULTETE UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA L V LJUBLJANI
Domače vesti
Literarni škorpijoni
O škorpijonih pravijo, (la niso zdravi, če ne izbrizgajo v nekem času nekoliko svojega strupa. Če meni Balzac, da ima vsak človeški značaj svojo podobo v živalskem svetu, utegnejo biti škorpijonom podobna bitja tudi pri nekem ljubljanskem listu: ti literarni škorpijoni niso zdravi, če ne izbrizgajo kdaj pa kdaj svojega strupa.
Naš kulturni vseznalec vendarle ni tak vseznalec, da bi opazil vse resnične in neresnične »kulturne malenkosti«, ki izidejo v tem listu. Tako so ga šele danes opozorili prijatelji, da je nekoliko poškropljen s strupom zahrbtnih literarnih škorpijonov. To pa zaradi slovenskega prevoda Papini-jevih »Prič trpljenja Gospodovega«, ki ga sploh nI ne videl ne zabeležil in pa zaradi Lhotkinega »Loka«, ki ga je označil (kakor dela to večkrat že zato, da bi dražil srborite kranjske purane) z originalnim hrvatskim naslovom »Luk«, čebulo seveda prepušča literarnim škorpijonom: pravijo, da je prav koristna zel, ki celo razkužu-je...
narji mornarice pripravili Miioševiča do tega, da je dal škofu formalno zadoščenje, takoj nato pa je nastala nova zdražba. ki jo je zakrivil škof z nekimi besedami o mornarici. Vse je že kazalo, da slavna bo-keljska mornarica ne bo sodelovala v proslavi svojega patrona, nazadnje pa se je le tudi ta spor poravnal. Svečanosti sv. Tri-funa spadajo med najlepše narodne prireditve na našem Primorju. _
• Znanstveno zborovanje hrvaških zdravnikov. Od četrtka do sobote bodo v Zagrebu znanstveni sestanki zdravnikov iz banovine Hrvatske v zvezi z glavno skupščino Hrvatskega zdravniškega zbora in Zdravniške zbornice v Zagrebu Namen predavanj, ki so na programu, je, da se zdravnikom iz pokrajine nudi prilika, seznaniti se z najnovejšimi pridobitvami medicine, da izpopolnijo svoje znanje in izkustva uporabijo v praksi. Včeraj je bilo na programu predavanje univ. prof. dr. Josipa Gold-berga o klimi na naši morski obali, ki mu je sledilo še več strokovnih predavanj o splošni klimatoterapiji našega morja. Stro-
PRI7M AMH strokovno Vam svetujejo pri izbiri kosnietičnih preparatov * ImlAfl^/ml^V	v PAEFUMEIilJI »VENUS«, Tyrševa 9.
*	Zlata poroka v Trbovljah. Včeraj sta v Trbovljah dočakala v rudarskem svetu redek jubilej: 501etnico skupnega življenja gospod Ignac Y°zelj, rojen leta 1S66. v Lešah pod Sv. Goro pri Savi in gospa Terezija rojena Forte. doma Pra.preč pri Zagorju ob Savi. Od devetih otrok je ostalo pri življenju pet sinov, ki so vsi rudcr-jl kakor je tudi jubilant sam, ki ima že 38 let službene dobe. Starejši: sin Tone si je poiskal kruh v tujini. Jubilantoma toplo čestitamo tudi mi z željo, da učaKata še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.
*	Novi grobovi. V starosti 66 let je umrl na Kodeljevem g. Jakob Leder, nadzornik proge v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol 16. — V Kozjem je umrl g. Ignac Friškovič, orožnik v pokoju in občinski tajnik. Pokopali ga bodo jutri ob 11. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Tradicionalne kotorske Svečanosti v zagati. Kotor, sedež starodavne bokeljske mornarice, vsako leto prav slovesno praznuje god svojega patrona sv. Trifuna. ki bo 3. februarja, že 27. januarja se prične vrsta slikovitih prireditev, v katerih vzbujajo največjo pozornost starinske ncše, orožje in zastave starih bokeljskih mornarjev. Svečanosti otvarja vsako leto tako zvani mali admiral, ki ga volijo na letni skupščini 13. januarja. Letos pa bi b:la vsa reč kmalu padla v vodo, ker je prišlo na skupščini med članom mornarice Ivom Aliloševičem in kotorskim škofom dr. Bu-torcem do neprijetnega incidenta Miloše-vič je imel po skupščini govor, ki ga je dr. Butorac smatral za žaljivega za katoliško ; cerkev in duhovščino. S težavo so funkcio-
PREMIERA!
kovnjaki so poudarili, da je našv; morje po svojih klimatskih razmerah mnogo boljše od raznih tujih morij za uspešno zdravljenje najrazličnejših bolezni. Hrvatski zdravniški zbor je v tem pravcu započel širokopotezno akcijo, ki jo vodi univ. prof. dr. čepulič in od kateie si naš tujski promet obeta še lepih uspehov. V razpravi na skupščini je sodelovalo kakšnih 15 referentov iz Dubrovnika, Splita, šibenika in s Sučaka.
Sokol Polje
PONOVI JUTRI. OB POL 16. URI
»DESETI BRAT«
* Zagreb dobi prvo delavsko šolo ui
delavsko vseučilišče. Dne 11 februarja to v Zagrebu začela de^vati prva delavska fco-la v državi. šo'a je zamišljena v obliki stalnih tečajev ki bedo obravnavali najraz- I ličnejša vprašanja delavske strokovne borbe ter splošne in specialne izobrazbe .Vaj- ■ prej bo otvorjen teiaj za izobrazbo strokovnih funkcionarjev, nato pa teča.i za izobrazbo delavskih zaupnikov Pouk do v vsakem tečaju trajal dnevno oa 8 do 12 in od 3. do 5. a vsak tečai bo lahko sprejemal največ po 50 učercev V okviru delavske šole bo sčasoma ustanovljeno tudi posebno delavsko vseu^iVfče po zglf lu ljudskega vseučilišča, ki v Za^iebu ži uspešno deluje.	j
• Rumunski publicist raziskuje življenje Jeronima Vlaha. V Zagrebu se mudi dr. Ilea Dasianu, dekan grškokatoliške cerkve v Cluju na Sedmogražkem. bivši podpredsednik rumunskega parlamenta in senata, ki uživa hkratu sloves kot književnik ln publicist. Dr. Dasianu vodi akcijo, da bi bil rumunski blaženi Jeronimo de Vlaho proglašen za svetnika. Jeronimo de Vlaho je delj časa deloval v Dubrovniku, od koder je z ladjo krenil v Bari in dalje v Napoli, kjer je umrl. Dr. Dasianu išče v zagrebški vseučiliški knjižnici gradiva o delovanju tega velikega svojega rojaka v naši zemlji.
*	Jutri bosta vozila na progi Tržič -Kranj - Tržič potniška vlaka št. 8517 ii> 8518. Prvi odpelje iz Tržiča ob 19.09 in pride v Kranj ob 19.35, vlak št. 8518 pa odhaja iz Kranja ob 20.27 in pride v Tržič ob 20.56. S tem je omogočena udeležencem zimsko-sportnih prireditev v Tržiču zveza v Kranju na vlak št. 917 in 919 proti Ljubljani ter na vlak št. 918 proti Jesenicam. Istotako pa ima vlak št. 8518 proti Tržiču zvezo od vlaka št. 917 z Jesenic in vlaka št. 918 iz Ljubljane.
*	ZOpetna upel.jsva nkin:enih vU*k°v na progi Slov. Bistrica — Slov Bistrica mesto. Od Donerieljka 29 lanuarja dal it vozijo na progi Slov Bistrica — Slov Ri-strica-mesto zopet vsak dan redno mešani vlaki z odhodom iz Slov Bistrice ob 5 57 11.15 in 15 07 in prihodom v Slov. B'stric<- mesto ob 6.10. 1128 in 15 20 ter v obratni smeri 7 odhodom iz 3'ov Bistri-ce-mesta ob 6 24. 13.32 in 16.17 in prihodom v Slov. B!str co ob 6 37. 13.45 in 16 30
*	Tovorni vlak je skočil iz tira. V noči na četrtek proti 2. uri zjutraj se je zgodila na progi med Skopljem in Velesom že.ez-niška nesreča, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Tovorni vlak, poln živine, je hitel iz Skoplja proti Devdjeliji. Nedaieč od postaje Vlaščani je zdrsnil s tira. Z lokomotivo vred je iztirilo 19 vagonov, vendar jih je 17 ostalo na nasipu, 2 pa sta padla v Vardar. Škoda je prav znatna Zaenkrat se na tem delu proge vrš. promet s prestopanjem.
*	Požar v Sokoiskem domu. V četrtek zjutraj je začelo goreti v sejnih piostorih Sokolskega doma v Virovitici. čeprav so bih gasiici takoj na mestu, niso mogli rešiti inventarja. Tako je zgorel ves arhiv, prapori društva in naraščaja in večje število glasbenih instrumentov, uničen pa je bil tudi večji del op ave. Precej škode je na zgradbi, tako da se v celoti ceni na din 80.000. Požar je nastal po vsej priliki, ker se je od cevi pri peči vnel tiam v zidu Zan mivo je, da je bilo v arhivu spravljeno tudi zahvalno pismo blagor okojnega Viteškega kra ja ki ga je društvo hranilo kot dragocen dokumont. Po srečnem naključju je pismo ostalo nedotaknjeno.
*	Obifdba zaradi falzificiranega prevoda Talmuda. Nemški Ust »Ervvachen«, ki je svojčas izhajal v Petrovgradu je p inesel tudi vis'.o člankov, v katerih jc večkrat citira' Taimud in med drugim navajal, da Jehova pomrga Židom v go'j f jah Najprej so vojvodinski Zidje hoteli tožiti g'av-
KINO MATICA
tel. 21-24
ŠOLA HEROJEV1
ROIS DE ST. CYB
Ob 16., 19., 21. uri.
Najaktualnejši francoski film o neomejeni požrtvovalnosti In heroizmu mladih mož. ROLAND TOUTAIN	JEAN MERCANTON	HELENE PERDRIERE

■ ■ *
b. L u I
(GREH PRETEKLOSTI) Wallace Beery in Mickey R$oney,
dva najmočnejša karakterna igralca, prvikrat zajedno na filmskem platnu!
Ganljiva filmska drama dvojice ljudi, ki ju je kruta usoda povezala v skupnem potepuškem življenju!
Danes ob 16., 19. in 21. uri
%„'•?. Hi. " " >
raliziranja, odlične ilustracije in okusna oprema, vse to je zagotovilo tej knjižnici 1 velik uspeh. — Medtem ko smo od leta 1934 do 1937 izdajali pretežno leposlovje, smo izdali leta 1938 v seriji »Nauka i znanje« veliki rusko-srbsko-hrvatski slovar, ki šteje nekaj nad tiseč strani in razlaga okrog 100.000 besed. Poleg tega smo izdali v zbirki »Eos« dve veliki kaseti z naslovom »1000 reči engleski« in »1000 reči franeuski«.
—	V zadnjem času smo uvedli nekatere novosti. Tako smo leta 1939. uresn čili naš že zdavnaj pripravljeni načrt za izdajanje spisov Maksima Gorkega. Ta serija ima kar izreden uspeh. Doslej je izšlo v nji sedem knjig. Takisto smo ustanovili šele nedavno novo serijo beletristike z naslovom »Biblioteka Zenit«. Le-ta pomeni razširjenje našega književnega programa. Medtem ko smo v prejšnjih serijah izdajali samo najnovejše pisatelje, izdajamo v tej zbirki tudi starejša kvalitetna dela. kakor so izmed doslej izišlih R M. du Garda »Jean Barois«, A. J. Cronina »Citadela«, A. Strindberga »Služavkin sin«, E. Zolaja »Zver-čovek« i. dr. Izmed ostalih naših izdaj naj še omenim Cervantesovega »Don Kihota« v dveh ogromnih knjigah z ilustracijami Tony Johannota.
Uspehi na knjižnem trga
—	Mirno lahko priznamo, da se naše knjige zelo mnogo čitajo. Nekoliko anket v javnih knjižnicah in čitalnicah je pokazalo, da se »Nolitove« knjige nenavdno mnogo zahtevajo To velja glede čitanja, ne velja pa glede prodaje, ki znatno zaostaja za siceršnjo popularnostjo »Nolitovih« izdaj Slovenski knjižni trg je na naši prodaji udeležen samo z 2%. Največji uspeh smo imeli z Remarquevim spisom »Na zapadu ništa novo«. To delo je doživelo tri izdaje
in smo ga prodali v 18 000 izvrd h VcHco naklado sta imeli tudi S nclairo a »Metropola« in »Menjači«. Tudi spisi S Levvisa so vedno šli v dober kup in več no njegovih del smo izdali v 2 izdajah. Najlaže smo v relativno kratkem roku razDrodali knrse A. Smedleya. M Golda. A Glaore-a. B Pilnjaka. M G. Smirnova. L Sejful:ne i dr. Izmed domačih avtorjev smo izdali v leposlovju J Popoviča »Reda mora da bu-de«, M. Zicina »Kajin put« in otroški roman M. Lovraka »Deca vel kog sela«. —o.
Zapiski
Izšla je v slovenskem prevodu Mau-roisova »Zgodovina Anglije«. Naša založba v Ljubljani je pravkar izdala v odličnem prevodu Vladimirja Levstika znamenito delo člana Francoske akademije Andrč Mauroisa »Zgodovina Anglije« (Histoi-re d' Angleterre). V času. ko je ta vel ki imperij zopet v vojni, bo Mauroisova sijajno spisana zgodovina, ki se bere kakor roman, tem bolj zanimala naše kulturno občinstvo. K tej knjigi, ki šteje skoraj 500 strani in obravnava angleško zgodovino od davnih začetkov do dobe po 1. 1918. se bomo še vrnili z obširnejšim poročilom; za danes samo beležimo njen že nekaj časa napovedani izid in jo priporočamo občinstvu.
Ob dvajsetletnici revije »Nova Evropa«.
S pravkar izišlo prvo številko je znana zagrebška revija »Nova Evropa« nastopila dvajseti letnik. Ustanovil jo je književn:k in publicist dr. Milan C u r č i n 1. 1920. kot nekako jugoslovensko nadaljevanje angleške revije »The New Europe«, ki jo je rmd svetovno vojno izdajal dr. Seton Watscn in se v nji odločno zavzemal za osvoboje-nje zatiranih malih narodov ter za ureditev
nove Evrope po narodnjstnih nač 1 h V pravkar izišil štev.iki »Nove Evrope- e ustanovitelj in urednik dr. Curčin ba i a uvodnem mestu z ra-vojem ideolog je ki jo je zastopala revija od same a začetka, z njenim, seda.ijimi nalogami. Gled:- na sedanj; položaj ma.ih narctlov v vojnih in diplomatskih konil.kun eviop kih dr"av je v tej številki posebno zan miv č a iek D Polužanskega .-Masari kov • N va Ev ropa«. Pisec prikazuje v glavn h obr.s'h vsebino pomenljive knjige, ki io je izdal med svetovno vojno češki emig. ant T G. Masaryk. V tej knjigi je orisal položaj malih narodov in začrtal načela, po katerih naj bi se ured la nova. vsem pravična Evropa. — Znani esejist Bogdan R a d i c a objavlja za sedanjo razpoloženost značiini »monolog Evropca« z naslovom »Najezda Skita«. Naš tovariš dr. Oton Ambrož je poslal iz Rima zanimivi član.k »Zašto Italija nije ušla v rat?« Izkušeni poznavalec sovjetske Rusije dr. Ante C i 1 i g a je pri-soeval č.anek »Rusija u ratu« V gospodarskem pregledu razpravlja Gjoka Curčin o obeh Amerikah, vojni in našem gospodarstvu. V književnem pregledu p še dr. Vladimir Rozov o ruskem pesn.ku Lermon-tovu ob priliki 1251etnice njegovega rojstva.
Čehi in svetovna zgodovina. V Pragi je izšla knjiga »Cechove. ktefi tvefili dejiny svčta«, ki jo je spisal znani zgodovinar in književnik dr. Zdenčk Kalista. Knj ga je zanimiva zaradi tega. ker odpira tiste strani češke zgodovine, ki so pri nas skoraj neznane: kaže namreč celo vrsto čeških plenvčev, ki so igral' znatno vlo<?o v zgodovinskem razvoju Evrope v 16 stoletju ter tako utemeljuje važni delež češkega naroda pri razvoju takratnega političnega, religioznega in kulturnega življenja zlasti v srednji Evropi.
nega urednika Milorada Mojiča, a so to opustili, ko jc državno pravdn.štvo v Peti ovgiadu samo dvignilo obtožbo. Na razpravi je Mojič dokazoval, da je citat točno povzet lz madžarskega prevoda Talmuda. Sodišče je nato zaslišalo tudi židovske teologe iz Beograda, ki so dokazali, da je madžarski prevod Talmuda izšel po naročilu nemške propagande in ne ustreza izvirniku. Sodišče je Mojiča obsodilo na 600 din denarne kazni pogojno na dve leti.
•	Milijonske davčne sleparije v Pirotu. V Pirot sta prispela dva inšpektorja finančnega ministrstva, da pregledata knjige v tvornici čevljev »Tigar«, katere lastnika sta Dimtrije M'adenovič-Gaga. bivši Stojadinovičev poslanec, in Jovan Cekič. Komisija je dognala, da je podjetje leta 1935. utajilo za blizu 10 milijonov davka Krivci bodo eksemplarično kaznovani.
•	Karambol avtobusa in tovornega avta. Iz Loga pri Škofji Loki smo prejeli: V št. 18 je »Jutro« poročalo o karambolu. ki se je zgodil 8. t. m Zadela sta se drug v drugega avtobus, ki je peljal iz 2irov na postajo Škcfjo Loko večje število potnikov, in neki tovorni avto. V avtobusu je bilo 36 ljudi, med njimi tudi trije orožniki, in ne 28, kakor navaja omenjeno poročilo. Priče izpovejo. da ni zadel tovorni avto v avtobus, temveč je avtobus zavozil v zadnji del tovornega avtomobila in se zaradi tega poškodoval. Ker avtobus ni imel verig na kolesih, se ni mogel pravočasno ustaviti :n prerreč:ti nezgodo
•	Oni. ki so se borili za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju 1918,—1919. in imajo pravico do spominske kolajne, dobe zadevna pojasnila in tiskovine proti malenkostnemu plačilu v informacijski pisarni Franja Pera. kapetana v pokoju Ljubljana. Maistrova 14. Pohitite ker rok poteka' Za pismeno pojasnilo priložite znamke ali kolek za 6 dinarjev (—)
Iz Lfublfone
u— NcM*- ke novratne karte veljalo tudi za vlak P-914 za Goren^ko *etudl odhaja Lz Ljubliane že ob 11 43. Or-.enje-na vozna olajšava velia namreč ob sobotah šele od 12. uie dalje: izjema pa v"I1a za gornji vlak, ker v Času od 12. do 13. ure ni nobenega vlaka za Gorenisko.
u— NovinarsKe nam<~ščenske legitimacije. V Ljubljani bivajoče novinarje opozarjamo. da si preskrbe na mesfnem poglavarstvu (Domovinski oddelek) predpisane novinarske namefčenske legitimacije. Zadnji rok za predložitev take prošnje z dokumenti je 31 t. m.
u— Sneg. k| se r»z Mreh vsfpa na cesto, morajo hišni posestnki odpeljati na svoje streške posebno jih pa opozarjamo, naj nujno ockopijejo sneg iz obeestnh kadunj. da oo mogla vola ob južnem vremenu odtekati Ob v lanjem velikem sne-ru moramo veliko ve':no hiftmh posestn1-kov p">hva!it. da so ze^o hitro in vestno ičist:li ho'nike snega, sedaj jih pa še ->rr>f= mo nai z enak^ u\r<1evrr>stjo bodnl-ke tur" no.=+r?rio p'Oti poledic'. u_ pr^strAoi"t® pn*!»«:ka črta 1..fnMja-severni (Vi p- re !i ob p ilikl svojca ihč-ifa zhorn 'utrl ob pol 9 Jopotdne v Mavrifcv dvor-n' fnnvroti kavarne Majcen) predavanje »Pc?~m8 zaščita pred le-talrknii na-a^V Predaval bo erasilsk n-■?pe!:tor g inž Frr>n<- PrV^nc V1 bor vabi bežigrajsko ob*nstvo da se pou-*n*ga ;n ' rimU-cr" ■>re<,avrn^a » tm večjem šte-ilu ude'ežl
u— \ °'n' f*«»hr<v oMf.l. *l«nl Sre^k« or-VD v Ljub!jan se ObveSSajot la bo 21 redni letni občni zbor rine 11. "ebmara t. 1. na nr-e večei 10 februarja ia bo m »toni č'arr|r \ sesl^nck Krai in ura >bčnoga zl>ora in sest^nk^ lx>"ta pravočasno ob avljena v ene'.ni kil. in z okrož-' co. — Uprava
u— Sni»*<rn:e In "n^k^njp po Poti na . .-:e, torej na gol \ čki pot' od Hia 'ecke-ra ceote do za^n e nove h'.fe je strng-0 ">re; oved no in po'le ^sko kazn vo ker ?mitčarji Ln sarnuči ogrožajo pešce inde-'"■o š1- "o.
