Tečaj XVIII. ''S - ié7i to 3X t r i gospodarske, obertnišk List 30 Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnîci jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr cetert leta 90 kr poěilj po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 25. j ulij a 1860 Véliki zboř krajnske kmetijske družbe. 1 d 6 9 (Dalje.) . ^ Kmetijskim razgovorom, ki bo se v tern velikem zboru prav živo verstili, je na koncu gosp. Dežman dodal nekaj vremenskih premisIjevanj s posebnim ozirom na kmetijstvo. Glavni obsežek njegovega govora je bil le-ta : Od nekdaj že so se kmetovavci z vremenstvom mocno pecali. Skušali so iz razuih prikazin v naravi prihodnje vreme uganovati; skovali so krnečke pregovore ali vremenske prerokovanja, ktere so bile že pri starih Kimljanih v tako visokih čislih, da je pervak rimskih pevcov Virgili v prekrasni pesmi o poljodelstvu tudi njim nekaj verstic odločil. Pa sedanja vremenska vednost ali „meteorologija" jih je na tehtnico natoroznanskih vednost djala in večidel overgla. Ona je prerokovanje vremena pratikarjem prepustila, in spozná za zdaj natančno opazovanje in zaznamovanje vseh vremenskih prikazin za svoje poglavitno opravilo. In kde bi mogel to vednost z novimi opazkami bolj obogatiti, kakor umni kmetovavec, ki se vedno v prosti naravi giblje in za-njo tudi pravo razum ljenje ima? Zraven pa tudi ljubezen do naše domovine terja, da lastnosti svoje dežele po vseh stranéh preiskujemo, ne le tega, kar zemlja v svojem drobu zakriva, ali kar na njenem poveršji raste in se giblje, temuč tudi vse lastnosti ozračja. Krajnska dežela spada v versto tistih okrajin, kjer je podnebje zlo mnogoverstno. Blizina morja, njena višja ali nižja lega in njene visoke gore to uzrokujejo. Pri toliki različnosti krajnskega podnebja so vendar natančni vremenski zapisniki še zmiraj le bela vrana; mi jih le iz kakošnih treh krajev v celi krajnski deželi poznamo. Zeleti bi bilo, da bi tudi omikani kmetovavci se posebno opazovanja in zapisovanja taistih vremenskih prikazin lotili i ki so posrlavitni © uzroki dobrih ali slabih letin, gorko te namreč in dežja. Gorkota se s toplomerom ali termometrom meri 5 pa njenega celoletnega pre S « le po natanenem najmanj trikratnem zapisovanji vsaki dan se more popolen pregled banja dobiti. Še bolj pa se pogrešajo na Krajnskem natančne mere Krajnska dežela je v primeri celoletnega dežja in snega z drugi mi da b i po vseh zvonikih zavolj strahú pred točo pozvonjajo oblake pregnali". Dežnica in snežnica se pa mérite s tako imeno-vaneui dežjomerom ali ombrometrom, kteremu tudi naj-manjši škropivec ne uide. Merilo je tako, da pové, kako visoko bi voda na gladki ravnini stala, ako bi zemlja nobene kapljice ne popila, in bi je tudi nič v zrak ne spuhtelo. Ako se posamezne dežnice skozi celo leto soštejejo, se dobi mera celoletnega dezja. Po petletnih skušnjah znesete celo letna dežnica in snežnica v ljubljanski okolici 4 čevlje to je, 4 čevlje visoko bi voda, ki je z neba padla, na ravnini stala, ako bi se od nje i nič pozgubilo ^^^^ ne bilo. Zares srno Krajnci bogati proti Dunajčanom, kjer skozi celo leto le za 16 pavcov dežja in snežnice pade; Celovčani je imajo 32 pavcov, Teržaščani ravno toliko, Bene ča ni 33, v nekterih krajih furlanski h planin kakor Tolmezzo znese do 90 pavcov, in gotovo so tudi naša bohinska dolina, Krajnska gora, Teržič, Ka mni k itd. s tem krajem v eni versti. V Ljubljani imamo počez skozi celo leto 153 deževnih dní, pa tudi še nismo slišali, da bi bH marelar na Krajnskem na kant přišel. Na vsak deževni dan pade dežja za 3.7 čertic ali linij, kar tudi o hudi po- letni suši že nekaj zdá. Pri hudih plohah pa tudi doseže dva pavca. Na razne letne čase spada, ako po odstotkih rajtarno, in sneg v snežnico stajamo, na zimo 18, na p o- mlad 23, na poletje 24, na jesen 33 delov celoletnega dežja. V številu deževnih dni sta si pomlad in jesen enake, imate jih 42, na poletje jih štejemo 35. Največ dežja za vsaki deževni dan spada v jeseni, namreč 4.5 linij v poletji 3.5 linij, spomladi 3.4 linij. Med mesci je najbolj deževen oktober (kozopersk), tudi so njegove plohe najhujše, in po njem večkrat povodnji nastopijo. On šteje 15 deževnih dni, in dežja za 87 linij, in na vsaki deževni dan pride skoraj 5 linij. Njemu verstnik je majnik, ki ga v številu deževnih dni za 2 prekosi, njegova dežnica doseže 63.1 linij, na vsaki deževni dan pa 3.7 linij. Po tema dnevoma se uni mesci — razun zimskih, kterih tukaj ne obrajtamo tako-le versté: Méra dežnice z dežjeni obilno oblagodarjena. Že Valvazor je mesca septembra 55.6 linij v prav domaćem in priprostem duhu od dežja na Krajnskem pisal : » Krajna ne terpi žeje po dežji, ker jo zaporedoma pohleven dež odžeja, kadar se ga najmanj nadjamo. Včasih kar oblačica na nebu ni sebno v snežnikih nakopičijo, ki se naglo v ploho spremené. Tako pride dež na dan po 2 ali 3krat, tudi po 4krat, posebno na Gorenskem, pod snežniki. Tam se ne more za 2 ali 3 ure zagotoviti, da bode suho in brez dežja ostalo. S tem pa ne rečem, da vsaki dan dežuje, ker včasih 8 pa in hipoma se megle v gorah, po r> r> v T) rt julija junija marca aprila avgusta 49.0 36.7 35.4 34.6 29.0 » Y> r> Y) » Najmanj dežja ima Število dež. dni 12 13 11 13 13 10 gust ali vél. Koliko dežja pade na vsak deževni dan 4.8 3.4 3.1 2.6 2.6 2.9 "U » » r> r> y> P S v é 1 i k e ga in Charybd «"P za ina in pa k v at ajdove žganjce. slana ste „Scyll Kako je pa to, da akoi je krajnska dežela memo tudi 14 dni preteče, da kar kapljice z neba ne kane. Tako drugih skoraj najbolj dezevnata, jo tudi su sa hujse Bog celo deželo z mokro, ali prav za prav s suho šibo ka- memo druzih pritiska? Poveršna rodovitua zemlja je tukaj znuje, in večkrat suša delj časa terpí v veliko škodo sternu, sploh le plitva, in njena kamnitna podlaga je kakor sito vinu iu sadju. Zakaj pa večkrat suša nastopi, je (po osnovana, da se deževnica kmalo pozgubi. Koliko rodovitnih Valvazorjevih mislih) ta, ker na Krajnskem preveč oblakom deleov tega blažega nebeškega daru po tem takem rast zvoné iu tako dež zapodé. ..Komaj se meglica prikaže ? ze linam uide! Ze slavni francozki kemikar Boussingault je M 234 po natančnih preiskavah našel, da deževnica nekaj amo- posebnega dovoljenja od gosposke (te se imenujejo dopustne nija v sebi ima, ki rastlinam najbolj tekne. Tudi v tem obertnije). oziru, da bi se obilna deževnica najbolj v prid obraćala, se mora to poterditi. za kar se „Novice T> 2. Ktero obertnije so dopustne. Tište obert vedno potegujejo, da nije, pri kterih je z ozirom na oćitni prid in blagor treba se namrec to le zgodi po obiluišem špoganj takih da se sme z njimi pecati samo, kdor přejme posebno do * t ki so za klajo, ker le te, ker so bolj košaté voljenje, štejejo se za dopustne obertnije. memo žitnih, tudi več mokrotě popijejo, in jo njivam delj 3. Ktere obertnije so svobodné. Svobodné na Krajnske akoravno smo od nje dopustne. casa prihranijo. Tudi od toče hudo tepeni, imamo le redkih zaznanil. In vendar bi mar- - - - - w -- - # , naj . ali obertnije so vse tište, od kterih ni izgovorjeno, da