U - Mcvtno	dež irno
bo op:av'„'cl danes od 20. do ponedeljka 'o 8 ure zhitra« mertnl viš^i r^r-vnlk dr. Ah*'n M"r"'»»n Korytkova ul. št. 18 tele-'~n št 36 24.
u — r.cljubo veselje oj, kje si doma — V	wiii <6uom Vi UbA tfduv^ti SVCuii Ne-
f^.auo ^i.jticii uut-uitk nai uuuaja v da-nitoiijciii ei»au ce vs>iwf«iuo v uvuiano otro-jUcDo uiifcuci&j-« in iiii^aiaja v Kazini, ka-luor pnvaDijo manjive atenašice vsako »eto o.icaKj ovet, cia s>e ntkaj uric po svoje razigia ob zvokih prave vojaške godbe. Piiieunev je izredno preprosto prikrojena, maio stolic in sladic, baiončkov in bon-bonckov, nekaj improviziranih sporednih točk, oD^ozene s,iOjmce s pestrimi papirnatimi čepicami in klobučki & serpentinami in bombicami, v kotičku ribolov ali pa vabljivi maček v žaklju. Za malo dinarjev mnogo zabave. Pribitek prereditve je pa namenjen v korist otroku za vzdrževanje Ortopedskega zavoda. Vabimo prijatelje in znance, odrasle m mladino k mnogobrojni udeležbi na svečnico, 2. februarja ob pol 16. uri v Kazino.
u— Mickey Rooney in Wallace Beery t filmu »Vesela potepuha«. Tudi v Ljubljani si je pridobil mladi Mickey Rooney toliko simpatij, da velja za najbolj priljubljenega junaka filmskega platna. Še večja pa bo radost obiskovalcev kina, če jim povemo, da bo topot nastopil Mickey Rooney v družbi sijajnega karakternega igralca Wallacea Beeryja. Skupni nastop Mickeya Rooneya z Wallacejem Beeryjem dokazuje. da štejejo danes filmski producenti Mickeya Rooneya že kot umetnika velikega formata, med najbolj čislane zvezdnike na filmskem nebu. Film se imenuje »Vesela potepuha« in bo predvajan v kinu Slogi, kjer je Mickey Roc»iey prav za prav že doma, saj so bili v Sle £ predvajani vsi njegovi odlični filmi: »l ardy na divjem
J zapadu«, »Hardvjeva velika ljubezen« itd. i Mickey Rooney se postavi v »Veselih po-I tepuhih« kot izvrsten žokej, jezdec, ki v ! divji, napeti dirki na svojem iskrem ko-'m nju doseže rekord in zmago nad vsemi j svojimi tekmeci Široki krog Mickey Roo-neyevih oboževalcev bo našel v »Veselih potepuhih« v kinu Slogi mnogo zabave, veselja in razvedrila. (—)
u — Slavna pevka Maria Cebotari poje »Madame Butterfly«. Ime slovite pevke Marije Cebotari je obiskovalcem kina dobro znano iz njenih prejšnjih lepih filmov »Petrograjski slavček« itd. Danes in naslednje dni pa bo znamenita pevka po daljšem odmoru zopet nastopila v Ljubljani in sicer v vlogi »Madame Butterfly« v krasnem glasbenem in pevskem filmu »Premiera Madame Butterfly«. Ta film. ki ima za glasbeno osnovo Puccinijevo opero »Madame Bu*terfly« je bil izdelan v Rimu s sodelovanjem najboljših umetnikov. Glasbeni del bo izvaial orkester kraljevske rimske opere. Občinstvo pa n'kakor ne sme misliti, da je film le nekaka na platno prenešena opera — ne! FHm ima novsem drugo vsebino, zajeto iz sedanjosti. iz živlienia in kariere mlade nevke ter ima poleg svoie resnosti v deianiu tudi svoio komično, zabavno noto in to 7^0 močno ooudarleno. Dokaz temu sta Lucle Fnelis^bpva In odlični komik Paul Kemn. Oba skrbita, da se občinstvo v obilni meri zabava in smeli. Pole? raeotov^ene re-bave bo vsak elp^alec užival tudi oh lmi PufHnMevI muriki. lepem r>°+iu M^ie Cebn+a^H^ve In leni vsebini fi^ma. »Pr<»-mi>ra M^sme Bu+terfly« je na sporedu v kinu Unionu. (—)
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
smo Izpopolnili s 1 šivalnim priborom z ogledalom ln poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic. 1 milo za britje. 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 30.— ako želite, da Vam pošljemo po pošti vplačajte gomil znesek plus din 4.— za priporočmno na ček. rač. 132S5 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist — Lojze Širki,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8.
u— Za mestne reveže je daroval 1000 din g. dr. J ura j Kallay, zobozdravnik v Beethovnovi ul. 14., ga. Vera Pap že v a. Nunska ulica 21., je pa poslala 500 din v počaščenje spomina svojega pokojnega soproga; v sponi n pok. g. Favla Novaka je darovalo prijateljsko oimizje 420 ciln. ga. Marija Kram ari ičeva, vdova podpolkovnika v p., M šičeva c. 21., je pa darovala za staro cukramo 10 din mesto venca na grob pok. industrijca g. Josipa Kunca. G. K. Glišč je daroval poln kovčeg raznega starega perila in obleke Mestno po.lava: stvo izreka vsem dobrot ni ikorn revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu jxxip ranih.
u— Grafično delavstvo priredi drevi pri Mikliču zabavni večer, na katerem bo igral graf:čni orkester. (—>
u — Izlet na Kurešček. Prijave sprejema Putnik. (-->
u— Sadjarsko In vrtnarsko društvopo. družn'ca v Diavljah vab na predavanja, k* bo drevi ob 19. uri v šoli v Zgornji Šiški. Predavanje bodo spremljale filmske slike. Vstop je prost. Vabljeni vsi!
u— Društvo »Dom viSokošolk« priredi 4. februarja ob 20. pod pokroviteljstvom gg. dekanov svojo tradicionalno akademijo s plesom v Kazini.
u— Zaključek plesnih vaj v Delavski zbornici bo Jutri popoldne od 15. do 19.
u— Danes zaključni plesni venček maturantov srednje tehnične šole v Trgovskem domu ob pol 20. Obleka promenadna. Vabljeni. (—)
u— »Ujež« (Udruženje jugoslov. emaneipiranih žen) je pravi veseli dogoiek v letošnjem predpustu. Igra je Skrbno pripravljena in je dosegla velik uspeh. Vse dosedanje predstave so bile pcpcinoma razprodane. Ponovitev te izvrstne Nuš če-ve veseloigre bo v šentjakobskem gledališču drevi in jutri. Ker je za predstavo veliko zan'ima nje in je odšlo tudli pri aadnll predstavi mnogo ljudi brez vstopn5c, jih kupite že v prediprodaji, lei bo danes in jutri od 10. do 12., od 15 do 17. ter eno uro pred začetkom.
u— Predavanje Pedagoškega društva. Danes ob 18. bo v dvorani mineraloškega Instituta predavanje prof. Venčeslava Čopiča »Državljanska in narodnostna vzgoja«. Vsi, ki se zanimajo za naša domača vggo-fna vprašanja, vljudno vabljeni. Vslop prost.
u— Nesreča p°d tovornim avtomoM-
l°m. Na kirurški oddelek splošne bo'ni5-nice 90 pripeljali 45-letno poljsko dnina-rico Alojzijo Jančarjevo. Na cesti pri Fu-ižnah jo je podrl neki tovorni avto ln jo precej hudo poškodoval po glavi.
Iz škofje Loke
91— Zaplenjeni radijski aparati. Pri kontroli naših radijskih naročnikov so prišli na sled trem poslušajcem, ki svojih aparatov vobče niso Imeli prijavljenih. Vsi trije aparati so bili zaplenjeni. Radijski naročniki ao se mnogo pritoževali zaradi motenj pri poslušanju radia in se Je v tej smeri izvršila revizija. Lastniki električnih aparatov vseh vrat. kolikor ti motijo radijske poslušalce, so dolžni svoja aparate blokirati, če se hočejo izogniti po-sledloam neupoštevanja pred<pi3oy.
Prvovrstne
dobavlja po
najugodnejših pogojih
REMEC Co. Kamnik
Iz Celja
e— Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba je v polnem teku. V sredo so odigrali 4. kolo ter je Schneider nadvladal v dunajski igri kot beli Reichmana v 18 potezah Vladimir D ehl je premagal prof. Tavčarja v Griinfeldovi cbrambi. Rupar pa Cornelča v francoski igri. Fajs je kot črni beležil točko proti rutiniranemu Csorgeju, Pešič in Mirnik sta si della točko. Inž. Marjanovič ie v italijanski igri izgubil proti Grašerju.
DREVI »PESEM IN PLES« NARODNI DOM — CPD
e— 2rtve nesreč. Ko se je 181etni trgovski vajenec Jože Bornšek s Prekorja pri Skofji vasi peljal zvečer s koiescm domov, je nadel tako nesrečno, da si ie z'omil levo nogo. V Ivencl pri Vojniku se je 76!etna -ka reva Antonija Koroščeva v četrtek opekla pri štedilniku po obeh nogah. Istega dne je padla 301etna žena po-estn'kn in gostilničarja Marija Zerovnkeva na Frankolovem doma v kuhinji in si zl^nrla desno nogo pod kolenom V Dcbriču blizu St. Andreža pri Velenju je slamoreznica v četrtek z?rab;'a 11'et^o posestnikovo hčerko Terez'jo Praprotnikovo za levo roko in ji odrezala dva pr^ta. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnišnico.
a — Ena najstarejših Mariborčank je umrla. V Grožnovi ulici št. 3 je preminila biaga starka, gospa Terezija Weixl, vdova pc nadučitelju. Plemenita pckojnica, mati veletrgovca V Weixla in svetotrojiškega zdravnika dr. B. Weixia, je doživela častitljivo starost 87 let in je bila ena najstarejših Mariborčank. Svetal ji spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
a — V strašnih mukah je umrl 25 letni trgovski pomočnik Fran Podhostnik iz Sv Trojice v Slovenskih goricah. V trenutku duševne depresije je zavžil večjo količino octove kisline. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je revež v strašnih mukah izdihnil. Ni znano, kaj g? je gnalo v prostovoljno smrt.
OBRTNIŠKI PLES — 27. januarja NARODNI DOM
a— Na Mariborčana 153.8 1 vode dnevno. Celotna potrošnja vode v letu 1939. izkazuje 2 020.6S0 kubičnih m. Na osebo pride 153.8 1 vode dnevno. Leta 1903, ko je bilo v Mariboru 26.000 preb.. ie bla potrošnja vode na osebo komaj 46.32 1 vode. Trikrat večja potrošnja vode gre na račun higien«k h naprav i kopalnic).
a— 3,166.576 kg težka mecena gora, V preteklem letu je bilo zaklanih v mestni klavnic 37.633 kccradov živine v skupni teži 3,166.576 Kg. Ogromna mesena gora se je znaila lani v mariborskem želodcu.
Maš:
gledališče
DRAMA
Sobota 26.: Profesor Klepec. Red B. Nedelja, 27.: ob 15. Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Ob 20. Na prisojni strani. Izven.
»Peter Klepec« je naslov veseloigri, ki jo
je napisal znani književnik Ferdo Kozak. Delo, čigar dejanje se dogaja v Ljubljani je pisano zelo prikupno, lahkotno in zabavno, tako da smo dobili z njim prav zabavno komedijo v našo dramatiko. Zrežiral jo je dr. Kreft.
Nedelja v drami. Ob 15. bodo Igrali Aver-čenkovo komedijo »Kupčija s smrtjo« po znižanih cenah. Nastopili bodo: Lipah, Jan, Daneš, Jerman, Presetnik, Bratina, G.ibrijelčičeva, Ančka Levarjeva, Vida Ju-vanova, Rakarjeva. Delo je zrežiral prof. šest. — Zvečer pa bo prva repriza komedije »Na prisojni strani«, katero je napisala nordijska pisateljica Helga Krog. V njej je zgrajen konflikt na nasprotju med dvema svetovoma: ljudi, ki živijo na »prisojni« strani življenja, v bogastvu in tistimi. ki žive na »senčni« strani. Razlika med mišljenjem in čustvovanjem teh ljudi, dokler ne najdejo končno poti razumevanja — je popisana na deloma povsem resen, deloma lahkoten način, ki daje komediji kljub miniaturnemu dejanju vendarle svojstven poudarek.
OPERA
Sobota. 26.: Rusalka. Premiera. Premier-
ski abonma. Nedelja. 27.: ob 15. Frasquita Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. ob 20. Nižava. Izven. Znižane cene.
Drevi bo imel PromierskJ abonma v opori prerr.iersko predstavo prelepe Dvo-fakove opere »Rusalka«, ki je v glasbenem oziru eno izmed najučinkovitejših del slovanske operne literature. Dejanje samo je enostavno, zato pa polno lirične mehkobe in pesniške topline, v kateri je skladatelj lahko na široko razpredel svojo bogato melodijo. Našo uprizoritev sta pripravila š"f-rp':i^er Ciril Debevec in dirigent Niko štritof. nastopili pa bodo: Franci, Hevbi>ova, B^sičeva Kogejeva, Lupša, Barbičeva, Sledoljev. Rakovec, Rupnikova, Polaj^arjeva in Mcdveščkova.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15. Sobota. 27. t. m.: »U.TEž« (TJdruženje <ug
emanciniranih žen). Nedelja, 28. t." m.: »UJEŽ« (Udruženje ing. emancipiranih žen).
S fi K CI h
Smučarske teKme S°k°Ia Ljubi'ana-Zg. fiiška bodo jutri s pričetkom ob 9. url Start iznred Sokolskega doma. kjer bo tudi cilj. Zbor tekmujočih ob pol 9.. ker bo vse tekmovalce preiska.1 društveni zdravnik. Moška deca bo tekmovala na progi 2 km, nžii oddelek moškega naraščaja na progi 4 km. višji oddelek na progi 6 km. člani pa na progi 10 km s svojo višinsko razliko. Zdravo!

Predlsgi za sjraembs novih trošarittskih
predpisov
Težkoče pri nakupu vina
Iz vrst vinogradnikov smo prejeli k uvedbi državne trošarine na vino naslednje pripombe: Novi trošarinski predpisi so dokaj komplicirani. Uredba je bila šele pred dnevi objavljena v »Službenem listu«, vendar se od 1. t. m. že postopa po novih predpisih.
Doslej je dobival kupec kontrolni list pri občini in če ni imel svobodnega skladišča je plačal trošarino, ko je vino ali žganje prejel. Sedaj pa je treba državno trošarino plačati preden se kupljeno vino ali žganje odpelje. Kupec mora iti k pristojnemu oddelku finančne kontrole, kamor spada prodajalec, kjer dobi šele tedaj, ko je plačal trošarino, sprovodnico, brez katere se prevoz vina ali žganja ne sme izvršiti. Sedež finančne kontrole je pogosto oddaljen 10 ali 20 km od vinogradnikove kleti. Zelo komplicirano je to zlasti v Halozah, kjer je pristojen oddelek finančne kontrole v Leskovcu. če hoče kupec vino poslati z železnico s postaje v Moškanjcih. mora najprej v Leskovec, od tod pa 15 km daleč od postaje. Isto je na primer pri Sv. Bolfen-ku pri Središču, od koder mora kupec najprej v Ormož, kamor ima 15 km, potem na v Središče na postajo, ki je oddaljena zopet 10 km.
Takojšnje plačilo trošarine pri oddaji in težkoče, ki so zvezane s prevozom, bodo imele končno za posledico da se bo še zmanjšalo število onih gostilničarjev, ki so doslej kupovali vino neposredno pri vinogradniku. kar bo nov udarec za naše vinogradnike.
Vprašanje založnih kleti
Gostilničar piše: Z novo trošarinsko uredbo je nastala tudi sprememba glede založnih kleti. Doslej gostilničarji niso plačevali trošarine od vina ki je bilo shranjeno v založni kleti. Veljal je le predpis, da mora biti založna klet ločena od kleti, kjer je vino na pipi. Trošarino je plača) gostil-ičar šele potem, ko je sod prestavil v točilno klet in ga nastavil na pipo.
Po novi uredbi mora gostilničar znova orositi za dovoljenje, da sme v založni kleti hraniti vino, ki ga ne namerava takoj nastaviti. Za tako prošnjo pa mora plačati precej visoko takso, poleg tega mora vsako leto plačati posebno takso ki je prav tako občutna. Ta sprememba bo imela za posledico, da bo marsikateri gostilničar primoran opustiti založno klet in bo za obrat potrebno vino kupoval le v manjših količinah. Tako bo zopet udarjen vinogradnik. ki ne bo mogel prodati večjih količin vina.
Doslej so se dobro stoječi gostilničarji
že v jeseni za vse leto preskrbeli s potrebno količino vina. Kupovali so tudi grozdje ln ga sami prešali. Z uvedbo novih troša-rinskih predpisov pa bo to odpadlo, kajti gostilničar si bo premislil, ali mu gre v račun plačati visoke takse. Ce opusti založno klet, mora plačati trošarino tudi za ono vino, ki ga ne bo takoj nastavil. Posledica bo. da bo kupoval le manjše količine vina. Znano pa je. da vinogradnik komaj čaka da proda svoj vinski pridelek in da dobi denar za izdatke, ki jih je imel med letom z obdelovanjem vinograda. Ker je torej z novimi predpisi prizadet predvsem vinogradnik, ki je itak v težavnem položaju, zato bi bilo nujno potrebno, da se novi predpisi spremene in da se gostilničarjem dovolijo brez posebnih taks založne kleti v katerih bo brez posebnih stroškov lahko spravljal vino, dokler ga ne prenese v točilno klet.
Predlogi trgovcev in točilcev iz Srbije
Prejšnjo nedeljo je bila v Kruševcu konierenca trgovcev z alkoholnimi pijačami in točilcev s teritorija predvojne Srbije, ki se je bavila s položajem, nastalim zaradi uvedbe državne trošarine na vino in žganje. S konference so poslali v Beograd posebno deputacijo, da raztolmači sprejeto resolucijo predsedniku vlade in finančnemu ministru. Resolucija ugotavlja, da je trošarina na vino in žganje prizadela važne panogo narodnega gospodarstva v Srbiji. kjer živi od sadjarstva ln vinograd ništva velik del prebivalstva Vloga, ki jo drugje igra žito. zavzemajo v teh krajih sadje, žganje in vino. Trošarina zadene ne samo trgovce in gostilničarje, temveč tudi proizvajalce. To potrjuje okolnost, da so ponekod cene vinu in žganju v zadnjem času padle tudi za 40%. čeprav se je v drugih letih v rem času pojavilo prijaznejše razpoloženje na trgu. Z uvedbo trošarine je onemogočeno poslovanje številnim točilcem. Kei so zaloge popisali samo pri točilcih je dana vrhu tega možnost tihotapstva kar bo škodovalo predvsem legalni trgovini.
Deputacija je na merodajnih mestih poudarila. da imajo trgovci z alhokolnimi pijačami in točilci razumevanje za današnje potrebe države in so pripravljeni tudi na žrtve vendar ne sme biti ogrožen njihov obstanek. Zato so stavil* predlog, da se uredba o trošarini na vino in žganje razveljavi, ustrezajoči znesek dohodkov pa naj se pobere v obliki trošarinske do-klade. ki naj bi jo plačali vsi državljani To je potrebne zaradi tega. da ne bodo bremena nosili predvsem siromašni sloji, ki največ trošijo alkoholne pijače.
K vprašanju proračuna banovine Hrvatske
Pred dnevi smo na tem mestu poročali
o pripravah za sestavo proračuna banovine Hrvatske. V tej zvezi smo navedli tudi kratko vsebino članka o predlogu proračuna, ki ga je na uvodnem mestu objavil zagrebški »Jugoslavenski Lloyd«. V tem članku navaja pisec, da bo proračun banovine Hrvatske obsegal poleg dosedanjih izdatkov bivše savske in primorske banovine v višini 238.5 in 66.8 milijona din, še izdatke za posle, prenešene od države na banovino, v višini 1310 milijonov, tako da bi celotni znesek proračuna izdatkov dosegel 1615 milijonov. Pri tem računa »Jugosla-venski Lloyd« z deležem 33°/». kar pomeni, da bi odpadla na banovino Hrvatsko tretjina celotnih kreditov od državnega prora- I čuna za one posle, ki so prenešeni na banovino. Prav tako navaja list. kakšne do- j hodke bo imela banovina Hrvatska od posameznih neoosrednih davkov, poslovnega davka, od izrednih davkov in od taks.
S to kalkulacijo proračuna se bavi v včerajšnji številki »Hrvatsk dnevnik«, ki poudarja, da ne gre za konkretne številke proračuna, sestavljenega na realnih temeljih in da objavljene številke ne izvirajo iz službenega mesta. Ves načrt proračuna. ; ki ga je objavil »Jugoslavenski Lloyd« je
le abstraktna konstrukcija. Pri sestavi predloga proračuna se drže posamezni oddelki banske oblasti stvarnih potreb banovine Hrvatske, pri čemer ne računajo z nobeno tangento. Banski oblasti tudi ni mogel služiti kot vzor dosedanji državni proračun. Nadalje navaja »Hrvatski dnevnik«, da so zlasti samovoljne številke glede izdatkov za orožništvo, ker posli notranjega resora še nisc prenešeni. Prav tako računa z izdatki za pokojnine in dolgove, čeprav bo vprašanje pokojnin in dolgov še predmet finančne nagodbe, ki še ni sklenjena. Enako samovoljne so številke g'ede proračuna dohodkov Metoda, katere se je poslužil pisec je zelo enostavna in se zdi, da bi bilo treba na predlog le staviti podpise, pa bi bila finančna nas;odba gotova. V resnici pa finančna nagodba še nI Izdelana !n tudi še ni»o znani najbolj grobi obrisi te nagodbe.
»Hrvatski dnevnik« zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da načrt proračuna, ki ga je objavil »Jusroslavenski Lloyd. tako glede sestave, kakor tudi glede številk ne predstavlja realnega okvira, v katerem se bo gibala finančna avtonomija banovine Hrvatske.
Stanje Narodne banke
Medtem ko se je obtok bankovcev v drugi četrtini januarja skrčil za 101 milijon din zaznamuje najnovejši izkaz Narodne banke od 22. januarja povečanje obteka za 20.6 na 95S8.9 milijona din (lani 6440.8). Tudi obveznosti na pokaz so narasle za 48.5 na 2268.0 milijona d n (lani 2390.8); od teh obveznosti na pokaz odpade na dobro-imetje države 185.4 milijona din. na ž rov-ne račune 1064 milijonov in na obveznosti na pokaz po raznih računih 1018 milijonov.
Na strani aktiv se je zlata pedlaga v tretji četrtini januarja precej povečala, in sicer za 12.4 na 2003.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1910 7), v stvarni vrednosti 3205 milijonov. Devize, ki se ne vštejejo v podlago so prav tako narasle, in sicer kar za 72.3 na 751 milijonov din (lani 591.0).
Menična in lombardna posojila so se v tretji četrtini januarja ponovno zmanjšala za 37.6 na 2007 mil jonov din (lani 1705.6). Od najvišjega stanja ob koncu oktobra so se menična in lombardna posoj"la do lej že skrčila za 566 milijonov din. Denarni zavodi bodo v kratkem docela povrnili vsa ona denarna sredstva, ki so jih najeli lani v jeseni, ko je nastopilo zaradi izbruha vojne vznemirjenje med vlagatelji. Stalno nazadovanje posojil je vsekakor znak zo-petne normalizacije na našem denarnem trgu.
Eskor.t bonov za narrdno cbrambo se je
v tretji četrtini januarja ponovno dvign'l za 106 na 1234 milijonov medtem ko so izkazani blagajniški zapisi za narodno obrambo v nespremenjeni višini 834 milijonov.
i Glede na stvarno vrednost zlate pcdlage je znašalo 22. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 27n/'o (kakor
prejšnji teden).
G0s«rt4!ifske vesti
= Rok za vložitev prijav za prldobnlno je podaljšan do 15. februarja. Zavezanci pridobnine, davka na poslovni promet, luksu-snega davka, samskega davka, in doklade za državni zdravstveni fond so bili z javnimi pozivi pozvani »da v času od 1. do 31. januarja predložijo davčne prijave za leto 1940. Glede na najnovejše spremembe in dopolnitve zakona o neposrednih davkih pa so se davčni obvezanci pridobnine preko svojih organizacij obrnili na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo, da bi se ta rok podaljšal, da bodo imeli možnost seznaniti se z davčnimi spremembami. Finančni minister je upošteval tehtnost teh razlogov in odredil, da se rok za predložitev prijav podaljša do 15. februarja 1940. in da se ostali roki, ki jih navajajo prejšnji odloki, podaljšajo za 15 dni.
= Dalekosežna reorganizacija Slpada.
Sumsko industrijsko podjetje Dobrljin -Drvar je pred veliko poslovno reorganizacijo. V zadnjem času je imel novi upravni odbor več sej, na katerih je podrobno razpravljal o tej reorganizaciji. Ugotovil je, da je položaj v Sipadu zelo težaven in da so potrebne velike reforme, da bo podjetje sposobno za nadaljnje delo. Kot prvi ukrep je nameravana predvsem redukcija nameščencev in uradnikov, ker število osebia da^č presega finančne zmožnosti podjetja. Zato bo s 1. marcem odpuščenih okrog 100 uradnikov in nameščencev. Pri tem bodo upoštevane socialne razmere posameznih nameščencev Reorganizacija bo trajala več mescev, nakar bo šele Sipaa pričel poslovati na novi podlagi.
= Podpora za predelavo sadja. S sklepom ministrskega sveta od 21. oktobra pret. leta ima finančni minister poobla-
stilo, da stavi kmetijskemu ministru na razpolago kredit 5 milijonov din za predelavo sadja. Da se bodo mogle čim večje količine sadja čim smotrneje izrabiti, jc kmetijsko ministrstvo izvedlo akcijo za podpiranje predelave sadja. To predelave bodo izvedle banske uprave po strokovnih navodilih kmetijskega ministrstva. Ome njeni kredit je razdeljen takole: banovina Hrvatska d0t>j za predelavo in shramb: sliv, smokev in drugega sadja in za izdelavo sadnih sokov 1,130.000 din; dunavsiia banovina dobi za predelavo in shrambe predvsem sliv in za izdelavo sadnih soko-450.000 din; dravska banovina pa dobi zs predelavo in shrambo raznega sadja, pred vsem jabolk in za izdelavo sadnih soko\ 450.000 din.
= Vprašanje nostrifikaclje obveznic zu uanjih posojil. Prejeli smo: Pripravlja se odbor za posredovanje nostrifikacije obveznic zunanjih posojil, in sicer: obeh Blairov, Seligmana, mednarodnega stabilizacijskega in predvojnih na zlate franke glasečih se srbskih posojil (1895). Odbor bi Imel namen sodelovati s snujočimi se sllčnimi organizacijami v državi, da se pospeši toza devno delo v finančnem ministrstvu ln dE se končno izvede pravična nostrifikaclja teh posojil. V ta namen je treba združiti vse, ki so na tem interesirani, za skupni nastop. Prijavijo naj se vsi, tako privatniki, kakor denarni zavodi, da se zbere gradivo, ki je potrebno za Intervencijo pri ministrstvu. Prijave naj obsegajo: 1) Ime ln naslov lastnika, 2) vrsto posojila ln nominalni znesek, 3) kdaj ln kje je bilo posojilo kupljeno, 4) kje se nahajajo obveznice, 5) kje so se vnovčevall kuponi Prijave naj se pošljejo takoj na naslov: dr. Cerne Ivan, gospodarski konzulent, Gaje-va 3, Ljubljana.
Borze
26. januarja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32.25, bolgarski klirinški čeki pa so se v Beogradu trgovali po 96.2. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 425—427 (v Beogradu je bil promet po 425—425.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Oflclalni tečaji: London 176.15 do 179.35. Pariz 99.50—101.85, New York 4425—4485, Curih 995—1005, Amsterdam 2349.70—2387.70 Bruselj 747.70—759.70 Tečaji na svobodnem trgu: London 217.59 do 220.79 Pariz 123.03—125.33. New Tork 5480—5520. Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2902.03—2940.03, Bruselj 923.44 do 935.44.
Curih. Beograd 10. Pariz 10.07, London 17.77. New York 446. Bruselj 75.40, Milan 22.51, Amsterdam 237. Berlin 178.70. Stock holm 106.15. Oslo 101.35, Kobenhavn 86.05. Sofija 5.30 Budimpešta 79. Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425—427, 4°/„ agrarne 50—53. 4% severne agrarne 52.50 bl„ begluške 73.50—75 6% dalm. agrarne 69.50 bl., 6o/„ šumske 66- 68, 7% in vest. 98 den, 7°/n stabiliz. 95 do 97, 7% Blair 87 den.. 8°/0 Blair 95—98: delnice: Narodna banka 7000 den., PAB 194 bl.. Trboveljska 245—250 Gutman 53 bl.. Sečerana Osijek 140 den., Osiječka ljevaonica 160 bl.
Beograd. Vojna škoda 424.50—425.50 (425—425.50), 6% begluške 76.25—76.50 (76.25), dalm. agrarne 70.25—70.75 (70.50), 6% šumske 68—69. 7®/0 stabiliz 9750—98 (9750), 7% invest. 98 den.. 7®/« Seligman 100.50 den., 7% Blair 88 den., 8°/« Blair P5 den.. Narodna banka 7400 den. PAB 193.50 (197).
Blagovra tržišča
»to
4- Chlcago, 26. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.50, za julij 95.75, za sept. 95.50: koruza: za maj 57.125.
\Vinnipeg, 26. jan. Začetni tečaji: pšenica; za ma,j 85.75. za julij 86.50.
-f- Novosadska blagovna borza (26. t m.). Tendenca stalna. — Pšenica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197—199: srem. 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200—202. Rž: baška 152.50 — 155 Oves: baški, sremski ln slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50—172.50. Koruza; baška nova 119 do 120; nova pariteta Indjija 119—120 Moka: baška in banatska »Og« ln »Ogg« 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270. »6« 250—260; »7« 210—220; »8« 135 do 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč: 390—400. Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120—121.
Poročita naše II. izdaje:
Važne spremembe v volilnem zakonu
Beograd, 26. jan. p. Kakor se doznava, je politični odbor ministrov, ki razpravlja o volilnem zakonu, razpravljal danes o ugovorih, ki jih je bilo slišati glede objavljenega načrta volilnega zakona. Ugovori ao kritizirali predvsem načrt, da se že na državni listi lahko zagotovi izvolitev 50 kandidatov z raznih list. Razen tega se z vseh strani zahteva uvedba nosilcev okrožnih list ln bolj prirodna razdelitev okrožij.
Po najnovejšem načrtu, ki ga sedaj sestavlja ministrski odbor, bo državna lista imela le še nosilca liste, ostala pa bo določba, da mora vsaka državna lista postaviti kandidature najmanj v 15 okrožjih.
Z opustitvijo kandidatov na državni listi se bo pomnožilo število sreskih kandidatov, tako a ne bo več srezov brez poslanca. En mandat bo tako prišel na 40.000 in ne, kakor je bilo prvotno določeno, na 50.000 prebivalcev. Prav tako bo tudi izvedena nova razdelitev volilnih okrožij.
Preiskava v šibeniku
Split, 26. jan. p. Danes so pri šibeniku strokovni inženjerji vojne mornarice in strokovni potapljači pod vodstvom znanega strokovnjaka inž. Armanda preiskali kraj, kjer se je zgodila nesreča in ugotovili tudi poškodbe na »Ljubljani«. Morje na tem mestu je globoko samo 10 do 16 metrov. Prednji del ladje je komaj meter pod vodo, zadnji pa tri metre. Danes je tudi prenehala burja, tako da bodo mogli takoj pričeti s pripravami za dvig potopljenega rušilca. V šibenik so v ta namen prispeli tudi strokovnjaki ladjedelnice, ki je zgradila rušilec.
Preiskava pa je sedaj tudi nedvoumno ugotovila, da nesreče ni nihče zakrivil po nemarnosti ali neprevidnosti. Vse dosedanje ugotovitve preiskave kažejo na to, da gre za nesrečen slučaj, kakršni v zgodovini pomorstva niso redki.
Tudi Stalin pojde na fronto?
London, 26. Jm. p. Iz Helsinkov potrjujejo, da je bftu. danes ustavljena sovjetska ofenziva severno od Ladoškega jezera. Vojaški strokovnjaki izjavljajo, da je tudi tokrat spretna finska taktika zmagala nad sovjetsko premočjo.
Nocojšnji listi poročajo iz Moskve, da bo v kratkem Stalin osebno inspieiral sovjetske čete, ki se bore na Finskem.
Oslo, 26. jan. AA. (Reuter). V Kristjan-sand je priplula danes neka finska tovorna ladja, ki je bila nekoliko poškodovana od izstrelkov iz strojnih pušk. Kapetan je izjavil, da je ladjo napadlo neko sovjetsko letalo, čim je zapustila finsko pristanišče, od koder je priplula. Bombe so padle v precejšnji oddaljenosti od ladje v vodo in zato je letalo napadlo posadko na ladji s strojnicami, človeških žrtev pa ni bilo.
Pet milijard ameriškega kredita za Fince
Washlngton, 26. jan. br. Zunanjepolitični odbqr senata bo, kakor poročajo nocojšnji listi, v kratkem pristal na predlog, da bi zavod za izvoz in uvoz dovolil Finski kredit sto milijonov dolarjev (5 milijard dinarjev). Za ta denar naj bi si Finska nabavila v Zedinjenih državah kakršnekoli potrebščine.
Balkan in Nemčija
Končan posvet poslanikov
Berlin, 26. jan. s. (Associated Press). Včeraj je bila tu konferenca nemških poslanikov v Budimpešti, Bukarešti, Beogradu, Sofiji ln Atenah. Po enih poročilih je veljala konferenca določitvi nemške politike na Balkanu, po drugih pa so bili v razpravi predvsem angleško-francoski gospodarski načrti na Balkanu. Vsi poslaniki so nocoj že zopet odpotovali na svoja službena mesta. V Berlinu je ostal edino še nemški poslanik v Atenah.
Jugoslavija—Nemčija
Berlin, 26. jan. AA. (DNB). Nogometna tekma med Nemčijo ln Jugoslavijo bo na Dunaju 14. aprila.
Dr. Clodius v Rimu
Rim, 26. jan. AA. (Havas.) Obisk šefa gospodarskega odseka nemškega zunanjega ministrstva dr. Clodiusa v Rimu utemeljujejo po informacijah iz dobro obveščenih krogov s potrebo, da se razčistijo neka vprašanja gospodarskega in finančnega značaja med Nemčijo in Italijo. Nemška vlada bl želela prilagoditi novim razmeram italijansko-nemške trgovinske sporazume, ki so v veljavi zadnji dve leti.
Večerno francosko poročilo
Pariz, 26. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 288. vojno poročilo:
»Nič omembe vrednega.«
Odstavljen češki minister
Praga, 26. jan. AA. (DNB). Uradno poročajo, da je predsednik Hacha razrešil dolžnosti kmetijskega ministra dr. Feiera-benda. Posle tega resora bo do nadaljnjega vodil pravosodni minister KrejčL Dr. Hacha je prav tako razrešil dolžnost predsednika vrhovnega odbora za nadzorstvo nad cenami inž. Jaromira Nečasa.
Mornarji s „Columbusa" izkrcani v Genovi
Genova, 26. jan. AA. (Reuter.) Tu so z neke italijanske ladje izkrcali 57 članov posadke z nemškega parnika »Columbus«. Britanske kontrolne ladje so pustile to po sadko, ker noben njen član ni bil sposoben za službo v vojski.
M1CIIEL ZfcVACO:
Don iuan
ROMAN.
»častit gospod, ki je baje pretrpel veliko hudega. V Ponthusu se malokdaj pokaže. Zadnji dve leti je bil samo trikrat doma. Sin ga spremlja povsod, koder hodi... Danes se vrača mladi sam ... Radoveden sem, zakaj ...«
»Sin? ... Kateri sin? ...«
»Plemič, ki je pravkar jezdil to mimo. Kaj, ali ga mar niste videli?... Pravijo, da je hraber dečko... Vendar poznam še hrabrejšega, če bi bilo treba. .«
»Stalo bi dvanajst sto liber, niti beliča manj!« se je s pošastno nedolžnostjo oglasil Bel-Argent.
Zan Po teme ga je srdito šinil z očmi.
»Kaj pa ta zvonik ondukajle na obzorju?« je s prejšnjo malomarnostjo vprašal Loraydan.
»To je Brantome, vaša svetlost Prav čedno mestece. A njegovi prebivalci puste mošnjo zmerom doma, kadar kam gredo .«
»Stiskači so.« je zaničljivo bevsnil Bel-Argent.
»In zvečer se zabarikadirajo,« je dodal Zan Po-terne.
»Strahopetci!« je dokončal Bel-Argent.
Strašni boj v Loraydanovi duši se je nadaljeval Z očmi je skrivaj tehtal oba cestna razbojnika Bel-Argent ni bil videti kdo ve kako nevaren...
toda na vodjo se je bilo očitno zanesti. Zan Poterne, človek prebrisanega, drznega hudobnega obraza in brezsrčnih oči, je imel velikanske roke, kakor vsi rojeni morilci.
Val vročine je planil Loraydanu v glavo: nato se je spet zavil v plašč kakor da ga zebe . Šlo je za njegov prvi zločin »Kako bi to napravila?« »Najina skrb,« je dejal Zan Poterne. »In kdaj?«
»V treh dneh najpozneje!«
Več niso govorili Loravdan se je vzravnal bled kakor smrt Nekaj trenutkov je negibno upira) oči v ponthuški grad Nato je hladnokrvno odpasal iermene ene izmed sedelnih torb in jo odprl... Zan Poterne in Bel-Argent sta okamenela slišala sta žvenket zlata! . Na Loraydanovo znamenie je Zan Poterne nastavil kučmo, in grof je spustil vanjo zahtevani denar.
Loraydan je tedaj zaprl torbo skočil na konja in. ne da bi se znova ozrl na hudobneža ubral v nasprotnem pravcu pot. po kateri je bil prijezdil Vračal se ie v Poitiers kot miren potn;k in zvest plemič ki hiti opraviti naročilo svojega kralja
Šele ko je bil deset korakov daleč, se je obrnil vzdignil prst in rekel: »Zvedel bom! .«
Ti dve preprosti besedi sta morali imeti strašen nomen kajti Zan Poterne in Bel-Argent sta pre-M^dela se sključila v dve gubi in ponovila: »Najpozneje v treh dneh!...«
Loraydan je pognal konja v drnec in kmalu izginil proti severu.
»Niti beliča ne dam za najino kožo. če sneva temu peklenščku besedo.« je menil Zan Poterne. Najbolj pametno je. da se takoj lotiva posla in ga opraviva še danes, če bo količkaj mogoče... Dajva . .. pripraviva zasedo «
Klotar de Ponthus je bil dospel na grad in raz-jahal na dvorišču, ki ga je zaraščala trava. Suh, žilav mož blizu petdesetih let je pristopil vzel njegovega konja ter ga odvedel v hlev Nato se je vrnil h Klotarju. ki je v negibni zamišljenosti stal na mestu, in vprašal:
»Gorrod Porthurki se je menda spotoma kje ustavil? ... Ali pride za vami? .«
»Ne Agoror rrurega očeta ne bo... nikoli več ga ne bo v Ponthus ..«
Sluga gospodov Ponthu^kih. varuh gradu, je videl. kako sta se utrnili iz Klotarjevih oči dve solzi. Tedaj se je odkril in z globoko presunjenim glasom rekel:
»Gospod Ponthu?ki je to*-ej mrtev ..« »Da.« je rekel Klotar »Umrl je na vrhuncu svoje n"'.'krotne mladosti Z mečem v roki je umrl Mo-iega hrabrega, ljubečega očeta ni več ... sam sem os*al na svetu «
Agenor je s sklonjeno glavo poslufial niegove besede Gotovo ^e ta čas sam pri sebi mrmral molitev kaiti nazadnje se je pokrižal Potem ie deial: »Torej ste od danes naprej vi eospod Ponthuški in pospodar teh ravn;n s pravico krvavega in navadnega sodstva ... Klotar, gospod Ponthuški, po-
zdravljam vas in vam obljubljam zvestobo... Hkratu pa imam dolžnost, da pri tej priči izvršim ukaz, ki mi ga je gospod Filip tolikrat ponovil. Stopite z menoj, zakaj rečeno je, da vas moram peljati v orožno dvorano ...«
»Zato sem prišel,« je rekel Klotar.
Agenor je stopil v prigradek, kjer je stanoval z ženo in dvema sinovoma. Vrnil se je z grajskimi ključi.
»Evo,« je dejal, »tu so vrata v orožno dvorano. Kakor vidite, so železna. Kdor bi jih hotel odpreti brez ključev, bi moral rabiti smodnik. Tu, evo, sta okni orožne dvorane. Kakor vidite, so oknice zaprte Okovane so z železjem in se zapirajo od znotraj na ključ. Da bi jih odprli z vnanje strani, bi morali napraviti podkope v zid. Priznajte mi. gospod, da ste našli vrata in okni orožne dvorane zaklenjena. k?kor je bilo naročeno. Niti za trenutek niso bila brez nadzorstva. Jaz in moja sinova smo jih stražili vse dni in vse noči.«
»Prepričan sem Agenor, da ste vestno opravljali očetevo naročilo. Vstopiva ...«
Varuh ponthuškega gradu je s precejšnjo težavo odklenil železna vrata in oknice. Nato se je umaknil, rekoč:
»Zapovedano mi je, naj vas pustim samega v orožni dvorani...«
Klotar je stopil naravnost k zbirki orožja, ki jo je tolikrat občudoval. Bila je sestavljena iz rapir-jev, bodal in mečev, samih izdelkov slavnih toled-skih in milanskih orožarjev. Klotar je snel meč, ki je visel na sredi, in si ga ogledal.
. »JUTRO« It 2L ===== UmetnlSkl ples med bojnim plesom
Da bi v vsakdanjost mornariških vojakov spravil nekaj spremembe, Je baletni zbor pariške opere obiskal veliko francosko bojno ladjo ln Je posadki predvajal svojo
umetnost
Kadar umivamo roke...
Praktično poglavje iz koloidne kemije
Pet otrok utonilo
pred očmi mater
Neki nemSki športnik Je zgradil ledno Jadrnico popolnoma novega tipa, ki jo Je predvajal na Rangsdorfskem Jezeru pri Berlinu. Namesto običajnega Jadra uporablja togo, premično gonilno ploskev te vezanega lesa. ž njo Je dosegel, kakor poročajo, brzino 170 km na uro
V bližini kraja Kirkenesa na severnem Norveškem, ki ga pogostoma imenuiejo v zvezi z boji med Finci in Rusi v pečenškem ozemlju, se je zgodila strašna nesreča ki je zahtevala pet otroških živlienj V hudem viharju se je prevrnil čoln. ki nai bi 13 oseb, med njimi pet otrok, popeljal do parnika, ki je čakal v fjodru Otroci so se hoteli peljati v šolski internat v mestecu Vardoju. Zavoljo viharnega moria ie bil vsak poskus reševanja zaman Odrasle osebe so z veliko težavo končno le priplavale do brega in se rešile Tudi otroci so ostal: več nego eno uro na površju, a niso dosegli brega Le s težavo so preprečili obupani materam ki so stale na bregu da se niso pognale same v morje in skušale svoje otroke rešiti.
Al ste se kdaj, kadar ste si umivali roke, že vpraševali, koliko mila porabite pri tem in kaj se tu sploh dogaja? V zadnjem času so na nekem znanstvenem zavodu delali poskase o teh vprašanjih. Izkazalo se je, da je poraba odvisna sicer od poklica, a še bolj od tega, na kakšen način se umivamo. Pod enakimi pogoji je bila poraba mila, ki so jo ugotavljali z otx;uujno analitično tehtnico, sledeča: pri labo-rantki 1.045 g pri monterju 2,739 g, zidarju 3.083, zdravniku 2.15 g in postrežilici 0.99 g.
Poskusne osebe so pozvali, naj si umivajo roke kakor običajno. Večina jih je vzela milo takoj v roke in so spustili vodo nanje. ne da bi pomislila na to, da gre tako že pred um.vanjem neka količina mila v nič. Monter se je moral trikrat namiliti, ker je bil pozabil, da bi si prej odpravil največjo nesnago s pripomočkom, ki je bil za to posebno primeren. Zidar ni odložil mila niti pri umivanju niti pri izplakovanju rok. Te navade sd je ohranil menda še iz časa, ko posebnih um vainic za rokodelce še ni bilo. Umivali so se takrat večinoma na prostem, ob odprtem vodnjaku, kjer niso imeli prostora, da bi odložili milo. Zdravn k porabi več mila seveda zato, ker
Novovrstno jadranje
je neprenehoma izpostavljen nevarnosti, da se okuži Razen tega sd mora pred določenimi zdravniškimi posežki umivati roke do komolcev po 15 minut. Ker uporablja krtačo. Stedi z m lom. Najbolj spretno se je vedla postrežnica. ženska je štedlji-va. Najprvo je odprla pipo ln je spustila vodo preko rok. Potem je vzela milo in se ž njim namilila po mokri koži Ko se Je razv la bogata pena, se je še nekaj časa drgnila in je nato roke oplaknila s tekočo vodo. Njo bi morali vsi posnemati. Prihranili bi si lahko polovico mila.
Opozoriti je treba še na neko zelo razširjeno razvado: mila ne smemo hraniti v mokri skledici za milo. V tem primeru se namreč na spodnji strani topi. To je brez-miselno razsipavanje.
Kaj se pr; umivanju prav za prav dogaja? Kot spojina iz tolšče in lugov razpade milo v dotiki z vodo v glavnem v svoje sestavine, ki se posamezni lotijo nesnage. Pri tem se dogajajo zanimivi procesi, ki spadajo v področje koloidne kemije. Pravo čist Ino dogajanje se omejuje na najvišjo kožno plast. Ta je približno desetin-ko milimetra debela in sestoji lz več leg gosto nagnetenih stanic kakor cesta, ki je pokr ta z več plastmi tlaka Najvišje Staniče so zarožene. Vsak dan jih telo nevidno odmetava, na kar se od spodaj tvorijo nove plasti. Umivanje ločuje delce nesnage s površine kože in milna pena jih jemlje s seboj. To proceduro pospešuje majhna nabreklost v plasti roženinastih sta-n c, ki nanjo voda in milo še posebe učinkujeta.