so sikterega mikalo zvediti, ali se je toča na Krajnskem Drugo poglavje. je eno stoletje preteklo, pomnožila od nekdanjih, in kterih kraj postavimo, od kar so njene sedanje uime huj so se posebno lotile? Sicer nam govorica starih ljudi na to dokaj odgovoriti zná, pa naj se tudi pomisli, da najtočniši dokazi so taisti, Kdo se sme samostalno pečati s kako obertnijo; česa mu je potreba za to. i. Sploh. .4. Samosvojnost. Da kdo sme kakoršno bodi v kterih številke govore; zatoraj je natancno zapisovanje obertnijo imeti samostalno (na svojo roko), potreba mu je vseh uim, ki po toči pridejo, in njenih fizikalnih prikazin Bploh pravice, sam s svojim premoženjem gospodariti, kaj važna reč. Tudi bi znal marsikteri vprašati: zakaj v ]\Ta račun (rajtengo) tacih, kteri nimajo oblasti, s svojim tej ali uni okrajini zdaj toča večkrat bije? Ze slavni fran- premoženjem gospodariti, kakor jih je volja, ne morejo se cozki naravoslovec Arago je na to vprasanje odgo namrec zato, ker so se gojzdi pokončá li. Pa dal opravljati obertnije drugaci kakor stavimo les besede slavnega moža, kteri pr da to njih postavni na-naj po- mestovavci dovolijo, da pristojna gosposka dopusti in da jim íí končati toliko pomeni kakor število strelovod Gojzd po- ge postavi pripraven namestnik (§. 58). ali ma g n e t dp ravi ti, ki je enako številu posekanih dr V tem, kdo sme začeti kako obertnijo, ne delà nika Tako se zgodi, da ravno tište električne moči, ki so se čega razločka, ali je mozkega ali ženskega spola. 5. Sk upne osebe. Skupne osebe ali skupščine poprej vedno in polagoma po drevesih v zemljo odpeljale in emejo imeti kako obertnijo pod tistimi ki točo napravljajo, zdaj na enem mestu cezrnerno * pogoji kakor kak samezen clovek, toda postaviti morajo odvodnikov nimajo, narašajo. To ni izmišlija, temuc po nifca za namestnika (§. 58). skušnjah poterjena resnica. Na Sardinském je toča od leta 1820 do 1828 za 46 milijonov Sarno tri doline so bile pred njo obvarovane, namreč su pnpravnega oprav frankov škode napi 6. Razni stanovi. Ali je duhovnikom, redovnikom (mnihom), vojakom, cesarskim urednikom ali drugim očitnim postavljencom prepovedano pečati se z obertnijami sanska, aostanska in višja morienska, iu vse tri imajo v vidi se iz dotičnih stanovskih iu službenih zapoved. _ ., ■ _______• u „ i :____\„A__« _____í (i r J celem dinskem kraljestvu najbolj pogojzdene goi Ali bi nek enaki razkazki zastran toče na Krajnskem ne bili v spričbo, da je Arago resnico govoril ? In ko bi se kadaj na Krajnskem napravile zavarovavnice ali asekuracije zoper točo, bi za njeno izpeljavo enaki s številkami poter- jeni dokazi veliko pripomogli. Razun gorkote, dežja in toče tudi vetrovom gré na- ne. 7. Kdo ne sme začenjati obertnije in kdaj Kdor je bil obsojen zavolj kacega hudodelstva sploh, zavolj pregreška ali prestopka iz lakomnosti po dobičku ali zoper ocitne lepe šege, zavolj kontrabanta, zavolj težkega tančno opazovanje Posebno pa pogresujemo bolj izpeljanih naznanil o krašovski burj Koliko se je že govorilo o pogojzdenji Ki > kako malo pa izpeljalo! Ali bi ne bila perva podlaga v ta namen da bi se na drobilo na znanje dalo, kar nas sedajno i i nstvo na Ki du čuj kako se ta šibovj drevje pri najneugodniših okolj :io rast-îrmovje obnaša? Takih pazno g prestopka zoper deržavne (cesarske) dohodke ali zavolj konkursa (kanta), kterega je sam kriv bil, temu naj se takrat ne pripusti začeti obertnijo, kadar bi se po posebnosti obertnije in po lastnosti početnika bilo bati, da utegne uapak delati. Kadar bi kaj tacega bilo, naj se mu tudi med pre-Í8kovanjem (dokler pravda teče) ne pripusti, da bi obertnijo začel. 8. Komur je sodba kake sodne ali pa upravne go- 136), ta ne dokazov še zmiraj pogrešauio, in vendar pri vseh začetkih, se clovek z natorskimi močrni v boj podá, mu ravno nara va sama pot pokaže, kako bi njene zaderžke pre- magati mogel. vsako stran mični govor je zbor s posebuim ve seljem sposke vzela pravico, pecati se z obertnijo (§. sme začeti nikake takošne obertnije, s ktero bi se spodneslo to, kar je sodba hotla. Pri takošnih sodbah upravnih go- sposk pa sme politično deželuo poglavarstvo obsojence postaviti nazaj v poprejšni stan, če so se po tem delj časa lepo obnašali. Ta na sprejel. Da bi pač resnične besede ne bile jocega v pusavi i Da bi as upi- možje na deželi, ki so zmožni za to se lotili ž e I j opazovanja in podp or poda Dežmana v tem ne le za vednost zanimivem, temuč tudi i domo- za kmetijstvo koristnem pocetji Naj bi se nektei ljubi po Gorenske o tej zadevi ž njii kako in kaj. Dolenskem in Notrajnskem pomenil Vremo, da jim bo vse rad povedal (Dal. si. Nova postava za obertnije in rokodelstva (Dalje). Pervo poglavje. Kako so obertnije razdeljene. 1. Nekterih obertnij (to je sploh takošnih del. t .9. Obcinska vez. Za to, da kdo zacne kako obertnijo, ni treba, da bi ga vzeli v občino (sosesko, komun), v kteri misli obertnijo imeti, in obertnija sploh ne spreminja v ničemur pristojnosti v ktero bodi občino. . ^ __v m §. 10. Tujci ali una nj i ki. Ce deržavne pogodbe ne velevajo druzega, bode ministerstvo notranjih reci raz-sodilo za vsak primerljej posebej, ali gré kacemu tujca (člověku iz unanjih dežel) dopustiti, da bi se v avstrijan-skem cesarstvu samostalno pečal s kako obertnijo. Posebna zapoved veleva, ktere kupčijske potnike za zunanje kupce in obertnike 'in kako jih gré pripuščati. . 11. Ali se sme kdo ob enem (hkrati) pečati z več obertnijami. Dopuščeno je, da se en početnik pečá ob enem z več obertnijami. 12 Obertnij v jnem okraji. Kdor hoče v ki mejnem okraji začeti kako obertnijo, ktera se peca z rečmi člověka živé) sme se poprijeti vsak, samo da gosposki to prigledu ali čutju podverženimi, mora tudi vprihodnj napové (take so svobodné obertnije), pri druzih pa je treba niti vse to, kar velevajo fmancue postave 235 2. Posebej. a) Pri svobodnih obertnijah in pri nekih obertnijah mora še izkazati, da je za-nje po sebej pripraven, kakor to velevajo poznejši paragrafi. Kadar gre 13 Nápovědo vanj Komur zapovedi od 4 2 za dopušćenje obertnij ki jih 16 pod 1 7 tje do 14 v misel jemlje > bode V se * tudi gledati na 12 dane ne branijo, ima pravico, sam na svojo roko okoliščine vsacega kraja in pa na to, kako se bo dalo nad do pečati se s ktero bodi svobodno obertnijo Kd pa hoče početi kako takosno obertnijo, ima dolz njimi policijsko čuti (prigledavati). 19. Tiskarske obertnij e. Kdor prosi za obert nost preden jo začne, napovedovati to gosposki D1JO i ki se pečá s tiskarskimi v 16 pod 1 in 2 ome 14 V ti nápovědi je treba povedati, kako se po- njenimi izdelki, mora izkazati, da je za takosno obertnijo četnik obertnije imenuje po imenu in priimku, koliko let po vsem dovolj omikan. Sploh se smejo te obertnije naprav ima » kje stanuje in v ktero derzavo se šteje, s kteri delom ljati v takošnih krajih, kjer ima kaka politična gosposka se hoče pečati in v kterem kraji, in če bi potreba bilo privoljenja postavnega namestovavca in pristojne gosposke (§. 