Iz tega je umljivo. zakaj moramo kožo najprvo pošteno zmočiti Postati mora mehka, da milna pena z nje bolje posname vse, kar ne spada nanjo Nekoliko besed še o temperaturi vode. V topli vodi postanejo roke najhitreje in najtemeljiteje čiste. Ne smemo pa pozab ti na to, da jih oplaknemo še z mrzlo vodo Koža se nam zahvali s tem, da postane odpornejša.
Stoletnica čardaSa
Prvotni mmffft—*1 narodni ples se je bistveno razlikoval od današnjega
Kaj straži angfcttd vejafct
Pred nekoliko dnevi Je preSk) sto let, od kar so javno plesali znani madžarski narodni ples čardaS. Besedo samo so zapisali prvič L 1835. in je menda perzijsko-turškega izvora. Za turškega gospostva je pomenila stražni stolp. Pozneje se Je njen pomen malo spremenil. Potujoči ljudje so v teh stolpih menda dobivali prenočišče in hrano ln tako je dobila beseda pomen »gostilne«. V takšni gostilni so čardaS, ki je ■ tem v drugič spremenil svoj pomen, morda prvič zaplesali. L. 1837. so ga prvič predvajali v budimpeštanskem narodnem gledališču, toda ta odrski ples se je prav znatno razlikoval od poznejšega čardaSa. Šele sredi januarja 1840. se je čardaS ro-
dil kot družabni ples. BudlmpeStanaka narodna	je v čast slavnemu pianistu in skladatelju Francu Lizstu priredila so-arejo. Za to soarejo se je aristokratska mladina pod vodstvom nekega budimskega plesnega mojstra naučila čardaS in zbudila splošno senzacijo, ko so v visoki družbi namesto kakšnih tujih plesov pokazali domač ples. List je bil nad čardašem navdušen. Dve leti pozneje Je čardaš plesala že vsa madžarska aristokracija, kakor tudi višje meščanstvo. Razen v času, ko ga Je avstrijski absolutizem prepovedal kot »Izraz madžarske osvobodilne misli«, nI čardaš odslej nikoli prenehal igrati v madžarskih plesnih dvoranah glavno vlogo.
Jogi na trnja
Ob meji Bmmanske uživa ta ča« veBk sloves jogi Raman Ramadoe. Prerokov Je bilo v Vzhodni Aziji in zlasti v Indiji vedno več nego preveč, ta jogi pa zbuja Se posebno občudovanje zavoljo tega. ker spi že mnoga leta na trnih. Zvečer odide iz mesta ali vasi, kjer se je podnevi mudil. ▼ okolico, tam si kmalu najde kakšen trnat grm, malo si ga pripravi, nato leže nanj ln zaspi. Ta eksperiment, ki prinaša mnogo slave, je v resnici mnogo manj nevaren. nego je videti na prvi pogled. Tudi v Evropi poznamo fakirskl trik bodičaste postelje ah človeka, ki spi na steklenih črepinjah. Ce so konice kolikor toliko gosto nasejane ln kolikor toliko enakomerno razdeljene, tedaj prenese koža brez nadaljnjega takšno obremenitev, saj je pritisk poedine konice potem prilično majhen. Konica se ne more zabosti v kožo a prožnost kože poskrbi za zaželjenl uspeh.
Sneg zadržal 500 šolskih otrok
Snežni viharji so te dni na Madžarskem enako kakor drugod povzročili naravnost katastrofalne prometne težave. Več mest in večjih krajev je zavoljo visokih snežnih žametov popolnoma odrezanih od zunanjega sveta in na 30 progah so morali ustaviti vsak železniški promet V mestu Nyiregyhazi 500 šolskih otrok iz okolice ni moglo domov in so iih spravili v zasilne stanove, ker so ceste ponekod zasnežene do 5 m visoko
Indijanska »romantika"
Turinska »Stampa« poroča lz Buenos Alresa, da Je tolpa Churriejev potomcev nekega indijanskega rodu. v kraju Los Lomitas v argentinski provinci Formosi napadla haclendo italijanskega priseljenca Cerchettija ln jo zažgala, potem ko je šestčlansko družino poklala Z obilnim plenom so roparji ušli v gore In zdaj jih zasleduje oddelek vojaštva.
Otvoritev zračnega prometa med Berlinom in Moskvo
V Moskvo je prispelo prvo nemško letalo. ki je otvorilo redni zračni promet med Berlinom in rusko prestolnico Kljub mrazu 30 stopinj pod ničlo jc letalo tipa Dou-glaa v določenem času opravilo svojo pot.
Vojaki na drsalkah
£im*kl mraz Je povzročil, da so prekopi In poplavljena ozemlja na Ho'andskem zamrznila. Vojaki na straži so opremljeni zato e drsalkami, da se lahko hitro premikajo naprej
Ta nenavadna konstrukcija, mod katero stoji vojak na straži, Je mreža, ki pokriva letala. Na ta način masklrajo r sedanji vojni letala, topove in postojanke, da bi Jih sovražne oči iz višine ne opazile
Tri mine razdejale vas
Holandska obrežna vas Huisduinen je imela posebno smolo. Ze prej sta eksplodirali v njeni bližini dve morski mini. ki so ju prignali morski toki, sedaj je v močnem zapadem viharju priplavala ln eksplodirala tretja mina. ki je razdejala še tisto. kar je bilo od vas: ostalo. Ker kažejo mine takšno nagnjenost do tega kraja, ki so ga v mirnih časih kopalci radi obiskovali. pripravljajo oblasti vse potrebno, da njegovo prebivalstvo izselilo. Vas se bo obnovila šele po vojni.
Tihotapljenje ameriškega orožja v Rusijo
»New York Times« poročajo Iz Wa-shingtona, da vodijo neki ameiiški krogi podtalno delovanje proti oboroževalnemu programu ameriške vlade. V vojaških in mornariških krogih poudarjajo, da je bilo nekim osebam ponovno mogoče izvoziti razno vojno blago iz Zedinjenih držav in ga prodati Rusiji. Pomočnik vojnega ministra Johnson je izjavil, da bo vlada v tej stvari izvedla najstrožjo preiskavo.
Zoper sive lase
Ce se bodo poskusi, ki jih delajo ta čas na vseučilišču Beikefeyu obnesli, tedaj v doglednem času ne bo več sivih las na svetu. Dr. Agnes Borganova je odknua vitar.Jn, o katerem so se pri poskus.h prepričali, da preprečuje podganam osivi-tev. Sedaj iščejo primerne metode, da bi te poskuse nadaljevali z ljudmi.
A N E K D O T A
Avgust Močni je imel dvornega norca Kyaua, ki s svojim dovtipom nikomur ni prizanašal. Nekega dne ga je kralj pri mizi vpraSal, kako je mogoče, da donaša-jo številni in visoki davki kraljevi blagajni vendarle tako malo dohodilta. Kyau je vzel kos leda ln ga izročil svojemu sosedu s prošnjo, naj ga da spet svojemu sosedu ln tako naprej, dokler ne dospe ied do vladarja. Tako Je šel kos leda skozi roke vseh ministrov ln visokih uradnikov ln samo neznaten koS&ek je prispel do Avgusta Močnega. »Tu vidite, veličanstvo«, Je dejal Kyau »na kakšen način postajajo vaši davki voda.«
VSAK DAN ENA
»Pazi se ti s svojo ppo, to Je petroiej-ska ladja!«
(En Rollg Half Tbmna)
Enotna oblačila
v Italiji
Pristojne italijanske korporacije go sklenile, kakor poročajo lz Rima, da bodo zavoljo znatnega porasta cen tekstilnega blaga in spričo težavnega nadzorstva teh cen strogo nadziranje cen Izvrševale samo za enotno normirane oblačilne predmete. Določile so naslednje enotne vrste: volneno ln bombažno blago nogavice, srajce, tkalski Izdelki, moški in ženski čevlji. Tovarne bodo morale Izdelovati te enotne proizvode v količinah, ki Jih bo določilo kor-poraci,jsko ministrstvo ln trgovina bo morala Imeti določene količine v zalogi Cene drugih tekstilnih ln oblačilnih izdelkov se bodo gibale lahko prilično svobodno.
General L. Mehlis
šef političnega oddelka rdeče armade, Id skuša v njeno desorganizacijo na finskih bojiščih spraviti nekaj reda ln je prlstaS brezobzirnega nastopanja proti FlnskL Ne prvo ne drugo mu doslej ni preveč uspelo
Petrolejke na Dunaju
Cim je izbruhnila vojna, je v Nemčiji povpraševanje po električnih žepnih svetilkah silno naraslo. CW kar so na Dunaju spet uvedli popolno zatemnitev, je tudi tam narasla potreba po takšnih svetilkah. A ker gredo električne žepne svetilke in baterije v prvi vrsti za potrebe vojske in policij ln tudi proizvodnja nI tako urejena. da bi mogla zmagovati povečano pov-vpraševanje, civilnim osebam baterij sploh ne prodajajo več. Iz tega razloga so začeli Dunajčani zlasti v trgovinah in skladiščih uporabljati druga premična svetila, ki svetijo predvsem s petrolejem in svečami Tudi na cestah se pojavljajo spet svetilke s svečami in majhnimi petrolejkami Ponoči je videti mnogo ljudi ki si s takšnimi majhnim! svetilkami utirajo skozi temo pot domov.
Tu2i zatemnitveno blago na karte
Nemški državni urad za oblačila in podobna področja je odredil, da se sme tudi blago, ki se uporablja za zatemnitev kakor vsi ostali iz tekstilnega blaga ki rabijo temu namenu, prodajat: le tedaj, če se kupci izkažejo s posebnim dovoljenjem pristojnega oblastva ali pa s karto
Orel in leteSo
Nek ameriški športni ietaiec ki je letel s svojim aparatom na-- Pireneji je imel doživliaj ki bi se zanj kmalu zelo slaiio končal Letalo ie napadel namreč orjaški orel in ptica je zašla v propeler fropelet se je takoj razletel in letalo je padlo na tla. Letalcu se je v zadnjem trenutku posrečilo, da se je rešil s padalom. Apaiai se je seveda popolnoma razbil.
Komentarji in polemike
Hrvatski tisti o sklepih vodstva JRZ — Zahteve po novih mejah banovine Hrvatske — Sprememba volilnega zakona — Akcija za zbiranje radikalov
Kakor smo poročali, se je vodstvo Jugoslovenske radikalne zajednice izreklo proti volitvam v narodno skupščino in v hrvatski sabor, preden ne bo izvršena preureditev države. Ta sklep je izzval v vsej politični javnosti živahne komentarje in deloma ostre polemike. Zabeležili smo že izjavo dr. Mačka, ki podčrtava, da on ni napravil sporazuma z JRZ, temveč s krono in s tedanjim predsednikom vlade, in da zato naziranje JRZ glede preureditve države in glede volitev ne more biti od1©-čilno. Istočasno je bila objavljena tudi izjava predsednika Cvetkoviča, ki pravi, da je izjava dr. Mačka »popolnoma umestna«, ter potrjuje znano dejstvo, da JRZ pri sporazumu ni sodelovala, temveč ga je le naknadno odobrila. Predsednik vlade, ki je istočasno predsednik JRZ, se pri tem ni dotaknil sklepov vodstva svoje stranke, ki so dali dr. Mačku povod, da je tako ostro odgovoril. Opoldanska izdaja »Slovenca« pripominja zaradi tega, da g. Cvetkovič »ni jasno povedal svojega stališča« glede preureditve države in volitev.
»Hrvatski dnevnik« ?,elo ostro reagira »Hrvatski dnevnik«,
ki v svojem uvodniku izraža začudenje nad deklaracijo vodstva JRZ proti razpisu volitev, ko »sploh ne obstoja nobena sigurnost, da bi se pred volitvami moglo doseči soglasje o organizaciji in preureditvi vseh delov države. Znano je namreč, da obstoje glede tega razna protislovna stališča in da je treba proučiti vse predloge in potem sporazumno odločati.« Posebno nerazumljivo se zdi »Hrvatskemu dnevniku«, kako se je moglo vodstvo JRZ izreči proti volitvam v hrvatski sabor, ko je vendar znano, kako malo pomeni ta stranica na Hrvatskem. Mišljenje JRZ v tem pogledu ne more biti v nobenem oziru
merodajno.	___
Glasilo dr. Mačka nato dolži slovenski del JRZ, da je s svojo iniciativo za odlaganje volitev, preden ne bo izvršena preureditev države, povzročil ta nasprotstva. »Seveda ni dvoma — pravi dalje list — da je lahko določiti obseg bodoče banovine Slovenije. To bo današnja dravska banovina z malimi korekturami. Toda povsem drugače je z ostalim državnim ozemljem. Hrvatska ne more ostati v sedanjem obsegu, to je priznal tudi eden najbolj aktivnih politikov JNS iz Bosne. Ona mora dobiti prirodne meje in omogočiti se ji mora uspešno gospodarsko življenje in razvoj. Jugoslavija nima značaja kroga z enim žariščem, nego elipse z dvema žariščema. Beogradom in Zagrebom. S tem, da bi se pred volitvami državni teritorij izven Hrvatske in dravske banovine formiral kot ena edinica, bi postal domena onih elementov, ki bi, osvobojeni hrvatskega vpliva, izvajali volitve, kor jim konvenira, in tako dali napačno s ko narodnega razpoloženja. Na to pa hrvatski narod nikakor ne more pristati...« Tako piše, kakor rečeno, glasilo dr. Mačka, podpredsednika kr. vlade.
»Jutarnji list«
»Hrvatskemu dnevniku« se pridružuje »Jutarnji list«, ki poudarja, da pred volitvami nima nobena srbska stranka legitimacije nastopati v imenu naroda, tudi ne JRZ. ki je šla na volitve s parolami, katere so bile ostro naperjene proti preureditvi države. Dr. Maček želi demokratsko rešitev. Demokratska stranka se bori za demokracijo. Zakaj je torej proti? JRZ pravi, da je za svobodno izraževanje narodne volje. In kje se ta izraža, če ne pri svobodnih volitvah? Če so torej te stranke proti volitvam, se da to razlagati edino le
iz bojazni, da iz njih ne bodo izšle z rezultatom, ki bi jim pri j al. To more biti merodajno za nje, za državo, za narod, za dr. Mačka pa ne more biti to nikakšen argument.
»Obzor«
Kako globoko segajo nasprotstva. o katerih govori »Hrvatski dnevnik«, dokazujejo »ObzorovR« izvajanja glede Bosne ln Vojvodine. »Obzor« naglaša. da je s stališča hrvatskih interesov vsaka parcelacija Bosne in Hercegovine škodljiva, pa naj se izvede kakorkoli. Če pa bi se navzlic temu država v resnici razdelila le na tn edinice, potem se srbski banovini nikakor ne smejo priključiti vsi deli sedanje drin-ske in vrbaske banovine. V tem primeru bo treba določiti nove meje banovine Hrvatske in priključiti k Hrvatski od sedanje vrbaske banovine vse ono področje do reke Une. na katerem so muslimani in katoliki v večini. To je manjši del središča stare hrvatske države, tako zvane turške Hrvatske, ki tudi že geopolitično spada k hrvatski banovini. V sedanji drinski banovini pa bo taka razmejitev mnogo težja. Tam bi morala teči meja po reki Bosni, tako da bi pripadli Hrvatski srezi Visoko, Zenica, Žepče ter bi nato meja šla preko Maglaja do Dervente. To bi bile skrajne koncesije, na katere bi mogli pristati zastopniki hrvatske politike, če nočejo, da bi se kakorkoli oškodovali hrvatski življenjski interesi.
»Obzor« nato obširno razpravlja tudi o novih mejah v Vojvodini ter zahteva, da se zapadni del Vojvodine, kjer so Bunjev-ci v večini, priključi Hrvatski...
Stališče JRZ
Kar se tiče stališča JRZ, opozarjajo politični krogi, da tudi po zadnji seji vodstva še ni tako točno odrejeno, kakor n. pr. stališče demokratske stranke. JRZ se ni izjasnila, ali tudi ona zahteva poleg Hrvatske in Slovenije samo eno srbsko avtonomno edinico, kakor so to storili demokrati. Na drugi strani pa gre JRZ dalje. Dočim se demokrati zadovoljujejo, da bi se pred razpisom volitev to vprašanje 1 e načelno rešilo in bi vse drugo, razmejitev in kompetence, bilo prepuščeno novi narodni skupščini, zahteva JRZ, da se ima izvesti dokončna preureditev države, preden se volitve razpišejo, tako da bi bila narodna skupščina postavljena pred gotov čin. Ljubljansko glasilo JRZ to še posebej podčrtava, češ da je mogoče razpisati volitve šele, ko bo država popolnoma preurejena in da je do takrat postranska stvar, kdaj bo v ministrskem svetu sprejet volilni zakon.
Kar se volilnega zakona samega tiče, se nahaja sedaj v novi predelavi. O tem se je razpravljalo na četrtkovi seji političnega odbora ministrov, ki pa se bo nadaljevala šele prihodnji teden. Beograjska »Politika« hoče vedeti, da je prodrlo, mišljenje,, da bodo okrožne liste imele nosilca, kateremu bodo prvenstveno prišli v prid glasovi kandidatov iz njegove liste.
Akcija za zopetno zbiranje radikalov pod vodstvom glavnega odbora Narodno radikalne stranke utegne imeti po mnenju poetičnih krogov, ako bo uspevala, dale-kosežne posledice za razvoj političnega položaja. To poudarja tudi ljubljansko opoldansko glasilo JRZ, ki zlasti opozarja ra tendence, »da se ojača srbski del v sedanji vladi«. Med radikali vseh struj se čim dalje močneje kiže želja, da bi se vse skupine zopet združile v močno radikalno stranko. »Slovenski dom« pravi, da bi se naj sestavila nova vlada, v kateri bi radikali zavzeli vodilno vlogo.
Sneg je pričel počasi kopneti
Vsem, ki gred« v planinsko prirodo, je treba svetovati fin ve£ previdnosti
Beležke
Pravice malih držav do obstoja
O tem vprašanju je ta teden govoril v
Bernu znani nizozemski pravnik in bivši komisar DN v Gdansku van Hamel. Glavne misli njegovih zanimivih izvajanj posnemamo po švicarskih listih.
Sedanja doba je po splošni sodbi kaj malo naklonjena malim državam, vendar pa ta okolnost ne more omajati vere malih narodov in držav v pravico do lastnega obstoja. N\ treh primerih državnih nalog je prof. Hamel dokazoval, da jih male države boljše izpolnjujejo kakor velike, to so: zagotovitev svobode in reda, vzpodbujanje poedinca za najvišje doprinose za skupnost ter ravnotežje med vsemi ekstremnimi tendencami v državi.
Po vojni je bil storj'en zanimiv poskus za priznanje enakopravnosti malih držav z ustanovitvijo DN, toda ta poskus se je proti volji malih ponesrečil. Pojavila se je nato zamisel direktorija štirih velesil, ki pa ga male države ne morejo sprejeti spričo slabih izkušenj s podobnimi di-rektoriji v preteklosti. Predavatelj je končno na osnovi mnogih zgodovinskih primerov iz davne in bližnje preteklosti ter neposredne sedanjosti dokazoval možnost uveljavljenja in uspešne obrambe malih držav. Glavno je. da male države navzlic vsem nasprotnim videzom in tudi resnim nevarnostim ne izgubijo vere v pravico in možnost svojega obstoja in ne volje, v obrambo svojega obstoja doprinesti tudi največje žrtve. Taki narodi ne morejo umreti, narodi, ki nimajo poguma se braniti, pa so zapisani smrti.
Nemci na Hrvatskem
»Slawonischer Volksbote«, v Osjeku izhajajoče glasilo narodno socialističnih Nemcev na Hrvatskem, poroča o izredni skupščini organizacij Kulturbunda na ozemlju banovine Hrvatske. Glavni govornik je bil dr. Altgayer, ki je naglašal, da Kulturbund ni politično društvo in da se ne bo spuščalo v politične posle. Obširno je govoril o preseljevanju nemške narodne manjšine v rajh in dejal, da to vpraSanje ni aktualno. Nemcev na ozemlju Hrvatske je nad 90 odstotkov organiziranih v Kul-turbundu.
Dr. Altgayer Je nato ostro kritiziral nekatere pripadnike nemške manjšine, ki kritizirajo delo vodstva in »mekečejo proti raznim njegovim sklepom«. Odločno je po-
udaril voditeljski princip v organizacijah nemške manjšine v Jugoslaviji. Zavračal je glasove, da se žele slavonski Nemci pod njegovim vodstvom odcepiti od ostalih Nemcev v Jugoslaviji. Kljub novim bano-vinskim mejam žele Nemci na Hrvatskem ostati v najtesnejših zvezah in edinstvu z nemškimi prosvetnimi in gospodarskimi organizacijami širom vse države.
Končno je sporočil Altgayer, da odstopa kot okrožni voditelj organizacij Kulturbunda na Hrvatskem, ker bo prevzel politično vodstvo, vsega nemškega življa med Hrvati. Za novega šefa Kulturbunda na teritoriju banovine Hrvatske je bil določen Josef Meier. Njegovo imenovanje bo postalo veljavno, ko ga bo potrdil dr. Sepp Janko, ki je vrhovni vodja vseh organizacij Kulturbunda v Jugoslaviji.
Zvišasaje mezd
v državnih rudnikih
Delavska zbornica v Ljubljani nam sporoča, da so državni rudniki zvišali mezde svojim rudarjem. Delavske organizacije so bile zaradi porasta draginje odpovedale delovno pogodbo z dne 25. marca 1938, nakar je centralna direkcija državnih rudnikov v Sarajevu sklicala delegate rudarjev in delavskih zbornic. Pogajanja so bila v sredo in četrtek v Sarajevu. Končala so se s sklepom, da se draginjska doklada zviša od 120 na 150°/o. kar predstavlja povišanje mezde za 13.6n/o. Obenem se zviša starostna premija za 20%. V teku treh mesecev se ima revidirati celotna delovna pogodba za državne rudnike.
„Slovenčeva" smola
Kadar »Slovenec« z nami polemizira, ima vedno smolo na prstih. V včerajšnji številki je od veselja ves iz sebe, da nismo imeli prav, ko smo se zanesli na uradno sporočilo glavnega tajništva JRZ o dnevnem redu seje izvršnega odbora te stranke. Na podlagi tega poročila in drugih zanesljivih informacij smo namreč domnevali, da na tej seji še ne bodo razpravljali o stališču JRZ do preureditve države, ker mišljenja o tem v stranki še niso enotna. Pri tem smo zlasti opozarjali na razpoloženje muslimanskega dela stranke. Medtem pa se je izvršni odbor JRZ res odločil ln Je sprejel resolucijo, v kateri se izreka proti razpisu volitev v narodno skupščino in v hrvatski sabor, dokler pe bo izvršena preureditev cele države.
Predvsem je treba ugotoviti, da se te seje ni udeležil zastopnik muslimanov,
Ljubljana, 26. januarja Jug polagoma prevzema oblast in vse kaže, da prehaja zima v stadij likvidacije — beseda se na tem mestu lahko razume v prenesenem in prvotnem pomenu. Na aerodromu so davi zabeležili najnižjo temperaturo 4.1 pod ničlo, proti poldnevu se je ozračje ogrelo, da se je ob 14. živo srebro dvignilo že do 1.1 nad ničlo, a še pozneje so naraščali topli zračni tokovi. Videti je, da se sneg in mraz polagoma unašata v vsej kraljevini. Vlaki polagoma spet prihajajo v svoj red in izmed brzcev, ki pasirajo Ljubljano, je imel največ zamude jutrnji beograjski, ki je prispel z zamudo 42 minut.
Kljub odjugi imajo Ljubljančani povsod okrog Ljubljane mnogo lepih smučišč, da lahko letos staro in mlado vsaj ob nedeljah uživa zimski šport v bližini mesta. Posebno vabijo Ljubljančane v Šmarje na Dolenjskem, kjer je 50 cm pršiča na stari podlagi in je smuka idealna, smučišča poljubna, železniške zveze pa zelo ugodne. Takoj nasproti železniški postaji se lahko smučaš po mili volji
Maribor, 26. januarja Mraz popušča. Jutrnja minimalna temperatura je bila po opažanjih tezenske meteorološke postaje —3.2® C. Količina_pada-vin od raztopljenega novega snega 1.7 mm. Višina snega v ravnini 43 cm. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja pretežno oblačno, obeta se toplejše vreme.
Železniški promet se polagoma normalizira. Zamude vlakov z onstran meje in iz notranjosti države so že manjše. Včerajšnji popoldanski brzi vlak iz Ljubljane je imel 155 minut zamude, današnji jutrnji 94 minut, dopoldanski potniški vlak iz Nemčije, ki je imel te dni po dve do tri ure zamude, je prispel s komaj 10-minut-no zamudo.
Stalna nevarnost plazov
gkofja Loka, 26. januarja Kakor smo izračunali, je snežilo v zadnjih štirih dneh do včeraj domala 80 ur. Včeraj je nastopil dan, ko m bilo novega snega. Nevarnost plazov s hribov je povsod velika. Tako se je vsul velikanski plaz na banovinsko cesto med vasema Praprotnim in Bukovico. Da omogočijo čimprej vsaj zaslni promet, je bilo na-prošeno za pomoč vojaštvo.
O nevarni nezgodi poročajo iz Železnikov. Tamkaj je na neki strmini nedaleč od Sckolskega doma podsulo nekega delavca. Po njem bi bilo, če bi mu ne prišli hitro na pomoč. Izkopali so ga prav v zadnjem trenutku. Bil je že ves otrpel, ko so ga rešili.
Znaten ovinek so morali zaradi nevarnosti plazov napraviti gorci, ki so pokopavali včeraj pod plazom preminilega učenca Božnarja Urbana od Sv. Andreja. Malega Urban čka so v beli krsti pripeljali do sodiščnega poslopja v škofji Loki s sanmi, potem pa se je razvil dolg žalni sprevod. Spredaj za križem so nesli šolsko zastavo, ovito v flor, in za zastavo je stopala šolska mladina vseh razredov deške ljudske šole z učiteljstvom. Pri odprtem grobu sta se lepo poslovila od mlade žrtve zime v imenu u&teljstva, učencev in šole učitelj g. Rudolf Horvat in veroučitelj mestni župnik g. Jernej Pod-bevšek.
Vojak pod plazom
Železniki, 26. januarja Plazovi so še vedno zelo nevarni. Grape in doline, pa globoke zaseke so v sedanji zimi nevarnost, ki narekujejo slehernemu človeku vso preudarnost. Le za las je manjkalo, da ni postal žrtev plazu neki vojak. Tik za Sokolskim domom so strmine. Z njih se je odtrgal plaz prav tedaj, ko je stopal spodaj neki vojak. V trenutku ga je sneg zagrnil in po njem bi bilo, da niso opazili plazu ljudje, ki so pričeli takoj z reševanjem. Uspelo jim je, da so potegnili vojaka iz snega. Bil je na pol mrtev, po vsem telesu že modrikast. Vztrajnosti je potem uspelo, da so spravili moškega počasi spet k življenju.
Sneg je zametel Kočevsko
Kočevje, 26. januarja Letošnja zima na Kočevskem je po stopnji mraza in njegovega trajanja kakor tu-
drugi podpredsednik stranke dr. Džafer Kulenovič. Poudarjajoč to dejstvo, pristavlja »Hrvatski dnevnik«, da ve, da muslimanski del Jugoslovenske radikalne zajednice odločitve vodstva JRZ ne smatra za obvezno za muslimane. Mislimo tudi, da izjave in posledice, ki jih je izzvala prevelika vnema gospode, ki so sedaj tako ponosni, da mi nismo imeli prav, nikakor niso take, da bi imel »Slovenec« mnogo razlogov se veseliti »svoje zmage«.
Pritožbe »Hrvatske straže"
V »Hrvatski straži« tarna njen direktor kanonik dr. Janko Simrak, da je čul »zelo čudne in hudo žalostne glasove, da tudi stodinarski darovi ne bodo rešili direktorja našega lista. Ljudje, ki širijo take glasove, živijo hote ali nehote v stalni zablodi, da je »Hrvatska straža« list te ali one osebe. Vsi ti ljudje se kruto varajo, ker ni nihče mislil iz »Hrvatske straže« napraviti kakega »lajbžurnala«, najmanj pa še direktor dr. Janko Simrak. Kdor tega ne veruje, stori najbolje, če sam prevzame uredniške in upravniške posle »Hrvatske straže«, pa bo na lastni koži občutil, ali govorimo in pišemo resnico.«
»Sedanji ravnatelj — beremo dalje v članku — je pripravljen vsak trenutek prepustiti svoje mesto vsakomur, kdor ga hoče in more zamenjati. Ze 11 let je ravna-telz lista, a v vseh teh 11 letih ni prejel za svoje težko in odgovorno delo niti prebite pare in je ne misli prejeti tudi v bodoče. Pač pa je vložil in še vlaga v list vse svoje prihranke, ki bi jih lahko tudi drugače naložil. Izhajanje »Hrvatske straže« torej ni zasebna zadeva dr. Simraka, temveč splošna katoliška stvar, pred katero se morajo ukloniti vsi osebni prepiri, animoznosti, spori in vse nevšečnosti. Osebe naj se umaknejo v ozadje. Zaradi tega ne bi smelo biti med Hrvati katoliškega človeka, ki bi se veselil propasti edinega strogo katoliškega dnevnika, ki Izhaja že 11 let kljub tolikim napovedim, da bo skoraj zmrznil. Ni človeško, še manj pa katoliško želeti slabo katoliškemu dnevniku*
di po množini zapadlega snega izredna. Ze dolga leta ni bilo pri nas toliko snega in tako vztrajnega mraza.
Ves teden naletava brez prestanka, že nad mesec dni pa ne vidiš po cestah niti najmanjšega madeža, ker jih sproti pobeli sneg. Vse je belo. Danes imamo po dolinah malodane meter snega, po hribovju ga bo še kaj več. Brezposelni čistijo mestne ulice, vendar ne končajo z delom, ker jim jih sneg čez noč spet žamete.
Vlaki imajo zamude. Pošte, ki vozijo v razne občine — tudi nad 25 km daleč tja do Kolpe, Ie s težavo in zamudami drže zvezo. Voznikom je postavil sneg velike ovire in mnogi ne morejo do svojih tovorov po gozdovih. Zamrzla Rinža je čisto izginila pod težko sneženo odejo.
Mraz je popustil, vendar se temperatura stalno drži vsaj med 5—10 stopinjami pod ničlo Letos je na Kočevskem prava zima brez posebnih vremenskih skokov. Pokrajina nudi značilno zimsko sliko, ki jo izpopolnjujejo še svetle noči, kakršne so menda na severu.
Krka ni čisto zamrznila
Novo mesto, 26. januarja.
Letošnja zima je tudi v dolenjski metropoli silno ostra in se približuje oni pred desetimi leti, ko je bila Krka popolnoma zamrznila.
Nad pol metra snega Je za vnete novomeške smučarje pravi raj. Teren okrog Novega mesta je kar dober za smuk. V daljni okolici na pobočjih Gorjancev pa so smučišča prav ugodna. Smučarski šport na Dolenjskem je de v povojih, vendar napreduje. Nekateri jo pa rajši zavijejo na umetno drsališče, škoda, da ni Krka povsem zamrznila, da bi lahko držala vnete drsalce. Ko je termometer v začetku januarja padel na —20° C in se je že delala ledena skorja na reki, je marsikdo tiho upal, da bo letos spet enkrat dovolj užitka brez vstopnine.
Pred dnevi, ko Je vso noč snežilo, so morali otroci, dijaki in uradništvo gaziti zjutraj debelo plast snega, da so prišli v šole in v urade. Sele drugi dan, ko je bilo že povsod dosti zgaženih poti, so stali tam na koncu mesta trije pari vpreženih konj, da s plugom razrijejo, kar še ni bilo razrito. Mestna občina bi že morala pravočasno poskrbeti za očiščenje potov.
Naravno Je. da so cene gorivu precej porasle. Se pred tedni je veljal kubični meter drv 60 din, zdaj pa jih okoliški kmetje prodajajo po 80 din. Verjetno pa bo cena padla, ko preneha hud mraz.
Po dolgih letih je tudi dolenjska metropola doživela dosti ledenih rož na oknih in pa idilo, ko zamrzne voda v kuhinjah in pralnicah in ko popokajo cevi v kopalnicah. Na nekaj krajih so bile prave poplave v hišah.
Izletna točka Trška gora, odeta v belo odejo pokojno sameva. Tu pa tam se sMB hripavo petje iz zidanic, kjer razburja duhove dolenjski cviček. Marsikje je pretila vinu nevarnost, da zamrzne. Ponekod je vino res tudi zmrznilo.
Krško je brez vode
Krško, 26. januarja.
Letošnja ostra zima nam je prizadejala tudi v Krškem precej nevšečnosti. Zaradi nizkega stanja vode so zadnje dni vsi vodnjaki brez vode in gospodinje morajo daleč hoditi po vodo, ki je vsa kalna, če jo sploh dobijo, ker zasebniki svoje vodnjake zaklepajo. Večina vodnjakov pa je sploh zamrznila. Občinski očetje naj zdaj resno premislijo, kako bi bilo najlažje narediti vodovod, ker večno ne moremo ostati samo pri obljubah, želimo, da bi bilo Krško tujsko-prometno središče v Spodnjem Posavju, pa še vodovoda nimamo. Obljubljajo nam tlakovano cesto skozi mesto in nov most, a z zdravstvenega stališča najbolj potrebne reči ne moramo dobiti.
Avtobusna proga KrSko — Novo mesto Je zaradi visokega snega do nadaljnega ukinjena, na kar opozarjamo potujoče občinstvo. Ko bo začel avtobus spet voziti, bomo pravočasno sporočili.
Otroci v Šolah zmrzujejo
Ptuj, 26. januarja
Z neke večrazredne šole v ptujskem okraju nam piše učiteljica, naročnica našega lista, da je sneg pri njih zapadel, da je zamrlo skoraj vse življenje v občini Izmed 84 otrok, ki jih poučuje, prihaja v šolo samo še kakšnih 20. Sneg sega otrokom tu in tam do vratu, taki zameti razsajajo, pa ni
čuda, da se starši boje svoje male pustiti iz hise. Mraz je bil zadnje dni tako oster, da razreda ni bilo mogoče prekuritL Šolski sluga si že od 4. zjutraj daje opravka s pečjo, a v razredu je komaj 5 stopinj nad ničlo. Učiteljica poučuje v plašču in z rokavicami na rokah, otroci pa trepečejo od mraza in ne morejo ne pisati ne opravljati ročnega dela.
Gornji grad je bil odrezan od sveta
Gornji grad, 26. januarja. Zadnje dnt; je skoro neprestano snežilo in so vse dovozne ceste zasnežene. V dolini leži snega že preko enega metra. Ves promet je bil začasno ustavljen. Ko so potegnili plug, je le malo pomagalo, kajti čez nekaj ur je snega padlo toliko, da se sploh m poznalo pluženje. K razpravam na sod šče ljudje ne prihajajo, ker ni vozil na razpolago, pešpot pa je zedo težavna. Bili bi od sveta odrezani, če bi ne funkcioniral še telefon. Sneg je namreč suh in zato na telefonskih žicah še ni napravil škode. Toliko snega kakor letošnjo zimo tudi v letu 1929. m padlo. Temperatura pa je primerna-
V Zagrebu se boje povodnji
Zagreb, 26. januarja. Prebivalstvo Zagreba je močno vznemirjeno, ker dela za čiščenje ulic in cest v mestu in na periferiji, ki jih je bil zatrpal sneg ,tako počasi napredujejo. Ko je zimska pomoč pred dnevi zaustavila vsa javna dela v mestu in je bilo odpuščenih nad tisoč delavcev, je bil sprožen predlog, naj bi se ti delavci za nekaj dni zaposlili pri kidanju snega, da bi se življenje v mestu spet lahko normaliziralo. Zimska pomoč pa je predlog odklonila in je najsi-romašnejšim izmed odpuščenih delavcev rajši naklonila podporo v živežu in obleki. Mestna občina je za čiščenje mesta stavila 200.000 din na razpolago, a s tem denarjem so zaposlili samo kakšnih 300 delavcev, kar je brez dvoma premalo. Zagreb še nikoli ni bil tako zapuščen in zanemarjen, kakršen je te dni, ko pokrivajo ulice in trge težki skladi snega. Ne samo, da so ulice v predmestju neprehodne, celo v središču mesta se je vozilu in pešcu težko prebiti naprej. Na Ilici je kraj tramvajske proge nasutega toliko snega, da ljudje na postajališčih ne morejo vstopati in izstopati. Ko se zmeraj krepkeje uveljavlja odjuga, se Zagrebčani boje katastrofe, ki bo nastala, ko se bo vsa ta množina snega začela taliti in se bodo ceste spremenile v jezera in reke.
Sme beže v vasi
Sisak, 26. januarja. Nekajkrat smo poročali o tem, kako volkovi v stiski za hrano spričo hude zime in visokega snega napadajo samotna naselja pa tudi ljudi in vozove na cestah. V okolici Siska in Petrinja pa so kmetje priče za spoznanje prijaznejšim obiskom, ki kažejo, koliko hudega je letošnja zima prinesla divjadi. V Brezovici, ogromnem gozdu pri Sisku. je izredno mnogo divjačine, ki v celih čredah beži pred mrazom in "gladom proti vasem. Zlasti je med njimi mnogo srn, ki se zbirajo v skupine od 14 do 20 glav, in ko dosežejo vasi, se zatečejo celo v staje in domove. Izstradana ži-vad dela seveda tudi precej škode po sadnih vrtovih, kjer gloda mlado drevje, ko ne more do'hrane pod snegom. Kmetje so začeli preganjati in ubijati nesrečno divjačino. Zato je sresko načelstvo izdalo odločbo, da morajo zakupniki lova poskrbeti za zadostno prehrano srnjadi čez zimo.
Prehodil je So km in zmrznil
Kosovska Mitrovica, 26. januarja. Po vsem Kosovu je vzbudila iskreno so-žalje vest o tragični smrti odpuščenega kaznenca, ki je na poti k svoji družini v domačo vas obležal v snegu in zmrznil. Smail Spahič iz Glavnika na Kosovem polju je pravkar odsedel neko manjšo kazen v kaznilnici v Kosovski Mitrovici in pred dnevi so ga izpustili. Ko se je odpravljal na pot, je bil izredno mrzel dan. A v želji, da bi čim prej prišel do svoje družine, ni čakal boljšega vremena, temveč je krenil preko gora. Prehodil je kakšnih 50 km, ko je nekje v bregovih planine Oštro Koplje zašel. Bil je že blizu domače vasi, a je bil tako izmučen in premražen, da ni mogel dalje. V bližini ni bilo gozda, in da bi se vsaj malo pogrel, je slekel srajco in jo za-žgal z vžigalico. A utrujenost in mraz sta ga premagala, obležal je poleg sežgane srajce in zmrznil. Zjutraj so ga našli pastirji in prinesli družini, ki je nestrpao pričakovala očeta in rednika, žalostno vest.
Od sedmih dva mrtva pod plazom
Nova žaloigra v loških hribih je zbudila globoko
obžalovanje
Škofja Loka, 26 januarja
Posestnik in lesni trgovec, po vsej Poljanski dolini znani Jurij Stanonik iz Loga se je bil namenil, da spravi nekaj lesa iz gozda. Prepeljati so hoteli domov predvsem hlode. Včeraj zjutraj se je odpravilo v gozd sedem ljudi in šest konj s sanmi vred, šel je tudi gospodar Stanonik sam. Od Loga proti levi v Polhograjske Dolomite se vije grapa, ki teče po njej potok Soupat. Svet je tod zelo razjeden, vzpetine so ostre, saj padajo skoraj pravokotno navzdol. Do nesreče je prišlo sredi dopoldneva. Po eni verziji že tedaj, ko je hotel Stanonik s svojimi ljudmi šele v grapo, po drugi vesti pa šele tedaj, ko so se vozovi naloženi s hlodi vračali proti Logu. Bilo tako ali drugače, bistva nesreče ne eno ne drugo ne izpremeni. Medtem ko so bili ljudje z živalmi stisnjeni v grapo, je prihru-mel nad nje velikanski plaz, ki je drsel svojih sto metrov s hriba navzdoL Ako pomislimo, da je snega tod čez meter in v hribih še več, nam bo jasno, da so se valile nad ljudi in živali ogromne množine. Še preden so mogli ljudje dojeti nevarnost, jih je plaz že dosegel. Pa tudi kako se boš v grapi rešil in izognil. Na desno in na levo strmina, spredaj in zadaj visoko zasnežena pot! Plaz je v nekaj trenutkih zagrnil vse: ljudi, konje in sani. Čeravno se je nabralo do pet metrov snega je gospodarju vendarle uspelo, da se je izmotal. Kmalu za njim je prišel na dan tu-
di eden delavec. Grobna tišina, a po3 njo pokopani ljudje...
Čeravno sama hudo izmučena, sta hitela Stanonik in delavec v Log. Najprej sta obvestila Stanonikove ljudi na žagi in kmalu je zvedela za plaz vsa vas. Brž se je zbralo okrog 30 odraslih ljudi, ki so leteli z lopatami nazaj v grapo, da rešijo, kar se rešiti da. Trud ni bil zaman. S hitrim delom je uspelo rešiti še tri moške. Tudi pet konj so spravili iz plazu. Žal pa prizadevanje ni bilo do konca nagrajeno z onim uspehom, kakršnega so si vsi ljudje tako iskreno želeli. Po dveh urah napornega dela so sicer res dosegli še poslednja dva moška, ki sta ležala globoko pokopana pod snegom, toda bila sta obadva že mrtva. Žalost je zajela vse. Obvestili so banovinskega zdravnika dr. Milana Gregorčiča iz Gornje vasi, ki pa kljub vsem prizadevanjem ni mogel povrniti mladima človekoma življenja. Žrtvi plazu sta, hišar Franc Mrak, star 35 let in oče dveh otrok, ter samski delavec Jože Miklavčič, star 28 let in doma iz Volč v občini Poljane. V snegu jo obležal tudi konj.
Ganljiv sprevod se je pomikal sredi včerajšnjega dneva proti Logu... Pretresljiva je bilo snidenje Mrakove družinice z mrtvim očetom. Obup, žalost, jok! Obe žrtvi plazu so položili n? skupni mrtvaški ode* pri Stanoniku, odkoder bosta nastopili svojo poslednjo pot v Škofjo Loko. Nesreča ki ji enake ne pomnimo, je vzbudila v vsej javnosti res globoko obžalovanje.
n.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 p&r ca besedo, UUj 3.— davka so vtmk oglas U> eakratiio pn ■tojblno D1d 3. - za Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni. kl Ift^eJ«. Služb. Najluanj&t enrach za enkratno objavo uglatui Din 12.—. Dopisi b> ženitve se eara^unajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davkb Ca vsak oglat« ln enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajan jt-Oa^lovov Najmanjši enesek u enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— «t besedo, Din 3. davkh Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5. za Slfro aH dajanjf-Daslovov. Najmanjši eneseb za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Kam pa,kam ?
Pri Putrichu
Službe išče
Starejša prodajalka
.	.	galanterijske stroke, preme-
danes in lutnpl«. Odprto	nj mestQ ra<Ji opustltv£ trdo 2. ure. Vljudno vab jne ljeni. 1757-18
Službo dobi
Pridno natakarico
zanesljivo, čedne zunanjo sti, potrebujem. Nastop takoj. Hotel Lackner, Črno melj.	1581-1
Prodajalko
rošteno, izvežbano v deli-atesi ali začetnico sprej mem takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodajalka«.
1739-1
Mesarski pomočnik
samostojen, pošten, dobei sekač, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plača dobra«.
1740 1
Uradnico
veščo stenografije in knjigovodstva, sprejmemo. — Lastnoročnno pisane po nudbe s sliko na ogl. oda. Jutra pod »Uradnica«.
1723-1
Mesto oskrbnika »Mariborske koče«
se odda 1. aprila 1940 Samo pismena poiasnila daje podružnica Slovenskega pla ninskega društva v Mariboru kamor ie poslati sa mo pismene ponudbe do 15. februarja.
1701-1
Absolventa
trgovske eksportne akademije sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Absolvent«.
1691-1
ni mesto radi opustitve
Gre tudi za bla-gajničarko Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Poštena m agilna«.
1705-2
Mlad damski frizer
izučen v Zagrebu, s šest mesečno prakso, želi dobiti I mesto v Liubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gabron«.
1744-2
Službo portirja
nlšnega sluge ali čuvaja išče invalid, kl sta mu svojčas kot rudarju v Srbiji ozebli obe nogi in sedaj živi v veliki bedi v rudniškem kraju v Sloveniji Je zanesljiv ln skrajno pošten ln bi voljno opravljaj vsakršno službo Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na naslov Anton Brečko Senovo pri Raihenburgu, Re stanj 10.
1632-2
Prodam
Dobre smuči
kompletne, s palicami in vezavo za odrasle od din 150 do 180 in sanke dobite pri izdelovalcu Fajfarju Trnovska ulica 25. Prima skakalne smuči po naročilu.
1746-6
Kupim tovorni avto
pettonski, dobro ohranjen, s prekucnjakom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tovorni avto«.