4), mora se v nápovědi tudi to izkazati svoj sedež. Vse to pa ne veljá za kupčijo, která se pečá samo in edino s šolskimi in molitevskimi bukvami, pratikami in po- Kj se po besedah 4 in 5 sme obertnija po na- dobami (pildi) svetnikov. mestniku opravljati, naj se vse to pové tudi od namestnika skup veno napoved. §. 15. Ce ne najde zaderžka v ti postavi povedanejra ne zoper početnika ne zoper delo in Ne smé se več obertnij jemati » . 20. Občasno prevaževanje ljudi od kraja do kraja. Kadar se komu dopusti, da sme na se vzeti občasno prevaževanje ljudi od enega v drugi kraj, treba je kraj, v kterem se misli odločiti in popisati kos ceste, za kterega veljá ta obertnija, ž njim pečati, bode mu gosposka dala obertnijski list mu bo za izkaz ali opravičenje. \ , da tudi se mora ustanoviti vse drugo, kar bi zastran te vožnje bilo potrebno. . 21. Obertnije na očitnih mestih oprav Če pa gosposka najde kak zaderžek, prepové napo-vedniku, da ne sme obertnije začeti ali dalje opravljati, ljane. Kadar se komu dopusti kaka v §. 16 pod 4 ome njena obertnija, morajo se ustanoviti službene pravila, ki dokler se ne odpravi zaderžek Pri dopustnih obertnijah. za vsaki kraj posebej bile potrebne. 22. Ladijarske ali barkarske obertnije. 16. Dopustne obertnije. Dopustne obertnije so Ladijarji, kterih delo ima biti, da ladije, jadrenice ali ves po postavi te-le: lenice po rekah ali jezerih kermijo ali strumljajo, morajo 1. Vse obertnije, ki se pečajo z mehaničnim ali ke- pred gosposko potrebne djanske znanosti izkazati. mijskim razmnoževanjem slovstvenih ali umetnijskih (lite 23. Zidarske ali stavbne obertnije. Zidarji * rarnih ali artističnih) izdelkov ali pa s kupovanjem in pro- kamnarji in tesarji, kteri bi vsak svoje delo radi na svojo dajanjem taistih (tiskarnice ali drukarije, kjer se delajo roko opravljali, to je: ne pod napeljevanjem kacega mojstra bukve, medorezi ali kuprorezi, jeklorezi, lesorezi, kamno- stavnika, morajo izkazati, da so res vsak pri svoji obertnii tiskl itd., potem knjigarnice, kupčije z umetnimi izdelki in dělali, ter si s tem djansko pripravnost zadobili. muzičnimi rečmi) ; Kdor hoče zidanje poslopij napeljevati ali voditi tako 2. obertnije tistih, ki takošne izdelke v najem dajejo da bodo pod njim zedinjene vse delà različnih stavbnih ali za dnar posojujejo in ocitne bravnice (čitavuice) imajo; obertnij (kdor hoće biti mojster stavnik), mora izkazati da zega 3. občasno prevažanje ljudi od enega kraja do dru- je tri leta dělal v djanski ali zverševavni službi pri kakem stavniku ali pri stavbni gosposki in razun tega mora pred ktero kdo na-se vzame: 4. obertnije tistih, kteri na očitnih mestih kakoršne dezelsko stavbno gosposko ali pred kresijskim (županijskim) bodi vozila za ljudi (vozove, čolne itd.) pripravljene imajo, inženirjem, kteremu bi rečena gosposka to delo izročila, koga da jih more porabiti, kdor hoče, ali kteri na očitnih mestih podvreči se še preskušnji zastran Ijudem svojo službo ponujajo, kakor so: najemni vodniki, višje znanosti. Ce je pa od najemni služabniki ali lokaji itd 5. barkarija; tega, ze drugači da ima potrebne , da je znano ? pripraven za to, sme se mu ta preskušnja odpustiti. . 24. Dimnikarji. Dimnikarji morajo izkazati, da 6. obertnije mojstrov stavnikov, zidarjev, kamnarjev so v ti obertnii zares delali, in si pri tem djansko ročnost (kamnotescov) in tesarjev; • )v , 7. dimnikarstvo ; 8. obertnije tistih, ki kanale ali smradotoke trebijo ; 9. konjedérstvo (jaharstvo); 10. delanje in prodajanje orožja in střeliva (vsakoršne strelne potrebščine) in pa puškarstvo posebej ; 11. narejanje in prodajanje raznih izdelkov (na pr. raket itd.); ali pripravnost zadobili. 25. Puškar ji. Tisti orozarji 5 izdelujejo strelno orožje tako, da je že brez vsega druzega dobro za rabo (puškarji) morajo izkazati svojo pripravnost za to delo. 26. Narejavci ognjarskih izdelkov. Kdor ognjarskih reci in hoče napravljati ognjarsko robo in ognjarske izdelke, mora izkazati potrebne znanosti ognjarstva ali pirotehnike. 27. Prodajavci raznega strupa. Oblast pro 12. kupčevanje z obnošeními oblačili in staro posteljino, dajati v zdravstveuih zapovedih omenjene verste pravega s staro pertnino, s staro dragotino in kovano opravo (stari- strupa in lekarskega rastlinja ali zelisca, kolikor ta prodaja narstvo), potem posojanje dnarjev na zastave, kolikor je to ni že tako po zdravstvenih zapovedih prideržana edino ie- sploh po postavah dopuščeno: . kariem (anotekariem). nai se daie samo takim osebam, ktere 13. prodajanje strupenih reci in lekarskih zelišč ali morejo pred zdravstveno gosposko izkazati, da imajo za to rastlin ; potrebne znanosti. 14. gostivnice in pivnice ali kerčme (oštarije). 17. Prošnja za take obertnije. Kdor rad . 28. Gostivničarstvo ali oštirstvo. Pod go-stivničarstvom in kerčmarstvom so zapopadene te pravice, imel obertnijo, za ktero je treba dopuščenja, mora prositi namreč: za dopuščenje in v prošnji izkazati, da ima lastnosti, ktere postava za to hoče. Dokler ne prejme dopuščenja, ne sme začeti delà. \ 18.- > Kaj je za take obertnije posebno potreba. Da kdo dobi dopustno obertnijo, mora razun tega, kar je za samostalno spravljanje kake obertnije sploh (§§. 4 do 12) potrebno, biti zanesljiv clovek in dobrega glasa, d) tujce pod streho jemati jedila na prodaj imeti upijančljivo žganje točiti > pilje točiti, razun žganja 5 ? kuhano kavo (kofe), drugo gorko pitje in pa druge hiadivne in krepča jedi ali pijace prodajati imeti priliko za dovoljene igre * 236 Te pravice se morejo deliti ali vsaka posamič ali pa vse ali nektere skupaj, toda vselej jih je treba v pode-litnem pismu razločno omeniti. §. 29. Kerčmarjenje ali točenje. Pod kerčmar-stvom se razume pravica, natakati pitje sedečim ali stojećim pivcom ali pa v odkrite posode takim, ki prek ulic po-nj hodijo. Kerčmarji pa imajo tudi pravico do navadue kupčije z dotični mi pijaćami. 30. Prideržek. Ministerstvo notranjih reči po dogovoru z rninisterstvom policije ima pravico, če bi skušnja pokazala, da je po §. 2 tega treba, z ukazom izgovoriti, da bodo se nektere, v pričujočem odločku ne naštete obertnije ali povsod ali pa v stanovitih okrajih potrebovale po-sebnega dopuščenja, in ob enem povedati, pod kterimi pogoji more kdo zadobiti to dopuščenje. Ravno tako se utegnejo z ukazom nektere, sedaj do-pustne (dopuščenja potrebne) obertnije odvezati od potřebnosti dopuščenja, će bi se okoliščine tako spremenile, da bi se to moglo storiti; tudi se sme zaukazati, da je v tacih krajih, kjer je gosposka kupćii na korist za nektere opravila in službe, ki zahtevajo posebno očitno zaupanje, tega ali unega člověka nalašč postavila in v prisego vzela, kakor to na pr. veljá od odpravnikov blaga (špediterjev), očitnih vagarjev in mérčinov (merivcov), slov ali potov itd., vsem drugim ljudem prepovedano, pečati se z ravno temi opravili. (Da)je sledí.) Narodne učilnice, kako so bile, in kako bi naj bile. O začetku tega stoletja, ko še je malokje učilnica bila po naših krajih, je vsake zime prihajai v vesnico nek možak, ki je znal dobro brati, pisati, računiti in „hišnico" (kjer se „nasedši" bere) razkladati; vse to po hervaških knjigah, ker tište dobe slovenskih še ni biio. Detca se je v dveh ali najdalje v treh zimah tega naučila. Kerščanski nauk poprek (razun tega, kar se je v cerkvi učilo) in žitek svet-nikov se je po zimskih in prazniških večerih prebiral in razkladal. To je bila podlaga omike ondašnjih ljudi. Pošteni, pobožni, pametni in boljši gospodarji so bili, kakor dandanašnji, ki po štiri, pet ali celó šest let skoro poleti in pozirni bregušice ali nekteri že tudi hlačice po učilniških klopćh tergajo. Otroci tedaj dalje pohajajo v zgajališča, ki so lepše urejene, imajo obilno ogledov višjih in nižjih; pa vendar se v njih vzgojeni ljudje ne morejo onim primerjati, ker naše učilnice niso narodne, to je, ne za ljudstvo, ampak za koga, ki nikjer ni. Učenci, ki pridejo iz takih učiinic ( malo jih je izvzeti), bi rekel skoro ničesa ne vedó, nanjč prav slovensko brati, ker se je bolje gledalo na čerke in se še gleda, kakor na obsežek. Ziva priča tega so otroci prestopivši v srednje učilišče; ne nemški, ker učilo se je po čisto nemški slovnici ne razkladaje, temoč samo nala-gaje. Iles je, da smo take smešnosti na pamet klepetali muče se prej domá s tem cele ure, razumeli pa nismo nicesa, iu to se je največ učnih ur glodalo; tako se (uji jezik ne uči; ne priprostih raćunov dobro, zakaj davalo se jim je delo ter še se jim sedaj daje z nekimi zapleteními razmerami, kar je višjim učiliščem namenjeno; ne domaćega narečja, ker popřej se ga celó niso učili, sedaj pa malo in po večidel napačnem načinu; tudi v kerščanskern nauku nismo preveč izverstni bili v nekterih učilnicah, ker največ se je na to gledalo, da smo vedili na pamet ropotati, in ker naučivše se slovenskega katekizma so nas silili z uemškim, ki ga razumeli nismo, in sicer zato, da bi le delo imeli. Te napake so vendar v poslednjem predmetu zginile in sedaj je druga. \ Gospodje dekani (izjemši one, ki so važno nalogo spoznavši blago ravnali, zato se tudi čuti napredek v njihovih dekaustvih) kervca naše kervi, obiskovaje preskušnje, so se navadno dičili s tem, da so slovenskim otrokom nemške so- stavćiće davali na čeruo desko pisati, potem posamne govorne dele razkladati, nemški sklanjati, sprezati in še tudi na slovensko skoro vselej prestavljati, kar je večidel rujavo delo bilo. Nekako, čeravno samo primerno omiki narodnih Ai . • L 1 I ^ ^^ ucnikov, se je ravnalo, kakor bi početnice bile Jeziko-znansko sernenišče". Je li se kdaj rodil na zemlji človek bisti ega in zdravega uma, ki bi tako delo bil odobril, — ne verjamem. Občno veljavno in porabno pravilo zvedenih in prebrÍ8anih mož v tej reči je, da se vsak tuj jezik dá le na podlagi domaćega, to je, maternega učiti, vsi drugi poskusi so nespametni, potrata zlatega časa, — krivica, ktero Bog sovraži in vsak pošten, vsak omikan človek čer-titi mora. — V tem desetletji sem večkrat bil v narodnih ucilnicah pri preskušnjah; opazil sem nektere se naduvati z zvitimi računstvi v tujem narečji, ki so je morali priprosti hnbarčki razozlavati in si glavo tréti ; nektere napuhavati s tem, da so učenčki bregušarji in dravski poljančki vedili narekbo po nemškem skoro brezpogrešno pisati ne razume pa pomena ; nektere štimati se, da je pohorjanska detčica mogla po tujem čertice iz zemljopisa gladko naštevati itd. Vse to si je navskriž z uarodnimi učilnicami. Kak polutan bi mi menda oponesel, da je našim ljudem v današnjih okolnostih nemščine treba. Tega ne tajimo, ali vprasamo le: je pa za to mesto v narodnih učilnicah, ki v ima cisto drugo nalogo spolnovati, kakor tuje jezikoznan-stvo tolči in moriti? Po takem bi se taisto moralo v mad-jarskih in laških učilnicah goditi ; ali ima samo pri nas loška pravica dom? Za nemščino so drugi zavodi dolo- mg ceni: 4. razred, in pa rečne in srednje učilišča. Kak priklanjavec starim napakam morebiti kvanta, da slovenskega mladenča pri vojščakih lože stane. Slepost ne-izuierna! Ali ne poznaš ukaza Njih ces. veličastva, ki ve-leva vsem višjim in nižjim polkovnim častnikom se pol-kovega jezika naučiti in znati? Če pa bi je v pisarnicah potřebovali, je njih delo za to skerbeti, da pripravni po-stanejo; vsaj še nikdo ni velel, da bi narodne učilnice pripravišća bile za vojaštvo, — obilno vojniških vzgajališč imamo. Kak drug mi lahko očita, da terdi Slovenci ne morejo izhajati z uradniki, ki vse po nemškem opravljajo. Odgovor, ne veste li svete izreke svetlega cesarja Franca Jožefa, ki je ravnopravnost in enake pravice vsem narodom po svojem velikem cesarstvu izrekel? Ali je :iarod za uradnikov voljo na svetu, ali uradniki za naroda delo? Ima li priprosti človek kako opravilo z uredom, mu je ta dolžen, vse po domaćem razložiti, ter pečate in druge povabila po slovenskem davati, ali bi se zato tujstva vadil, da bi bla-govolili dače od tébe sprejemati? VTsak sme terjati po načelu enake pravice vsem narodom, da se mu v dačne knjižice po domaćem zapiše, koliko je plaçai. Ali bi se morebiti naj zato učilo v narodnih učilnicah tujega narečja, da bi priprosti človek mogel prebirati pričest ne deščice v mariborskem okraji (ne okrožji, ker p. v sv. Lenardskem okraji so taki napisi tudi slovenski) iu menda še kje indi, kjer so imena okraja, soseske in vesnice samo po nemškem zapisane. Se kdo bi mi lahko rekel za one, ki se namenijo, še dalje učiti, je treba nemščine. Res, treba je, pa ta se ne ima učiti v narodnih učilnicah, temoč kakor sem rekel v 4. razredu, kjer se to delo naj opira na podlago domaćega jezika, in zato je tudi rečeni razred pripravuica; popolnejše pa se to naj obdeluje v srednjih uči lisci h. Sicer tudi vsako leto menda eden ali dostikrat nobeden ne prestopi v višje učilišče in samemu temu za ljubo bi se vsi drugi učenci smeli mučiti? Se več je takih piravih in kalnih mnenj, ki se na otliiio naslanjajo, vrednosti pa v njih uikake ne. Vinski kupci, ki naše sladko vince radi serkajo, kopu-narji, kokošarji, jajčarji itd., ki se z našimi mastnimi kopuni radi gostijo ali jih v Beč zavažajo, se z ljudstvom sporaz- • y r isce 9 se P1 pravice k nam bodi povsod in vselej perva vod v imenu postenega oda umejo, in v obče, ako kdo kakošen dobićek od nas že potrudi nas razumeti, postavimo, tergovci po naših sicer nica, precej ponemčenih mestih gladko govorijo slovenski hoté blagost in sreća nam bodi za Bogom perva skerb blago spečati ; ako se konjsko nakupovanje razpiše, ga lahko zvěst Stvarniku in cesarju: prositi prevzvišene , cegar smo in cegar 9 na vseh oglih slovenski prebiraš; če se veli pomagati ra kof k ki jih njencem itd., se po čevelj dolgi razglasi vidijo po zidovih t štejemo, da v tej reci ki je gosp. hvala najvišjemu vladarj svojim milim ov y blagovolij in cerkvenih vratah v našem jeziku? Zakaj pa to? Morebiti pa so nam inaci dosti na omiko pomagale » do zdajšnje učilnice polutanske in po tujem osnovana lika? cicam pomagati; v njihovih posvećenih rokah je ta oblast. Vsaj bo jim Ijubeznjivi narod gotovo hvaležen in pravična zgodovina bo njih preblage delà z zlatirn pisekom v svoje Kar jaz pomnim, tedaj kakih dvajset let, se nam je listine zapisala Sekolovski med priprostim ljudstvom jezik precej