1761-10
Valjčni mlin
na vodno moč vzamem v naiem ali kupim. Navesti
fiodrobno razdaljo od ko-odvora, vodno moč, koliko je strojev, kupno ceno ali najemnino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen prevzem«.
1717-17
Uradnico za pomožno knjigovodstvo
z dovršeno trgovsko akademijo, lepim rokopisom, znanjem stenografije — SPREJME večje industr. podjetje v Beogradu. — Ponudbe s prepisom spričeval, navedbo plače in fotografijo poslati na »Publicitas«, Beograd, pošt. pret. 60 pod »Pomočni knjigovodja«.
VAŠE VINO
NOVO IN STARO
varuje pokvarjenja KAISERJEV
»B 1 S U L F A T O K«
aparat, ki varuje vino, da ne postane motno, da ne cikne in da se ne pokvari.
Staro in novo MOTNO VINO očistite temeljito s patent. KAISERJEVIM »ELKA« FILTERJEM Zahtevajte takoj brezplačne prospekte »B I S U L F A T O R« LJUDEVIT K A I S E R,
vinska veletrgovina ZAGREB, Trg kralja Petra 1
Lokali
Lokal
hiši kavarne »Evropa« oddam Vprašati pri Gre gore & Co. Ljubljana
1499 19
Dobroidoča
trgovinr
s kolesi v središču Ljublja ne radi odselitve takoi na prodaj, zelo ugodno prot' gotovini Ponudbe na ogl odd Jutra pod šitro »Vpc liana«.	1620-1*
Ušla sta dva psa
mlada rdeče barve (seterja) Izroči nai se iu proti nagradi na Resljevi cesti 9-1.
1763-27

Ia suhe bosanske
debele slive
50 kg din 235 25 kg dtt» 125 franko podvo7 razpošilja G Drechsler. Tuzla.
1684 34
mgum
Fižol za kuho
dobite poceni pri
Sever & Komp.,
Gosposvetska cesta 5, 1657-53
ŠPORT
Tržič že ves v športu
Za III. izlet gorenjskih smučarjev se je prijavilo nad 350 tekmovalcev — Danes prvi dve tekmovanji
KAMENČKE
v žolču, ledvicah in sečnem mehurju topi in leči njihove bolečine.
DUBRAVKA ČAJ
Mnogi so že ozdr veli, poskusite še vi. —
1 škatl. din 30.—. Izdeluje: Kem. farm. laboratorij: lekarnarja Mra Ivana Andrijiča M O S T A K
R S. br. 14471 25/V. 1938.
Dvosob. stanovanje
kopalnico oddam 1. februarja. Linhartova ul. 22.
1664 21
r'J i IiM il'
Prazno sobo
v Dukičevem bloku oddam Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
1756-23
Garsoniero
ob Tivoliju, s toplo prho oddam dami 1. marca. Prijave na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa lega«.
1633-23
Opremljeno sobo
in kabinet, oboie s separi ranim vhodom oddam l. februarja Ogledati: Knaf lieva ul. 13, II.
1700-23
Sob* išče
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, v centru, takoj išče boljša gospa za 2—3 krat na teden, ker se pelje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Profesorica«.
1742-23a
Sobo
majhno, opremlieno in solnčno v bližini Tabora ali glavnega kolodvora išče go spod za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Prost vhod«.
1694-23a
T
Ul
Kamnik
Naslov pravilen. Srčne pozdrave I.
1750-24
__ U
VSAKOVRSTNE
stroje za obdelavo lesa!
posebno 3 m 4 stranske sUobelnike. najboliše kvalitete izvarrednu kratkoročno dobavlja
Peter Angelo
d. i o. i Liubliana. Pražakova 8.
Zdravstvo
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — čudovit uspeti pri ranab ^pek inah. ožuljenjih — volku — turih ln vnetjih Itd. za nego doienč kov pri kožnem vnetju. 'zpu^*aMh ln hra^ta^ n^ temenu, za razpokane prsne bradavice Glav na zaloga lekarna Mr I Ob'ak, št. Vid nad LJubljano.
Razno
ZA VSAKO PRILIKO
lajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
Preskejjii,
Sv PETKA C 14
I
REŠITELJ MALE OBRTI
filektro univerzalni stroj
v vsako mizarsko delavnico!
Din 7.000.
Dobava iz zaloge \lizarski moistei Grn videro	Dobrepolje.
,-iiše Zahvaliuiem se Vam za dobavlieni stroi i-ORTUNA. Na stroiu ?deluiem vsa pohištve na m stavbna dela ic ie rei- rešrtei' maU obrti
Peter ANGELO
D Z O Z ljl hi iana,
Pražakova ul b
Tržič, 26. januar j;
Vodstvo m. izleta gorenjskih smučai jev se je že preselilo na letošnje prizorišč te velike vsakoletne smučarske prireditv vseh gorenjskih smučarjev. Mesto Tržič s< je odelo v zastave in vse življenje v njen se giblje danes že v znamenju tega velikega športnega dogodka. Za jutri dopoldnt ko bodo s prvim jutranjim vlakom prispeli v Tržič množice tekmovalcev, pripravljaji domačini in zastopniki prireditelja in pokroviteljev gostom velik sprejem. Udeleženci bodo s kolodvora krenili v sprevodu do mestnega doma, kjer bo zastopnik ministra za vojsko in mornarico brigadni general Glišič proglasil izlet za otvorjen.
Po tem sprejemu se bo takoj začelo prvo tekmovanje, in sicer vztrajnostni tek na 18 km. Druga točka jutrišnjega sporeda bo smuk za seniorje, ki se bo začel ob 14. Zvečer ob 19. baklada po mestu, nato pa oficielni pozdrav zastopnikov, gostov, tekmovalcev in meščanov pred Mestnim domom.
Kakor vsako leto se je tudi letos za izlet gorenjskih smučarjev prijavilo ogromno število tekmovalcev, in sicer nič manj kakor 355. Od teh jih bo tekmovalo v alpski kombinaciji 90, v vztrajnostnem teku na 18 km 20, v skokih seniorjev 20, v veleslalomu za juniorje 70, v veleslalomu za dame 15, v teku na 5 km za juniorje 60, v teku za 3 km za mladino 40 in v skokih za juniorje 40. To je udeležba, kakršne nima zlepa nobena smučarska prireditev in je dozdaj še nista imela niti oba prejšnja izleta Gorenjcev.
Konkurenca bo torej zelo huda, toda ori-rediteljem je le žal, da v obeh najvažnejših tekmah, v smuku in slalomu za seniorje. ne bodo mogli pozdraviti gostov iz tujine. Naneslo je namreč tako, da so Nemci, ki so obljubili svoje sodelovanje, prav v teh dneh angažirani na važnih domačih tekmovanjih in jih zato seveda športno vodstvo ne pusti na gostovanje. Ne glede na to pa bo baš ta konkurenca še zmerom nudila največji užitek, saj bodo na startu zbrani vsi najmočnejši zastopniki te stroke, ki
sploh kaj pomenijo doma in so si že nešte-a lavorike priborili tudi v mednarodni reni.
Mimogrede bodi omenjeno, da je vodstvo zleta določilo »Jutrov« pokal, čigar sliko ,mo objavili včeraj, za zmagovalca izleta j klasični kombinaciji, torej za eno najpomembnejših zmag med številnimi prvini mesti, ki bodo dosegljiva v obilnem sporedu tržiškega izleta.
Tržič je pripravljen, tekmovalci so prijavljeni, prireditelji so vse organizirali in zdaj je treba le še čim večjega števila prijateljev belega športa, da bo imela ta velika smučarska manifestacija tudi primerno vnanje obeležje. Pohitite torej tja v Tržič, da daste tem številnim mladim borcem na smučeh novega poguma in volje za nadaljnje delo.
V Zagorju bodo tudi začeli
Danes teka na 15 in 8 km za prvenstvo LZSP v klasični pombinaciji
Danes popoldne ob 15. k bo v Zagorju začel prvi del tekmovanja v klasični kombinaciji za prvenstvo LZSP. Po prijavah sodeč bo udeležba tudi na tej tekmi prav številna in je le škoda, da je termin zagorske prireditve skupno s terminom tržiškega izleta, ker so zaradi tega vsaj nekateri tekmovalci vezani na udeležbo v Zagorju ali pa v Tržiču. Sicer pa je smučarstvo že zavzelo takšen razmah, da bosta lahko obe prireditvi prinesli dober šport in zadovoljili prireditelje in gledalce.
Kakor smo že rekli, bodo danes popoldne tekli, in sicer seniorji na 15 km, juniorji pa na 8 km, zaključek prireditve pa bo v nedeljo s skakalnimi tekmami, ki bodo tudi dopoldne in popoldne.
Razume se, da pričakuje tudi zagorska dolina, ki že dalj čas ni imela prilike, da bi izvedla večjo smučarsko prireditev, čim večjega obiska gledalcev, ki se zanimajo za bitje m žitje naših smučarjev.
V nekaj vrstah
Pri ministru za telesno vzgojo Jevremu Tomiču so bili včeraj sprejeti predsednik 2SK Hermesa iz Ljubljane in predsedstvo cetinjske podzveze v zvezi z ustanovitvijo črnogorske športne zveze. Minister Tomič je nato sprejel še predsednika vrhovne dr-salske zveze iz Zagreba g. šuputa.
četrta tekma za pokal predsednika vlade Cvetkoviča je zdaj dokončno določena na nedeljo 4. februarja. Obe enajstorici se kljub neugodnemu vremenu za nogomet pridno pripravljata na to srečanje. To velja posebno za Zagrebčane, ki so po zadnji tekmi v Beogradu za ava gola na slabšem nasproti BSK.
^nnnnnnuuuuuuo OTOMANE
po din 820.— nudi
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13
mttjt
ENO VEČBARVNE
IBGOGIAHKA SYPt Tito NAS1PZ3
Ogl. S. br 1990/1935
že več kot 150 let preskušene in priznane kot najboljše zdravilo za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. Ce bolujete na želodcu — 1 steklenica din 22.— — pišite takoj na:
GRADSKO LJEKARNO,
ZAGREB, Gornji g rad 5
Na zadnji seji teniškega saveza so razpravljali o mednarodnih teniških tekmah med Italijo Madžarsko m Jugoslavijo, glede katerih je predsednik dr. Cop na konferenci v Milanu predlagal sistem tekmovanja po Davisovem pokalu, medtem ko so bili Italijani in Madžari za sistem, po katerem so igrali tekme za srednjeevropski pokal. Savezni odbor je pristal na predsednikovo stališče, predlagal pa je kombinirani sistem, po katerem naj bi vsaka država, ki sprejema goste, sama izbirala med tema dvema načinoma tekmovanja.
Na seji atletskega saveza v Zagrebu so med drugim govorili tudi o sodelovanju naših cross-country tekačev na I. balkanskem cross-countryju v Istambulu na dan 24. marca Izbirno tekmovanje za te tekače naj bi bilo dne 3. marca v Ljubljani. Določenih je bilo 8 tekačev, ki bodo šli na izbirno tekmovanje na savezne stroške, razen tega pa lahko vsaka narodna zveza na svoje stroške pošlje tudi še druge kandidate. Izmed Slovencev so določeni: Kvas, Bručan, Srakar, Pere, in Kotnik iz Zagreba. Sicer pa je naše začelo skrbeti, ali bo Turčija po zadnji potresni katastrofi še pripravljena izvesti to prireditev.
Iz članstva Fise je bil črtan HDW, to je zveza nemških zimskosportnih društev v prejšnji Češkoslovaški. Te smučarje je prevzela nemška smučarska zveza. Češki protektorat je ostal še dalje včlanjen s svojim »Svazom«. medtem ko so Slovaki ustanovili lastno smučarsko zvezo, kl je Mla že sprejeta v Fis. Dokončno potrditev eh sprememb bo izvedel prihodnji kon-res.

| G. Th. Rotman	j
SAMBO IN PETER POTUJETA
55
Sambo pa je odgovoril, da je Grbin prijatelj in zaradi tega ni na prodaj. Tedaj je rekel Arabec, naj mu dasta vsaj malce pojahal na njem, češ to bo pač menda dovoljeno. Ker mož ni bil videti Bog si ga vedi kako prijazen, se niti Sambo niti Peter nista upala reči »ne«. In Grbin je pomislil: »Ustrežem mu, saj se lahko vrnem, kadar mi bo dovolj.«
Po kratki bolezni je danes zatisni! svujt trudne oči moj ljubljeni mož oče, stric, brat in nečak, gospod
FRISKOVFČ IGNAC
OROŽNIK V POKOJU IN OBC. TAJNIK
v starosti 52 let.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 28 januarja 19 >1 ob 11 uri dopoldne na farno pokopališče.
KOZJE, dne 26. januarja 1910.
Žalujoča rodbina FRIšKOVIČ in ostali sorodniki.


restavraciji Petriček v Liscah pri Celju in so podvržene prijavnini 10 din. Žrebanje startnih številk bo pol ure pred startom v restavraciji Petriček v Liscah.
Prvoplasirani tekmovalci ki obenem člani Mariborske zimskosportne podzveze, prejmejo praktična darila in spominske diplome prvi pa poleg tega naslov poosa-veznega prvaka za i. 1940. Prvoplasirani v skupni konkurenci si os\tji naslov prvaka Celja v smuških skokih, drugi in tretji praktična darila in diplome.
Objava rezultatov in razdelitev bo po tekmi v salonu restavracije Petiiček v Liscah pri Celju.
Drsalne produkcije v Celju odpovedane. Drsalne produkcije, ki jih je pripravljala drsalna sekcija SK Celja za drevi in jutri na svojem drsališču v mestnem parku v Celju, so zaradi tehničnih ovir odpovedane.
Redni letni občni zbor LPP bo dne 10. februarja t. 1. ob 18. v klubski sobi kavarne »Union« v Ljubljani. Vsak član je lahko zastopan na občnem zboru po dveh pooblaščenih delegatih, od katerih pa ima samo eden pravico glasovanja. Ce bi ob določenem času ne bilo navzočnih zadostno število članov, bo občni zbor eno uro kasneje ne glede na število prisotnih. Dnevni red obsega 13 točk. med niimi poročila vseh funkcionarjev in podelitev absolutorija ter spored dela za prihodnje leto. Predlog novih pravil pripravlja poseben odbor, ki ga bo prve dni februarja razposlal posameznim članom. Vse prošnje in predlogi morajo biti predloženi pismeno najkasneje do 7. februarja t. 1.
Representancni ples gradbenikov
Po hudem trpljenju je naš oče. dedek. brat, stric in tast, gospod
LEDEM JA&S3
NADZORNIK PKOTiE V POK. 26. t. m. v 66. letu starosti, previden s tolažili sv. vere za vedno zaspal.
Pogreb bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob poi 16. uri iz hiše žalosti na Salezijanski ulici št. 11 (Kodeljevo) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Niš, Split, Jesenice, 26 januarja 1940. Frančiška roj. Zupane, soproga; France, Stanko. Avgust, Ivan, Mirko, sinovi; Francka por. Zupančič, hčerka; Danica, Malka. Zinka, Fanica, Nada. sinahe; Franci Zupančič, zet; vnuki, vnukinje ir ostalo sorodstvo.
Skije* ing MK Ilirije na Bledu
Motoklub Ilirija razpisuje VIL motoskl-jiing na Bledu na dan 2. februarja 1940. 3tart bo pred hotelom Toplice, cilj tudi tam. Start bo posamezen v intervalih 1 nninute Proga: 1 krog okoli otoka 2.500 m. Pravo udeležbe imajo člani klubov, verificiranih v SMK J. Tekmuje se po športnem pravilniku SMKJ, FICM in določilih razpisa prireditelja.
Kategorije: A. solo: do 350 ccm, do 1000 ccm. B. prikolice do 1200 ccm.
Zmagovalec vsake kategorije prejme častno darilo. Prijave je poslati tajništvu MK Ilirije. Miklošičeva 15. tel. 20-66 do 81. t. m., kjer je na razpolago podroben razpis. Športna komisija si pridržuje pravico spremembe razpisa in termina.
Razpis
medklubske t"'me v si*1 >mu s Šmohorja nad Laškim Športni klub Laško v Laškem priredi v nedeljo dne 4. februarja ti. s pričetkom ob 10.30 na šinohorju nad Laškim medklub-sko tekmo v slalomu. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico starta imajo vsi verificirani člani JZSS, Ki plačajo predhodno priiavnino din 10.—.
Prvoplasirani preime plaketo, nadaljnji triie plasirani pa lične diplome.
Prijave je treba poslati na naslov: Za-dravec Drago—Laško do najkasneje 3. februarja, t. 1. Naknadne prijave se bodo snreiemale še pol ure pred pričetkom tekme proti dvojni prijavnini, t. j. din 20.—.
Razpis
podsavezn^ga prvenstva v skokih v Liscah pri Celju Smučarski klub Celje priredi v četrtek 2. februarja smuško skakalno tekmo za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega podsaveza in za prvenstvo Celja. Start ob 14. Tekmovanje bo na dr. Kugyjevi skakalnici v Liscah pri Celju, ki dovoljuje skoke do 40 m. Pravico tekmovanja imajo vsi erificirani člani JZSS. Tekmuje se po pranih in pravilnikih TZSS. Prijave za tekmo je treba poslati naj-oz.ieje do 1. februarja na naslov Smučarskega kluba Celje. Naknadne prijave se Lrvo sprejemale eno uro pred startom v
Gdč. Milica Polajnarjeva
Baletna mojstra Kiirbos in Litvinova
Gdč. Jelka Staničeva
Vsi O umetniki bodo sodeloval« pri umetniškem delu elitnega reprezentančnega plesa gradbenikov tehnične fakultete drevi ob pol 21. na Taboru.
R
D I 0
Sobota 27. Januarja LjpMjana 7: Jutmji pozdrav, napovedi, poročila- — 7.15: Vesele f loSSe. — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Pcroč ^a, objave, napovedi. — 13.02: PloI'5e. — 14: Poročila. — 17: Otrogika ura: Slovan-ke najrodne pravljice (bere ga. M. Boltar-Ukimarjeva) nato Cicibancve zgodbe. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za dcJcnust igra Radij^fki orkester. — 18 40: Pcgcvo-ri s poslušalci. — 19: Napovedi, porodila.
—	19.20: Nac. ura: Zveza naše in bolgarske likovne umetnost. — 19.40: Ob; a ve.
—	20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar).
—	20.30: Vesel večer s sodelovanjem znancev in neznancev. — 22: Nripovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radi;'ski orkester.
Beograd 18 40: Komorni zibar. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Go'iba kraljeve garde. — 21.50: Veliki orkester. — 22.50: Plo"«e. — Zagreb 17.15: Oikester. — 20: Zvočna ;gra. — 20.30- Violinske sfdadfoe.
—	22.2': Ples. — Pra^a 19 25: Godba na pihala. — 20.10: Pester spored.
Urejuje Davorin ftavijen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Vlranu — Za Narodno uskaruo d. d. fcoi uskaiuaija i<tan Jeian — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
I
Prvovrstne
bukove
dobavlja po
najugodnejših pogojih
REMEC Co. Kamnik
mra
Iz Celja
e— Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba je v pqlnem teku. V sredo so odigrali 4. kolo ter je Schneider nadvladal v dunajski igri kot beli Reichmana v 18 potezah Vladimir D ehl je premagal prof. Tavčarja v Griinfeldovi obrambi, Rupar pa Cernelča v francoski igri. Fajs je kot črni beležil točko proti rutiniranemu .Csorgeju, Pešič in Mirnik sta si delila točko. Inž. Marjanovič je v italijanski igri izgubil proti Grašerju.
DREVI »PESEM IN PLES« NARODNI DOM — CPD
e— Žrtve nesreč. Ko se je 18letni trgovski vajenec Jože Bornšek s Prekorja pri Skofji vasi peljal zvečer s kolesom domov je oodel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V Ivenci pri Vojniku se je 76!etna oh "'neka reva Antonija Koroščeva v četrtek opekla pri štedilniku po obeh nogah. Istega dne je padla 301etna žena posestn ka in gostilničarja Marija 2erovn;kova na Frankolovem doma v kuhinji in si zlomila desno nogo pod kolenom. V Dobriču blizu St. Andreža pri Velenju je slamoreznica v četrtek zgrabila llletno pose?tn;kovo hčerko Terezijo Praprotnikovo za levo roko in ji odrezala dva prsta. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz Marlbsra
a — Ena najstarejših Mariborčank je umrla. V Orožnovi ulici št. 3 je preminila blaga starka, gospa Terezija Weixl, vdova po nadučitelju. Plemenita pokojnica, mati veletrgovca V. Weixla in svetotrojiškega zdravnika dr. B. Weixla, je doživela častitljivo starost 87 let in je bila ena najstarejših Mariborčank. Svetal ji spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
a — V strašnih mukah je umrl 25 letni trgovski pomočnik Fran Podhostnik iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. V trenutku duševne depresije je zavžil večjo količino oetove kisline. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je revež v strašnih mukah izdihnil. Ni znano, kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt.
OBRTNIŠKI PLES — 27. januarja NARODNI DOM
a— Na Mariborčana 153.8 1 vode dnevno. Celotna potrošnja vod^ v letu 1939. izkazuje 2 020.6S0 kubi&ftih m. Na osebo pride 153.8 I vode dnevno. Leta 1903, ko
je bilo v Mariboru 26 000 preb., je bila potrošnja vode na osebo komaj 46..32 1 vode. Trikrat večja potrošnja vode gre na račun higienslrh naprav (kopalnic).
a— 3,166.576 kg težka mecena gora. V preteklem letu je bilo zaklanih v mestni klavnio: 37.633 komadov živine v skupni tcjži 3,166.576 Kg Ogromna mesena gora se je znašla lani v mariborskem želodcu.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota. 26.: Profesor Klepec. Red B. Nedelja, 27.: ob 15. Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Ob 20. Na prisojni strani. Izven.
»Peter Klepec« je naslov veseloigri, ki jo je napisal znani književnik Ferdo Kozak. Delo, čigar dejanje se dogaja v Ljubljani je pisano zelo prikupno, lahkotno in zabavno, tako da smo dobili z njim prav zabavno komedijo v našo dramatiko. Zrežiral jo je dr. Kreft.
Nedelja v drami. Ob 15. bodo Igrali Aver-čenkovo komedijo »Kupčija s smrtjo« po znižanih cenah. Nastopili bodo: Lipah, Jan, Daneš, Jerman, Presetnik, Bratina, Gabrijelčičeva, Ančka Levarjeva, Vida Ju-vanova, Rakarjeva. Delo je zrežiral prof. Sest. — Zvečer pa bo prva repriza komedije »Na prisojni strani«, katero je napisala nordijska pisateljica Helga Krog. V njej je zgrajen konflikt na nasprotju med dvema svetovoma: liudi, ki živijo na »prisojni« strani življenja, v bogastvu in tistimi. ki žive na »senčni« strani. Razlika med mišljenjem in čustvovanjem teh ljudi, dokler ne najdejo končno poti razumevanja — je popisana na deloma povsem resen, deloma lahkoten način, ki daje komediji kljub miniaturnemu dejanju vendarle svojstven poudarek.
OPERA
Sobota, 26.: Rusaika. Premiera. Premier-
ski abonma. Nedelja. 27.: ob 15. Frasquita Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. ob 20. Nižava. Izven. Znižane cene. Drevi bo imel Premlersld abonma v operi prerr.iersko predstavo prelepe Dvo-fakove opere »Rusaika«, ki Je v glasbenem ozlru eno izmed najučinkovitejših del slovanske operne literature. Dejanje samo je enostavno, zato pa polno lirične mehkobe in pesniške topline, v kateri je skladatelj lshko na široko raznredel svojo bogato melodijo. Našo uprizoritev sta pripravila šef-režlser Ciril Debevec ln dirigent Niko Štritof, nastopili pa bodo: Franci, Hevb^lova, Bosičeva Kogejeva, Lupša, Barbičeva, Sladoljev, Rnkovec, Rupnikova, Polainr.rjeva in Medveščkova.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Zadetek ob 20.15. Sobota, 27 t. m.: »UJEž« (Udruženje hig.
emancipiranih žen). Nedelja, 28. t. m.: »UJEŽ« (Udruženje 1ug. emancipiranih žen).

Smučarske teKme Sokola Ljubi :ana-Zg. Šiška bodo jutri s pričetkom ob 9. uri. Start izored Sokoiskega doma. kjer bo tudi cilj Zbor tekmujočih ob pol 9., ker bo vse tekmovalce preiskal društveni zdrav- I nik. Moška deca bo tekmovala na progi 2 km, »žil oddelek moškega naraščaja na i progi 4 km, višji oddelek na progi 6 km, člani pa na progi 10 km s svojo višinsiko ( razliko. Zdravo!	'
osDoelarstvo
Predlogi za spremembo novih trošarinskih
predpisov
Težkoče pri nakupu vina
Iz vrst vinogradnikov smo prejeli k uvedbi državne trošarine na vino naslednje pripombe: Novi trošarinski predpisi so dokaj komplicirani. Uredba je bila šele pred dnevi objavljena v »Službenem listu«, vendar se od 1. t. m. že postopa po novih predpisih.
Doslej je dobival kupec kontrolni list pri občini in če ni imel svobodnega skladišča je plačal trošarino, ko je vino ali žganje prejel. Sedaj pa je treba državno trošarino plačati preden se kupljeno vino ali žganje odpelje. Kupec mora iti k pristojnemu oddelku finančne kontrole, kamor spada prodajalec, kjer dobi šele tedaj, ko je plačal trošarino, sprovodnico, brez katere se prevoz vina ali žganja ne sme izvršiti. Sedež finančne kontrole je pogosto oddaljen 10 ali 20 km od vinogradnikove kleti. Zeio komplicirano je to zlasti v Halozah, kjer je pristojen oddelek finančne kontroie v Leskovcu. če hoče kupec vino poslati z železnico s postaje v Moškanjcih, mora najprej v Leskovec. od tod pa 15 km daleč od postaje. Isto je na primer pri Sv. Bolfen-ku pri Središču, od koder mora kupec najprej v Ormož, kamor ima 15 km, potem oa v Središče na postajo, ki je oddaljena zopet 10 km.
Takojšnje plačilo trošarine pri oddaji in težkoče, ki so zvezane s prevozom, bodo imele končno za posledico, da se bo še zmanjšalo število onih gostilničarjev, ki so doslej kupovali vino neposredno pri vinogradniku. kar bo nov udarec za naše vinogradnike.
Vprašanje založnih kleti
Gostilničar piše: Z novo trošarinsko uredbo je nastala tudi sprememba glede založnih kleti. Doslej gostilničarji niso plačevali trošarine od vina ki je bilo shranjeno v založni kleti. Veljal je le predpis, da mora biti založna klet ločena od kleti, kjer 1e vino na pipi. Trošarino je plačal gostil lčar šele potem, ko je sod prestavil v točilno klet in ga nastavil na pipo.
Po novi uredbi mora gostilničar znova prositi za dovoljenje, da sme v založni kleti hraniti vino, ki ga ne namerava takoj nastaviti. Za tako prošnjo pa mora plačati precej visoko takso, poleg tega mora vsako leto p-ačati posebno takso ki je prav tako občutna. Ta sprememba bo imela za posledico, da bo marsikateri gostilničar primoran opustiti založno klet in bo za obrat potrebno vino kupoval le v manjših količinah. Tako bo zopet udarjen vinogradnik, ki ne bo mogel prodati večjih količin vina.
Doslej so se dobro stoječi gostilničarji
že v jeseni za vse leto preskrbeli s potrebno količino vina Kupovali so tudi grozdje in ga sami prešali. Z uvedbo novih trošarinskih predpisov pa bo to odpadlo, kajti gostilničar al bo premislil, ali mu gre v račun plačati visoke takse. Ce opusti založno klet, mora plačati trošarino tudi za ono vino, ki ga ne bo takoj nastavil. Posledica bo. da bo kupoval le manjše količine vina. Znano pa je. da vinogradnik komaj čaka. da proda svoj vinski pridelek in da dobi denar za izdatke, ki jih je Imel med letom z obdelovanjem vinograda. Ker Je torej z novimi predpisi prizadet predvsem vinogradnik. ki Je itak v težavnem položaju, zato bi bilo nujno potrebno, da se novi predpisi spremene in da se gostilničarjem dovolijo brez posebnih taks založne kleti, v katerih bo brez posebnih stroškov lahko spravljal vino, dokler ga ne prenese v točilno klet.
Predlogi trgovcev in tožilcev iz Srbije
Prejšnjo nedeljo je bila v Kruševcu konferenca trgovcev z alkoholnimi pijačami in točilcev s teritorija predvojne Srbije. ki se je bavila s položajem, nastalim zaradi uvedbe državne trošarine na vino in žganje. S konference so poslali v Beograd posebno deputacijo, da raztolmači sprejeto resolucijo predsedniku vlade in finančnemu ministru. Resolucija ugotavlja, da je trošarina na vino in žganje prizadela važne panogo narodnega gospodarstva v Srbiji. kjer živi od sadjarstva in vinograd ništva velik del prebivalstva Vloga ki jo drugje igra žito. zavzemajo v teh krajih sadje, žganje in vino Trošarina zadene ne samo trgovce 'n gostilničarje, temveč tudi proizvajalce. To potrjuje okolnost, da so ponekod cene vinu in žganju v zadnjem času padle tudi za 40% čeprav se Je v drugih letih v tem času pojavilo prijaznejše razpoloženje na trgu. Z uvedbo trošarine je onemogočeno poslovanje številnim točllcem Ker so zaloge popisali samo pri točilclh je dana vrhu tega možnost t'hotapstva kar bo škodovalo predvsem legalni trgovini.
Deputacija je na merodajnih mestih poudarila da imajo trgovci z alhokolnimi pijačami tn točilcl razumevanje za današnje potrebe države in so pripravljeni tudi na žrtve vendar ne sme biti ogrožen njihov obstanek Zato so stavil' predlog, da se uredba o trošarini na vino in žganje razveljavi, ustrezajoči znesek dohodkov pa nai se pobere v obliki trošarinske do-klade. ki naj bi jo plačali vsi državljani To je potrebne zaradi tega. da ne bodo bremena nosili predvsem siromašni sloji, ki največ trošijo alkoholne pijače.
K vprašanj u proračuna banovine Hrvatske
Pred dnevi smo na tem mestu poročali o pripravah za sestavo proračuna banovine Hrvatske. V tej zvezi smo navedli tudi kratko vsebino članka o predlogu proračuna, ki ga je na uvodnem mestu objavil zagrebški »Jugoslavenski Lloyd«. V tem članku navaja pisec, da bo proračun banovine Hrvatske obsegal poleg dosedanjih izdatkov bivše savske in primorske banovine v višini 238.5 in 66.8 milijona din še izdatke za posle, prenesene od države na banovino. v višini 1310 milijonov, tako da bi celotni znesek proračuna izdatkov dosege) 1615 milijonov. Pri tem računa »Jugoslavenski Lloyd« z deležem 33»/0 kar pomeni da bi odpadla na banovino Hrvatsko tretjina celotnih kreditov od državnega proračuna za one posle, ki so prenešeni na banovino. Prav tako navaja list, kakšne dohodke bo imela banovina Hrvatska od po sameznih neposrednih davkov, poslovnega davka, od izrednih davkov in od taks
S to kalkulacijo proračuna se bavi v včerajšnji številki »Hrvatsk dnevnik«, ki poudarja, da ne gre za konkretne številke proračuna, sestavljenega na realnih temeljih. ln da objavljene številke ne izvirajo iz službenega mesta. Ves načrt proračuna, ki ga je objavil »Jugoslavenski Lloyd* je
le abstraktna konstrukcija. Pri sestavi predloga proračuna se drže posamezni oddelki banske oblasti stvarnih potreb banovine Hrvatske, pri čemer ne računajo z nobeno tangento. Banskl oblasti tudi ni mogel služiti kot vzoi dosedanji državni proračun. Nadalje navaja »Hrvatski dnevnik«, da so zlasti samovoljne številke glede izdatkov za orožništvo, ker posli notranjega resora še nisc prenešeni Prav tako računa z izdatki za pokojnine in dolgove. čeprav bo vprašanje pokojnin in dolgov še predmet finančne nagodbe. ki še ni sklenjena. Enako samovoljne so številke glede proračuna dohodkov Metoda, katere se je poslužil pisec, je zelo enostavna in se zdi. da bi bilo treba na predlog le staviti podpise, pa bi bila finančna na^odba gotova. V resnici pa finančna nagodba fle nI Izdelana n tudi ni«o znani najbolj grobi nbl-si te nagodbe.
»Hrvatski dnevnik« zakllu^uje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da načrt proračuna ki ga je objavil »Jugoslavenski Llovd, tako glede sestave, kakor tudi glede številk ne predstavlja realnpga okvira, v katerem se bo giba'1 finančna avtonomija banovine Hivatske.
Stanje Narodne banke
Medtem ko se je obtok bankovcev v drugi četrtini januarja skrčil za 101 milijon din zaznamuje najnovejši izkaz Narodne banke od 22. januarja povečanje obtoka za 20.6 na 9598.9 milijona din (lani 6440 8). Tudi obveznosti na pokaz so narasle za 48.5 na 2268.0 milijona d n (lani 2390.3); od teh obveznosti na pokaz odpade na dobro-imetje države 185.4 milijona din. na ž rov-ne račune 1064 milijonov in na obveznosti na pokaz po raznih računih 1018 milijonov
Na strani aktiv se je zlata prdlsga v tretji četrtini januarja precej povečala, n sicer za 12.4 na 2003.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1910.7), v stvarni vrednosti 3205 milijonov. Devize, ki se ne vštejejo v podlago so prav tako narasle, in sicer kar za 72.3 na 751 milijonov din (lani 5S1.0).
Menična in lombardna posojila so se v tretji četrtini januarja ponovno zmanjšala za 37.6 na 2007 milijonov din (lani 1705.6). Od najvišjega stanja ob koncu o'"tobra so se menična in lombardna pogoj'!a do le j že skrčila sa 566 milijonov din. Denarni zavodi bodo v kratkem docela povrnili vsa ona denarna sredstva, ki so jih najeli lan: v jeseni, ko je nastopilo zaradi izbruha vojne vznemirjenje med vlagatelji. Stalno nazadovanje posojil je vsekakor znak zo-petne normalizacije na našem denarnem trgu.
Eskont bonov za narodno obrambo -e je
v tretji četrtini januarja ponovno dvi<m'l za 106 na 1234 milijonov medtem ko so Izkazani blagajniški zapisi za narodno ob rambo v nespremenjeni višini 834 milijonov.
Glede na stvarno vrednost zlate pcdlage je znašalo 22. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 27"/» (kakor prejšnji teden).
vesti
= Rok za vložitev prijav za pridobnino je podaljšan do 15. februarja. Zavezanci pri-dobnine, davka na poslovni promet, luksu-snega davka, samskega davka, in doklade za državni zdravstveni fond so bili z javnimi posivi pozvani »da v času od 1. do 31. januarja predložijo davčne prijave za leto 1940. Glede na nnjnovejše sprememb? in dopolnitve zakona o neposrednih davkih pa so se davčni obvczanci pridobnine preko svojih organizacij obrnili na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo, da bi se ta rok podnljšal. da bodo imeli mo-žnopt seznaniti se z davčnimi spremembami. Finančni minister j? upošteval tehtnost teh razlogov In odredil, da se rok za predložitev prijav podaljša do 15. februarja 1940. in da se ostali roki, ki jih navajajo prejšnji odloki, podaljSajo za 15 dni.
= Dalekosežna reorganizacija Sipada. Šumsko industrijsko podjetje Dobrljin -Drvar je pred veliko poslovno reorganizacijo. V zadnjem času je imel novi upravni odbor več sej, na katerih je podrobno razpravljal o tej reorganizaciji. Ugotovil je. da je položaj v Sipadu zelo težaven in da so potrebne velike reforme, da bo podjetje sposobno za nadaljnje delo. Kot prvi ukrep je nameravana predvsem redukcija nameščencev In uradnikov, ker število osebja daleč presega finančne zmožnosti podjetja. Zato bo s 1 marcem odpuščenih okrog 100 uradnikov in nameščencev. Pri tem bodo upoštevane socialne razmere posameznih nameščencev Reorganizacija bo trajala več mescev, nakar bo §ele Sipao pričel poslovati na novi podlagi.
= Podpora za predelavo sadja. S sklepom ministrskega sveta od 21. oktobra pret. leta ima finančni minister poobla-
stilo, da stavi kmetijskemu ministru na razpolago kredit 5 milijonov din za predelavo sadja. Da se bodo mogle čim večje količine sadja čim smotrneje izrabiti, je kmetijsko ministrstvo Izvedlo akcijo za podpiranje predelave sadja. To predelavo bodo izvedle banske uprave po strokovnih navodilih kmetijskega ministrstva. Ome njeni kredit Je razdeljen takole: banovina Hrvatska dobi za predelavo ln shrambe sliv, smokev in drugega sadja in za izdelavo sadnih sokov 1,130.000 din; dunavs«a banovina dobi za predelavo in shrambe predvsem sliv ln za izdelavo sadnih soko^ 450.000 din; dravska banovina pa dobi za predelavo in shrambo raznega sadja, predvsem jabolk in za izdelavo sadnih soko. 450.000 din.
— Vprašanje nostriflkaclje obveznic zu nanjih posojil. Prejeli smo: Pripravlja se odbor za posredovanje nostriflkaclje obveznic zunanjih posojil, in sicer: obeh Blairov. Seligmana, mednarodnega stabilizacijskega in predvojnih na zlate franke glasečih se srbskih posojil (1895). Odbor bi imel namen sodelovati s snujočimi se sličnimi organizacijami v državi, da se pospeši tozadevno delo v finančnem ministrstvu m da se končno Izvede pravična nostrifikacija teh posojil. V ta namen je treba združit: vse, ki so na tem interesirani, za skupni nastop. Prijavijo naj se vsi, tako privatniki, kakor denarni zavodi, da se zbere gradivo, ki je potrebno za intervencijo pri ministrstvu. Prijave naj obsegajo: 1) ime in naslov lastnika, 2) vrsto posojila in nominalni znesek, 3) kdaj in kje je bilo posojilo kupljeno, 4) kje se nahajajo obveznice, 5) kje so se vnovčevall kuponi Prijave naj se pošljejo takoj na naslov: dr. Cerne Ivan, gospodarski konzulent. Gaje-va 3. Ljubljana.
Borze
26. januarja
Na Jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32.25, bolgarski klirinški čeki pa so se v Beogradu trgovali po 96.2. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 425—427 (v Beogradu Je bil promet po 425---425.50) Tudi v ostalih državnih vrednotah nI bilo zaključkov.
Devize
LJubljana. Oficlalnl tečaji: London 176.If-do 179.35, Pariz 9950—101.85. New York 4425-4485, Curih 995—1005. Amsterdam 2349.70—2387.70 Bruselj 747.70—759.70 Tečaji na svobodnem trgu: London 217.59 do 220.79 Pariz 123.03—125.33. New York 5480— 5520. Curih 1228.18—1238.18. Amsterdam 2902.03—2940.03, Bruselj 923.44 do 935.44.
Curih. Beograd 10. Pariz 10.07, London 17.77, New Yoik 446 Bruselj 75 40, Milan 22 51, Amsterdam 237. Berlin 178.70. Stock holm 106.15, Oslo 101.35, Kfibenhavn 86.05, Sofija 5.30 Budimpešta 79, Atene 3.35, Bu-karefta 3.30.
Efekti
Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda
425—427, 4°/„ agrarne 50—53. 4% severne agrarne 52 50 bi.. 6% begluške 73.50—75. 60<- dalm. agrarne 69.50 bi., šumske 66 63. 7% invest. 98 den, 7»/n stabiliz. 95 do 97. 7rfr Blair 87 den.. 8»'« Blair 95—98: delnice: Narodna banka 7000 den., PAB 194 bi.. Trboveljska 245—250 Gutman 53 bi., feečerana Osljek 140 den., Osiječka Mo^-a-nlca 160 bi.
Deograd. Vojna škoda 424 50—425 50 (4*?5 42550), 6% begluške 76.25—76.5< (76 25), 6% da^m. agrarne 70.25—70.75 (70 o0), šumske 68—69. 7»/ft stabiliz 97 50—98 (97 50), 7% invest. 98 den.. 7«/o Sellgn-.fn 100.50 den., 7% Blair 88 den.. R<"n F!n?r T"; den.. Narodna banka 7400 den. PAB 19350 (197).

Blagovt** trž!?£a
Žito
4- Chlcago, 26. januarja. Začetni tečaji: pSenlca: za maj 98.50. za julij 95.75, za sept. 95.50: koruza: za maj 57.125.
-}- Wlnnipeg, 26. Jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.75. za julij 86.50.
4. Novosadska blagovna borza (26. t m.). Tendenca stalna. — PSenica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197—199: srem. 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200—202. Rž: baška 132.50 — 155 Oves; baški, sremski ln slavonski 150 do 152. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 167.50—172.50. Koruza: baška nova 119 do 120; nova pariteta Indjija 119—120 Moka; baSka in banatska »Og« ln »Ogg« 300- 310; »2« 280 do 290; »5« 260—270. »6« 250—260; »7« 210-220; »8« 135 do 140. Fižol: ba?ki sremski beli brez vreč: 390 —400. Otrobi: baSkl ln sremski 123 do 125; ban. 120—121.
Poročila naše fl. izdaje:
Važne spremembe v volilnem zakonu
Beograd, 26. jan. p. Kakor se doznava, je politični odbor ministrov, ki razpravlja o volilnem zakonu, razpravljal danes o ugovorih, ki Jih Je bilo slišati glede objavljenega načrta volilnega zakona. Ugovori so kritizirali predvsem načrt, da se že na državni listi lahko zagotovi izvolitev 50 kandidatov z raznih list. Razen tega se s vseh strani zahteva uvedba nosilcev okrožnih list ln bolj prirodna razdelitev okrožij.
Po najnovejšem načrtu, ki ga sedaj sestavlja ministrski odbor, bo državna lista imela le ke nosilca liste, ostala pa bo določba, da mora vsaka državna lista postaviti kandidature najmanj v 15 okrožjih.
Z opustitvijo kandidatov na državni listi se bo pomnožilo Število sreskih kandidatov, tako Ca ne bo več urezov brez poslanca. En mandat bo tako prišel na 40.000 in ne, kakor Je bilo prvotno določeno, na 50.000 prebivalcev. Prav tako bo tudi izvedena nova razdelitev volilnih okrožij.
Preiskava v šibeniku
Split, 26. jan. p. Danes so pri šibeniku strokovni inženjerji vojne mornarice in strokovni potapljači pod vodstvom znanega strokovnjaka inž. Armanda preiskali kraj, kjer se je zgodila nesreča in ugotovili tudi poškodbe na »Ljubljani«. Morje na tem mestu je globoko samo 10 do 16 metrov. Prednji del ladje Je komaj meter pod vodo, zadnji pa tri metre. Danes Je tudi prenehala burja, tako da bodo mogli takoj pričeti s pripravami za dvig potopljenega rušilca. V filbenik so v ta namen prispeli tudi strokovnjaki ladjedelnice, ki je zgradila rušilec.
Preiskava pa je sedaj tudi nedvoumno ugotovila, da nesreče nI nihče zakrivil po nemarnosti ali neprevidnosti. Vse dosedanje ugotovitve preiskave kažejo na to, da gre za nesrečen slučaj, kakršni v zgodovini pomorstva niso redki.
Tudi Stalin pojds na fronto ?
London, 26. jan. p. Iz Helsinkov potrjujejo, da je bila danes ustavljena sovjetska ofenziva severno od Ladoškega jezera. Vojaški strokovnjaki izjavljajo, da je tudi tokrat spretna finska taktika zmagala nad sovjetsko premočjo.
Nocojšnji Usti poročajo lz Moskve, da bo v kratkem Stalin osebno lnsplciral sovjetske čete, ki se bore na Finskem.
Oslo, 26. jan. AA. (Reuter). V Kristjan-sand je priplula danes neka finska tovorna ladja, ki je bila nekoliko poškodovana od Izstrelkov iz strojnih pušk. Kapetan Je izjavil, da Je ladjo napadlo neko sovjetsko letalo, čim Je zapustila finsko pristanišče, od koder Je priplula. Bombe so padle v precejSnji oddaljenosti od ladje v vodo ln zato je letalo napadlo posadko na ladji • strojnicami. Človeških žrtev pa ni bilo.
Pet milijard ameriškega kredita za Fince
Washlngton, 26. jan. br. Zunanjepolitični odbor senata bo, kakor poročajo nocojšnji listi, v kratkem pristal na predlog, da bi zavod za Izvoz ln uvoz dovolil Finski kredit sto milijonov dolarjev (5 milijard dinarjev). Za ta denar naj bi si Finska nabavila v Zedinjenih državah kakršnekoli potrebščine.
Balkan in Nemčija
Končan posvet poslanikov
Berlin, 26. jan. s. (Associated Press). Včeraj je bila tu konferenca nemSkih po-I slanikov v Budimpešti, Bukarešti, Beogra-1 du, Sofiji ln Atenah. Po enih poročilih je veljala konferenca določitvi nemške politike na Balkanu, po drugih pa so bili ▼ razpravi predvsem angleško-francoski gospodarski načrti na Balkanu. Vsi poslaniki so nocoj že zopet odpotovali na svoja službena mesta. V Berlinu Je ostal edino ie nemški poslanik v Atenah.