skvaril, zlasti v skladbi, ki je uekdaj lepa, skoro čista bila; spreminila se je precej domaća noša, ktero si je Slovenec navadoma sam doma oskerbel z malimi stroški, sedaj pa si pajčino kupuje, ki mu skoro ves zaslužek požrč in šmencano malo derzi, samo da se po takem malovredna obertnost pod pira, narodna premožnost pa zatira; to gotovo tudi deržavi ni na korist 9 9 da mlajši zarod po kerčmah sedi, nerad delà, nravnost davi je napačua omika kriva, ker taki burklježi po narobni liki ohajé se višje misli kakor njih pridni in pošteni očetje; odtod tudi prihaja, da je skoro v vsakem listu „Gracarce" po več zemljiše na boben; da vzrastli sinovi in hcere sta-rejše pretepljejo, jim pokorni niso, pametnejše se misle po vserkani tuji orniki in hujše po nemškem prekiinjati vede, je sad iz učilnic. Verh tega vrelca dosti nesreće med ljudstvo spravijo dosluženi vojšaki, ki so popřej marljivi težaki bili, potem pa jim je vse drugo ljubše > kakor jece glasno • * pricajo. Kakošne pa bi naj bile učilnice, da bi najberže dobrega sadu rodile? Jaz mislim po priliki tako-le: Učilo bi se naj ker , razumljivo in porabno moči > š čanski nauk, kolikor je vendar tudi v lepem in pravilnem domaćem jeziku, ker rešnikova beseda je gotovo najvrednejša zale in spodobne obieke; brati i u pisati, in sicer ne samo prebirati ne vede pomena, temoč treba je vsako besedo, ktera bi utegnila nekoliko temna biti, ua drobno razklasti, in potern vselej pometi in obsežek celega sostavčiča. ki se mora od enega ali več učencov na pamet praviti, ker le tako dobiva mladež korist iz berila, potle pa še enok prebrati, da se nauči tudi lepo in po smislu prebirati; — računi ti na pamet in na skrižaljkah (tablah), pa le potrebnih reči: pridavati, odjemati, množiti, deliti; drobižni računi bodijo že za izur-jenejše dečke, deklincam poslednjih računov navadoma ni treba. Vse druge zapletene 9 zameršene in težke računske rešitve ne grejo v navadno učilnico; koliko nek drugih računov clovek navadama potřebuje? Sembrano malo! domaći jezik, kolikor se dá, porabno; v vsakem predmetu bodi ućnik tudi podučevavec domače besede ; če otrok česa dobro ne pové, popravi vselej hipoma, gleda naj se vsako besedo in se toliko na ra- na to, da bodo otroćiči lepo tako mila mladež privadila lepega izgovarjali govora ; Gorensko i Ponosno ozira Triglav se v doline, Raduje se v blišu gorenskih lepot, Savica mu slavo bobni iz pećine Tam Bled je narave najlepši porod. Mogoćnejše pa, ko orjaški plazovi In slavnejše, kakor gorenski vès raj, Vzdigujejo kviško trije se verhovi, Ki venćajo s slavo Gorensko nam zdaj. Prek Joštove gore nad levim Posavjem Vije se pri cesti pohíštev versta; Pri cerkvi rumeni pred berdo Je zibelk Tomaja, Uklanjaj o P a s ti rj Ki vlada. zglavjem tekla v Z Umad ga moza. a. Jelšane verno pred njim se z glavó so čede iz serca udane, tolaži jih s serčno skerbjó. y Ne daleč od tukaj prot znožju Triglava Obraća Radoljca se v bližnje V Se gore PriJ izni dolini, ki reže jo Sava, pet blišči nam preslavno imé. Ilirski prostolnik, goriški Vladik Prisvetil je tukaj iz krasnih bregin; Modrosti njegovi se zmota odmika, Mo o kom ga veže spomin 9 In zopet Gorensko je zarja oblila, Prikazal se tretji nara bistri je vir Iz starega mesta. ponižnega krila Izhaja naš novi, visoki Pastir. Veselje prešinja deželo zdaj celo, Radostno poklanja mu zvesto serce Prinaša Ijubezni mu cvetje nevelo, Za srećo njegovo molitve puhté. Radujte ee torej gorenske stermine Treh slavnih vladikov oćetovi dom! *) 9 Ponosno oziraj Triglav se z visine Močnejše bobnevaj Savice ti grom Gorenci, Slovenci, ljubo se objim« Vladikom darujmo udanost sercá! Cez hribe. doli f > en zazenimo : Bog živi Andreja, Jernej oba A. Praprotnik Reka > kje voslovja, kolikor crn je treba razumeti domače go spodarstvo, ki ima osebujno važnost, in s tem se je Kaj nek mislite, ljubi bravci ? kj da j Rek treba živo pečati; da vsi bote brez obotavljanja odgovorili, da je „Rek poslednjič nekoliko iz zemljopisa po ilirsko „Rieka" v horvaškem primorji Vem, t" ali m zgodo vi ne, in sicer najprej se jim pokaži domaći Težko mi bote tedaj verjel poglavno mesto. kraj 9 domaće zgodbe, potlej avetrijska derzava, in ako je iskala 9 da se je te dni „Rek dovolje casa, Evropa; narodni značaj se nikdar ne za- prijatlu v Varaždin in lep Pisal sem perve dni přetekle mesca svojemu nemarjaj. Vse to se delaj po domaćem v gladki obliki. ga pr je moč odp • v naj mi berž ko mu Moj prijatelsko zahtevanje je res bilo usli Tako osnovane ucilnice bi prinesle gotovo blagost, srečo sano. V cetertek 14. junija je list v V a raž d na in pravo omiko narodu. Zato pa je tudi sovsema potrebno, posto dan, pa namesto da bi £a bili poslali na horvaško da se skerbi za pridne in dovoljno omikane učnike primorje, kam njim derdrali? Najpred v Alesandrij Tù se derznem ponižno in pohlevno v imenu vsemo- na Piemontezkem, za tem v Bologno v Romanji, od tod drega Bo ki vsak sebi udan narod ljubi, ter neče nje v M 9 iz Milana v Ch S G v Švajco > na govega pogina, pak da se ohrani in živi » v imenu « I Ze vec ko deset let priporocajo „Novice" tako osnovo ljudskih učilnic, — al naše ljudske nčilnice, namesti da bi po tej osnovi bile vseučilišće ljudsko, so še zmiraj raje «Trivial- Jernej Legat, teržaški škof, so rojeni v Náklem, posvećeni leta 1847; Andrej Golmajer, goriški knez in nadškof, 9 9 nehulen !" Vred. 60 rojeni vRadoljci, posvećeni leta 1855; Jernej Vidmar ljubljanski knezo-škof, so rojeni v Kranj i, posvećeni leta 1860. Naklo in mesto Kranj sta pičlo uro narazen; mesto Radoljca pa je pićle 3 ure od Naklega. 238 zadnje na Dunaj, ne v Švajci, ne olovko napisal Ko pa revčki niso ne na Laškem peljuješ. Gospod R. je v svoji knjižici dosiedno razložit in , je někdo z rudečo jasno pokazal poti , po kterih naj bi tudi Slovenci to k do- v Avstrii „Reke" našli m Ungarn Tù nekemu preblaga misel bremu obernili in vprihodnje krepek in veljaven narod bili. na pamet pride, na adres napisati „retour um nâhere Orts- Nihče pa ne zida hiše zaćenši s streho, ampak vsak pa- angabe". In tako je še le 16. dan moj list včs zamazan, meten človek si poiše dobre podlage in sploh tacih pomoč da že skoro ne pičice ni bilo kje na čednem napraviti, do kov y ki so stalni in jih ni treba že jutri z drugim i name jadral v Varaždin nazaj! Tam ga je nek moj prijatel štovati. Ti pa so nam narodni jezik, narodne šole, narodska v novo suknjo oblekel, in pod latinskim adresom poslal v zavednost. Obveljati mora za naprej naš jezik, kakor v Reko, kjer sem ga morda mislil. y še le 8. dan tega mesca dobil. Pa boš cerkvi in pri dušnem pastirstvu pri nas od nekdaj veljá, tudi dragi bravec, da je te pomote kak napcno v solah, v javnem življenji in kancelijah z vsemi tistimi (jeziki), ako nam je Ne > ne ; adres je lepo, čisto v do- pravicami, kakor so jih zadobili drugi napisan adres kriv? mačem ilirskem jeziku napisan tako-le: „Mnogočastnomu z omiko in napredovanjem resnica, iu ne le jalovo bledenje i velecienjenomu O. A .... u Rieci". Vsaki človek ako in prazno besedovanje sèm in tjè. Pač je napčna pot pri nas le pisano brati zná, ga lahko razume, samo slavenščina mu in povsod, omiko ponujati v ptujem jeziku, po ptujem kopita ne sme biti španjolska vas. Taka homatija mora res toliko jo širiti in ploditi, se po eni plati poganjati za višje izobra bolj nevoljo izbuditi, ker se godi v domaći hiši. Ko bi list ženje Ijudstveno, po drugi pa ne pravih pripomočkov izvoliti bil v Frankobrodu, v Đerolinu ali v Dreždanah na pošto ali celó domač napredek pođi rati in vedno le svojeglavno naš rod? dan in bi le po nemških poštah se moral vozariti, bi no- terditi, da je slovenščine kma'i dosti! Kje pa je beden poštnim uraduikom zameriti ne smel, ako bi Reko kje ostajajo tisti, ki imajo ž njim opraviti? Kaj se sme za v Svajci ali pa v Romanii iskali. Ali da se kaj takega voljo majhne y množice drugih celi narod z nogami teptati y zgodi pri nas doma!! Ne rečem, da bi se kaka pomota teptati postave in namen svitlega lahko ne zgodila; al teh pomot je vendar prevec. Ni se zagotovil enakopravnost? Veliko cesarja, ki je narodom več se je treba prepričati, dolgo, kar mi se je z mojim listom iz Varaždina ravno da je to samo po sebi potrebno; prepričati se, da Slovenci neki prijatel mi je pisal po latinski in tudi ravno z oživljeno narodnostjo ne bodo puntarji in sploh ne , kakor je tudi pravilno, varni ljudje, in sledujíc prepričati se, da je neumno in be latinski „Flumine" tsv y taka zgodila; napis napravil po List pride v Ljubljano, pa tù niso znali zato so ga naravnost je nekdo na pošti razložit y kje je „Flumine" ; blagostanja v Varaždin „retour" poslali; tu jim y da „Flumine" dasto, s slovenskim narodom opraviti imeti in njegovega želeti, pa se pri zaslišanji domače besedice po se po nemško vseh udih tresti in v vsakem, ki terja le to, kar sta zove in še le po tem je bil list v Reko poslan, nam cesar in postava dala „Fiume", Bog nam daj skoro dočakati časov, y Jungslovena u ali da bo tudi pri nas cesarski ukaz za Galicijo itd., glede domaćega jezika izdan, svojo veljavo v uradnijah zadobil, da gospodje uradniki, ktere vlada slovenskému ljudstvu posije, bodo razun* saj tudi „bindiš" znali. Ker mi je znano, da je vsako deželno poglavarstvo že zdavnej dalo napraviti imenik vasi v domaćem jeziku vsaktere de- Bog vé kaj vse vohati! Oklonimo pa se v mislih in v djanji škofa S t r o s s m a j e r - j a za pravice jugoslavenskega na svojega brambovca, presvitlega ki se tako krepko poganja y 17 taje XÍÍ, roda, in upati smemo gotovo, da bode tudi tu „zedinjeua veliko veliko zdala in da bomo zadobili, kar nam po pravici gré. Z Bogom ! v ,r inoc 1 vseh mest žele 9 tergov in Iz Zagreba 19. julija. K. Ž. Tudi danas Vam y zakaj gosp. uradniki na poštah teh imenikov nimajo? Brez na mena jih si. vlada Na Reki. "otovo ni napraviti dala! & 0. A. Grajenski. Dopisi imam zanimivih novic javiti. Kakor sem Vam bil pisal pred nekoliko dnevi, da se je nadjati velikih prememb o pred-stojništvih tukajšnih obiastnij, tako se je deloma že zgodilo. Imena odstavljenih in na njih mesto postavljenih predstojnikov Vas, vem da, ne bodo toliko zanimivale, kakor mo- Na Dunaji 20. julija. E Ogledovaje se po svetu čujemo sopet žalostné reci: V Siri i scurkoma teče kri; Turk spet mori kristjane, svoji nekdanji nam rebiti to, da so na mesto „ergerjev « in 17 berarerjev a © ljudi s 17 • ' LL IC*4 in n • ' CL vic" Prepoved prejšne°:a » stopili, ki so „listi iz domače gore". , po kteri je bilo cesarskim bana poziga hiše, in razsaja sploh po uraduikom zabranjeno narodno obleko nositi, je preklicana. Jugoslavenom gotovo ne neznani segi. da Iz vsega se vidi, da se narodnim željam v resnici zado Da je pa morebiti zdaj napočil za Turčijo dan sodbe se žari nad njo obnebje in da ji žuga y 8 pogubljivo nevihto, štuje in da ni samo pri jalovém obećanju ostalo, kakor že velikrat. — Se ene govorice moram omeniti, in sicer po- kdo more za gotovo tajiti in reci da ne? Že davno celi sebno zato, kar so se do sedaj še skoraj vse tukajsne 17 bolni mož" že zelo zelo slab; po sadu, ki očitno vidi, da že gnjil z svet vé, da je je dozorel zdaj v Sirii, se pač drevesa pade. Ni tedaj čuda, da zdaj Tur čij a zvonec kterim imenom, zedinile; Osek se zaznamuje ko nosi na političnem polji in da je vsa pozornost obernjena mesto teh zedinjenih kronovin. vorice obistinile, in ta govorica je, da se bodo Hervaška, Slavonija in Vojvodina z Banatom v jedno, ne vem pod glavno zdaj tje, kjer polimesec vlada. Vem y da ste že brali, Iz tuhinske doline. L. D. 14. dan t. m. popoldne da se bota 25. t. m. naš cesar in vladar pruski snidla v o pol petih so vidili na hribih pri jasnem nebu svital oblak Toplicah na Českem, in da se pričakuje ondi še več priti od planine tuhinjske in čez Češnice iti. Slišali pa nemških vladarjev, ki so bili unidan v Badnu s cesarjem smo vsi po dolini, kakor da bi bil s topom trikrat zápore Napoleonom. Napoleon je mogel že kakošno ziniti, da bi rad Rajnu prekerstil nemško narodnost v franeozko; treba čigar donenja doma vstřelil, ko je oblak čez Češnice přišel, maljnik se je proti Ljubljani razlegal, kakor da bi gromelo, je budeti, dokler ni prepozno! In tako se vidi, da povsod kar so nekteri tudi mislili, zemlja pa se ni nič tresla. Ako je narodnost zdaj gêslo, ktero zdramlja svet. Nikdar ni bi se bilo to ponoči zgodilo, bi se bila gotovo lepa meteorna bila sicer neznana narodom Ijubezen do domovine, do rodii luč bolj natanko vidila. Iz druzih dopisov od te nadzeineljske svojega; bolj ali manj je vedno gorel ta ogenj ali v persih luči in groma se bo lahko sklenilo, kakošna prikazen je to posameznih domoljubov ali v vsem ljudstvu tii in tam, in znano je zadosti, koliko in kako radi se ponašajo Francozi, bila. Iz Postojne 20. julija. L. D. Kar imamo železnico, je Lahi, Nemci itd., kazaje na svoj rod, na narodnost svojo in pri nas tiho in mirno, da bi nekdanje Postojne ne poznal, vse y kar je z njo v tesni zvezi; al očitno je zdaj, da ta ko si še voz za vozom, kočijo za kočijo srečal. Kako živo je ali pa cut tolikanj močneji prihaja tudi drugod, kolikor bolj se bilo od leta 1852 do 1857, ko so železnico dělali, sploh omika in zavednost ljudska širi. Je pa oživljajoča se lani, ko je vojska na Laškem hrula! Sedaj je včs hrup I^^^IMHMHHHMH I^h^HI H narodnost dobro, pa tudi je zleg, kakor jo že vodiš in na- potihnil in nekdaj kresijski ter i r je dolgočasna vas prejšne leta iz vseh kraje ke m u naroda brez izjeme njegove pravice, in čeravno T moro nikov ni dosti, ki so našo jámo sveta tako pogostoma obiskovali. tlači celi svet, ćuti tedaj tudi naša Postoj je ostalo od preteklega časa, in to je dra gin a. Tako na Kranjci imamo svojega rojaka v deržavnem zbora ki dandanašnji radostni pričakujeaio, da bojo slavni škof diakovarski tudi nekaj nam Slovence pod krilo svojega blagega rodoljubja vzeli (ker le Le y vsi priliko jámo mi v celi Krajni najdražje meso 5 vaš kup od drugi Slovenci pa nobenega), moramo v tolažbo boječim za pitanih volov brez doklade veljá pri nas za ceno mesa s gotovo povedati, da tudi naš grof Anton Auersperg y doklado y verh tega si morejo naši mesarj v se d