Jugoslavija—Nemčija
Berlin, 26. Jan. AA. (DNB). Nogometna tekma med Nemčijo ln Jugoslavijo bo na Dunaju 14. aprila.
Dr. Clodins v Rimu
Rim, 26. jan. AA. (Havas.) Obisk Šefa gospodarskega odseka nemškega zunanjega ministrstva dr. Clodiusa t Rimu utemeljujejo po Informacijah lz dobro obveščenih krogov s potrebo, da se razčistijo neka vprašanja gospodarskega ln finančnega značaja med Nemčijo in Italijo. Nemška vlada bi želela prilagoditi novim razmeram ItallJansko-nemSke trgovinske sporazuma, ki so ▼ veljavi zadnji dve letL
Večerno francosko poročilo
Pariz, 26. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 288. vojno poročilo:
»Ni« omembe vrednega.«
Odstavljen češki minister
Praga, 26. jan. AA. (DNB). Uradno poročajo, da je predsednik Hacha razrešil dolžnosti kmetijskega ministra dr. Feiera-benda. Posle tega resora bo do nadaljnjo* ga vodil pravosodni minister Krejči. Dr. Hacha je prav tako razrešil dolžnost predsednika vrhovnega odbora za nadzorstvo nad cenami inž. Jaromira Nečasa,
Mornarji s „Columbusau izkrcani v Genovi
Genova, 26. jan. AA. (Reuter.) Tu so z neke Italijanske ladje izkrcali 57 Članov posadke z nemškega parnika »Columbus«. Britanske kontrolne ladje so pustile to po sadko, ker noben njen Član ni bil sposoben za službo v vojski.
»JUTRO« It TL
6
Sobota, 37. L 1040.
Umetniški ples med bojnim plesom
Da bi v vsakdanjost mornariških vojakov spravil nekaj spremembe, Je baletni zbor pariške opere obiskal velik« francosko bojno ladjo in je posadki predvajal svojo
umetnost
? , ■ ft i ; 3
©SO
Praktično poglavje iz koloidne kemije
Al ste se kdaj, kadar ste si umivali roke, že vpraševali, koliko mila porabite pri tem in kaj se tu sploh dogaja? V zadnjem času so na nekem znanstvenem zavodu delali poskuse o teh vprašanjih. Izkazalo se je, da je poraba odvisna s:cer od poklica, a še bolj od tega, na kak5en m/jn te umivamo. Pod enakim; pogoji je bila poraba mila, ki so jo ugotavljaj z oPju-ji-o analitično tehtnico, sledeča, pri iabo-rantki 1.045 g pri monterju 2.739 g, zidarju 3.083, zdravniku 2.15 g in postrežnici 0.99 g.
Poskusne osebe so pozvali, naj si umivajo roke kakor običajno. Večina jih je vzela milo takoj v roke in so spustili vodo nanje, ne da bi pomislila na to. da gre tako že p;ed um vanj cm neka količina rnila v ni^. Monter se je moral tiikrat namiliti, ker je bil pozabil, da bi si pi"ej odpravil največjo nesnago s pripomočkom, k> i" za to posebno primeren. Zidar ni odložil mila niti pri umivanju nit: pr- *:pi nju rok. Te navade si je ohranil menda še iz časa, ko posebnih um vainic za rokodelce še ni bilo. Umivali so se takrat večinoma na prostem ob odprtem vodnjaku, kjer niso imeli prostora, da bi odložili milo. Zdravn k porabi več mila seveda zato, ker
Novovrsts*© jadraKjs
Neki nemški športnik je zgradil ledno jadrnico popolnoma novega tipa, ki jo je predvajal na Rangsdorfskem jezeru pri Berlinu. Namesto običajnega jadra uporablja togo, premično gonilno ploskev iz vezanega lesa. 2 njo je dosegel, kakor poročajo, brzino 170 km na uro

r« f* * x>\
Stoletnica čardaša
,je neprenehoma izpostavljen nevarnosti,
da se okuži Razen tega si mora pred določenimi zdravniškimi posežlci umivati roke do komolcev po 15 minut. Ker uporablja krtačo, štedi z m lom. Najbolj spretno se je vedla postrežnica. Ženska je štedlji-va. Naiprvo je odprla pipo m je spustila vodo preko rok. Potem je vzela milo n se ž njim namilila po mokn koži Ko se je razv la bogata pena, se je še nekaj časa drgnila in je nato roke oplaknila s tekočo vodo. Njo bi morali vsi posnemati. Prihranili bi si lahko polovico mila.
Opozor ti je treba še na neko zelo razširjeno razvado: mila ne smemo hraniti v mokri skledici za milo V tem primeru se namreč na spodnji strani topi. To je brez-miselno razsipavanje.
Kaj se pr umivanju prav za prav dogaja? Kot spojina iz tolšče in lugov razpade milo v dotiki z vodo v glavnem v svoje sestavine, ki se posamezni lotijo nesnage Pii tem se dogajajo zanimivi procesi, ki spadajo v področje koloidne kemije Pravo čist lno dogajanje se omejuje na najvišjo kožno plast. Ta je pribkžno desetin-ko milimetra debela in sestoji iz več leg gosto nag»etenih stanic kakor cesta, ki je pokr ta z več plastmi tlaka Najvišje Staniče so zgrožene. Vsak dan jih telo nevidno odmetava, na kar se od spodaj tvorijo nove plasti. Umivanje ločuje delce nesnage s površine kože in milna pena jih jemlje s seboj. To proceduro pospešuje majhna nabreklost v plasti roženinastih sta-n c. ki nanjo voda in milo še posebe učinkujeta.
Iz tega je umljivo zakaj moramo kožo najprvo pošteno zmočiti Postati mora mehka, da milna pena z nje Polje posname vse, kar ne spada nanjo Nekoliko besed še o temperaturi vode V tooli vodi postanejo roke najhitreje m najtemeljiteje čiste. Ne smemo pa pozab ti na to. da jih oplaknemo še z mrzlo vodo Koža se nam zahvali s tem, da postane odpornejša
V bližini kraja Kirkenesa na severnem Norveškem, ki ga pogostoma imenuiejo v zvezi z boji med Finci in Rusi v pečenškem ozemlju, se je zgodila strašna nesreča ki je zahtevala pet otroških živlieni V hudem viharju se je prevrni] čoln ki nai bi 13 oseb. med njimi pet otrok popeljal do par nika, ki je čakal v f j odru Otroci so se hoteli peljati v šolski internat \ mestecu Vardoju Zavoljo viharnega moria ie bil vsak poskus reševanja zaman Odrasle osebe so z veliko težavo končno le oriplavale do brega in se rešile Tudi otroci so ostal: več nego eno uro na površju, a niso dosegli brega Le s težavo so oreprečili obupani materam, ki so stale na bre.su da se niso pognale same v morje in skušale svo.ie otroke rešiti.
Kaj straži angldBri tojakt
MICHELZEVACO:
22
ROMAN.
»Častit gospod, ki je baje pretrpel veliko hudega. V Ponthusu se malokdaj pokaže. Zadnji dve leti je bil samo trikrat doma. Sin ga spremlja povsod, koder hodi. . . Danes se vrača mladi sam ... Radoveden sem, zakaj . ..«
»Sin? ... Kameri sin? ...«
»Plemič, ki je pravkar jezdil to mimo. Kaj, ali ga mar niste videli? . . . Pravijo, da je hraber dečko ... Vendar poznam še hrabre j šega, če bi bilo treba. .«
»Stalo bi dvanajst sto liber, niti beliča manj!« se je s pošastno nedolžnostjo oglasil Bel-Argent.
2an Poterne ga je srdito šinil z očmi.
»Kaj pa ta zvonik ondukaile na obzorju?« je s prejšnjo malomarnostjo vprašal Loraydan.
»To je Brantome, vaša svetlost Prav čedno mestece. A njegovi prebivalci puste mošnjo zmerom doma. kadar kam gredo .«
»Stiskači so,« je zamčljivo bevsnil Bel-Argent.
»In zvečer se zabarikadirajo,« je dodal Zan Poterne
»Strahopetci!« je dokončal Bel-Argent.
Strašni boj v Loraydanovi duši se je nadaljeval Z očmi je skrivaj tehtal oba cestna razboinika Bel-Argent ni bil videti kdo ve kako nevaren...
toda na vodjo se je bilo očitno zanesti Zan Poterne. človek prebrisanega drznega hudobnega obraza in brezsrčnih oči. je imel velikanske roke, kakor vsi rojeni morilci
Val vročine je planil Loraydanu v glavo; nato se je spet zavil v plašč kakor da ga zebe . . Šlo je za njegov prvi zločin »Kako bi to napravila?« »Najina skrb,« je dejal Zan Poterne. »In kdaj?«
»V treh dneh najpozneje!«
Več niso govorili Loravdan se je vzravnal bled kakor smrt Nekaj trenutkov je negibno upiral oči v ponthuški grad Nato je hladnokrvno odpasal iermene ene izmed sedelnih torb in jo odprl ... Zan Poterne in Bel-Argent sta okamenela slišala sta žvenket zlata! . Na Loraydanovo znamenje je Zan Poterne nastavil kučmo, in grof je spustil vanjo zahtevani denar.
Loravdan je tedaj zaprl torbo skočil na konja in, ne da bi se znova ozrl na hudobneža, ubral v nasprotnem pravcu pot. po kateri je bil prijezdil.
Vračal se je v Poitiers kot miren potnik in zvest plemič ki hiti opraviti naročilo svojega kralja
Sele ko je bil deset korakov daleč, se je obrnil, vzdignil prst in rekel: »Zvedel bom! «
Ti dve preprosti besedi sta morali imeti strašen pomen kajti Zan Poterne in Bel-Argent sta pre-bledela se skliučila v dve gubi in ponovila: »Najpozneje v treh dneh!...«
Loraydan je pognal konja v drnec in kmalu izginil proti severu.
»Niti beliča ne dam za najino kožo če sneva ti mu peklenščku besedo.« je menil Zan Poterne. Najbolj pametno je. da se takoj lotiva posla in
ga opraviva še danes, če bo količkaj mogoče___
Dajva . pripraviva zasedo c
Klotar de Ponthus je bil dospel na grad in raz-jahal na dvorišču, ki ga je zaraščala trava Suh, žilav mož blizu petdesetih let je pristopil vzel njegovega konja ter ga odvedel v hlev Nato se je vrnil h Klotar ju ki je v negibni zamišljenosti stal na mestu, in vprašal:
»Gospod Ponthučki se je menda spotoma kje ustavil? ... Ali pride za vami? ..«
»Ne. Agenor mojega očeta ne bo... nikoli več ga ne bo v Ponthus ..«
Sluga gospodov Ponthuških, varuh gradu, je videl, kako sta se utrnili iz Klotarjevih oči dve solzi. Tedaj se je odkril in z globoko presunjenim glasom rekel:
»Gospod Ponthuški je torej mrtev ...« »Da.« je rekel Klotar. »Umrl je na vrhuncu svoje neuk-otne mladosti Z mečem v roki je umrl. Mo-iega hrabrega, ljubečega očeta ni več... sam sem ostal na svetu .«
Agenor je s sklonjeno glavo poslušal njegove besede Gotovo ie ta čas sam pri sebi mrmral molitev kaiti nazadnje se je pokrižal Potem je dejal: »Torej ste od danes naprej vi gospod Ponthuški in gospodar teh ravnm s pravico krvavega in navadnega sodstva ... Klotar, gospod Ponthuški, po-
zdravljam vas in vam obljubljam zvestobo... Hkratu pa imam dolžnost, da pri tej priči izvrSim ukaz, ki mi ga je gospod Filip tolikrat ponovil. Stopite z menoj, zakaj rečeno je, da vas moram peljati v orožno dvorano ...«
»Zato sem prišel,« je rekel Klotar.
Agenor je stopil v prigradek, kjer je stanoval s ženo in dvema sinovoma. Vrnil se je z grajskimi ključi.
»Evo,« je dejal, »tu so vrata v orožno dvorano. Kakor vidite, so železna. Kdor bi jih hotel odpreti brez ključev, bi moral rabiti smodnik. Tu, evo, sta okni orožne dvorane. Kakor vidite, so oknice zaprte Okovane so z železjem in se zapirajo od znotraj na ključ. Da bi jih odprli z vnanje strani, bi morali napraviti podkope v zid. Priznajte mi. gospod, da ste našli vrata in okni orožne dvorane zaklenjena, kskor je bilo naročeno. Niti za trenutek niso bila brez nadzorstva. Jaz in moja sinova smo jih stražili vse dni in vse noči.«
»Prepričan sem Agenor, da ste vestno opravljali očetevo naročilo. Vstopiva ...«
Varuh ponthuškega gradu je s precejšnjo težavo odklenil železna vrata in oknice. Nato se je umaknil, rekoč:
»Zapovedano mi je, naj vas pustim samega v orožni dvorani...«
Klotar je stopil naravnost k zbirki orožja, ld Jo je tolikrat občudoval. Bila je sestavljena iz rapir-jev, bodal in mečev, samih izdelkov slavnih toled-skih in milanskih orožarjev. Klotar je snel meč, ld je visel na sredi, in si ga ogledal.
- m »
Prvotni madžarski narodni ples se je bistveno razlikoval od današnjega
Pred nekoliko dnevi je prešlo sto let. od kar so javno plesali znani madžarski narodni ples čar daš Besedo samo so zapisali prvič 1. 1835. in je menda perzijsko-turškega izvora. Za turškega gospostva je pomenila stražni stolp Pozneje se je njen pomen malo spremenil Potujoči ljudje so v teh stolpih menda dobivali prenočišče in hrano in tako je dobila beseda pomen »gostilne«. V takšni gostilni so čardaš. ki je s tem v drugič spremenil svoj pomen, morda prvič zaplesali L. 1837 so ga prvič predvajali v budimpeštanskem narodnem gledališču, toda ta odrski ples se je prav znatno razlikoval od poznejšega čardaša. Sele sredi januarja 1840. se je čardaš ro-
dil kot družabni ples. Budlmpeštanaka narodna kazina je v čast slavnemu pianistu in skladatelju Francu Lizstu priredila so-arejo. Za to soarejo se je aristokratska mladina pod vodstvom nekega budimskega plesnega mojstra naučila čardaš ln zbudila splošno senzacijo, ko so v visoki družbi namesto kakšnih tujih plesov pokazali domač ples. List je bil nad čardašem navdušen. Dve leti pozneje je čardaš plesala že vsa madžarska aristokracija, kakor tudi višje meščanstvo. Razen v času, ko ga je avstrijski absolutizem prepovedal kot »Izraz madžarske osvobodilne misli«, ni čardaš odslej nikoli prenehal igrati v madžarskih plesnih dvoranah glavno vlogo.
Tu31 zatemnitveno blago na karte
Nemški državni urad z^ oblačila in podobna področja je odredil, da se sme tudi blago, ki se uporablja za zatemnitev kakor vsi ostali iz tekstilnega blaga ki rabijo temu ramenu prodajati le tedaj, če se kupci izkažejc s posebnim dovoljenjem oristojnega oblastva ali pa s karto.
Ta nenavadna konstrukcija, med katero stoji vojak na atraii, je mreža, Id pokriva letala. Na ta način maskirajo v sedanji vojni letala, topove ln postojanke, da bl jih sovražne oči Iz višine ne opazile
Tri mine razdejale vas
Holandska obrežna vas Huisduinen j« imela posebno smolo. 2e prej sta eksplodirali v njeni bližini dve morski mini, ki so ju prignali morski toki, sedaj je v močnem zapadem viharju priplavala ln eksplodirala tretja mina, ki je razdejala še tisto, kar je bilo od vasi ostalo. Ker kažejo mine takšno nagnjenost do tega kraja, ki so ga v mirnih časih kopalci radi obiskovali, pripravljajo oblasti vse potrebno, da njegovo prebivalstvo izselijo. Vas se bo obnovila šele po vojni.
Tihotapljenje ameriškega orožja v Rusijo
»New York Times« poročajo iz Wa-shingtona, da vodijo neki ameriški krogi podtalno delovanje proti oboroževalnemu programu ameriške vlade. V vojaških m mornariških krogih poudarjajo, da je bilo nekim osebam ponovno mogoče izvoziti razno vojno blago iz Zedinjenih držav ln ga prodati Rusiji. Pomočnik vojnega ministra Johnson je izjavil, da bo vlada v tej stvari izvedla najstrožjo preiskavo.
Zoper sive lase
Ce se bodo poskusi, ki jih delajo ta čas na vseučilišču Berkeleyu obnesli, tedaj v doglednem času ne bo več sivih las na svetu. Dr. Agnes Borganova je odkrila vita: .m, o katerem so se pri poskus-h prepričali, da preprečuje podganam osi vite v. Sedaj iščejo primerne metode, da hI te poskuse nadaljevali z ljudmi.
A N E K D O T A
Avgust Močni je imel dvornega norca Kyaua, ki s svojim dovtipom nikomur ni prizanašal. Nekega dne ga je kralj pri mizi vprašal, kako je mogoče, da donaša-jo številni in visoki davki kraljevi blagajni vendarle tako malo dohodlka Kyau je vzel kos leda ln ga izročil svojemu sosedu s prošnjo, naj ga da spet svojemu sosedu in tako naprej, dokler ne dospe led do vladarja. Tako je šel kos leda skozi roke vseh ministrov in visokih uradnikov tn samo neznaten koSček je prispel do Avgusta Močnega. »Tu vidite, veličanstvo«, je dejal Kyau »na kakšen način postajajo vaši davki voda.«
Enotna oblačila v Italiji
Pristojne italijanske korporacije so sklenile, kakor poročajo iz Rima, da bodo zavoljo znatnega porasta cen tekstilnega blaga ln spričo težavnega nadzorstva teh cen strogo nadziranje cen izvrševale samo za enotno normirane oblačilne predmete. Določile so naslednje enotne vrste: volneno ln bombažno blago, nogavice, srajce, tkalski Izdelki, moški in ženski čevlji. Tovarne bodo morale Izdelovati te enotne proizvode v količinah, ki jih bo določilo kor-poracljsko ministrstvo, ln trgovina bo morala Imeti določene količine v zalogi Cene drugih tekstilnih ln oblačilnih izdelkov se bodo gibale lahko prilično svobodno.
General L. Mefalis
Jogi na trnju
Ob meji Bmmanske uživa ta čas velik sloves jogi Raman Ramados. Prerokov je bilo v Vzhodni Aziji in zlasti v Indiji vedno več nego preveč, ta jogi pa zbuja Se posebno občudovanje zavoljo tega, ker spi že mnoga leta na trnih. Zvečer odide iz mesta ali vasi, kjer se je podnevi mudil, v okolico, tam si kmalu najde kakšen trnat grm, malo si ga pripravi, nato leže nanj Ln zaspi. Ta eksperiment, ki prinaša mnogo slave, je v resnici mnogo manj nevaren, nego je videti na prvi pogled. Tudi v Evropi poznamo fakirski trik bodičaste postelje ali človeka, ki spi na steklenih črepinjah. Ce so konice kolikor toliko gosto nasejane in kolikor toliko enakomerno razdeljene, tedaj prenese koža brez nadaljnjega takšno obremenitev, saj je pritisk poedine konice potem prilično majhen. Konica se ne more zabostl v kožo. a prožnost kože poskrbi za zaželjeni uspeh.
Sneg zadržal $00 šolskih otrok
Snežni viharji so te dni na Madžarskem enako kakor drugod povzročili naravnost katastrofalne prometne težave. Več mest in večjih krajev je zavoljo visokih snežnih žametov popolnoma odrezanih od zunanjega sveta in na 30 progah so morali ustaviti vsak železniški promet V mestu Nyiregyhazi 500 šolskih otrok iz okolice ni moglo domov in so jih spravili v zasilne stanove, ker so ceste ponekod zasnežene do 5 m visoko
šef političnega oddelka rdeče armade, Id skuša v njeno desorganizacljo na finskih bojiščih spraviti nekaj reda ln je pristaš brezobzirnega nastopanja proti Finski. Ne prvo ne drugo mu doslej ni preveč uspelo
Petrolejke na B:majK
Cim je izbruhnila vojna, je v Nemčiji povpraševanje po električnih žepnih svetilkah silno naraslo Od kar so na Dunaju spet uvedli popolno zatemnitev, je tudi tam narasla potreba po takšnih svetilkah A kei gredo električne žepne svetilke ln baterije v prvi vrsti za potrebe vojske in policij ln tudi proizvodnja ni tako urejena d3 bi mogla zmagovati povečano pov-vpraševanje. civilnim osebam baterij sploh ne prodajajo več Iz tega razloga so začeli Dunajčani zlasti v trgovinah in skladiščih uporabljati druga premična svetila ki sve-ri io predvsem s petrolejem in svečami Tudi na cestah se pojavljajo spet svetilke s svečami in majhnimi petrolejkami Ponoči je videti mnogo ljudi ki si s takšnimi maihmmi svetilkami utirajo skozi temo pot domov.
Indijanska »romantika"
Tunnska »S tam pa« poroča iz Buenos Al resa, da je tolpa Churriejev potomcev nekega Indijanskega rodu v kraju Los Lomitas v argentinski provinci Formosi napadla haciendo italiianskega priseljenca Cerchettija ln jo zažgala potem ko je šestčlansko družino poklala Z obilnim plenom so roparji ušli v erore in zdaj jih zasleduje oddelek vojaštva.
Otvoritev zračnega prometa med Berlinom in Moskvo
V Moskvo je prispelo prvo nemško letalo, ki je otvorilo redni zračni promet med Berlinom in rusk" prestolnico Kljub mrazu 30 stopinj pod ničlo ic letalo tipa Dou-glas v določenem času opravilo svojo pot.
Vojaki na drsalkah
Crzl in lete 5.3
Nek amenšk >porUii .etaiec Ki je letel s svojim aparatom na^ Pireneji ie imel doživljaj Ki bi se zanj kmalu zelo sia.jo končal Letalo je napade) namreč orjaški orel in ptica je zašla v propeler Propelei se je takoj razletel in letalo je padlo «ia tla Letalcu se je v zadnjem t enutku posrečilo, da se je rešil s padalom. Apaiai se je seveda popolnoma razbil.
21 mskI mraz Je povzročil, da so prekopi In poplavljena ozemlja na Holandskem zamrznila. Vojaki na straži so opremljeni zato z drsalkami, da se lahko Hitro premikajo naprej
VSAK DAN ENA
»Pazi se ti s svojo ppo, to Je petorolej-ska ladja!«
(En Rolig Half Tiaram)