mesca čeravno ni v zbora 21. dan p. m. svojega glasa povzdignil y izbrati, v kterih prodajajo meso za star krajcar dražje kakor ker se mu za národno pravdo tisti čas ni priličen zdel, pri vas v Ljublj zadevah, cesar Pa še nekaj vam povem o mesarskih vaši mesarj biti še ne primeri, da kakemu poslu, kteri pride na spogaj terg po to in „si je skozi in skozi svest, da pravda o narodnosti in jezika Ce se je ena tistih pravd, ki sega v življenje cesarstva in ki se resiti mora avstrijanskega f„eine der Lebensfragen fiir nno y v mesnici par krajcarjev zrna e upa, čeravno vse ljudi dobro pozná njka, mu jih naša mesa- Oesterreich, die gelôst werden muss íí pa se po nje pa kaj storí? govern mnenji Za en kraj mila tako ali za d y uasa mesarica ze odvaganega ki ju manjka, mesa in odp d y koli pa se nek še ni pi da bi b m i I a posla naj ka bode na poti porazumljenja in mirne sprave najbolje resiti dala. V prihod njih zborih bo na pravem mestu že prišla ta zadeva v pretres in tu se bo dalo glavno pravilo določiti. Je pa pravilo (Princip) enkrat ustanov- mesarica za tište krajcarje odkrehnila kosti, s kterimi za priklado ni skop elej pobota „deficit" z mesom! Kaj ne ljubljanski mesarji, da se moi Ce bi morebiti kakemu mestnji od nas še kaj učiti na misel pi • v y da ga za Božj stanovanja, bolela hudo. pros y naj si ne poiše blizo naše l kaj tistih 4 ur, kar šola terp y ga bo glava ljeno y po tem bojo sledili djanski nasledki za šolo cerkev, za kancelije in ujih opravila sami po mi serce bije za deržavno edinost Avstrije in sebi". „Kakor nam je dalje slavni grof zagotovil tako mi bije tudi za ljudstvo moje hotel poletinski čas preseliti se na deželo in priti k nam, domovine in njegov blagi nnpredek , in kadar koli bi treba bilo, se za-nj potegniti, se bom gotovo potegnil in ne bom molčal, ako bi se pokazalo, da utegne domovinstvo da se bo sam sebi mislil. Vendar zdaj ni več tako kako škodo terpeti ali mu kaka nevarnost žugati, in se ne kakor j e b Mladost je norost", to je sicer že bo najdel kak drug mož y ki bi znal te zadeve bolje zago sta preg y ktere ajbolj cutij tisti y ki koli blizo varjati kakor jez Le govoriti šol stanujejo; al pri nas j bil ¥ se se menda drugod ne sliši y in joj isk in jok in tok kadar je ves to j V • 55 drug 3 bil ba pel r> koncert pa samo za to, da bi govoril, ki to ni bila nikdar moja navada in nikoli ne bou. S polnim vsaki dan hrup zaupanjem moremo tedaj pričakovati, da mož s takimi doda je bilo moljubnimi misii in ker so mu naše nadloge dobro znane, bo Ne vein, ali je naša mladost res tako poredna ali pa iskren branivec naših narodnih pravic v deržavnem zboru ima šolska „discipl u drugod » pa drugač ? več kopitov y d tu ravnajo tako, in da stopivši v kolo s gosp. škofom Strossmajerjem se bota Kolikor bolj se je pa ta neprijetna oba krepko potegnila za blagor Avstrii vseskozi zvestega 7) šolska muzika toliko bolj je utihnila muzik za ktero plačujemo doneske, da smo si jo ohra nili. Včasih v cerkvi ali za kakošen god ali Jugoslavenstva. Za gotovo smo slišali, da si. ministerstvo nauka edko kteri- misli namesto dvojnih razredov spodnje gimnazijo v Ljub krat za zorjo slišimo nje glasove. Zakaj je omolknila sicer ljani napraviti v Kra nj i 4 gimnazijske (latinske) šole. v kakošne tu ali na tergu? bi se vadila in ce dalj bolj izširila, mi pa bi saj enkrat na teden pošteno veselico imeli. Iz Ljubljane. Zvezdogledi Moschus. so nam spet pokazali, da se ne zmotijo v svojem prerokovanji ; v sredo popoldne je sonce merknilo natanko tako, kakor je pratika pove- Novičar iz domačih in ptujih dežel Iz Dunaja. 20. dan t. m. ob dveh popoldne je dal predsednik pomnožeuega deržavnega zbora gospod nadvojvoda Rainer nenadoma deržavne svetovavce sklicati, da jim dala. Al v petek 20. dan t. m. je popoldne po treh čez je naznanje dal pismo ki ga je od Njih velič, cesarja 17. Ljubljano in okolico njeno prišla huda ura, za ktero je vedil t. m. prejel. To cesarjevo pismo se tako-le glasi: Dragi le tisti Gospod nad nami, „ki piše veliko pratiko". Nihče ne > V) moj gospod stričnik nadvojvoda Rainer! Sklenil sem y da pomni take strašne toče, kakor je bila ta, ki se je s čez hudim pisom od Roznika přivlekla Glincah najhuje razsajala, kjer je toliko razbila, da morebiti 20.000 strešnikov ne bo zadosti brez p r i vo 1 j e n j a pomnoženega deržavnega zbora Ljubljano in je v za naprej nebom novih d a v k o v in doklad razpisoval, ob- cegelnatih y střeh vse stojećih zemljišnih, hišnih in drugih neposrednih davkov kakor tudi vžitnega davka in pa davšin za pravne opravila za izpricne in gosposkine pisma in listine ne bom poviseval 5 y pa tudi brez tega dovoljenja za deržavne potrebe dnarja ne razbite strehe spet pokriti; tudi v Štěpánovi vaši in na Hrusici je bila zlo huda; v Ternovem in Krakovem je vse polje pokončala, čez mah se pa ni vlekla; v rnestu nam je na pósodo jemai pobila veliko šip, in tista gospoda, ki namesto naših na- gala in bi mi okoljšine ne pripustile, da bi izredno sklical razun takrat, kadar bi kaka vojska žu vadnih poletinskih zatornic ima unanje oknja s šipami na- pomnoženo derzavno svetovavstvo. Dajte, Preljubeznjivi moj ! pravljene, je imela lepo priložnost se prepričati, da take ta Moj sklep pomnoženemu deržavnemu zboru na znanje". oknja so le spaka v naših krajih. Ko je gospod predsednik cesarjevo pismo prebral y je Iz Ljubljane. Ker se je v deržavnem zboru preuzvi- rekel, da zapopadek tega pisma se ne more v pretres je šeni gosp. škof Strossmajer že tako krepko oglasil za na mati y in je nasvetoval, naj zbor za to Njih Veličanstvu samo rodne pravice slovanskega naroda in ker se bratje naši na živo hvalo izreče. Zbor je to storil in trikrat ponovil „Hoch !" Horvaškem in Slavonskem radujejo ze nad zaželjenimi pre- In tako je bilo konec današnjega zbora. naredbami, ki jim jih je iz cesarjevih rok prinesel novi ban V imeniku davkov za prihodnje leto, ki jih je dobil Sokčevic, za pravice slovenskega naroda pa se na deržavni zbor v pretres, se berejo tudi davki za vsako veljavnem mestu še ni slišal dosihmal noben glas, da bi se dezelo pose bej. Tako, na priliko, placa kraj n ska de tudi njemu dalo, kar se daje drugim narodom našega ce žela v vsem skupaj davkov 3 milijone in 461.572 gold., sarstva in mu tudi po pravici gré, mnogih dobivajo „Novice" od štajarska 11 milij. in 723.974 gold., koroška 2 milij. ■ 9 milij. 575.840 straní v nekaki boječnosti pisane pisma, češ, da bo in 901.237 gold., terzasko g o r i s k a slovenski narod spet zadnji ali da se mu celó ne bojo dale gold., ho rvaš ka in slavonska 7 milij. 51.367 gold., pravice, ki grejo njegovemu jeziku v šolah, kancelijah itd. dalmatinska 2 milij. 325.427 gold., Vojvodina in Čeravno se věrno zanašamo na Cesarjevo besedo, kijeob temeski Banat 11 milij. 682.733 gold., Bukovina začetka pomnoženega deržavnega zbora zagotovila vsa- 2 milij. 206.523 gold., česka 53 milij. 109.860 gold. y 340 mar ska 20 milij. 604.446 gold., ogerska 59 milijonov J. Fa vre je kaj ojstro napadel ministersko rajtengo reksi: 940.726 gold., lombardo-beneška 28 milij. 898.380 „Pravite, da dnarstveni stan našega cesarstva nikoli ni bolji gold, (z zgubljeno bogato Lombardijo zgubi cesarstvo vsako bil, in da bo čez stroške ostal še poldrugi milijon. Se vé leto okoli 45 milij. gold.). Danes (24. dan t. m.) zvečer grejo Njih veličanstvo pustili iz rajtenge da je tako, ker ste več stroškov pod imenom nerednih iz 5 ker ste jenjali dolgove poplačevati, ker še zmiraj poberate drugo vojskino priklado na davke cesar v Toplice na Česko, kjer se bojo 25. dan t. m. snidli z vladarjem pruskim; pravijo, da tudi kralj ba- in pa 24 milijonov za alkohol. Ako bote tako gospodarili, varski in še več druzih nemških vladarjev pride v Toplice bomo z vsem zaupanjem kmali pri kraji". Po tem je začel v vladarski zbor. Gotovo ne bo nobeden tako radoveden, grajati vladne pravila, rekši, da francozki narod namesto kaj se bo tu sklenilo, kakor cesar Napoleon, ki je pred političnega reda ima Ie eno osebo, svobodě pa nikjer ni; kratkem imel z ravno temi nemškimi potentati shod v Badnu. takega vladařstva ne more velik narod brez razžaljenja Od 30. dneva t. m. ne bojo kase plačila na novo prenašati; ljudstva so le močne, ako so svobodné" itd. loterijno posojila jemale, pa tudi obligacij ne izdajale \mSSm ■■■ ■ ? ker morajo vse kase zavoljo 1. avgusta, ko se bojo serije vlekle, svoje rajtenge skleniti. Kmali potem se bo pa spet vse odperlo. 17. dan t. m. so tudi Revo 1 tel la iz zapora iz-pustili. Tako so zdaj izpušeni vsi trije Teržačani: Revoltella, Mandolfo in Brambilla, na ktere je sum letil, da so bili o Tursko. Iz Sirije. Čedalje već žalostnega se sliši kako grozovito Turki ravnajo s kristjani. V Damasku, ve-likem mestu, ki šteje 150.000 prebivavcov, med kterimi je 25.000 kristijanov, 5000 pa Židov (judov), so jih, le kar se do zdaj vé, zadavili že okoli 900; umorili so tudi poroč- lanski vojski v velike goljufije zapleteni, pa se jim kri vica dokazati ne more. Zdaj so še Richter, Perugia, Lieb mann in Priester v záporu. Odstavljeni vladar toskansk dajs na Českem za pol drugi milijon nika (konzula) nizozemske vlade, vse dru^e pa zapodili in njih hiše požgali. Tudi v Alepi, Barutu in Jeruzalemu se bojé enake grozovitosti. Tirolski misijonar pater Engelbert je iz Damaska že 13. rožnika pisal domu v Tirole pismo, si je grajšino Bran v kterem popisuje velike nadloge kristjanov v teh deželah gold kupil Cesko. Iz P r a g < v ^ jeziku pod imenom „Cas vrednik mu bo dr. Krat u Novi politični casuik v českem bo začel izhajati 1. septembra; in nazadnje pravi: „Kristijani se milo ozirajo na svoje brate v Evropi, al preden jim pride od njih pomoć, bo že prepozno". In res so se spolnile misijonarjevc be- Sultau je berž pisal cesarju Napoleonu pismo Marsko. Iz Berna se pise, da nedavnej je v marski vasi Veliki U. nekemu kajžarju in udovcu tri leta stara sede! kterem zlo obžaluje, kar se godi v obeta vse storiti kar je v njegovi 5 njeg ovih deželah ? v in moči ? da se konec stori preiskovali, so našli, da hčerka umerla. Ko so jo zdravniki po neizrečeni nečimernosti so podgane še živega otroka objedle. Ogersko. Iz Pešta 20. jul. Včeraj zvečer so hotli na čast novoizvoljenemu superintendentu gosp. Josipu Sze-kacs-u baklado napraviti ; policija jo je pa prepovcdala5 ker se je vkljub temu velika množica ljudi blizo Zriny-ove ka-varne snidla in se ni hotla z lepo domů podati, so policii prišli vojaki na pomoć; ranjen ni bil nobeden; le zaperli so 20 upornikov; o polnoči je bilo spet vse mirno. Koliko vrednost ima naše tokajsko vino, se vidi iz tega, da nedavnej je bil tù za cesarja Napoleona sodec s 3 vedri tokajské samomašćine (Tokayer Ausbruch) od leta 1811 za 5000 gold, kupljen in v Pariz poslan. Salcburško. Železnica salcburška se bo za vožnjo odperla 1. dan prihodnjega mesca. Laško. Na Laškem so homatije še vse pri starem; tudi přetekli teden se ni na nobeni strani še nič določiv-nega zgodilo. Neapolitanski poslanci so šli v Turin, pa tudi v Pariz; tudi Garibaldi je poslal poslanca do cesarja Naše ne vé, kaj se bo tù in tam opravilo* tem nadlogam. Al sultanova moč je slaba in treba je da kristjanom pride pomoč od druge strani. Kaj se bo tedaj kristijanom v pomoč po evropejskih vladah storilo, nazna-nuje francozki vládni casuik „Moniteur" od 22. t. in. tako-le: „Velike vlade so poterdile, kar je francozka jim , ktera je pripravljena s svojimi svetovala. Angležki vladi ladijami kristijanom na pomoč iti, je prav. da se pošlje aruiada v tje kraj e, ki ima vsa ali saj večidel iz fran-cozkih vojakov obstati. Tudi avstrijanska in rusovska vlada ste že odgovorile, da jima je to prav; vlada pruska bo odgovor kmali dala. Pogodba med vsemi vladami bo do ločila, kako in kaj. Le od turske vlade se pricakuje še Sliši su, da francozka vlada misli 20.000 u dovoljenje vojakov na Turško poslati. Francozi in Angleži imajo nektere ladije že v Barutu; iz vseh notranjih krajev Sirskega bežijo kristijani k primorju; v Barutu in Saidi jih je že nad 32.000; ranjene sprejemajo v Barutu v velikem samostanu in miloserćne sestre reda St. Vincenca de Paula jim strežejo prijazno. al nič se poleona ; Garibaldi in Cavour sta si še zmiraj navskriž; tudi v Na ? polji ni se nic gotovesra kralju ne. Sliši se, da kralj ne upa ljudstvu, ljudstvo pa je Garibaldi Mesino te dní z svojo Popravek. V poslednjem listu na strani 228 v 20. redku v sostavku „Slovenščina in srednje učilisče v Mariboru" namesti „redovne ućnike" beri redove u č i n k e (Wirkungen der Calcule). Pogovori vredništva. Gosp. J. K. v B: V poslednjem listu ^ 1 rv ^ WV ^ J ^ i: Ir A Ir i n r\ a A 1 D A rl A kl If a A k /I n a HAYTâûéni/IA^ armado oblegel in da ni upanja, da bi se terdnjava dolgo 6mo doloćno povedali, kako in po čim se dobiva „občna povestnica Gosp. K. Ž. v Z: Vse važnise dogodke naznanja „noviéar" v mogla deržati. Ako tudi Mesina pade, se bojo berž ko ne začele iznova prekucije med Napolitanci, ktere Garibaldi in Settembrini z mnogoverstnimi oklici že zlo obdelujeta, da bi slovo dali svojemu kralju in stopili pod krilo Viktora Emanuela. Tako, na priliko, pravi Garibaldi v svojem oklicu: „Jez sem kraljevec; ai Viktor Emanuel mi je ljubši kot vaš dopisih; kar ne pové, ni. Će kaj iz dopisov izbrišemo, si morete svesti biti, da ne moremo drugač po tiskarskih postavah. V kralj, ker nas bo peljal zoper Avstrijo". Poslednji časniki Žitna cena v Kranji 23. julija 1860. so spet govorili, da bode francozka armada zapustila pape-zeve dezele in da Ie ena brigada ostane v Rimu sv. očetu v brambo. To govorico pa preklicujejo najnovejše novice iz reži Vagan pšenice domače 5 fl. 80. banaške 5 fl. 90. 4 fl. 4 fl. 6. aj d e jećmena fl. fl. ovsa 2 fl. 80. koruze 4 fl. 30. prosa V I sorsice Pariza", ki pravijo da Ie general Goyon bo zapustil Rim, ker je urlavb dobil; armada pa še ostane. Francozko. Iz Pariza 21. julija. Deržavni zbor, ki je pretresal deržavne dohodke in stroške, je končan. Gosp. Kursi na Dunaji 24. julija. 5% metaliki 70 fl. — Narodno posojilo 80 fl. Ažijo srebra 26' fl. 35 kr Cekini 6 fl. 4 kr. Odgovorni vrednik : Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.